Studijska knjižnica Kr a n j GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEBANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO. AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Osnovna organizacija | v podjetju je baza Zveze | komunistov K V Borbi od 14. avgusta 1966 je bil objavljen precej obširen razgovor tov. Vladimir ja Bakariča z urednikom Borbe. Iz tega zelo zanimivega razgovora je zlasti povzeti stališče tov. Vladimirja Bakariča, da je ravno osnovna organizacija ZK v podjetju baza organizacije ZK. Že pred VIII. kongresom je bilo postavljeno stališče Izvršnega komiteja ZKJ, da je baza Zveze komunistov osnovna organizacija v podjetju in ne v komuni. Tov Bakarič to utemeljuje zlasti takole: * Osnovno, kar je karakteriziralo našo družbo v preteklosti, je bil najemni odnos. Ta najemni odnos je imel svojo obliko v kapitalističnem podjetju in cela družbena struktura se je gradila na tej osnovi, še glasba je bila po svojem načinu izraz tega najemnega odnosa. $e danes pri. nas najemni odnos ni likvidiran, ampak se še vedno razvija proces njegove likvidacije, pri čemer pa je važno, da se ugotovi', do katere mere je najemni odnos odpravljen y podjetju in do katere mere so se razvili NOVI SAMOUPRAVNI ODNOSI, kar pomeni novi družbeni in proizvodni odnosi, kar predstavlja vsebino neposredne socialistične demokracije. Ravno v podjetju je. " žarišče prenehanja najemnih odnosov in nastajanja, novih samoupravnih odnosov, kar pomeni po Marxu osvoboditev dela V podjetju se ustvarja in razdeljuje dohodek, vedno bolj se v podjetju odloča o razširjeni reprodukciji, o razvoju proizvajalnih sil, kar pomeni materialno osnovo napredka cele naše" družbe. Torej baza Zveze komunistov je osnovna organizacija v delovni organizaciji, katera proizvaja materialne dobrine. Tov. Bakarič v svojem nadaljevanju še navaja, da bodo morale osnovne organizacije Zveze komunistov v podjetjih obravnavati situacijo v podjetju s posebnim poudarkom na razvoju samoupravljanja, morale bodo obravnavati razmerje skladov, uporabo skladov, razdelitev osebnega dohodka in slično. Zelo pomembno je, da tudi organizacije ZK v podjetju preverjajo v praks’ instrumente družbenega razvoja, katere sprejemajo višji organi, in da povedo, kateri od teh instrumentov pomagajo povečanju produktivnosti dela, odnosno, kateri instrumenti niso taki. To se mora preveriti v praksi delovne organizacije, kar pa je zelo težak problem, eden od najtežjih. Iz teh misli tov. Bakariča je jasno razviden nadaljnji pomen in vloga osnovne organizacije ZK v podjetju. Pred temi organizacijami stojijo v našem nadaljnjem družbenem razvoju pomembne in odgovorne naloge, saj se bodo ravno te organizacije morale boriti za pravilen razvoj našega samoupravnega . sistema kot temelja naše družbene ekonomske ureditve. IV.. plenum ZKJ je nakazal smer reševanja vseh mogočih problemov tudi zuotraj delovnih organizacij ter po mislih tov. Bakariča bo treba čimbolj radikalno reševati te probleme. ■ - G. P. = Naša tovarna merilnih instrumentov v Otočah Na&dzvoz v juliju V preteklem mesecu je naše združeno podjetje izvozilo skupno za 452.296 dolarjev izdelkov in S tem s 112% realiziralo obveznosti glede na interni mesečni izvozni plan. Za julij, počitniški mesec, je to izredno ugoden dosežek, saj je npr. ža 117% višji kot leta 1964 in za 109% višji kot lani. Tudi glede posameznih valutnih 'področij je bil izvoz v julijiu zelo ugoden. Na konvertibilno področje držav smo Jtoazttl;.47^/0, na . vzjvodno področje ' 22 % m v države" drugega kliringa' 31% od celotne vrednosti. '... Izvozna lista za julij je vsebovala skupno 20 držav. Prvo mesto si je spet pridobila ■ Turčija, drugo ZDA, nato sledita Zahodna in Vzhodna Nemčija. Presenetljivo je, da je Češkoslovaška že na petem mestu, Kolumbija, ki je v prejšnjih mesecih že postala pomemben uvoznik naših izdelkov pa je zdrknila na težavam tovarne ne bi smela v tolikšni meri zanemariti izvoza,,zlasti ker ima izvozna operativa PŠO dovolj zaključ-kov, za „prodaj o. njetuh izdei--kov. | . Pregled izvoza po posameznih področjih daje, tako sliko: relejev itd. nato elektromotorjev, električnih 'števcev, kinoprojektorjev za normalni in ozki. trafc, zaganjalnikov, telefonskih aparatov in manjših avtomatskih telefonskih central, električnih gramofonov, precej kažalenih instrumentov, , vrtalnih . J, stroj e v, usmernikov in svetlobnih avtomatskih žarnic: ZDA Turčija SEV Z. Evropa Ostale države Domači trg ta. N > Is h O 69 201 138 99 84 a> na _> 15,83 23,67 22,22 28,37 10,09 1,82 zadnje ■—20. mesto. Posamezne tovarne so ta- kole realizirale julijski izvoz: V % Aparati 102 Avtoelektrika 104 Avtomatika 168 Elektromehanika 130 Elektromotorji 68 ' Elektronika 6 Elementi 112 Instrumenti 1.159 Kondenzatorji 146 Polprevodniki 144 Sprejemniki 22 Usmerniki 919 Tovarni Mikron, Prilep in Naprave, Ljubljana - nista imeli planskih obveznosti, vendar je Mikronu priznan izvoz zaradi prodaje izdelkov za devize na domačem trži- šču. Izmed posameznih proizvodov smo izvozili po količini največ elementov npr. nekaj nad en in pol milijona upo-Ird.v, milijon kondenzatorjev, precej diod, potenciometrov. ... V. KSšpjggvh mašečih le- tos je dosegel izvoz takele vrednosti: v $ januar 318:528.83 februar- 371.753,74 marec april 452.827,47 maj 431.155.94 i junij 451.106.08 julij 452.296,44 Skupno smo torej letos ža, izvozili proizvodov v vrednosti blizu 3 milijonov dolarjev oz. natanko 2.971.188:42 J. kat je glede na vsakoletno dina- miko izvoza, ki proti koncu leta vedno bolj raste, popol- nema zadovoljivo. Marjan Kralj O naših napravah v belski valjarni Pri Elektroniki,- Horjul ni vpoštevan izvoz v Indijo, ker se ie-ta prikazuje vselej posebej , v okviru pogodbe z Bhatt.' Zelo zaskrbljujoč je pravzaprav edino izvoz, tovarne Sprejemniki v Sežani. Vzlic nekaterim objektivnim V julijski, 2'6. številki našega glasila smo obširno poročali o naših napravah, ki jih uporablja Železarna Jesenice za avtomatizacijo tehnoloških postopkov v novi bluming valjarni na belskem polju. Pri tem smo pohvalno zapisali zlasti o napravi za prenos dispečerskih signalizacij DS 11 E. Le-to je izdelal ZZA po načrtih projektantskega oddelka, ki ga vodi inž. Zlatko Remih. Z Jesenic poročajo sedaj, da je ta naprava odlično prestala dokončno poskusno obratovanje, hkrati pa je ta naprava po izjavah tehnologov v novi bluming valjarni po svoji zamisli ■' edinstvena v evropskih ž tezamah. Zaradi brezhibnega delovanja omenjene aparature je podpisala Železarna Jesenice z ZZA pogodbo za izdelavo nove naprave pp 12 E za prenos, podatkov iz dispečerske-ga centra vzdolž' vzhodnega dela proizvodne hale, Z novo napravo bo pošiljal dispe-čer informacije, za?, proizvodnjo na- delovna mesta blu«-(Dalje na 2. strani , Ugodni poslovni rezultati tovarne električnih aparatov v prvem polletju 1966 Ob določenih težavah, ki so v iprvetn 'poletju spremljale proizvodnjo v naši tovarni električnih aparatov in jih je v naših tovarnah še vse preveč, kljub temu lahko z zadovoljstvom zapišemo, da je ta naša organizacija svoje polletne obveznosti zelo dobro izpolnila. Pri tej ugotovitvi ne bo odveč, če vsaj bežno pogledamo nekatere številke in odstotke, ki te ugotovitve podkrepljujejo. Uspešna proizvodna realizacija v januarju 1966 in v naslednjih petih mesecih je bila »kriva«, da je delovni kolektiv v »Aparatih« svojo polletno plansko zadolžitev, ki je za 52% večja od lanske v tem obdobju, presegla za' 24,2 %, kar z dragimi besedami povedano pomeni, da je biKj.v, prvih šestih mesecih letošnjega., ista- izpol-, njenih že 61,0 % ■ letnega proizvodnega plana. Ob obstoječi materialni problematiki je to vsekakor izredno zadovoljiv rezultat, še zlasti, če upoštevamo, da je bilo v letoš-jnjetn .' prvem polletju povprečno zaposlenih te 678 delavcev, kar predstavlja komaj 96,9% planiranega števila zaposlenih. Pori tenor torej ni treba posebej poudarjati, čta so takšni poslovni rezultati posledi-' ca Ugodnega porasta produk- tivnosti dela, boljše izrabe razpoložljivega delovnega časa, zmanjšanja števila ur podaljšanega delovnega časa in drugega, kar je ob dejstvu, da' je ta tovarna že prešla na tri proste sobote v mesecu, vredno še posebnega priznanja. Ugodno se na poslovne rezultate v prvem polletju letošnjega leta odraža zmanjševanje izgubljenih delovnih ur zaradi bolezenskih izostankov. Število le-teh se je v tem obdobju namreč znižalo za 4% od planskih predvidevanj; padlo je povprečno na 76 ur na enega zaposlenega, medtem ko je bil aini ta povpreček v obdobju jamfiiar — junij 159, v 1. 1964 pa celo 183 ur povprečno na enega zaposlenega. Še vedno pa je preveč opravičenih in neopravičenih, plačanih ih , neplačanih, izc^agkov od dela, čemur bodo morali- samoupravni organi tovarne v prihodnje posvetiti vso «skrb in te zostanke omejiti na najmanjšo. možno mero.. Tudi število ur v" podaljšanem delovnem času se je v času januar — junij znižalo ih sicer znaša povprečje ha zaposlenega 39 ur, medtem ko je To povprečje lani znašalo 89 ur, predlanskim pa celo kar 125 ur podaljšanega delovnega časa povprečno na zaposlenega. Belo v podaljšanem de- O naših napravah v belski {•Nadaljevanje s 1. strani) minga, Škarij In stekla. Pomembno je/da se, bodo informacije, ki jih bodo prenašali v dispečenski center, avtomatično zapisovale še na printer na mestih signerjev polizdelkov in trakov. Novo naročilo jeseniške Že- valjarni lezarne je pomemben dokaz zaupanja v našo elektroniko in naše strokovnjake'— razvijalce, ki so vzlic pomanjkanju izkušenj uspešno projektirali in izdelali zapletene naprave za avtomatizacijo industrijskega dispečerskega centra. Marjan Kralj žerjav dviga iz peči žareči ingot za .valjanje lovnem času se je torej znižalo za 12,4%. Kljub težavam z obratnimi sredstvi in nadpovprečnimi zalogami na razredih 3 in 5, je prvo polletje minilo v zadovoljivem izpolnjevanju sanacijskega programa tovarne. Tako so na primer do konca letošnjega junija dosegli na razredu 3 za 59.970 novih dinarjev večje znižanje zalog od planiranega znižanja, na razredu 5 pa celo za 435.730 novih dinarjev večje znižanje zalog, kar pomeni, da so v prvi polovici teta na področju te tovarne dosegli zadovoljiv rezultat, s tem pa vplivali tudi na izboljšanje faktorja obračanja, na razredu 3 s planiranega 2,6 na 2,9, na razredu 5 pa s paniranega 6,2 na 8,0. Ti rezultati so nedvomno posledica izredno povečane proizvodnje v letošnjem letu, kar kor, tudi zmanjšanja povprečnih zalog, povečane produktivnosti dela, zlasti pa tudi zaradi stroškov proizvodnje, oz. poslovanja. Medtem ko so se sicer zaradi 24,2 Odst povečanja proizvodnje proporcionalno pvečal-i tudi tudi stroški proizvodnje, pa so se stroški režijskega materiala in ostali režijski stroški v.tem obdobju.celo znižali za 15 % nasproti planiranim v prvem polletju 1966 .Produktivnost dela na enega zaposlenega se je v prvem polletju povečala za 28.9%, medtem ko se je produktivnost dela nasproti le-tej v 1. 1965 povišala za 31,9 % Iz finančnega poročila za prvih ■ šest "letošajh mesecev je razvidno, da je tovarna električnih aparatov dosegla ob ,65.9% plačani realizaciji 53,3% planiranega celotnega dohodka 52,8 % netto produkta, 533 % dohodka in 55% ostanka dohodka, kar je prav za prav zelo ugodno in predstavlja 74,6 % lanskega celotnega dohodka, 65,9 % dohodka, 67,7 % OD /in 613 % ostanka dohodka za sklade Slabši uspeh v prvem polletju 1966 je tovarna električnih aprartov dosegla le pri izvozu vojih izdelkov, «saj je izpolnila le 8,03 % letnega' izvoznega plana, zaradi česar se bo morala Prodajno-servis-n aorgamzacij a v naslednjih mesecih še bolj prizadevati za plasma njihovih izdelkov, da bi tako dosedanji izpad v izvozu čim bolj nadoknadila in tudi na tem področju konec letošnjega teta zaključili s solidnimi rezultata. Dopisujte v »Iskro!« Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 639 RAZPIS Razpisna komisija Združenega podjetja »Iskra« — tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče — razpisuje naslednja prosta delovna mesta v razvojnem oddelku: 1. RAZVIJALEC I 2. RAZVIJALEC II — dve delovni mesti 3 FINOMEHANIK — specialist 4. KONSTRUKTER I Pogoji: Pod točko 1: Elektro fakulteta II. stopnje s petletno prakso pri električnih merilnih instrumentih. Pod točko 2. Srednja -tehniška,, šola — elektro stroke z nekaj prakse v finomehaniki ali elektro stroki oziroma merilni tehniki; vojaščine prost. Pod točko 3: Visokokvalificiran finomehafiik S 3-letno prakso v finomehaniki ali merilni tehniki; vojaščine prost. Pod točko 4: Strojna fakulteta TI. stopnje z nekaj prakse v konstrukciji ali srednja tehniška šola — strojne stroke z vsaj 5-letno prakso v konstrukciji; vojaščine prost. Tovarna ne razpolaga s stanovanji. Osebni dohodki po pravilniku OD. Prijave sprejema splošni sektor tovarne električnih merilnih instrumentov »Iskra« Otoče -- do 25.8.1966. Vsak kandidat bo obveščen v roku osmih dni po zaključku razpisa. Delo »servisne službe« pri P80 je strogo povezano z obdelavo terena V glasilu številka 28 od 22.7.1966 je bilo s strani uredništva postavljeno vprašanje direktorju DE prodajalne v PSO kaj meni o posegih servisno propagandnih ekip, ki potrošnike seznanjajo z Iskrinimi izdelki. Ker je odgovor nakazal naj na to vprašanje odgovori' »Servisna služba«, je na zadevno vprašanje direktor omenjene službe — tov. Marjan Dvoraček — poslal uredništvu naslednji odgovor: Delo »Servisne službe« je panogo, katero ekipa obde-strogo povezano z obdelavo luje-in voznik. Ekipa je zatečena in obiskovanja naših Tožena s propagandnim ma-potrošnikov, seznanjanje s terialom, pipspekti, katalogi proizvodnjo in tehničnimi in rezervnimi deli, tako za vsebinami naših izdelkov. To popravila kot tudi za proda-deio se v »Servisni službi« jo. deli ra dva dela, in sicer: Te «servisne ekipe so se po-operativno servisno vzdrže- kazale zelo uspešne in renta-vanje, ki ga ima vsaka ser- bitne. Z ozirom na to, da visna delavnica na svojem postaja plašman naših izdel-področju, za kar uporablja kov na tržišče.1 zaradi velike jo 24 avtomobilov in 16 mo- konkurence vsak dan težji, podov, ter drugi del — ser- bd bilo potrebno dodatno for-visne ekipe, ki jh lahko ime- mirati še ekipe, -ki bi imele nujemo servisno propagand- poleg opisanega sestava še ne, ker imajo popolnoma prodajalca, ki bi lahko, v tr-odrejeno nalogo, bodisi pri govski mreži sproti zaključe-pogodbenih servisnih dedav- val pogodbe odnosno proda-nicah, naših kupcih široko jad direktno, kupcem. Seveda potrošniki artiklov, ali profe- pa bi bilo potrebno za dd-sdonalndh naprav. rektnb prodajo kupcem re- Te ekipe so v letošnjem .gjstrirati naše prodajalne za letu z dvema avtomobiloma, tako prodajo. Za tako formi-Iki služita v ta namen, skup- rame ekipe pa bi bilo potrebno prevozile 33.000 km in no ojačati vozni park, ker so obiskale 125 mest na pod- sedanja -vozila že dotrajana, ročju Jugoslavije. Servisna z ozirom na to, da v ,3 letih ekipa je sestavljena iz vodje voznega parka nismo obnav-ekipe (oselba, ki odgovarja Jjald zaradi pomanjkanja na številna vprašanja, ki jih sredstev. V servisni dojav-dobi -zastavljena od* raznih nostd pa je ta »problem vsak strank) servisni mehanik za dan bolj pereč. Z Iz „Elektromehanike” Tudi mesec julij je bil uspešen Jušg je mesec dopustov, To smo upoštevali že tedlaj, ko smo sd postavljali. svoje naloge za ta mesec. Plan 'pro-iivodnje je bil' postavljen le v višini 13,000.000 ND, ker večina delavcev- -koristi svoj letni odmor ravno v tem me* seču. Zato so vsi obrati že v prejšnjih mesecih skrbeli, da bi bil dosežen naskok v proizvodnji, Tako je bilo v prvem polletju proizvedenega 2a 1,161.000 ND vcc, kot je pa znašala polovica vrednosti celotnega letnega plana. Po operativnem planu je bil pa presežek še znatno višji. Ker je vrednost proizvodnje v ¡mesecu juliju znašala skoraj 14,500.000 ND več, ta rezerva ni bila / v celoti porabljena, saj računamo, da tudi v mesecu avgustu ne bomo dosegli povprečne mesečne proizvodnje po letnem planu. Dnevna proizvodnja, ki je v mesecu juniju še dosegla preko 700.000 ND, je v juliju razumljivo, nekoliko padla, ker znaten odstotek članov kolektiva m bil prisoten. Posamezni obrati oziroma panoge pa so v mesecu juliju dosegli naslednje uspehe: Proizvodnja V JULIJU 1966 DE) 1 Isvrš. % Rotacijski stroji 95,0 Montaža števcev 111,5 Obrat stikal 106,6 Kinoakustika «5,4 Telefonija «6,3 Urni mehanizmi Deli za PE 52,3 Proizv. usluge 208,9 Skupaj «1.4 Tehnični razvoj «4,3 Skupaj 111,4 tudi zato, ker zaradi znižanega programa delavoi niso vedno zaposleni na svojih delovnih mestih. OBRAT AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL še še vedno bori s precejšnimi težavami, največ zaradi prenizke proizvodnje relejev. Zaradi tega ne držimo rokov za zunanjo: prodajo, poleg tega pa nastopajo težave tudi doma. OBRAT URNIH MEHANIZMOV je imel pri polni zaposlitvi predvideno diokaj-šno dnevno proizvodnjo. Stanje na tržišču pa je pokazalo, da zaenkrat take koljeine dvotarifriih števcev niso potrebne in bo zopet nastopilo vprašanje dodatnega, programa za obrat v Lipnici. To vprašanje bo treba 'rešiti v zelo kratkem času, da ne bo pozneje večjih težav. Obrat za mesec julij ni imel po. planu predvidene ek-j Sterne proizvodnje, vendar je kljub temu izdelal za prek 72.000 N din izdelkov za prodajo. Kakor smo že omeniti, je uspeh ob 'koncu sedmih mesecev kljub nižji proizvodnji v mesecu, juliju še vedno ugoden: SEDEMMESEČNA PROIZVODNJA 1966 Številke kažejo, da po ope -rativnem planu še vedno izkazujemo presežek Skoraj 8 mjilijčinov N din, pa tudi pri enakomerni razdelitvi letnega plana imama še vedno nekaj rezerve. Ker tudi v lanskem letu v mesecu juliju nismo dosegli visoke proizvodnje, je primerjava . letošnjih sedmih mceccev nasproti lanskim še vedno, ugodna: PRIMERJAVA SEDEMMESEČNE PROIZVODNJE 1965 IN 1966 (PO STALNIH CENAH) DE Izvrš. % . Rotacijski stroji 107,8 Montaža števcev 165,0 Obrat stikal 211,9 Kinoakustika 90,1 Telefonija 124,3 Umi mehanizmi 38,3 Deli za avtom. 31,3 Deli za PE 84,2 Proizvodne usluge 161.6 Supaj tovarna 133,2 Tehnični razvoj, — Skupaj 133,5 PANOGA ROTACIJSKIH STROJEV ni uspela izvršiti mesečne zadolžitve, ker ni pravočasno prejela vsega potrebnega materiala. Glavni problem pri rotacijskih strojih pa je vprašanje prodaje. V ta namen so bili podvzeti posebni ukrepi, ki naj bi v. naslednjih obdobjih pospešili prodajo tako, da bi hilo možno zvišati proizvodnjo. OBRAT ŠTEVCEV je dosegel v juliju nekoliko manjšo vrednost, kot v prejšnjih mesecih, ker so trakovi v montaži v mesecu juliju ko-. risitili letni dopust. Ker sta trakova v montaži enotarif-nega števca začela koristiti dopust šele proti koncu meseca, sta trakova stala tudi prve dni v jj mesecu avgustu tako, da' tudi v tem mesecu ne ’ bo dos-žeha normalna mesečna k c' '!na števcev. OBRAT STIKAL je tudi v juliju bil zelo uspešen in upamo, da bo proizvodnja raistla tudi v naslednjih mesecih. PANOGA KINOAKUSTIKE ho v naslednjem mesecu preživela težave, ki so nastopite v prvi polovici letošnjega leta zaradi manjših potreb na tržišču. V montaži so sicer še težave, deloma zaradi nekaterih materialov, deloma pa DE Izvrš. - % Rtacijski stroji 105,7 Montaža števcev 102,7 Obrat stikal «43 Kinoakustika 103,7 Telefonija 106,1 Urni mehanizmi 898,0 Deli za avtom. «9,4 Deli za PE 101,9 Proizvodne usluga 153,0 Skupaj tovarna 107,8 Tehnični razvoj 4«,9 Skupaj z razvojem 103,0 Viden porast proizvodnje pri nižjem številu zaposlenih nam. jamči, da bo tudi finančni uspeh v letošnjem letu boljši, kot je bil lani. To nam kaže tudi polletni obračun. če bomo, tudi v naslednjih mesecih dosegah vsaj take- uspehe kot doslej,.' potem bo letošnje leto- lahko upešno zaključeno. šef proizvodnega sektorja: inž. Alojz Grčar Združeno podjetje ISKRA KRANJ Organizacija: TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA Obrat keramičnih kondenzatorjev Žužemberk KADROVSKA KOMISIJA razpisuje prosta delovna mesta za: 1. vodjo proizvodnje 2. mojstra strojne delavniee 3. rezkalca 4. strugarja Poleg splošnih pogojev so potrebni še naslednji: pod 1.: elektroinžtnir za šibki tok s 3-fetno prakso ali elektrotehnik — šibki tok — s 6-letno prakso, pod 2.: strojni tehnik s 3-letno prakso ah VK delavec z večletno prakso; pod 3. in 4, KV delavec s 3-letno prakso. Kandidati morajo imeti urejeno vojaščino. Družinska in samska stanovanja bodo zagotovljena v mesecu oktobru tega leta. Pismene ponudbe pošljite na naslov: ISKRA — obrat keramičnih kondenzatorjev, Žužemberk, v 15 dneh po objavi razpisa. Zasedba delovnih mest Je možna takoj po poteku razpisanega roka. O ostalih obojestranskih pogojih se bomo dogovorili ustno. Letošnji personal doma v Poreču so, pretežno novi obrazi» razen upravnice doma in kuhinjske pomočnice. Na sliki od leve proti desni: natakarica Zdenka Mohoriči pomočnica Štefanija Petrovič, kuhar Andrej Segš, uprav-* niča Marija Mežek in pomočnica Ema, manjka pa le blagajničarka Anica Zupan Letovanje v Poreču Izmed vseh . domov naše Počitniške skupnosti je Poreč .pravzaprav edini dom, ki je vsako leto v glavni sezoni zaseden do zadnja postelje in kjer je praktično potrebna; rezervacija že spomladi. To pa ni nič čudnega. Zelo prijeten, kraj na severnem, Jadranu, le pet ur vožnje z avtobusom oddaljen od Ljubljane, z razsežnimi- prostori za sončenje in kopanje, s sorazmerno: Večjim, številom sončnih dni ter ne navsezadnje ugodnimi cenami popolne dnevne oskrbe — to so prednosti, ki so večji del odločilne pri izbiri kraja za letovanje. Tudi letos je. bil dom že od 201 junija popolnoma zaseden, najeli pa so še 18 do 22 zasebnih sob. V času od 1 julija je letovalo vsak dan povprečno od 90 do 100 odraslih in z, njimi 30—40 otrok. Da je'zanimanje za Poreč res ogromno,, potrjuje tudi dejstvo, da se je vsak dan. zglasilo pri upravi doma tudi po deset naših ljudi brez. napotnice s prošnjo, če bi dobili slučajno kako izpraznjeno mesto v domu. Zal v-domu niso, mogli pomagati drugače, kot da so takim prišlekom le nasvetovali'kam naj se obrnejo zastran prenočišča. Mnogo bolje je bilo s. prehrano. Tod ni bito. omejitev in vsak doštt —, tudi tisti brez napotnice- j;e dobil v domu kosilo oz., večerjo. Včasih, če je bilo hrane dovolj, so pri tem ustregli tudi dru-gjm slučajnim gostom, ki vedno povprašujejo po gostinskih storitvah, saj je dom prav v centru mesta in na najbolj prometnem kraju, ob obali' v pristanišču. Pri letošnjem obisku doma v Poreču, sem povprašal go- ste, kako so zadovoljni z letovanjem in zlasti z oskrbo v domu. Splošna sodba vseh brez izjem je bila:, hrana je zelo dobra in zadostna, postrežba odlična, kljub natr-panosti je osebje doma storilo vse, da bi se gostje čim udobneje počutili. Torej same pohvale o kolektivu doma .in njegovi upravnici Mariji Mežek. . V razgovoru z osebjem doma pa sem odgrnil drugo plat medalje, ki ni tako rožnata. Kuhinjski personal ima še vedno velike težave s pripravo jedi, ker kuhinja ne premore tudi preprostih kuhinjskih strojev. Težave so tudi z oskrbo zelenjave in sploh živil. V Poreču, ki ima približno 4.000 prebivalcev, je bilo npr, v avgustu 18.000 turistov. Nakupovalci živil za hotele, domove itd, imajo zato velike, težave, kje dohiti vse te ogromne vsakodnevne količine živil. Seveda pri tem. živil ni nikdar dovolj in cene zanje so temu primerno visoke. V avgustu je bit Poreč prav. zaradi tega tretji najdražji' kraj v naši državi. Uprava našega doma si pomaga na ia' način, da dobiva zelenjavo, .iz privatne ekonomije v Sloveniji, To je edini način za oskrbo- in tudi drugi hoteli v Poreču si podobno pomagajo v zagati. Slovenija postaja tako vsako leto vedno pomembnejši dobavitelj živil, zlasti zelenjave. Dom v Poreču pa bremeni trenutno, mnogo bolj dejstvo, da ga bo treba renovlrati. Postelje, so dotrajale, potrebne so nove žimnice, beljenje zidov je neodložljivo. Skratka, potrebno bi bilo-. investirati v obnovo nekaj milijonov starih dinarjev, pr; tem Iz Železnikov1 O poslovanju v prvem polletju Preveč vezana obratna sredstva — Prepočasno obračanje — Vplivi tržišča in občasno pomanjkanje repromateriala glavni oviri pri proizvodnji — Obveznosti do starega žiro računa Iz petletnega obračuna, ki _ smo od skupnih razlik 400 zelo truditi, da bomo le-to ga je kolektivu tovarne elek-'milijonov pridobili le 42 ali' spravila' v primeren tempo, tromotorjev v Železnikih tol- 10,5%. V drugem polletju ker nam' sicer grozi neffic-maoil računovodja tov. Jer- se bo stanje, sicer popravilo,’ vidnost, z. vsemi svojimi po-nej Dermota, povzemamo na- vendar pa razlik nikakor ne Bledicami, Že ob poMetju Slednje poročilo: bomo dosegli 100 %. smo s težavo spravila skupaj »Izračuni kažejo,1 da tii-se- Nasproti 1,1965 smo dosegli toliko likvidnih sredstev, da datlji viri ne krijejo, viože- za 4,6 % večjo proizvodnjo, smo zapadle obveznosti mogli niih sredstev za obratovanje, za 42 % večji celotni doho- odplačati, kar pa na krivda le v pre- dek, neto-produktin osebne Pri tem nam je PSO kot majhnih virih, pač pa je tuv dohodke, ostanek dohodka pa naš glavni kupec vsestransko da obračanje prepočasno Ce je za celih 223% večji. RaZ- pomagal. Saj nam je določe-primerjajno končno stanje meroma slabo doseganje pro- n« fakture poravnal tudi vezanih sredstev v zalogah- ižvodnje je v glavnem žara- pred pogodbenim rokom, in kupcih s postavljenimi di občutnega znižanja naro- Večje težave smo imeli z normativi v dovoljenem zne-.-čil iz -izvoza. Tako visoko Mikronom, ki nam je"šele. v sku, vidimo, da je po lastni divsegaje^ elementov dohodka mesecu: juliju na račun 90 krivda le veliko preveč pit izvira iz predaje končnih milijonov dolga nakazal 50 vezanih sredstev. Za-Iikvid- zi ag Izdelkov, ki smo jih ob miiUonov.Prav tako so teža-nosit je torej nujno, da preveč začetku leta oddala PSO. ve pri plačilih kurznih raz- vezana sredstva sprostimo, . Kot je že ugotovljeno, lik, ki smo jih v prvi polo-za primanjkljaj pa je treba planske naloge slabo izpol- vici leta dosegli. 42 milijo-prtdd6rSH'+ in“naš ugodni Tnač- nov" (dinarska sredstva je nam bo uspelo le ob vse- ki nasproti preteklemu ob- nakazal sanjo Horjul), tako stranski disciplini pri izva- dob ju ne smejo zapeljati, da nimamo 'sredstev za. od-janju sanacijskega načrta. V ker so bolj relativnega zna- kup deviz za lastne potrebe, prvem polletju predvidenega čaja. dočim so doseženi zne- Poleg tega obstajajo tudi znižanja nismo dosegli, ker -ski-“še vedno prenizki, da bi obveznosti do starega žiro so nas pri tern žaVŠ vplivi z - njimi lahko, pokrivali vSe računa, ki znašajo 90 mildjo-tržšča, delno pa tudi, ker svoje obveznosti. s nov'starih din. Ce bomo ho- smb na vaš to prepočasi re- Iz' razpoložljivih' obratnih teli to realizirati, bomo mo-agirali. - sredstev in njihove vezave je rali pridobiti sredstva- iz. Koeficienti . obračanja se razvidno, da se bomo morali vezave zalog in kupcev, nabrati letu 1965- na spožno izboljšujejo, so pa z ozirom na razpoložljive vire nasproti planiranim še,: daleč prenizki. Vsi pokazatelji v primerjavi s planom kažejo slabe rezultate doseganja, dočim je nasproti' primerjalnemu obdobju pretekle dobe' uspeh ugjpdnejši. Tako smo na enega zaposlenega dosegli po planu- za 5,6% manj proizvodnje, za 6% manj celotnega dohodka, za 6,6% manj dohodka, za 6,5% manj neto produkta in za celih 38 % mani ostanka dohodka, ka- .. i . , . ,. , J j -j i- j same proizvodnje kot lz dru- kor smo predvidevali, doam Ji. M Tadej Vidic, dijak tehniške šole v šolskem centru praksi v produkciji »Instrumenti« Otoče Uspešno poslovanje v »Elektromehaniki« Letošnje prvo polletje je bilo za »Elektromehaniko« želo pomembno; v tem času naj bi tovarna prešla iz lanskoletnega neuspešnega poslovanja v prvo leto izpolnitve sanacijskega programa 1966—1970, ki določa, da že v letošnjem letu doseže uspešen finančni rezultat, poslovanje v prvem polletju letošnjega leta kaže, da bo sanacijski program presežen, zlasti ostanek dohodka za sklade. Za lansko izgubo je značilno, da ni 'izvirala toliko iz je osebnih dohodkov v realizaciji za 6-,3% več kot smo jih planirali. Tako so nam visokih stroškov ZZA pa je bilo dodatno vkalkuliranih še okrog 125 milijonov S din! Odpis nekurantnih zalog je gih poslovnih dogodkov. Zaradi kampanjske odprodaje znašal 80 milijonov S ddnar-odvečnega materiala je bilo jev, da ne omenimo negativ-odpadke po statutu priznane izgubljenih okrog sto milijo- mh izvoznih razlik. Večja razlike v ..-internem obračunu'nov S din,neplačani-računi proizvodnjam prodaja bi te-dolarja. Ravno z&i^di tega ^ i*SO so navrgli Čez tristo la izgube sicer poravnala, ne so tudi ostali prej navedem milijonov S din zamudnih pa odpravila, elementa pod planom. Saj obresti, zaradi neprimerno v letošnjem polletju ti — »zunanji-« vplivr%- ne kvarijo poslovnega uspeha. Odvečni material je bil prodan brez izgub, zamudne obresti in drugi izredni izdatki sb skoraj enaki izrednim_dohod-kom (čemur je pripomogla ažurnost finančnega poslovanja tovarne!) razvojna dejavnost je pripojena tovarni, ki je prav tako stimulirana za znižanje stropkov kot druge enote tovarne. Lahko rečemo torej, da ti vplivi, ki so lansko leto povzročali pretežni del izgube, v letošnjem prvem polletju relativno niti ne zboljšujejo, niti ne slabšajo -finančni uspeh »Elektrome-hanikč«; Vendar že samo normalno gibanje teh elementov občutno zboljšuje finančni položaj tovarne v primeru s preteklim letom. Tov. Angelca štrbenk je zaposlena v produkciji avtomatskih telefonskih naprav. — Slika jo kaže pri delu na stiskalnici, kjer Stanca izolime ploščice za ploščati rele Proizvodnja letošnjega polletja je za več kot tretjino večja od proizvodnje v lan» skem I. polletju. Ker je proizvodnja dosežena! z nižjim številom zaposlenih in z manjšimi' izgubami. delovnega časa ter z relativno nižjimi stroški od planiranih, je to vsekakor poglavitni vir uspeha polletnega poslovanja. Poglejmo nekatere temeljne elemente izpolnitve gospodarskega plana v primeri j z lanskim I. polletjem. Kot' rečeno, smo dosegli za 35 % večjo proizvodnjo s 3 odstot-i ke. nižjim povprečnim števi-' lom zaposlenih. Produktiv»j nost merjena s proizvodnjo, na zaposlenega, je porasla za-39%. Kaj je vplivalo na neprimerno visoko stopnjo pro-1 duktivnpsti? Zaradi ažurne j-, - šega plačevanja-dobaviteljem § je bila preskrbljenost z mate» rialom velik» hitrejša,, akti») virali smo za 17 milijonov N din ali za 47 % več | novih, strojev in naprav, stopnje. porasta preseganja norm jej 13.%, izgube delovnega časa (zlasti bolniški - izostanki) so nižji za 7 % ipd. Stroški ¡poslovanja (brez; OD in prenosa iz razvoja) so dosegli 48 % planiranih. Zla--sti je pomembno, da «no pri porabi materiala za 3% pod planirano vrednostjo, kar bistveno vpliva na ekonomičnost . poslovanja. Nekateri stroški pa. so presegli polovi-, co letnega plana. Razvojni stroški so za C % višji od planiranih! Vseka«or. se bo treba pri odobri tval naročilnic .ravnati, po določilih ozi~ roma po vsoti iz g os pod lirskega plana! Zlasti prh spremembah, ki so opravljene zaradi malomarnega ali nedognanega prvotnega razvijanja, bo treba, uporabljati sistem popravljanja na stroške prvotnega razvijalca. | Stroški strokovnih-, služb podjetja »so vkalkulirani ža polovico letne vsote, ki jo tovarna določa s svojim gospodarskim planom. Vendar se ta letna vsota razlikuje za okrog 170.000 N din od višje ."vsote, ki so jo strokovne službe vnesle V’gospodarski plan podjetja. Ta razlika še f ni ; urejena, saj - strokovne službe dojaivljajo tovarni bremenitev po njihovem planu. Vsota vkalkuliranih. osebnih dohodkov: tovarna- je 3%;-niž-ja od polovice: letnega. plana in 24 % Višja od lanskega polletja. Skupna yšptdAbrato osebnih dohodkov je nižja zaradi dinamičnega .faktorja stimulacije, ki tudi. v poletnih mesecih, ko je proizvodnja nizka (julij, avgust), zagotavlja polne oSebne dohodke. Neto : osebni dohodki »Eiektrome)ianike« so; se. sicer nekoliko popravili, vendar še niso dosegli tiste ravni, ki jo narekuje reforma in ki so jo dosegla podobna podjetja. ■ Medtem . ko smo imeli v lanskem polletju nočeš nočeš nizke (80 — 90:%) osebne dohodke, pa letos zavestno prejemamo take oseb- A Pisma bralcev Pozdrav od vojakov Tovariš urednik! ■ Služim vojaški rok na Ri-Jeifci. Vaše glasilo »ISKRA«, mi je edina ¿vaza s podjetjem; in njegovim delom. Zahvaljujem se za pozornost in ob tej‘priliki pozdravim kolektiv TEN v Ljubljani im imi žalim efaveč delovnih uspeh&v. Frane Debeljak V. P. 7640/7 Rijeka Ve-2 | Z Rljeke Ve-2 V. P. 7640/7C nas pozdravlja vojak Bojan Mavec» ki pravi, da mu je edini stik s' podjetjem, njegovim delom in uspehi glasilo »Iskra«, ki ga redno dobiva. in se za točno in' redno pošljanje časopisa lepo zahvaljuje. Prav posebno pa pozdravlja kolektiv DE »Ser- vis« v Rožni doidmi v Ljubljani, kjer je bil zaposlen pred odhodom k vojakom. Iz Benkovca na. Hrvatekem V. P. 7911/4 je pisal uredništvu vojak Adolf Divjak, ¡ki tudi rad prebira glasilo »Iskra« in se veseli vsakega uspeha. Pravd, da ima že polovico odsluženega rolka, čez 1 mesec pa bo zakjučil tečaj za desetarje. Ob tej priložnosti pozdravlja sodelavce v oddelku »žične zveze« v ZZA in še jim zahvaljuje za pomoč pri opravljanju diplome,, iz laboratorija: za »filtre«, kjer si je pridobil mnogo koristnega znanja. Celotnemu,, kolektivu ZP »Iskra« želi čitmveč delovnih uspehov z’ željo, da se v marcu 1967 tudi sam Vključi v delovni jkolekliv. . Uspešno poslovanje v »Elektromehaniki« Iz otoške tovarne — Med kratkim strokovnim pog<>vovoron^ jih je. (vzel Ina »muho« fotoreporter. Na sliki: (levo) mojster produkcije Jože Fijfair .in mojster. Ivan Logar, Izlet novogoriškega kolektiva v Benetke in Maribor Lepo so ohranjeni še ta- pom gondol (barkice -poseh-kratai zloglasni zapori, karte- nih oblik) za spomin na Bere povezuje s palačo »Most netke, na mesto’ ki je • em smrti«. To ime je dobil, za- sam spomenik preteklosti. in rad tega, ker- se zapornik, M kiga naši sosedje-tako spret-je šel prek tjstegii ¡¡mostu, ni. mo. uporabljajo-za,"turistično več .vrjnif. ¡Danes se ta most atrakcijo, imenuje' »Mošt vzdihljajev«. . Qb vrnitvi se - je mnogo Ogledati srčno si' tudi trg Sv. udeležencev izleta, odločilo, Marka,. za katerega pravijo, ¡ja si bo še; ogledalo nepoza-da je največj trg na svetu in ben kraj’, „ V, , da se je na njem zbralo , naj- Tudli udeleženci ^ izreia v več narodnosti hkrati. Od Maribor so se zelo pohvalili, tam smo se odpeljali v Ca- saj so ši ogledali tovarno nal Grande, v glavno vodno TAM, »Eleiktrokovino« in pre-ulico, ki veže mesto z glav- lepo Poharje, nimi vhodi. Lepo je urejen Splošna želja nas vseh jej prevoz turistov po kanalih z da še taki izleti še organizi-ladjami in, gondolami. rajo, saj se tako med seboj. Ko smo se poslavljali od še bofj spoznavamo. ‘ Benetk som opazil, kako zad- ' ' .j1; ., nji imetnika, .hitijo z nakit- Krušeč Letovanje v Poreču (Nadaljevanje e 4, strani) ne dohodke, ki omogočajo »stvaritev ostanka dohodka za sklade oz. za poravnavo anuitet od sanacijskega kredita ter od kreditov za osnovna in obratna sredstva: V drugem polletju bo porablje-, na večja- vsota; za OD, in sicer zaradi popravka od 1. maja in zaradi pripojenega razvojnega sektorja. Zaloge materiala in zlasti drobnega inventarja so se od začetka-Leta občutno zvečale. Za drobni inventar bo vsekakor potrebno določiti krajše in funkcionalno odpisovanje- posebno še ob možnosti večjega vkalkuliranja v stroške. Tudi glede naročanja drobnega inventarja bo treba nujno določiti _ stimulacijske ukrepe, ki bodo onemogočili kopičenje zalog. Normativ zalog na razredu 3 v prvem polletju ni bil dosežen. Medtem pa so zaloge nedokončane proizvodnje in polizdelkov nižji od normativa in nižje od začetnega stanja, če ne upoštevamo zalog, iz razvojnega sektorja. Pripravljen sistem stimulacije za znižanje zalog je nujen, če hočemo do konca leta doseči normativ znižanja vseh zalog. Sedanje zaloge so previsoke: vežejo nam znatna sredstva in s tem zmanjšujejo plačilno sposobnost, obenem pa zaradi obresti povečujejo stroške. Realizacija tovarne zajema posredno prodajo prek PSO (za domači trg in izvoz) ter neposredno prodajo tovarne, ki obsega okrog 17% vse domače prodaje. Plan izvoza je bil izpolnjen s 40 %, medtem ko je skupna realizacija z zalogami vred dosegla 60% letnega plana. Na visok odstotek vplivajo zlasti prodane začetne zaloge. Za dosežek enakih ali boljših rezultatov bo nujno potrebno stimulacijo prirediti tako, da bodo obrati in. delovne enote z večjim deležem vplivale na svoje faktorje stimulacije. R. K. Že v eni izpad prejšnjih' številk smo pisali, da bo sindikalna podružnica tovarne v Novi Gorici v času kolektivnega ' dopust av''d'neh 24, in 25. julija organizirala izlete v Benetke ,ih - Maribor. .ZpMmanje jep Ihilbu veiliSko, saij je v teh dneh odšlo na izlete, kar 305, članov kolektiva. Najviečje -zanimanje je seveda vzbudil izlet v Benetke, v to prelepo mesto, ki je en sam spomenik — spomenik slikarjev, arhitektov, kiparjev in spomenik zgodovine, ki je v tem delu sveta tako zanimiva, si Pod strokovnim vodstvom uslužbencev’ a^toprometa iz Nove Gorice smo si.najprej »godali Dožeivo palačo, katera je, kot trdijo strokovnjaki, majtepše opremljena in poslikana palača na svetu, Tu se hranijo največja 'slikarska dela, saj so vse dvorane poslikane in se še danes Mastijo v prekrasnih barvah. (Nadaljevanje s 4. strani) pa v tej vsoti seveda ni mišljeno povečanje kapacitete. Spričo dejstva,, da je dom vsako leto aktiven, bi lahko vsaj tisti majhen dobiček uporabili, za te; namene, -ne pa za poravhavo izgube drugih domov. Pred kratkim se je v- našem domu v Poreču mimogrede mudil sekretar ZKS tov. Miha Marinko. Ogledal si je naš dom, po večerji pohvalil strežno osebj e ter kuharja in ponovil misel, ki hi niti nova — da bi »Iskra«, lahko imela večji in bolj reprezentančni dom ha morju. Dom v Poreču bo treba do naslednje sezone vsekakor ustrezno ‘ obnoviti, v kolikor pa bodo dane možnosti seveda tadi razširiti, saj tu bi bile povečane zmogljivosti ¡nedvomno zalo koristne. Prav tako je dom v Poreču na splošno tudi s cenami približati zlasti našemu delavcuj kd je ob vseh delovnih naporih; prepotreben ¿dravfega cenenega oddiha, kakor tudi sprostitve. ■ f, i ’ — MK —- ZAHVALA Ob bridki, nenadni smrti našega . očeta FRANCA GROSA se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in pomoč. Posebno Se zahvaljujemo kolektivu PSO, sektorju tehnične kontrole, montaži relejev, tehničnemu vodstvu v ATN ; Kranj in šoferjemzjudarova-ne vence, denarno pomoč in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadr.ji poti. Vera in Marjan ter Irena Dolšak Del skupine izletnikov pred enim izmed avtobusov Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 6. SEJE UO (5. 8. 19660 @ Upravni odbor združenega podjetja soglaša, da se na osnovi predloženega materiala in sklepov UO poslovnega združenja Avtoma-cija sproži postopek za uvedbo redne likvidacije poslovnega združenja Avtomacija. Istočasno predlaga UO delavskemu svetu ZP, da pooblasti generalnega, direktorja tov. Vladimirja Logarja in direktorja Nabavne organizacije tov. Vladimirja Sodi-na, da v upravnem odboru poslovnega združeja Avtomacija glasujeta v smislu sklepa o likvidaciji združenja. Generalni direktor naj naveže stike z ostalimi partnerji poslovnega združenja Avtomacija, da se skupno poišče rešitev za izplačevanje OD tistim sodelavcem v poslovnem združenju, ki so nujno potrebni za zaključl-tev nedokončanih nalog. UO vztraja na že sprejetem sklepu upravnega odbora iz prejšnje mandatne dobe, da se proti vsem odgovornim osebam. Ki so zakrivile sedanje stanje v poslovnem združenju, uvede kazenski ali upravno-kazee-skl postopek. Od likvidacijske komisije in od uprave se zahteva, da to izvede. • UO sprejema na znanje informacijo o razgovorih glede sodelovanja, našega podjetja s koncernom ITT in odobrava nadaljevanje razgovorov v dosedanji smeri in obliki. Za nadaljnja pogajanja v imenu združenega podjetja se pooblašča tovariše: Vladimirja Logarja, generalnega direktorja ZP, ing. Jožeta Prežlja, pomočnika generalnega direktorja in tov. Metoda Rotarja, direktorja PSO, oz. direktorje posameznih tovarn, ki jih kakorkoli zadevajo tl razgovori. O rezultatih razgovorov naj, se občasno poroča na samoupravnih organih združenega podjetja. Sklep se predlaga delavskemu svetu v potrditev. SKLEPI 3. ZASEDANJA DS ZDRUŽENEGA PODJETJA (5. 8. 1966) © Delavski svet združenega podjetja sprejema delovni program organov upravljanja ZP ISKRA za leto '966/67, kot ga predlaga jravni odbor ZP. © DS ZP sprejema na znale poročlo o finančnih rezultatih organizacij ZP za prvih pet mesecev letošnjega leta. Z ozirom na negativne rezultate nekaterih organizacij ZP v prvih 6 mesecih letošnjega leta naj finančno področje do prve nasledje seje DS ZP izdela poročilo o vzrokih za nastalo izgubo oziroma za negativne finančne rezultate v teh organizacijah ter poročilo o nadaljnjih letošnjih, perspektivah organizacij, ki so izkazale izgubo. Finančno področje naj izdela tudi poročilo o. ekonomičnosti poslovanja vseh organizacij ZP. © DS, ZP potrjuje predlog sanacijskega načrta ZP za teto '1966, ki je sestavljen na osnovi seštevkov predlogov vseh, organizacij ZP. DS občnem potrjuje vse sklepe UO ZP v zvezi s sanacijskim, načrtom za. leto 1966, kot sledi: Glede na to, da so organi upravljanja ZP sg.rej.eh sanacijski načrt za teto 1966, bi se moral zasledovati vsak mesec po dejanskem stanju in morajo organizacije v sestavku ZP ISKRA predložiti finančna - računovodskemu» področju svoje mesečne bruto bilance do 20; v mesecu za pretekli mesec. Bilancam je treba pritožiti, tudi poročila o uspehu oz. neuspeha sanacijskega načrta in o raztegih, zaradi katerih načrt nt bil realiziran. Finančno. - računovodsko področje se zadolžuje, da prouči možnost in posledice terminske premaknitve izvrševanja mesečnega plana realizacije od 30: na. 251 v mesecu ter naj prikaže iz tega. Izvirajoče ekonomske prednosti. O tem naj; se poroča na upravnem odboru ZP — rok do konca avgusta t. L Odgovorne strokovne službe se zadolžujejo, da do naslednjega zasedanja BS podajo predlog o izvajanju sankcij proti organizacijam, ki ne Izvršujejo sanacijskega, načrta. © DS sprejema na znanje poročlo o izvajanju sanacijskega načrta ZP za obdobje januar — junij 1966 s tem. da bo na naslednjem, zasedanju detajlno obravnavano izvajanje sanacijskega načrta ZP. © Y zvezi • z informacijo o načrtu likvidacije starega žiro računa je DS sprejel naslednji sklepi RAZGLAS Združeno podjetje ISKRA — KRANJ tovarna električnih aparatov LJUBLJANA, Savska c. 3 razglaša prosta delovna mesta 2 ORODJARJA z vsaj 5-letno prakso. Za zasedbo delovnega mesta je kot poseben pogoj določeno poskusno delo. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne. Do naslednjega zasedanja DS ZP naj finančno ¡področje skupaj š PSO in ostalimi organizacijami pripravi predlog o poteku likvidacije starega žiro računa. Predlog mora vsebovati ostro in radikalne oblike ureditve likvidacije starega žiro računa in predvideti vse ostale akcije za rešitev tega problema. © DS sprejema na znanje poročilo o stanju razvoja podjetja v izgradnji Mikron v Prilepu in se strinja s sklepi UO ZP. ( Sklepi so bili objavljeni v prejšnji številki časopisa Iskra). © DS preimenuje svojo komisijo za tehnične izboljšave in racionalizacije, ki je bila imenovana na 2. zasedanju DS dne 24. 6. 1966, v komisijo za izume in tehnične izboljšave. Zakon, o patentih in tehničnih izboljšavah namreč ne razlikuje.- več tebe nične izboljšave od; racionalizacije, temveč spadajo vse nove 'tehnične zamisli, ki niso, izumi, pod pojem tehničnih izboljšav,, še važnejše pa je, da spada v pristojnost te komisije obravnava izumov,. ki so ustvarjeni v podjetju oz. v organizacijah v njegovem sestavu.. SKLEPI 5. ZASEDANJA DS (.26. T. 1966) © Delavski sveč z navedenimi spremembami in z odprtim vprašanjem glede operativne priprave dela. sprejema organizacijsko shemo tovarne? a) na osnovi predloga aktiva političnih organizacij delavski svet sklene, da vzdrževanje in orodjarna, spadata pod pripravo dela s tem, da ho YS analitik dela vodil celotno tehnično dokumentacijo orodjarne in vzdrževanja. b) delavski svet, osvaja predlog političnih organizacij in sklene, da sta produkcija iit montaža združeni v skupni oddelek z nazivom PROIZVODNJA. * c) operativna grupa zaenkrat ostane v pripravi dela. Zelja delavskega, sveta pa j,e,, da službe, ki bodo delale na nadalnjl organizaciji to čim-prej uredi jo. ©, Pri pregledu poročila o ostanku čistega dohodka v prvih šestih mesecih letošnjega leta je delavski svet sklenil, da se ostanek čistega dohodka po delitvenem razmerju v višini 23,170.606.— S. din deli enkratno, t. J. 15. avgusta 1966. Osnova za izračun izplačila ostanka čistega dohodka po delitvenem razmerju naj bodo osebni dohodki iz rednega delovnega časa v prvih šestih mesecih letos, t. j., da se pri izplačilu poleg nadomestila za bolovanje in porodniški dopust ne upošteva tudi osebni dohodek iz podaljšanega delovnega časa in pogodbenega dela. Ker je dotok denarja na naš žiro račun kritičen, de- lavski svet pojasnjuje, da ja pogoj za enkratna izplačila ostanka čistega dohodka v mesecu avgustu; da do 15. avgusta pošljemo Prodajno servisni' organizaciji vsaj. za 25 do 30 milijonov St din izdelkov, da bomo lahko na osnovi' izstavljenih računov pri Gorerjski kreditni banki dobili blagovni kredit. © Na priporočilo Skupščine občine Radovljica, za,združevanje sredstev za strokovno šolstvo in- gradnjo osnovnih šol, delavski ' svet iz sklada skupne porabe odobrava 2,5 %, prispevka od bruto osebnih dohodkov, s. tem pogojem, da bodo prispevek odobrile vse delovno organizacije in ustanove na območju občine Radovljica. Delavski svet zahteva* da se ob zaključku leta vsem gopodarskim' organizacij am pošlje poročilo, o koriščenju teh namenskih sredstev. Delavski svet naroča upravi, da Skupščini občine Radovljica na osnovi razprave na zasedanju pošlje dopis, v katerem naj tudi navede, da V primeru negativne bilance v letu 1966 ne prevzamemo garancije, da. bomo sredstva za šolstvo nakazah. © Delavski svet za čas do popolne osvojitve nove organizacije imenuje za namestnika direktorja v njegovi- odsotnosti tov. Janka DERNÍ-ČA, šefa gospodarsko tehničnega sektorja. © Delavski svet odobrava, da se izdela ponudba in program za odprodajo inženiringa za izgradnjo- tovarne merilnih isfcrumeutov v Indiji. Delavski svet za izdelavo, rrograma in ponudbe odobrava 200—300 tisoč S. din-bruto s. tem, da se delo na tem. obračunava po redni plačilni dokumentaciji. Po» zaključku te naloge naj „se. delavskemu svetu predloži poročilo. SKLEPI 7. SEJE UO (2T. 7. 1966) ©, Upravni odbor je bil seznanjen z osnutkom pogodbe. sestavljene, med g..H. Ro-secfeldc-m in Iskro-Pržan, o strokovnem sodelovanju na področju elektrolitskih kondenzatorjev, in se s sklenitvijo omenjene pogodbe strinja. — Členi v navedeni pogodbi se- v celoti sprejmejo, služba, ki je izdelala osnutek te pogodbe, naj kot dopolnilo vanjo vnese še klavzulo, o povračilu povzročene škode tovarni, v primeru prenehanja pogodbe po krivdi g. RosecEelda. — Pogodba stopi v veljavo 1. avgusta 1966, in sicer se sklene za dobo petih let, z enoletnim odpovednim rokom; kar velja za obe pogodbeni stranki, © S sklenitvijo zgoraj navedene pogodbe, je UO sprejel sklep o povečanju števila zaposlenih za 1 osebo in delavskemu svetu predlaga da se odpre novo delovno mesto »tehnični svetovalec za elektrolitske kondenzatorje« z mesečnimi- osebni-, mi dohodki po 2.000.— N», din in. po 2.200.,— mesečna V' DM, s tem, da se izplačilo v devizah obračunava pa lestvici navedeni v» pogodbi. © Upravni odbor je bili v principu seznanjen g osnutkom kooperacijske pogodbe na področju brivskih aparatov s firmo BRAUN, katera vsebuje poleg, odkupa določene količine aparatov v sestavnih delih, tudi vso odgovarjajočo dokumentacijo in šolanje, 'kadrov za naše na-daljne delo. , © Upravni odbor je sprejel sklep, da naj uprava S razgovori s firmo Braun nadaljuje, po zaključenih razgovorih z ostalimi interesantnimi firmami, pa bi se za kooperanta dokončna' odločili. © Upravni odbor je sprejel sklep, da so tovarna ob- ' vezuje po zaključku osemletke, štipendirati oba sinova pokojnega tov. Rupnika, v kolikor bo to njuna želja; oz» jima omogočiti izučitev poklica v tovarni. SKLEDI 5. ZASEDANJA BS ( 29* 7. 1966), © DS je potrdil predloženi periodični obračun za I. polletje 1966. Do naslednjega periodičnega obračuna naj računovodski sektor zahteva od finančno računovodskega področja ZP poročilo, komu dolguje in-* kdo so tisti zaostali dolžniki iz poslovanja leta 1965; katere nam' pošilja v obračun finančno računovodsko področje. © DS je vzel na znanje poročilo TS. na člansko vprašanje Marn Ivane v zvezi vskiaditve kataloga del s tem, da bo TS o zadevi poročal ponovno do konca meseca septembra, ko bo delovna mesta obdelal z nekaj) primeri, skupaj s proizvodnjo in ugotovil ali so tako določene grupe- realne in objektivne za nas. © DS soglaša s. predloženim elaboratom za, 42-umi delovni teden s tem, da UO zasleduje izpolnjevanje tega programa in občasno poroča na zasedanjih DS. © DS je obravnaval predlog UQ za spremembo člena 21. pravilnika o delitvi OD in UO zadolžuje, da pripravi ponoven predlog o spremembi celotnega člena» © DS se strinja a sklepom UO; ki ga je sprejel na podlagi. dopisa Skupščine občine Ljubljana-Šiška v zvezi z zaposlovanjem mladine'. © DS razveljavlja sklep % 2. 3» redne seje DS z dne 23. 6. 1966 s tem, da se namesto tega sklepa povrne v prvotno stanje razpis za 1 delavno, mesto, tehnolog stroke za mehansko obdelavo» Komisija pa naj ugotovi za» kasnelost vloge tov. Žlebnika ih v kolikor ta obstaja, po— Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov novmo obravnava ostale takratne prijavljence na delovno mesto tehnologa stroke. © Splošni sektor se zadolžuje, da odpravi nepravilnosti, ki so bile iznesene O poslovanju servirik in o tem poroča na naslednjem zasedanju. SKLEPI 5. -SEJE UO (29. 7. 1966.) • UO je obravnaval Poslovno poročilo I. — VI. in %a sprejel s pripombo, da morajo šefi DE skrbeti za postopno izločitev iztrošenega inventarja in orodij. • UO je sklenil, da način ugotavljaja prisotnosti na delu ostane nespremenjen1, s to razliko, da bo 'vratar ob <. uri omarice z markicami zapil in nato zapisoval zamudnike po priimku in pri-iieležil koliko minut je do-tični zamudil. Spiske zamudnikov bo vratar dostavlja] Splošnemu sektorju in DE. Do 1. 9. 1966 naj Splošni sektor uredi, da se bo v SVN in Dobrepolju ugotavljalo prisotnost, na delu z markicami. ' Splošni šektoif naj s kontrolo enkrat 'tedensko ugotavlja pravilnost in ekzakt-nbst vratarjevega dela. • UO je na predlog Splošnega sektorja sklenil, da sc bo 42. člen Pravilnika o delitvi OD glasil: .Izostanki z dela, katere je ob ugotavljanju upravičenosti do nagrad smatrati, kot da je bil delavec prisoten na delu so sledeči: — službeno potovanje — službeni izhodi iz tovarne — -opravljanje javnih funkcij odbornikov občinske skupščine, poslancev, sodnikov, porotnikov, članov odborov, komisij in svetov — opravljanje poklicnih funkcij članov obč. komiteja ZK, odborov SZDL, sindikata, ZMS, delegatov konferenc ali posvetovanj teh organiza-cij, — pričevanje pred sodiščem ali drugimi organi v zadevi tovarne ali podjetja — krvodajalcem- — delavcem, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih za preventivne preglede. Da bo sklep veljaven ga mora pbtrdti DS tovarne. @ UO je sklenil, da se bo čl. 80. Pravilnika o delitvi OD glasil: Delavcu lahko pripadajo nagrade iz sredstev za osebne dohodke za: 1. posebno hitro in kvalitetno delo ali v: posebno težkih okoliščinah opravljeno delo, 2. dela in elaborate, napravljene v interesu tovarne, 'vendar ‘izven delovnega področja in izvem rednega delovnega časa delavca s -tem, da delo ni bilo obračunano kot delo v podaljšanem delovnem času. 3. desetletno neprekinjeno redno delo v delovni skupnosti tovarne in so še na delu v rednem delovnem razmerju; za prekinitev dela v delovni skupnosti tovarne se ne šteje odhod na odslužitev vojaškega roka in vsi tisti primeri, pri katerih nastopi mirovanje pravic in dolžnosti iz dela; doba, ko delavčeve pravice in dolžnosti iz dela mirujejo, se ne šteje v obdobje po tej točki. Nagrade iz prejšnjega odstavka t. 1. in 2. predlaga vodja delovne enote, nagrade iz tč. 3 pa Splošni sektor tovarne. Nagrade iz tč. 1 in 2. podelijo v denarnih zneskih, nagrade iz tč. 3 pa se lahko podeli tudi v obliki predmeta Ustrezne vrednosti. Nagrade iz točke 1. breme-ne sredstva za OD delovne enote, nagrade iz točke 2. in 3. pa sredstva rezervnega sklada za OD. O nagradah pod točko 1. odloča DS DE, o nagradah pod točko 2. in 3. pa DS tovarne, UO predlaga DS, da ta sklep potrdi. © UO še strinja z dodatnim plačilom lastne udeležbe za stanovanje v stolpnici S 5 na Celovški cesti, ki znaša v tem primeru 1,618.740 S din ali 23'% od predračunske vrednosti stanovanjske, enote. Pristajamo tudi na plačilo razlike v ceni stanovanja, ki bo znana ob kolav-daclji 'stanovanja. Plačilo bo tovarna realizirala do 31. 12. 1967. © Ker Kreditna banka in hranilnica v Ljubljani, ki je prevzela sredstva in obveznosti od ukinjenega Sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-šiška, nima1 likvidnih sredstev, delavci katerim je bil s strani UO odobren stanovanjski kredit Ie-tega ne morejo črpati, je UO sklenil, da v smislu pogodbe, podjetje pogodbo razveljavi in ustvari realno možnost, da po preteku 6 mesecev prejme ta sredstva na sklad skupne porabe in v skladu s Sklepom UO tudi razdeli. © UO je obravnaval predlog Sindikalnega odbora Združenega podjetja za dotacijo oz. 250 S din na posameznega člana kolektiva katere naj bi tovarna nakazala za stroške družbenih tn političnih organizacij združenega podjetja. UO je sklenil, da se dotacijo 172.000 Š din Nakaže. Znesek bremeni pozicijo dotacije SP tovarne — po planu (gospodarskem) za leto 1966. SKLEPI 7. SEJE UO (1. 8. 1966.) © UO je izčrpno predisku-tiral poročilo razpisne komisije za delovno mesto vodje splošne služba tovarne in ugotovil, da se popolnoma strinja s predlogom omenje- ne komisije o izbiri kandidata za to delovno mesto, to je da sprejme kandidaturo tov. Seme Milana iz Ljubljane, ki edini izmed prijav-Ijencev povsem zadovoljuje pogoje razpisa in ga postavlja v smislu Statuta na vodilno delovno mesto vodje splošne službe tovarne. V zvezi s tem je UO nadalje sklenil, da po pravnomočnosti tega sklepa tov. Seme natopi delovno razmerje v naši tovarni dne 15. avgusta 1966. © UO je na podlagi poročila razpisne komisije za delovno mesto vodje obrata Orodjarna ugotovil, da se je na drugi razpis prijavil le eden kandidat in sicer tov. šimunovič ing. Marko ter da ta odgovarja pogojem razpisa. Nesprejemljiva je le kandidatova zahteva — pogoj, da se mu ob sklenitvi delovnega razmerja dodeli stanovanje in iz tega vzrcka se njegova kandidatura zavrne. UO je zato šklenil, da se ponovi razpis za delovno mesto vodje obrata Orodjarna, tov, ing. -Simonoviča pa se kljub temu pokliče na konsultacijo in v slučaju, da odstopi od zahteve za dodelitev stanovanja oz. pristane samo na delno pomoč tovarne elementov pri reševaju svojega stanovanjskega problema, se ga sprejme na to delovno mesto. Predhodno pa naj še ODS Orodjarna sklepa o kandidatu 'in o tem obvesti upravni odbor. © UO tovarne je obravnaval in potrdil obračun OD za mesec junij 1966, ki ga je tolmačil vodja finančne službe. Pri tem obračunu je bilo ugotovljeno, da je padec pri nekaterih obratih oz. izboljšanje pri drugih predvsem posledica obračuna kurzne razlike in ne toliko višje oz. nižje proizvodne realizacije. Eklatantno povišanje izkazuje le obrat Orodjarna, zato se zadolži vodstvo tega obrata in strokovne službe, da poiščejo vzroke tega in prejšnjih skokov v % realizacije obrata Orodjarna glede na pritožbe ostalih obratov na previsoke cene orodjarskih1 uslug. © UO je vzel na znanje poročilo varnostnega tehnika o bolezninah in nesrečah pri dielu za mesec junij 1966 in ugotovil, da je. število dni, izgubljenih zaradi boleznin an nesreč naraslo v primerjavi z mesecem majem t. 1. od 1119 na 1217. S tem v zvezi je razprav-: ljano tudi vprašanje nadaljevanja stimulativnega nagra-jevnja delavcev in sklenjeno, da o tem razpravlja DS tovarne na prvem prihodnjem zasedanju ter da podaljša svoj prihodnji tozadevni sklep še za naprej oz. izglasuje novi o ukinitvi nadalj-nega stimulativnega nagrajevanja. Stimulativni delež za mesec julij pa je smatrati kot akontacijo in v primeru uki- nitve stimulativnega nagra-jeavnja mora bti vrnjen. © UO je preložil na naslednjo sejo pregled in sprejem pravilnika o izumih in tehn. izboljšavah ter pravilnika o varstvu pri delu s tem, da jih predhodno pregledajo vsi člani UO in dajo svoje pripombe. © Na predlog tov. direktorja je UO „Odobril sklenitev pogodbe z investicijskim sektorjem ZP Iskra o izdelavi investicijskega elaborata za upore (30D milijonov kosov letno). Izdelava tega elaborata je urgentnega značaja in pogojuje naše nadalnje sodelovanje s koncernom ITT — Bruxelles, ož. naš prodor na zunanje tržišče. STROKPV'NE,,, I ¡failli; , il SKLEPI 5. ZASEDANJA: DS (2. 8. 1966) © DS sprejema poročilo to korekturi aneksa III. a za Orodjarno in Generalni remont in predlaga sledeča 'sklepa v potrditev UO in DS združenega podjetja: a) UO in DS združenega podjetja ISKRA KRANJ se predlaga, da odobri predlog rebalansa generalne rekonstrukcije (Aneks HI.), katerega je izdelalo Investicijsko področje ZP ISKRA KRANJ za obrat 168 Orodjarna Ljubljana, odpadajoči del: — za osnovna sredstva S Din 1,657.479 — za' obratna sredstva S Din 192,800 Realizacija tega rebalansa se izvrši v okviru kreditne pogodbe sklenjene dne 20. 7. 1964 med ISKRO KRANJ in SGB Ljubljana, s tem, da-se korigirajo sledeči kreditni pogoji iz aneksa H: 1. Poiskusno obratovanje se prične dne 1. 1. 1968 2. Redno obratovanje se prične dne 1. 7. 1968 ; 3. Odplačilna doba kreditov naj bi se podaljšala za: — osnovna sredstva (dinarska) od 5 let na 8 let — obratna sredstva od 5 let na 15 let 4. Strokovne službe ZP ISKRA KRANJ naj v okviru tega sklepa sklenejo s SGB ustrezni aneks b kreditni pogodbi.'. . b) UO in DS združenega podjetja ISKRA KRANJ se predlaga, da odobri predlog rebalansa generalne rekonstrukcije (Aneks III.), katerega je izdelalo investicijsko področje ZP ISKRA KRANJ za obrat 7 Generalni remont Ljubljana, odpadajoči del: , — za osnovna sredstva S Din 188,367.000 — — za obratna sredstva S Din 0. Realizacija tega rebalansa se izvrši v okviru kreditne pogodbe sklenjene dne 20, 7. 1964 med ISKRA KRANJ In SGB Ljubljana, s tem, da se korigirajo sledeči kreditni pogoji iz aneksa II: 1. Poizkusno obratovanje sc prične dne 1. 1. 1968 2. Redno obratovanje se prične dne 1. 7. 1968. 3. Odplačilna doba kreditov naj bi se podaljšala za: — osnovna sredtva (dinar* ški) od 5 let na 8 let — obratna sredstva od 5 let na 15 let 4. Strokovne službe ZP ISKRA KRANJ naj v okviru tega sklepa sklenejo s SGB ustrezni aneks b kreditni pogodbi. © Na osnovi priporočila UO združenega podjetja gle* de Počitniške skupnosti DS sprejema „sledeče sklepe: a) OD treh uslužbencev Počitniške skupnosti se pokrivajo iz prihranka na OD po stroškovniku strokovnih služb. b) Predlaga se DS združenega podjetja, da izplačane OD za tri uslužbence Počitniške skupnosti prizna kot strošek\ strokovnih šlužb od 1. 3. 1966 dalje. ,c) Poročijo primopredajne komisije se vzame na znanje iri jo s tem DS razrešuje. - d) OD Počitniške skupnosti se, na predlog Komisije za rekreacijo regulirajo: . — upravnik 84 točk (S Din, I35.000.t-) — računovodja 61 točk (S Din 97.000.—) — finančni knjigovodja 53 točk (S Din- 85.000.—) z veljavnostjo od 1. 8. 1966 dalje. ® Na predlog organizacij-sko-kadrovskega področja so za mesec julij, izplača pri OD še 15% gibljivega dela. © DS sprejema na znanje informacijo o storitveni -dejavnosti strokovnih . služb. Organizacijsko - kadrovsko področje se zadolži, da pošlje vsem direktorjem področij osnutek o načinu obračunavanja storitvene dejavnosti strokovnih služb in vsem članom DS. Področja naj ■pošljejo pripombe onganiza-cijsko-kadrovskemu področju do 20. 8. 1966. DS strokovnih služb pa bo ta .pred-, log obravnaval na seji. ki bo v mesecu septembru 1966. © DS sprejema predrag stanovanjske komisije o dodelitvi posojil prosilcem za gradnjo stanovanj s tem, da se naroča finančnemu .pod* roč ju, da preveri v koliko prosilci izpolnjujejo pogoje po priznanih finančnih predpisih. O rezultatu se poroča na prihodnji seji. © DS je soglasno sklenil, da se popravi prvotni sklep 1. seje DS z dne 5. 5. 1966 v zvezi z dodelitvijo stanovanja tori jug. Edvardu četo-čecu kot sledi: Tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani, bo za čas ko bo tov. ing. čemčec z njo v delovnem razmerju, plačevala anuitete za stanovanje, ki mu ga dodeljuje DS strokovnih služb. © DS vzame na znanje informacije sekretariata a) o 7. sklepu 5. .seje UO združenega podjetja z dm*> 27. 7. 1966: »Združeno podjetje ISKRA prevzame vse dodatne stanovanjske obveznosti, ki izvirajo ir že sklenjenih l Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje s 7= strani) pogodb, v višini 14,079.790.— S Din. O črpanju teh sredstev oz. pokrivanju dodatnih 'obveznosti naj uprava ZP pripravi sprejemljivo varianto. Zadeva naj še ' predi-skutira z organizacijami na ¡razširjenem kolegiju. 9 Da je v zvezi z gornjim sklepom in izjavo direktorja šolskega centra tov- ing. Prinčiča, prodaja dvosobnega stanovanja Šolskemu centru in prevzema tro- in pol-sobnega stanovanja do nadaljnjega* neaktualna; - #18. sklep 4. seje DS z dne 30. 6. 1966 se-spremeni in se glasi: Sredstva prihranjena iz bolniških in porodniških izostankov, se lahko koristijo za izplačilo ostalih OD. Enako se tudi sredstva Za ostale OD iz 4% izračunajo od skupnih planiranih rednih OD za področje. S temi sredstvi področja sama razpolagajo. , Finančno,, področje pa o koriščenju teh sredstev vodi evidenco in poroča DS. DS priporoča področjem, da s treznostjo koristijo ta sredstva., . 9 DS sprejema predlog finančno-računovodskega področja, po katerem poleg spodaj navedenih podpisnikov, registriranih pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani: LOGAR Vladimir, dipl. oec., generalni direktor PREZELJ Jože, dipl. ing., pomočnik generalnega direktorja VIDMAR Alojzij, direktor fi-nančno-računovodskega področja KLAVS Vladimir, dipl. ing., direktor programsko-tehnič-nega področja ŠPILER Franc, dipl. ing., direktor investicijskega področja GANTAR Pavel, dipl. iur., sekretar združenega podjetja, lahko podpisujejo za združeno podjetje v finančnih zadevah še naslednji delavci: KRALJIČ Tomo,, pomočnik direktorja finančna-, računo- vodskega področja BERTONCELJ Friderik, inštruktor v finančno-računo-vedskem področju ČESEN Janez, dipl. oec., v. d. šefa finančne operative VELKAVRH MARIJA,; referent za investicije. SKLEPI 7:”SEJE’"UO ŽZA (4 8. 1966) ' ® Glede na sklep UO- ŽP v zvezi z reševanj era gospodarske situacije v tovarni Mikron, UO Zavoda smatra in opozarja upravo ZP, da bo pomoč, ki haj bi jo; ZP nudil z dodelitvijo tehničnega vodje, najbrž premalo učikovita in zato pripominja, da naj uprava ZP ponovno premisli to, da bi bila za konkretno rešitev vprašanja potraiba močna strokovna delovna skupina. UO Zavoda nadalje smatra, da je razpolaganje s strokovnimi delavci Zavoda mogoče izključno na podlagi gospodarkega načrta Zavoda. 9 Sveti delovnih enot, posebno pa RRS II, CD in SMK, ki izkazujejo bistveno slabši rezultat, naj detajlno proučijo poslovno poročilo za prvo polletje iz vidika izpolnjevanja plana in stroškov glede na primernost števila •zaposlenih in glede na delovni program. V razdobju 14 dni naj navedeni SDE pripravijo poročilo UO, kaj predlagajo za izboljšanje izpolnjevanja gospodarskega načrta. 9 Strokovne službe Zavoda naj pripravijo navodila, kako bi s prehodom v zadnje četrtletje letošnjega leta zaključevali naloge z 29. v mesecu. © Vodstvo Zavoda, pred- ■ vsem pa vodje oddelkov, naj odgovornejše spremljajo izpolnjevanje rokov in kvalitetno izvrševanje nalog ter naj prikazujejo dejansko stanje realizacije. 9 UCj priporoča svetom delovnih enot, da posvetijo posebno pozornost zniževanju stroškov. Strokovne službe Zavoda naj skupno s SMK ¡proučijo detajlne razloge naraščanja stroškov in kaj je treba ukreniti za znižanje. Analizirati je treba kje so vzroki, da merilne naprave niso izkoriščene ter naj predlagajo primerno rešitev. @ UO naroča svetom delovnih enot, da posvetijo posebno pozornost vezavi obratovalnih sredstev; in nedokončanemu razvoju, @ UO ugotavlja velik razkorak, med planiranimi in izvršenimi neizdeiavnimi urami ter oprzirja, da se pravočasno ul, epa v smislu temeljite izrabe razpoložljivega delovnega Časa v izdeiavnih urah. Svetom delovnih enot naroča, da naj ponovno pregledajo kadrovsko zasedenost ter naj ukrepajo predvsem v smislu . zniževanja režijskega dela. 9 Upravni odbor potrdi poslovno poročilo za prvo polletje 1966 z vsemi sklepi in pripombami in ga predlaga Svetu Zavoda v dokončno potrditev. @ inozemska službena potovanja, ki bremenijo režijo ekonomskih oz. obračunskih enot, odobrava UO šele po predhodnem pristanku prizadetega sveta delovne enote. ® Upravni odbor smatra, da je predlog RRS IV glede plačevanja 20 % prispevka predplačila najemnine samo eden izmed načinov za pridobitev teh sredstev, ki pa. je , v kompetenci SIJE. Pri tem .mora ostati ohranjen s.kl.ep UO, ki določa rok, do kdaj hal bi hal plačan zne-sek v sklad skupne porabe Zavoda. @ UO priporoča svetom delovnih enot tistih sektorjev, v -katerih so praktikanti vršili počitniške r-r > k e,' da prizadevne in uspešne prak- tikante primerno nagradijo, čeprav so bili sprejeti na neplačane počitniške prakse. ^EKtRdWiWA»'IKA SKLEPI 12. SEJE UO (4. 8. 1966) 9 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izvršitvi plana proizvodnje v mesecu juliju in izvršitvi 7-mesečnega kumulativnega piana proizvodnje. rr operativni plan eksterne proizvodnje za mesec julij znaša 13,000.003 N din — dosežena proizvodnja 14 milijonov 449.525 N din ; plan je bil dosežen s 111,4 odst. - plan januar — julij 98 milijonov 866.887 N din izvršena proizvodnja 106 milijonov 835.848 N din plan je bil dosežen s 108 odst. @ Upravni odbor predlaga DS, da potrdi korekturo investicijskega programa aneksa III. za rekonstrukcijo tovarniških obratov. Skupna vrednost investicij se poveča za S din 189,101.000: Ta sprememba je nastala zaradi podražitve uvozne opreme, čemur je vzrok spremenjen tečaj dolarja. Na podlagi predloženega aneksa' III. nam bodo navedena sredstva odobrena s strani Splošne gospodarske banke. © Upravni odbor jepotrdil sistematizacijo in analitično oceno delovni^ mest v razvojnih oddelkih obratov in delovnih enot. UO je odobril, da se delavcem, ki prejemajo višje osebne dohodke,’kot je vrednost delovnega ine.ta, izplača- razlika v obliki dodatka. @ Upravni odbor je potrdil predlog GPP obrata kin-a-akustike o spremembi cen izdelkov panoge kinoakusiike. © Upravni, odbor smatra, da je potrebno dopolniti komisijo za pripravo sprememb tovarniškega statuta. , Zato imenuje v navedeno komisijo še naslednje člane: Franca Klemenčiča — tehnični sektor, Jožeta Benčiča — organizacijska služba, Jožetu Fendeta — obrat orodjarna. Istočasno razrešuje UO ing. Ažman Jožeta iz obrata ATN članstva v omenjeni komisiji. @ Upravni odbor je imenoval stalno licitacijsko komisijo za odprodajo osnovnih sredstev tovarne v naslednjem sestavu. Maksa, Pečnika — investicijski oddelek, ing. Jožeta Jeralo — vzdrževanje, Branka Nagode ta — finančni sektor. @ Na poziv društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav predlaga upravni odbor v izbor za podelitev ur grad radona’ iz a! orja: Franca Ahačiča — tehnični sektor. Matjana Aljančiča — Obrat ATN. V delegacijo zbora izumile-Ueirrin raeiobalizatorjev ni. V'-dca Plešcu in Franca Ahačiča. •• 9 Upravni odbor odobrava 'vključitev naše tovarne v Jugoslovanski komite za kvaliteto in tehnično kontrolo ter plačilo članarine 100.000 S din letno. 9 Upravni odbor- predlaga DS, da odobri obratu mehanizmov v Lipnici 250.000 S din za proslavo ob priliki 10. obletnice priključitve obrata k Iskri. ® Upravni odbor odobrava, da se absolventom delo-vodskih šol, ki so zaposleni v_ naši tovarni, za osebno oceno prizna srednješolska izobrazba. SKLEPI 13. SEJE UO TOVARNE (11. 8. 1966) © Upravni odbor je vzel na znanje poročilo o finančnem stanju tovarne, na dan 11. 8. 1966. © Upravni odbor naroča Stanovanjski zadrugi, da posreduje odkup parcel za gradnjo stanovanjskih hiš na Planini," pod sledečimi pogoji: — Pravico do gradnje na tem zemljišču Imajo člani kolektiva; — da plačajo za m2 zemljišča 2359 starih dinarjev in temu ustrezno prometni davek po lestvici objavljeni v uradnem vestniku Gorenjske, štev. 19/65; — da nosijo stroške prepisa zemljišča, izdelavo zazidalnega načrta, načrtov za objekt in prispevka za ureditev mestnega zemljišča; — plačilo parcel hbravijo interesenti sami direktno s prodajalcem, Stanovanjska zadruga tovarne nastopa sjh r .' kot posrednik © Upravni odbor je razpravljal o gradnji garaž na zemljišču ob Kebetovi ulici. Stanovanjska zadruga Je ža pridobila gradbeno dovolje* nje za postavitev desetih ga« raž. Upravni odbor je odločil, da se za gradnjo garaž izvede interni razpis, pod na« slednjimi pogoji: „ — pravico db soudeležba na razpis imajo stanovalci obeh blokov, če so v delov« nem razmerju z Elektrome-haniko; — da Imajo že svoje avto« mobile ali pa se lahko z uradnim dokumentom izkažejo, da imajo naročen avto« mobil; — vsak interesent odkunl zemljišče po ceni 2.500 S din za m2; — v kolikor bo več interesentov, se izvede licitacija; - — vsak interesent mora poleg stroškov zemljišča plačati še stroške načrtov in izdajo gradbenega dovoljenja. Sredstva od ' prodanega zemljišča se nakažejo v dobro SSP in z njimi razpolaga tovarna, Upravni odbor zadolžuje stanovanjsko komisijo, da izvede razpis in dokončno odobri listo pri javi jencev; o rezultatu pa poroča upravnemu odboru. 9 Upravni odbor imenuje tov. Vari Andreja za člana v regionalni odbor za stanovanjska vprašanja Gorenjske. Združeno podjetje »ISKRA« tovarna za elektroniko in avtomatiko i LJUBLJANA-PRŽAN sprejme v delQvoo razmerje,sodelavce za naslednja delovna mesta: samostojni konstrukter orodij pogoj: strojni ‘inženii ah stro/m tehnik z (Jaljšo, prakso ' vodja mehanske meriluice pogoj: strojni inženir I. stopnje ali strojni tehnik z daljšo prakso vodja vhodne kontrole pogoj: strojni tehnik s prakso vodja oddelka za kalkulacije pogoj: ekonomist I. stopnje ah ekonomski tehnik z daljšo prakso skladiščnik elektro materiala pogoj: kvalificiran delavec trgovske stroke s prakso in poznavanjem elektro-materiala več snažilk PISMENE PONUDBE, z navedbo podatkov pošljite gornjemu naslovih ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MARIJE FOJKAR sa iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v mali strugami DE »Produkcija« v kranjski tovarni — za sočustovanje, izraze sožalja in poklonjeni venec P? Francka Riga ISKRA — glasilo delovne« ga kolektiva Iskra industrije za elektromehansko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tiske Kranj