OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za poozdigo in napredek obrtnlStoa draoske banooine.
»OBRTNI VESTNIK->*haja tedensko in sicer vsak petek ter stane:
celoletno...................Din	40*-
polletiio...................Din	20*-
posamezua številka . . Din 1’-
GLASILO OKROŽNIH ODBOROV,
OBRTNIH ZDRUŽB IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE
Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.
Nefrnnklraiii dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vrafinjo. Ponutlski dovoljeni le i navedbo vira.
Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.800.
XV. letnik.
V LJUBLJANI, dne 10. decembra 1932.
Štev. 49.—50.
Meri podpredsedntŠc xhemice ata voa
V zadtnji Številki smo na kratko spo-rodili vest, da je g. minister trgovine in kudiustrtje na p redil og kraljevske banske uprave imenoval na mesto od-sttopivšega g. Bragelberta Framichettija za zborničnega podpredsednika g. Josipa Rebeka ni., Miiučavtničarskeiga mojstra v Ljubljani. Veselo je odjeknila ta vest v mesta in na deželo, saj je novi podpredsedMik splošno znana osebnost ne le v najširših obrtniških yrstah, temveč tudi v našem javnem življenju. S posebno toplimi simpaitiija-mi je sprejelo vest o njegovem imenovanju obrtništvo, ki ga pozna in ceni kost idealnega in požrtvovalnega borca za obrtniške pravice. Njihov brat je, poštten rokodelec, ki je moral prehoditi vso trmlievo pot malega človeka od vatfenca preko pomočnika do mojstra in osamosvojitve z lastno delavnico, kjer se s kladivom mesi vsaikdanji kruh in s pilo os laja trda skorja bež-0e in vračajoče se vsakdanjosti. Ta te^ka preizkušnja pa mu je prikazala tudi bit in boj obrtnega stanu, mu pri-V klel a težek položaj in težnje. V mlla-(fepj idealizmu in n?Tayni sposobnosti Je bila spočeta želja, po svoji moči •k*oristi<t} in delovati za izboljšanje obrt-'riišketga položaja in za povadigo obrtnega stanu.
Temačna in glasna delavnica je bila pretesna, da bi pašla v njej hrepeneča sila svoj razmah. Stopil je svest si SVOje energije, idealizma in oblagodar-jeq s sposobnostjo y šij-oke vrste — stopil je v stanovske organizacije. Ze kot vaijemec v rani mladosti je bil sodelavec v ključavničarski zadrugi, pisal zapisnike in pomagal pri delu. Kakor ga je vselefj navduševalo deta, v kaiierepn je yikiel »pol zdravja«, talko
ga je organizacijsko delo navdušilo še bolj, saj je vendar videl, da gre pri tem za korist spllošnosti. Ko se je pa kot pomočnik v uglednem očetovem podjetju osamosvojil kot mojster, ni 'bil več nepoznan v lastnih vrstah, po svojem javnem in kulturnem udejstvovanju je kmalu bil uvaževan kot idealen in borben obrtnik.
Odprto mu je bilo široko polje dela. Ko je 20. junija 1. 1927. odložil tedanja načelnik Zveze obrtnih zadrug svojo funkcijo, je bil izvoren g. Rebek na njegovo mesto. Pod njegovim spretnim vodstvom, ko je nadaljeval veliko delo svojega prednika častnega načelnika g. Franchettdja, se je začela Zveza z mlado inicijativnostjo še krepkeje razvijati, tako, da se je v dobrih dveh letih povečalo število včlanjenih za-
drug od 49 na 60, »Obrtni Vestnik« pa je dobil odličnega so t rudnik a in vodjo. Ko je bila 1. 1926 ustanovljena »Obrtniška Samopomoč« je bil med ustanovitelji, I. 1927 pa je ustanovil Vrhovni ■obrtniški svet, ki je zelo uspešno izvedel in rešil veliko za obrtništvo izredno važnih vprašanj. Zbornica za TOI, ta odlična predstavnica našega gospodarskega življenja in zaščitnica gospodarskih stanov, ga je sodeč in uvide-vajoč njegove velike zaskge za obrtništvo poklicala v svoje zastopstvo, da mu da še večjo možnost uveljavljanja in dela za obrtniški dobrobit -in v zavodu za pospeševanje obrti mu je oddelila važno funkcilfo. Pa tudi druge korporacije so mn naklonile priliko udejstvovanja ■ kot obrtniškemu organizatorju in gospodarskemu delavcu. V
Podpredsednik
zbornice
JOSIP
REBEK
vseh večjih zastopstvih deluje s svojimi bogatimi izkustvi in predlogi.
Kljub vsem priznanjem, ki jih je želo njegovo delo, pa mu še vedno> vzletajo spomini v vajeniško dobo, ki je kovala njegovo bodočnost. Ob teh spominih sta se mu rodila sočutje in skib za obrtno mladino. Zavest, da jt delavnica, šola in dom ob teh razruvanih prilikah ne morejo nuditi vsega, da pa bo bodočnost pisala sodbo o skib) .mojstrov za nebogljeno mladino., ga je vodila k posrečeni misli, da se Je ob podpori zvesti hsodelavcev zavzet za vzgojo te mladiine. Uspehi niso izostali in mladina je navdušena za lepše čase in gre svettlješi bodočnosti nar sproti, kot so jo imeli in jo imajo njeni učitelji — mojstri.
'Kakor je vsako delo, porojeno itz idealizma enkrat bičano z nehvaležnostjo in grajo, tako ie moral tudi on občutiti ta bič. Vsi udarci pa niso uklonili njegove koščene volje, kj jo je ja-čila zavest, da so padali tl udarci na širok velekrog obrtnih tovarišev ta da so padali na sJogo obrtništva.
Kakor je njegova deviza bila vselej, da je le v odpuščanju in slogi naše živfltiemfie ta naš dobrobit, s to devtzo k neomaHeno željo s še večjo možnostjo koristiti slovenskemu obrtništvu, prevzema važno in odlično mesto, kar p omenja počeščenje za ves naš stan.
Našemu odličnemu organizatorju, sodelavcu in borcu želimo, da bi mu bilo usojeno prav mnogo koristiti našemu stanu ta napredku, ta da bi ga spremljala v tej odgovorni lastnosti — le sreča.	Tovariši.
(Delite o zfccrcconje obrtništva GamnišGeia srexa
PRITOŽBE ZARADI POMANJKANJA DELA, ŠUŠMARSTVA IN TEŽKIH JAVNIH BREMEN. — ZAUPNICA DELOVANJU ZBORNICE ZA TOI IN ODLOČNA IZJAVA ZA SISTEM SKUPNIH ZBORNIC.
to predložiti na merodajnem mestu, osobito ob priliki zasedanja odsekov in plenuma Zbornica za TOI, ki se bode vršilo prihodnji teden. Po lepih uvodnih besedah o težkem položaju, iv ka'te* rem se nahaja obrtnik, trgovec in gostilničar kamniškega sreza, je podal besedo zborničnemu podpredsedniku in načelniku obrtnega odseka g. Josipu Rebeku. Ta je v izbranih besedah omenjal težkoče, ki se pojavljajo v borbi za pravice ta izboljšanje gospodarske' ga položaja obrtništva, omenjal je napore Zbornice za TOI, da pomaga našemu človeku ter je pozival zborovalce, naj izrazijo svoje želje, katerim bo* de zbornica po svojih močeh ustregla in se zanje zavzela. Potrebno pa je, da ima zbornica v svojem delu za dobrobit obrtništva zaslombo in zaupanje v obrtniških vrstah samih. Obrtništvo bo imelo ugled in bo moglo uve* ljaviti svoje zahteve le, če bo nastopalo v važnih gospodarskih stvareh solidarno in če opusti spore in razprtije, ki se žalibog pojavljajo v najkritičnej-ših časih. Ce hočemo najti pot iz tež* kega gospodarskega položaja, je po* trebna združitev vseh gospodarskih slojev, kakor nam dajejo dober vzgled na drugi strani delojemalci, ki med seboj ne delajo razlik.
Sledijo je nato stvarno poročilo zborničnega obrtnega referenta g .dr. Jo' sipa Pretnarja o položaju, -ki ga je med
Obrtništvo kamniškega sreza je ime* lo na praznik v četrtek velik zbor v Domžalah. Obsežna dvorana Godbenega doma, kjer se je vršil dopoldne zbor, je bila d) napovedani uri nabito polna do zadnjega kotička. Iz Kamnika, iz brdskega okraja, Tuhinjske doline, Mengša in drugih krajev je došlo na zbor okrog 260 obrtnikov.
Predsedoval je zboru predstavnik obrtništva kamniškega sreza v Zborni* ci za TOI mizarski mojster \gosipod Ja-noz Vrečar Iz Domžal. Ob otvoritvi je pozdravil navzoče zasltopnike zbornice, ta sicer zborničnega podpredsednika ta načelnika obrtnega odseka g. J o* sipa Rebeka, člana zborničnega trgovskega odseka in načelnika Gremija trgovcev v Kamniku g. Antona Stergarja ta zborničnega tajnika g. dr. Josipa Pretnarja, dalje načelnike obrtnih za* dpug kamniškega sreza g. Humarja (Zadruga oblačilnih strok v Kamniku), g. Polaka {Zadruga stavbnih strok v Kamniku), g. Vidmarja (Skupna obrtna zadruga v Dobu), g. Končana (Skupna obrtna zadruga v Domžalah), g. Fajdiga (Gostilničarska zadruga Kamnik). Nato je omenil, da se zbor vrši v ita name«, da obrtništvo kamniškega sreza .fta eni strani obravnava nekatera najvažnejša obrtniSka vprašanja, na dru* gj strani pa izrazi svoje želje in zahteve *aradl izboljšanja svojega težkega gospodarskega položaja, da jih more na-
obrtiništvom ustvarila težka gospodarska kriza. Navajali je konkretne, s statističnimi ,podatki* podprte podatke o nazadovanju obrtniške zaposlenosti, omenjal pojave neke virste zelenaštva, ki se dela pri nakupovanju hranilnih knjižic v škodo naročnikov in obrtnikov kot posledice pomanjkanja gotovi* ne v denarnih zavodih in pri naročnikih. Navajal je zbornične akcije za pobijanje šušmarstva, za davčno razbremenitev obrtnika, za pospeševanje strokovnega podviga obrtnega stanu tar končno v kratkih potezah pojasnil tudi vprašanje obrtniškega zavarova* nja. Zborovalci so izvajanja sprejeli z velikim odobravanjem.
Pio tem poročilu, ki je tvorilo nekako podlago debati, so sledili govori in konkretni predlogi iz vrst zborovalcev samih.
Sedlarski mojster g. Mali iz Domžal je govoril o šušmarstvu v kamniškem Okolišu ter predlagal resolucijo za čim rigiorozinejše nastopanje proti šušmar-jem. opozarjal je, da so v veliki meri krivi tudi Obrtniki sami, kar se ne zavedajo svojih stanovskih dolžnosti. G. Polak, usnjarski mojster iz Kamni' ka in Hojak sta stavila predloge za decentralizacijo delavskega zavarovanja In proti povišanju zavarovalnih prispevkov, g. Polak še vrh tega glede včlanjenja nekaterih obrtniških strok v obrtnih zadrugah. Gospod Senica iz Domžal, je predlagal resolucije, v katerih se zahteva boljše zastopstvo obrt* ništva v davčnih odborih in uvidevnej-še upoštevanje obrtniškega gospodar skega položaja pri davčnih ocenitvah. V zvezi s tem sta gg. Menard in Kosec iz Domžal, navajala primere čudnega postopanja pri izvrševanju rubeži zaradi davčnih zaostankov proti trgov* cam ta obrtnikom. G. Brecelnik je
predlagal, da se ne zahteva brezobzirno predlaganje potrdil o plačilu davka, kadar gre za licitacije državnih dobav, osobito pa ne v primerih, če obrtnik potrebuje tako potrdilo m izstavitev potnih listov za poslovna potovanja v inozemstvo, za nabavo monopolnih predmetov itd. Posledice takega postopanja niso v nikakem razmerju z namenom, ki ga ta predpis zasleduje. Gg. Cerar iz Moravč in Fajdiga iz Kamnika sta stavila predloge zaradi pavšaliranja gostilniških taks, ki obre* menjujejo gostilniČarstivo neenakomerno in krivično. Gg. Hojak in Cerar 6ta stavila tudi predloge glede avtobusnih podjetij z zahtevo, da se avtoprometne vožnje s povišanjem avtonomnih dajatev ne smejo podraževati. G. Menard je predlagal resolucijo proti krošmjar-stvu.
iKončno je pred zaključkom zborova* nja stavil sedlarski mojster g. Mali predlog, da zbor izreče Zbornici za trgovino, obrt in industrijo za njeno delovanje v korist obrtništva popolno zaupanje in da se izjavi za sistem skup* nih zbornic. Z vzkliki »živela skupna zbornica!« je bil predlog sprejet, nakar je predsedujoči zaključil lepo Uspeli zbor.
Borze
Na ljubljanski borzi se ie deviza London za malenkost okrepila.	Višje notira l-j-lj
deviza Trst. dočim ostale devize ne kažejo bistvenejših sprememb. V privatnem kH-ringu so ee avstrijski šilingi trgovali po uiž-jem tečaju 8.50.
Devine.
Ljubljana. Amsterdam 2815.13 — 2826.49, Beri Ul 1367 91—1378 71. Bruselj, 798.57 do 8Q2.51, Curi}} 110.8,35—1113 85. London 184-97—186 57. Newyofk ček 5741.59 lo jj769.85. Pariz 224.99-226 11 Praga 170 67 dp 171.53, Trst 294.63-297.03.
Zadnjič smo poročali na kratko o ma-nifestacijskem zboru 85 obrtniških organizacij, ki je bil dne 18. novembra 1932 v Ljubljani, kjer so predstavniki obrtništva obravnavali načrt zakona o pooblaščenih inženjerjih. Zaradi informacije obrtništva, zakaj se je zavzelo I talko ostro stališče v tej stvari in zakaj ; v glavnem gre, priobčujemo v naslednjem predstavko, ki jo je naša Zbornica TGI, čim je zaznala o stvari, poslala j ministrstvu, .našim narodnim poslancem in senatorjem ter vsem zbornicam v ; državi s pozivom, da se zavzamejo za ' pravice obrtnega stanu.
Pripominjamo, da je imela akcija uspeh, da je načrt zakona vrnjen gradbenemu ministrstvu in da se bodo o njem zaslišale gospodarske korporacije.
Žalostno je, da nekateri ljudje, ki jim ni za delo, temveč le za hujskanje obrtništva, v listu »Obrtnik« naravnost smešijo to akcijo z zavitim poročanjem in omalovaževanjem. Proti temu odločno protestiramo. Mi hočemo, dela in ne hujskanja. Tu je šlo za velike stvari in hvaležni smo naši Zbornici TOI, da je budno pazila nad pravicami obrtni- I štva, se zanje energično zavzela in da smo s skupnim nastopom dosegli tudi J ep uspeh. Veseli nas, ko čujemo, da so se pozivu naše zbornice in naših obrtniških organizacij že začele odzivati tudi zbornice v ostalih pokrajinah ter se pridruževati naši boiibi za pravice obrtnika. Skoda je le, da se mora za take stvari voditi akcija iz Ljubljane, mesto da bi se vodila iz Beograda, kjer imajo obrtniki boli hvalisano ločeno zbornico. Mi pa sodimo delo za obrtnika po dejanjih in ne po hujskanju in lepih obljubah.
Spomenica, ki jo je predložila naša Zbornica TOI, se glasi:	I
PREDSTAVKA
Zbornice za trgovino, obit in industrijo v Ljubljani glede predloga zakona o pooblaščenih inženjerjih.
Predlog zakona o pooblaščenih in- 1 ženjerjih, ki ga je izdelalo ministrstvo za zgradbe ter ima priti v kratkem pred Narodno skupščino, vsebuje v nekaterih čL-nih predpise, ki v daleko-sežni meri omejujejo delokrog obrtnikov. V nasprotju s predpisi zakona o obrtih jfim odvzema pravice do mnogih del, ki so jih od nekdaj izvrševali ter [ jih še danes vrše v naši državi in v inozemstvu obrtniki. Če obstane pri sedanjem besedilu, bo cela vrsta obrt-niških strok naravnost uničena,
Ko jemlje omenjeni zakonski predlog na eni strani obrtništvu njegt/ve stare pravice in delokrog, pa na d.ugi strani daje možnost, da izvršujejo razna dela podjetja, ki jih po obrtnem zakonu sedaj ne smejo vršiti.
Zbornica je predložila ministrstvu trgovine in industrije že pred časom spomenico odnosno posebno vlogo, v kateri je zavzela svoje stališče. Naknadno pa je sklicala še posebno konferenco prizadetih obrtniških strok, na kateri se je med drugim sklenilo, da se obme do vseh merodajnih činiiteljev z uvodoma navedeno opozoritvijo in pa predlogi, kakor jih navajamo v sledečem: (Nevzdržna so določila § 14. Povsem v redu je sicer, da se pooblaščenemu inženjerju daje pravica do projektiranja in izvrševanja v tem paragfafu omenjenih tehničnih del. To pa naj bo le v primeru, če nastopa kot samostojen podjetnik. Nesorejemljivo pa je. da bi se trgovskim podjetjem kakršnekoli oblike (t. j. prodajnim podjetjem in tvor-nicam), ki se bavijo s prodajo tehničnega materijala in tehnične opreme, dala možnost, da s sodelovanjem inženjerja ikot poslovodje ali kompanjona smejo svoje blago, odnosno materijal in tehnično opremo tudi instalirati, montirati itd. Pred očmi so nam predvsem tvrdke, ki propadajo odnosno proizvajajo in prodajajo elektrotehnični materijal, materijal za vodovodne naprave, za plinske naprave, zia centralne kurjave, opreme delavnic, za razne železne in strojne konstrukcije, ki jih izvršujejo strojni in stavbni ključavničarji in inženjerji, materijal, ki spada v elektro-mehaniko 'n fino mehaniko in gotove vrste gradbeni materijal. Notorično je, da je mnogo teh podjetij in to ravno največjih, v rokah Inozemskega velekapitala. Ta ima že sedaj skoro monopolno pozicijo v prodaji elektrotehniškega materijala. V bodoče na naj bi dobil v roke še monopol dela. Kaiti jasno je. da bodo dobavitelji tehničnega materijala in strojne opreme gledali, da tudi instalacijo in montažo izvrše samL
Po nameravanem določilu točke 2. in 3. § 14 omenjenega zakonskega predloga pa bodo ta podjetja lahko tudi sama izvrševala instalacije, montažo, napravo železnih konstrukcij itd. Podjetje, ki je sedaj imelo samo dobavo elektrotehničnega materijala ali materijala za centralne kurjave, za vodovodne naprave ali za železne konstrukcije, bo v bodoče kratkomalo nastavilo za določeno mesečno plačo kakega pooblaščenega niženjerja. Označilo ga bo kot poslovodjo ali kompanjona, ne da bi mu dalo dejansko kakršnikoli odločujoči vpliv. Nato pa bo lahko izvrševalo vse one posle, ki so navedeni v § 14. Obrtniki elektrotehničnih, gradbenih, vodnih in plinskih instalacijskih strok, za napravo ogrevalnih naprav in centralnih kurjav, za stavbne in strojne ikljuoavni- . čarske konstrukcije, katerih imamo na tisoče in tisoče samo v okolišu naše zbornice, bodo brez dela in bodo morali propasti. Vprašanje inozemskih podjetij tako glede eksploatacije domačega konzuma, konkurence domači delavnosti in proizvodnji glede zaposlitve domačega delavnega elementa in izpolnjevanja davčnih in dingih podobnih obveznosti, je dovolj akutno in komplicirano. Usodno bi bilo, ako bi zaradi izaposlitve pičlega števila pooblaščenih inženjerjev prepustili takim podjetjem v monopolno eksploatacijo celo vrsto rokodelskih in industrijskih strok ter pustili uničiti desettisoče obrtništva, ki tvori danes najbolj zdravo podlago narodnega gospodarstva in domače proizvodnje. Če bi se to zgodilo, potem izgube vsako praktično vrednost razne odredbe obrtnega zakona in drugih zakonov in uredb namenjene zaščite domače delavnosti in proizvodnje v državi.
Proti citiranim določilom pa ne govore samo obrbno-ipoilitioni in socialnoekonomski razlogi. Oni so v nasprotju tudi s temeljnimi načeli obrtne zakonodaje.
Trgovsko podjetje niti po naši niti po inozemski zakonodaji nima pravice brez specijalnega pooblastila ali dovolila izvrševati produkcijske posle. To temeljno načelo izpreminja § 14 predloga zakona o pooblaščenih inžonjerjiih, ko dejansko omogoča izvrševanje produkcijskih obrtov trgovskim podjetjem karšnekoli oblike. Če se besedilo zakona slučajno glasi tako, da je upravičen delati pooblaščeni inženjer kot poslovodja ali solastnik podjetja, to na stvari ne izpremeni ničesar. V praksi bo v najpogostejših primerih pooblaščeni inženjer le navidez poslovodja in solastnik, dejansko pa bo vse v rokah podjetja, kateremu pripada, osobito če bo šlo za podjetje, za katerim bo stal inozemski velekapital.
' Predlog je; V $ 14 predloga zakona o pooblaščenih inženjerjih naj se črta
v točki 2. in 3. besedilo: ».................
ill kao odgovoran poslovodja trgovač-kog preduzeča ma kojeg oblika 111 kao suviasnik istoga«.
Določbe § 15 so v sedanji obliki nesprejemljive tako z legislatlvnega stališča, kakor tudi iz obrtno-političnih, strokovnih In praktičnih razlogov.
Na čelu določb, katere naštevajo naj-raznovrstnejša dela, stoji določilo, da so ta dela Izključno pridržana pooblaščenim inženjerjem, t. j., da bi bile od teh del izključene vse druge osebe, tudi one, ki imajo odnosno bi mogle imeti to pravico na podlagi določb obrtnega zakona.
j Po obrtnem zakonu smejo na primer gradbeni obrtniki izvrševati projektiranje, oddajati strokovna mnenja, predračune, vršiti obračune in ocene, voditi nadzorstvo, preizkuševati projekte, zastopati stranke glede vseh onih gradbenih del, katera smejo izvrševati na podlagi določb §§ 35 i. sl. obrtnega zakona. Načrt zakona o pooblaščenih in-ženjerjih pa jim to pravico jemlje, v kolikor se ta opravila nanašajo na primer na občinske ceste, manjše industrijske železnice, mostove, propuste in druga manjša gradbena dela, za katera je graditelj nizkih zgradb izrecno upravičen na podlagi § 41 obrtnega zakona. Isto velja za graditelje visokih zgradb, zidarske in tesarske mojstre glede nekaterih zgradb, naštetih v točki 2. Oni bi ne smeli vseh zgoraj naštetih pripravljalnih del izvršiti, ne bi smeli napraviti jih za nekatere četudi manjše talne zgradbe, kakor so mostovi in leseni jezovi. Da se čuva arhitektonsko ali zgodovinsko važne kraje in prostore. po našem mnenju ni potrebno izkl:u-čevati obrtnike od gradbenih del, tem-
več smatramo, da je dano povsem zadostno jamstvo že v kolntroli s strani naših gradbenih oblastvi, ki so pač zadostno izobražena in strokovno podkovana in ne bodo dala svojega pristanka za izgradbe, ki bi ne ustrezale. Ona morajo po svoji službeni dolžnosti na to paziti in je v tem vsaj za nas mnogo večje jamstvo, kakor pa v tem, da bi se izdelava osnutkov pridrževala izključno le pooblaščenim inženjerjem in arhitektom, ki ta dela izvršujejo ne vsled dolžnosti, ampaik iz pridobitnega namena kot podjetniki. Za mejo, od katere dalje ne bi smeli izvrševati načrtov, kalkulacij, proračunov itd. obrtniki pri izkoriščanju vodnih sil, je d o loč etn o 15 ks. Po tej določbi ne bi smeli izvrševati obrtniki navedenih del že pri nekoliko večjih mlinih. Kako nesmiselna je ta omejitev, kaže primer, vzet iz elektrotehnične stroke. Obrtni zalkon, ki je za elektrotehnike itak že okrnil delokrog daleiko preko one meje, ka-ikor bi se dalo upravičevati z ozirom na njihovo strokovno usposobljenost in praktično poslovno življenje, daje elektrotehničnim obrtnikom izrecno pravico izdelovati projekte in izvajati elektro-strojni del električnih central vsake vrste do 100 kw učinka. 100 kw bd odgovarjalo 150 konjskim silam. Zakon o pooblaščenih iiniženjerjih pa hoče že itak preveč okrnjeni delokrog elektrotehničnega obrtnika omejiti za celih devet desetin. Vsako boljšo kmečko žago ali mlin bi moral projektirati že pooblaščeni inženjer in bi tega ne smel storiti obrtnik, ki je doslej in še danes pri nas in v inozemstvu skoro izključno sam izvrševatelj te naprave. Izvzeti so projekti in proračunska dela itd. glede vodovodov, kadar gre za razdelitev vode preko mreže, t. j. kadar ne gre samo za eno cev od studenca do izliva, temveč obstojajo priključki. Praktično vzeto to pomeni, da vodovodni inštalater ne bo smel stranki napraviti načrta ali proračuna, ali dati kot izvedenec svojega mnenja itd. že glede najnavadnej-šega vodovoda, dasi vsakdo ve, da je vodovodna instalacija povsod in dose-daj vedno bila v rokah obrtnika. Kar je bilo za izkoriščanje vodnih sil povedano, velja v enaki meri tudi za strojne. komisijsko-tehnološke in mehaniško tehnološke delavniške naprave, za katere je pod točko 3. določena maksimal- j na mera 15 ks. Vsako nekoliko bolje urejeno obrtniško delavnico kovinarske : stroke, n. pr. ključavničarsko, kovaško, I mehaniško ali kemično delavnico, na primer za galvanizacijo, pokromljenje in podobno, bi moral odnosno smel po tem besedilu projektirati itd. edinole pooblaščeni inženjer, dasi vsakdo ve, da pri nas in v inozemstvu to delajo oni Obrtniki, ki delavnico potem tudi izgrade, odnosno montirajo in instalirajo. Centralne kurjave projektirajo in izdelujejo pri nas skoro izključno le obrtniška podjetja, v kolikor ne gre za res j večje komplicirane naprave. Hladilnice, ventilacije, sušilnice, naprave za toplo vodo in podobno so bile dosedaj prav , tako sikoro izključno predmet obrtni- ! škega dela v izvršitvi in v pripravljalnem delu, t. j. projektiranju itd. Po zakonskem projektu o opooblaščenih inženjerjih naj vsa ta dela naenkrat izgubijo obrtniki. Kdor pozna praktično poslovno življenje, bo vedel, kako neugodne posledice bi to imelo ne samo za obrtniški stan. temveč tudi za gradbeno delavnost. Kako daleč gre ta določba, je razvidno samo iz enega primera, ki ga navedemo, da na primer elektrotehnik, ki je dovršil tehniško srednjo šolo z maturo, pet let prakticiral pri raznih podjetjih in napravil spedalni izpit, ne bi smel projektirati ter napraviti strokovno mnenje ali predračun za enostaven bojler, ki ga postavi v ku-hiniah.
Že preje smo omenili pravdo elektrotehnika na podlagi § 56 obrtnega zakona do projektov za elektrostrojna dela, za katera je določena že itak daleko prenizka meja, t j. 100 kw učinka. Točka 4, § 15 pa omejuje niegov delokrog skoro na eno sedmino. On sme izvrševati po obrtnem zakonu tudi vsa elek-tro-instalaterska dela. a zakonski predlog o pooblaščenih inženjerjih ga omejuje na največ 100 izvodov. H\šne telefone so dosedaj izdelovale celo osebe, od katerih se ni zahtevala nekakšna usposobljenost. Naprava maniših tele fonov, osobito vseh Iršnih telefono , je bila prost obrt. Sedaj izvršuHo telefone elekiroinstalaterji in elektro en niki. Zakonski predlog pa jim odvzema ta dela. Pod točko 5 so omenjena dvigala brez razlike, transoortme naorave brez razlike in podobno, dasi trkakor ne gre, da bi se vsai enostavnega dvigala in transportne naprave izločevale iz delokroga obrtnikov.
V drugem odstavku § 15 je govor o kalkulaciji. Vsak, ki pozna kakšno je praktično življenje ve, da je najsposobnejši za izvr&evanje kalkulacije oni, ki jo vrši kot podjetnik. Teoretično znanje tu ne pomaga dosti. Tu so potrebne življenske praktične izkušnje in dolgoletno udejstvovanje kot podjetnik. Smatramo zato, da za izvršitev zanesljivih ikalkulacij absolutno ne zadostuje tri ali petletoa inženjerska praksa in izpit tza pooblaščenega inženjerja, še manj pa smatramo za umestno, da bi se izključno pooblaščenim inženjerjem pri-državala pravica vršiti kalkulacije za tehnična dela in od tega izključevali obrtniki, ki so v obrtnem zakonu upravičeni in se v praktičnem življenju tudi dejansko bavijo z izvrševanjem ta" kih tehničnih deL
V treitijem odsta-vlku § 15 odvzema projekt zakona obrtnikom med drugim upravo vodnih zadrug, strojnih in drugih podobnih naprav, ki proizvajajo ali porabljajo več kolt 300 Kis, odnosno pri elektro-strojnih napravah več kot 300 kw, ali imajo natpon preko 3000 voltov.
0 neumestnosti take omejitve smo si ina jasnem, ker nam dokazuje praksa, da naprave z več kot 1000 konjskimi silami prav dobro in v strokovnem pogledu povsem zadovoljivo in zanesljivo upravljajo tudi strokovnjaki, ki niso pooblaščeni inženjerji.
četrti odstavek § 15, končno jemlje obrtništvu gradbena dela in železne konstrukcije ter elektro"Strojne naprave, ki jim pripadajo po obrtnem zakonu. Ako se gradbenim obrtom. graditeljem'! talnih zgradb, elektrotehnikom in tesarskim mojstrom omeji delokrog tako kakor je predvideno to v predlogu zakona o pooblaščenih inženjerjih, potem za njihov preostali delokrog ni potrebna niti tehnična srednja šola, niti ne delovodska šola. Potem bo dovedla nujnost do tega, da borno imelli za teih' nična dela samo obrtni naraščaj bre(z vsakih strokovnih šol in pa pooblaščene inženjerje, onega srednjega tehničnega staleža, ki bi bil tudi strokovno šoian in ki danes v naši državi in v inozemstvu skoro pretežno vrši tudi dela. katera mu inženjerski zakon jemlje, pa bo izumrl.
Predlagamo, da se v § 15, v prvem odstavku, ki se glasi: »sledeče radove mogu raditi isključivo pooblaščeni ta' ženjeri«, črta beseda »isključivo«.
V naslednjih odstavkih, odnosno točkah naj se opusti označba meje, odnosno merila za obseg gotovih tehničnih del, ker so inženjerji lahko brez na-daljnega upravičeni izvrševati tudi nar manjša tehnična dela in iz tega § naj se izloči vse, kar bi omejevalo ali sploh zakonodajno vplivalo na delokrog obrtniških in industrijskih podjetnikov, katerih pravice določa in omejuje speci-jalno zanje namenjeni obrtni zakon.
V zvezi s tem predlagamo tudi izpte* membo § 119 in 124 predloga zakona o pooblaščenih inženjerjih.
§ 119 v prvem odstavku objašnjava in dopolnuje odredbe obrtnega zakona z dne 4. novembra 1931, v kolikor se nanaša na gradbena in elektrotehnična dela ter na pristojnost zbornic in drugih stanovskih organizacij. Zakono-dajno-tehnično smatramo za nekaj popolnoma nemogočega in edinstvenega prakso, ki jo uvaja predlog zakona o pooblaščenih inženjerjih. Nikjer v za-konodaii osobito tehnično ^visoko razvitih držav, pa tudi ne držav, ki v ie-gislativno tehničnem pogledu niso ravno na višini, ne najdemo enakega primera, da bi zakon, ki urehiJe odnošaje do1o*eneea poklica, na primer zakon o pooblaščenih inženierjih in arhitektih, 0^’asn’ev!«! ali dopolnjeval odredbe kakega povsem drugega zakona, ki ure-: juje odnošaje povsem drugega staleža, na orm^r v konkretnem primeru obrtni zakon. To smatramo za edinstveno in nesorejemljivo. To je tembolj nevzdrž"
no in po vseh splošmh načelih zako-nodaine tehnike neuoravičljivo, ker ker je stopil v veliavo obrtni zaVon šele 9. marca 1932, torei komaj pred dob^m pol letom, kot plod več kot desetletnega obsežnega In temeljitega dela In hudih borb. Sedal se pa nai Iznrenrlnja s povsem drugim zakonom. Tem ne-um°<;yioi5e je tako postopanje, ker se določbe in ta objašnjevama in doool-niewnia zakonskega načrta o pooblaščeni 'nženierjih in arhitektih nana" šaio ravno **a premete Iti odnosa!« ter na o*,co<? obrhih oravlo, ki se na	obrtnega zagona urediti ?e
s	tirp^hstnl.	VI se Imaio šele
1 j-rripioM in »ivel?avJ*i. Obrtni zakon Je jvl rOrvi Vnmnronrsa. Tmamo vtis. da hoč^Vi on! k; so zastopali ekstremne interes*; inženjerskega staleža ob re-
dakciji obrtnega zakona svoje zahteve, s katerimi niso mogli prodreti, uveljaviti sedaj s kratko potezo v zakonu o pooblaščenih inžeinjerjih in arhitektih. Kam bi prišli s tako zakonodajo, ki že druge važne zakone izpreminjajo po dobrem pol letu njihove veljavnosti, sl lahko vsakdo predstavlja. Tu preneha vsaka pravna sigurnost, vsaka stabilnost zakonodaje, ki je temelj pravne države.
iKam bi dovedlo uveljavljenje sedanjih določb predloga zakona o pooblaščenih inženjerjih, kaže tudi primer § li34 tega zakonskega načrta. V prvem odstavku je govor o pridobljenih pra" vicah, katere se ne uničujejo s tem zakonom. V drugem odstavku pa se nadaljnji obstoj pridobljenih pravic veže na pogoj, da more vsakdo, torej tudi obrtnik, prijaviti svoje pridobljene pravice pristojni banski upravi v roku treh mesecev od dneva, ko stopi v veljavo ta zakon, sicer se bodo smatrale, kakor da ne obstoje. Praksa pri izvajanju obrtnega zakona je pokazala, da v pol leta mnogi upravičenci niso storili niti tega, da bi bili svoje obrtne liste pred' ložili radi registracije najbližjemu sres-kemu načelstvu. Po inženjerskem zakonu pa bi izgubili'vse pridobljene pravice, v kolikor bi ne bile v skladu z imženjerskim zakonom, ako bi v treh mesecih teh pravic ne prijavili naravnost banski upravi. To znači z drugimi besedami v praksi dejansko izgubo in uničenje vseh pridobljenih pravic, ki niso v skladu z onim delokrogom, katerega pušča načrt inženjerskega zakona bodočim obrtnikom.
Pri taki zakonodaji pač o pravni sigurnosti ne more biti govora.
Predlagamo zato, da se ves člen 119 izpremeni in da se glasi: »Odredbe ovog zakona ne menjaju ni u čem ustanova zakona o radnjama od 5. novembra 1931 godine i ne odnose se na prava
28©J prot® i
V težki in skoro obupni borbi proti šuišmarstvu smo prišli že tako daleč, da smatramo vsa dosedanja sredstva za neuspešna. Na resolucije in pritožbe iz obrtniških vrst je posegla naša Zbornica TOI sedaj še energičneje v borbo. V naslednjem prinašamo predstavim, ki jo je poslala banski upravi. IKakor smo se informirali, bo kr. banska uprava tej predstavki ustregla v polni meri in upamo, da bo vendarle enkrat vsaj deloma pomagano. Predstavita se glasi:
Štev. 23.12S ex 1932.
iKr. banski upravi dravske banovine, oddelek za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
Izvrševanje obrta brez obrtne pravice je zavzelo v zadnjem času tak obseg, da preti uničiti celo vrsto strok, osobito šibkejših obrtnih panog po deželi in po mestih. Kr. banska uprava je pokazala pri zasledovanju šušmarstva rada svojo naklonjenost in pomoč, kadarkoli je bila naprošena od strani podpisane zbornice. Uverjeni smo in priznati moramo, da je temu tudi pripisovati zaslugo, da se šušimarstvo ni razpaslo še v večji meri. Poročila od strani številnih obrtniških organizacij, resolucije na obrtniških zborih in pismene predstavke, ki jih dobiva dan na dan zbornica, pa dokazujejo, da je nastal položaj naravnost nevzdržen. Zato se usoja zbornica ponovno obračati na kr. bansko upravo, da izvoli sreskim načelstvom odrediti, da nemudoma s posebnim lok nožnicami pozovejo podrejena občinska načelstva in žandar-■merijske postaje, da z najentergičlnejiši-mi ukrepi nastopijo proti šušmarstvu.
Občinska načelstva naj iz lastne irni-cijative ovadijo žandarmeriji in sreske-mu načelstvu vsako osebo, ki se v njihovem okolišu neupravičeno peča z izvrševanjem kakršnegakoli obrta in to tudi v slučaju, če to dela le v malem obsegu ali sezonsko. Nadalje naj^ občine dotične osebe prijavijo okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, ker se je ugotovilo v pogostih primerih, da zaposlujejo celo vajence in pomočnike. To je kr. banski upravi znano že iz številnih dispenznih prošenj, kjer prosijo dotičniki, naj se jim izpregledoma vračuna v učno odnosno pomočniško službovanje doba, ki so jo odslužili pri neupravičenem obrtniku. Istočasno naj občina naredi prijavo tudi pri davčnem oblastvu, ker nikakor ne gre, da bi imeli neupravičeni obrtniki privilegij, da ne plačujejo nikakršnega davka od svojih dohodkov. To ne bo v korist
imaoca gradjevinskih, elektrotehničkih i drugih radnja, koja su stečena Hi budu stečena na temelju zakona o radnjama.«
§ 124 naj se izpopolni tako, da se bo glasil drugi odstavek: »Ovlaščeni in" ženjeri, koji su imaoci takovih prava dužni su........................
Omeniti nam je končno še člen 37, ki nasprotuje temeljnim načelom, na katerih bazira zakon o obči upravi, ker
za prestopke proti inžemjerskemu zakonu uvaja kot kazensko oblastvo redno kaizensko sodišče mesto političnih oblast ev.
iKoinčno smatramo za povsem nepravilen postopek, da se pri izdelavi zakonov, ki dalekosežno in naravnost usodno posegajo s svojimi določili v odno-šaje gospodarskih krogov, osobito obrtništva, formalno niso bile le zaslišane gospodarske zbornice in druge gospodarske korporacije kljub temu, da bi se bilo na podlagi dosedanjih običajev in tozadevnih zakonskih predpisov to moralo zgoditi.
Pripominjamo pri tej priliki, da so se tudi pri izdelavi obrtnega zakona pritegnili v ministerijalno redakcijsko, komisijo predstavniki inženjerskih komor, dasi obrtni zakon ni v nobenem pogledu določal ali celo omejeval delokroga pooblaščenih inženjerjev in arhitektov.
Zato predlagamos da se o zakonskem predlogu o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih zaslišijo tudi gospodarske zbornice kot predstavnice onih sto-tisočev gospodarstvenikov, ki so na ureditvi delokroga obrtnikov in indu" strijcev v zvezi z delokrogom pooblaščenih inženjerjev prav tako interesira-ni, kakor inženjerski stalež.
Ljubljana, dne 12. novembra 1932.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
samo državi, temveč tudi občinam samim, ki danes tožijo še posebno o pasivnosti svojih proračunov in pomanjkanju dohodkov, na drugi strani pa vidimo, da ne kažejo posebnega interesa do tega, da bi prisilile do plačevanja doklad tudi oisebe, ki neupravičeno Izvršujejo obrt. In vendar davčni zakoni v tem pogledu ne delajo nikake razlike.
Občinski načelniki naj bodo osebno 'odgovorni ;za to, da se bodo preganjale osebe, ki kršijo obrtni zakon, Tu naj se ne delajo nikakršne izjeme in naj ne veljajo nikakršni oziri. Kakor velja zakon za legalnega obrtnika, tako naj velja tudi za onega, ki ga krši, sicer se izgublja zaupanje v avtoriteto oblastev.
Občinski načelniki' naj vedno istočasno, ko napravijo ovadbo, tudi osebno posredujejo pri orožništvu, da prizadetim? osebam zabranijo nadaljnje izvrševanje obrta.
Mnogo pritožbe gredo tudi v tej smeri, da se le prerado zaslišuje samo ova-denee ter se jim verjame, karkoli navedejo v svoj zagovor, dočim se zaslišanje predlaganih prič opušča.
Zbornica zato prosi, da se šreska načelstva opozore tudi na to, naj ovadbam zaradi nelegalnega obratovanja posvečajo še posebno pažnjo in da naj v vsakem primeru čim strožje nastopajo proti onim, katerim se vsaj z indirektnim dokazovanjem dokaže nelegalno obratovanje. Vedno pa naj se skuša zaslišati tudi načelnika ali kakega drugega funkcionarja zadruge, ki bi mogel v slučaju potrebe navesti ustmeno podrobnejše o ovadbi, osobito navesti še nadaljnje potrebne dokaze.
Zbornica se za blagohotno naklonjenost vnaprej najlepše zahvaljuje in prosi, da blagovoli kr. banska uprava smatrati stvar za jako nujno.
Ljubljana, dne 5. decembra 1932.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Podpredsednik: Josip Rebek 1. r.
Tajnik: Ivan Mohorič 1. r.
Iv. BRUNČIČ
stavbni in pohištveni pleskar in ličar. — Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 33.
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna. — Telef. 34—76.
Ferdo Primožič:
Apei na občinstvo
Boij za obstanek pritiska čim dalje bolj na vise stanove, zlasti pa na naš obrtni stan. Ze sama medls-ebojina konkurenca, Ki je zavzeta prav odurno obliko, grozi s propastjo velikemu delu obrtaniiiSlilva. Najbolj pa ogroža naš obrtni obstoj »štušimarsuvo«, ki se je razpaslo nalilk kugi, da nas docela uniči. Ko je že vsakemu stanu dana osnovna pravica, da se bori proti vsemu zlemu, kar bi ga ogrožalo, tako ima tudi obrtni stan »svojo pravico, da stopi v boj proti zen »sušmansitiviu« in da se poistuži v teni bojiu vseh dovoljenih sredstev.
1P0 večini sitno obrtniki družinski očetje in kot takim nam je živlijeimska naloga skrbeti predvsem za obstanek naših družin. Imamo pa tudi obveze napram državi iin občini, imeti moramo stanovanje, delavnico, mat eri jati in drugo. Za vise to pa je treba denarja. Iin kije tega dobiti? Le z zaslužkom trdega in poštenega dela. Dela je pa čimdalje manij', tako, da je moljst-er primoran odpuščati svoje pomočnike, ki postanejo socialno breme državi iin občini — družbi sploh, ne po lastni krivdi. Ce ne postameijlo to breme, pa gredo visi po eni in isti poti, po poiti šušmanstiva. Obrtnik, pa, ki ostane sam z vajencem, ne more niti več plačevat vsakdanjih stroškov, še manj davke in če je že v letih, je primoran s težkim srcem odložiti obrtni list.
Zatorej je napačno naziranje občinstva in javnosti sploh, če miisli, da je naš boj proti šuŠmarjem in šušmarstvu naperjen iz kakšne nevoščljivosti zaslužka obrtnika do drugega. Tudi drugi imajo pravico do svojega življenja, ki se p a še ne sme vzjp oradi ti s pravico nedovoljenega obstoja, na škodo našega obstoja.
'Visaik, ako je zmožen dela in da ima vse potrebne dokaze, dobi obrtmi list in s tem pravico dela. So pa slučaji v nekaterih strokah, ko dela tak šušmar, ne sam, ampak ima še dva, tri mlade pomočnike šušmarje. Zoper take se bomo borili toliko časa, da zmagamo. V takih gnezdih seveda lahko delajo pod ceno, ko ne plačajo nobenega dav-! ka iin nobene socialne dajatve. To pa sigurno tudi državi, banovini, občini in okrožnemu uradu ne more biti vseeno. Mojster propade ti pa nič ne plačajo.
Zatorej upamo, da nas bodo vsi našteti faktorji, posebno pa država, podprli v našem boju z viso svojo avtoriteto. Prepričani srno pa tudi, da nas bo v našem boju podprlo tudi občinstvo s tem, da daje vsa naročila le legalnemu obrtniku v izvršitev. Saj'smo vendar v gospodarskem oziru talko tesno povezani vsi stanovi drug iz drugim, da bi propast Obrtniškega stanu imela tudi za druge stanove slabe posledice. Prosimo občiiusitvO', da naše težnje pravilno razume, ker 112 gre za nevoščljivost, res pa gre boj za obrtniški obf stanek.
Kongres sodarskih mojstrov Jugoslavije
Dne 20. p. m. se je vršilo v mali dvorani Celjskega doma v Celju zborovanje sodarskih mojstrov Jugoslavije. Občni zbor je vodil sodarski mojster g. Golčer iz Celja, udeležilo se ga je pa okrog 50 sodarjev iz dravske banovine, štirje hr-vatski sodarji, ikot predavatelj gospod Marčec in zastopnik Zbornice za TOI in referent g. dr. Josip Pretnar iz Ljubljane. G. G o 1 o e r je v svojem pozdravnem govoru naslikal težak položaj sodarske obrti, o kateri lahko rečemo, da je ena izmed onih, ki se morajo najbolj boriti za svoj obstoj, ker je po-leg pravih mojstrov brez števila šuš-marjev, ki odjedajo kruh poklicnim sodarjem. Danes imamo v Jugoslaviji okrog 2000 sodarskih mojstrov, približno isto število pomočnikov in okrog 500 vajencev. Sodaristvo je predvsem sezij-ska oibrt, zato bi se morala davčna uprava tudi nanjo ozirati pri odmeri davkov in bi ne smela vzporejati sodarjev z ostalimi obrtniki, ki so stalno zaposleni. Boj sodarjev mora biti naperjen predvsem proti šušmarjem in medsebojni konkurenci. Nato je predaval g. Marčec o šušmarstvu: glede šušmar-jev je treba pribiti predvsem dvoje dejstev: 1. nastopiti je treba proti takim sodarjem, ki se niso nikdar učili sodarske stroke in katerih število je posebno veliko v vinorodnih krajih in delajo ter so plačani kot navadni dninarji in
2.	proti takim, ki začno delati na svoje takoj po končani učni dobi, pa nimajo
za to še potrebne kvalifikacije, ne obrtne pravice. Največ škode delajo v tem oziru pivovarne, ki izdelujejo sodčke s svojimi uslužbenci. Nato je podal predsednik smernice za bodoče delo. Ustanovljen je bil'tudi pripravljalni odbor za zvezo sodarskih mojstrov Jugoslavije, v katerega pridejo zastopniki vseh večjih mest. Kot zbornični zastopnik in referent je govoril g. dr. Josip Pretnar o pravicah sodarskih mojstrov z obrtnopravnega stališča in je razlagal položaj, ko je veljal še stari avstrijski obrtni red in položaj po novem obrtnem zakonu. Pri tej priliki je omenjal, da teče pravkar postopanje o odločitvi, kako je interpretirati določbo § 137 Z. o. o. glede vprašanja, v koliko smejo pivovarne, odnosno prodajalci tekočin, ki uporabljajo za transport sode, izdelovati in popravljati to embalažo. Dočim je prejšnji Obrtni red govoril o omotih, zabojih itd., torej o embalaži v splošnem brez omejitve, se novi obrtni zakon omejuje po svojem striktnem besedilu samo na omote in zaboje ter opušča dostavek itd. To bi pomenilo neko omejitev napram prejšnjemu pravnemu stanju. Stvar bo odločila pristojna oblast po zaslišanju zbornic, ki svojih izjav še niso podale. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta naslednja
resolucija:
1. Pivovarnam in industrijskim podjetjem, ki izdelujejo posodo, čeprav za lastno potrebo, naj se to izdelovanje prepove, če znaša vrednost posode v primeri z vrednostjo blaga, kateremu služi, več kakor 5%. Prepove naj se tudi popravljanje sodov, ker spada to v rokodelski sodarski obrt. 2. Vinski trgovci niso upravičeni ne izdelovati in ne popravljati sode po svojih nameščencih.
3.	Kazenske določbe zaradi šušmarstva naj se v obrtnem zakonu podvržejo reviziji in naj bi se v bodoče glasile: a) Kdor neupravičeno izvršuje rokodelsko dbnt, se kaznuje z globo 200 do 10.000 Din; b) kdor daje svojo obrtno pravico drugemu, ki ni upravičen izvrševati te obrti in ga s tem krije, ter oni, ki tako kritje sprejema, se kaznuje z globo 200 do 20.000 Din; c) kdor daje osebi, ki hi upravičena izvrševati rokodelsko obrt, tako delo. se kaznuje z globo 200 do 10.000 Din; č) vsakomur, kdor neupravičeno izvršuje obrtno opravilo s kritjem ali brez kritja, se zapleni takoj po prejeti prijavi vse orodje in materija!; d) vse kazni se izrekajo po obsegu dela in zaslužka; e) v ponovljenem primeru se izrečeta denarna kazen in pa zaporna kazen do enega meseca; f) Oblastvo, ki dpbi prijavo o neupravičenem izvrševanju obrti, mora pospeš-no postopati in končati preiskavo ter izreči kazen najpozneje v 14 dneh; g) o uspehu preiskave in izvršeni kazni je vedno obvestiti pri Javnika; h) vsi oblastveni organi so osebno odgovorni za točno izvrševarije teh določb.
Reorganizacija bolniškega zavarovanja
V dneh 9. in 10. novembra t. 1. je imel Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu sejo ravnateljstva, na kateri se je razpravljalo o aktualnih problemih socialnega zavarovanja v naši državi. Iz zdaj dostavljenega poročila povzemamo, da je ravnateljstvo v prvi vrsti razpravljalo o višini prispevkov za bolniško zavarovanje. Od 1. januarja 1933 dalje se določa višina prispevka na 42% enodnevne zavarovane mezde kot tedenski prispevek za vse krajevne organe bolniškega zavarovanja v okrilju OUZD, za trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani pa na 36% enodnevne zavarovane mezde. Razpravljalo še je tudi o polletni bilanci zavarovanja ža tekoče leto. Vidi se, da se je položaj že precej popravil, da pa bo predvidoma bolniško zavarovanje vendarle zaključilo letošnje leto s primanjkljajem kakih 10 milijonov. Na drugi seji se je razpravljalo o izpremembi statuta bolniškega zavaro-vanja. Osnovna misel pri reviziji dosedanjega statuta, o katerem se razpravlja že od leta 1923 dalje, da je bila izpolnitev sedanje organizacije in poenostavljenje uprave v duhu čim širše dekoncentracije. Zahtevalo se je, da se krajevnim organom da večja avtodomija. Po tem statutu se rajonirajo okrožni uradi z ozirom na gospodarske in prometne prilike posameznih pokrajin, tako da dobe večje področje in s tem tudi večjo finančno osnovo, dočim se manjši in pasivni
okrožni uradi ukinejo.
'
Ste že poravnali naeodnino?
{Katco smo proslavili t. december
Ljubljansko obrtništvo je letos po Obrtnem društvu proslavilo praznik Uedinjenja na izredno lep način. Splošna sodba dnevnega časopisja je bila edina v tem, da je bila ta proslava ena najpomembnejših. In to po pravici. Ljubljansko obrtništvo je vsikdar pokazalo in to ob vseh narodnih in državnih prilikah svoje globoko patrfiotično čustvovanje in Obrtniško društvo je bi' lo že v časih našega suženjstva tisto, ki je v globoki narodni zavesti, čeprav ovirano in prezirano, hodilo samozavestno po poti globokega prepričanja in vere v našo svobodo in naše uedi-njenje. Zavedalo se pa je ene svojih kardinalnih dolžnosti, da je treba tudi naraščaj vzgojiti v državneh duhu.
Tako je mladina sama, navdušena po velikem prijatelju g. Milku Kra' pežu, izjavila svojo iskreno pripravljen nost, da sodeluje pri proslavi. Uspehi niso izostali.
Kaj in kako je poročalo dnevno časopisje o tej prireditvi in kako jo je sprejela širša javnost, naj navedeno v spodnjem. »Slovenski Narod« je zapisal:
Proslava Obrtnega društva na predvečer -narodnega praznika je napolnila veliko dvorano Kazine in polna je bita tudi dvorana restavracije »Zvezda«, kjer je sodelujoča obrtna mladina po nastopu imela večerjo. Moralen efekt prireditve je bil nadvse časten, saj so gostje obrtnikov enodušno priznavali, da jih je prireditev prav globoko in silno ugodno presenetila. Obrtno društvo je namreč s to svojo akademijo pokazalo, s kako vzgtedno vnemo skrbi za izobrazbo obrtniškega naraščaja, saj je pri prireditvi nastopilo 70 obrt' nih vajenk in vajencev v pevskem, sokolskem in tamburaškem odseku, posamezni so se pa izkazali za prav dobre deklamatorje.
Obrtniško društvo so s svojim obl" sikom počastili župan dr. Dlniko Puc, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, bivši minister generalni tajnik ZTOt Mohorič s tajniki dr. Pretnarjem s soprogo, dr. Flessom in dr. Kocetoim, predsednik trgovskega društva »Merkur« dr. Fran Windischer, načelnik oddelka za trgovino in obrt dr. Marn, narodni poslanec -Rasto Pustoslemšek in bivši poslanec župnik Barle, posle' vodeči podpredsednik oblastnega odbora Jadranske Straže veletrgovec Stupica in odbornik krajevnega odbora JS dvomi dobavitelj Anton Verbič, banovinski tajnik JRKD dr. Cepuder s soprogo in sreskim tajnikom Parcerjem, pol. nadsvetnilk Pestevšek s soprogo, svetnik ZTOI stavbenik Ivan Bricelj, zastopnik Narodne odbrane Matko Bmčič, prav posebno častno so se pa odzvali občinski svetniki, namreč dr. Fetti-ch, dr. Lukan, OIup, Lombar, inž. Pavlin, Čotar, Rupnik, Ivan Tavčar, Dacbs. Urbas, Zajc in dr. Šubic, občinsko uradništvo pa je zastopal komisar Svetel.
Akademijo je otvoril predsednik društva g. Josip Rebek, ki je v lepem patriotičnem govoru orisal obrtni mladini pomen državnega praznika 1. decembra z državnega nacionalnega stališča. Z vzklikom našemu vladarju kralju Aleksandru in močni edinstveni Jugoslaviji je zaključil svoj govor, nakar je obrtna mladina navdušeno zapela državno himno, ki jo je vse občinstvo stoje poslušalo. Sledila je simbolična slika »Obrtna mladina se klanja svojemu kralju« z deklamacijami,^ ki je napravila zelo globotk vtis in žela viharno odobravanje občinstva. Vajenka Rezi jeva je nato zanosno deklamirala pesem »Pot v albanske gore« ter bila toplo pozdravljena od poslušalcev. P-od vodstvom pevovodje Vlada Pfeiferja je nastopil pevski zbor vajenk, ki je zapel z občutkom Volaričevi »Slovenske mladenke« in .»Divjo rožico« ter Adamičevo »Jurjevsko«. Vrle pevke so žele buren aplavz ter so morale »Divjo rožico« ponoviti, kar je znova vzbudilo orkan navdušenja v dvorani. Pod vodstvom sokolskega vaditelja br. Ojura Zadravca je sokolski obrtni naraščaj s spremljevanjem klavirja izvedel nekaj prav posrečenih skupin ter žel zasluženo pohvalo občinstva. Tam* buraški zbor obrtnih vajencev je nato pod taktirko g. Šijakoviča izaigral tri izbrane komade in moral še dodati. Mlade pevke so nato zapele še »Tamo daleko« in »Oj Doberdob« ter bile zopet predmet ponovnih ovacij. Na splošno željo so morale ponoviti »Oj Do-
berdob« ter se aplavz kar ni hotel poleči. Pevovodji g. Pfeiferju so pevke poklonile lep šopek med navdušenimi ovacijami občinstva. Načelnik vajenskih odsekov g. Milko Krapež je imel nato ognjevit govor zlasti na mladino in izrekel toplo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je ta prvi nastop obrtne mladine v vsakem oziru tako sijajno uspel. Sledila je še deklamacija »Slava delu«, nakar je bila akademija zaključena, nato se je pa razvil prijeten družabni večer ob sviranju tamburašev.
Skoraj še lepši del prireditve je bila pa pogostitev naraščaja, ki so jo s pomočjo dveh trgovcev priredili obrtniki, z vso gostoljubnostjo pa je pomagal seveda tudi- restavrator g. Rrapeš. Obrtniki so darovali toliko, da je bila večerja v resnioi prava gosposka prireditev. Zaslužnemu pevovodji, tajniku g. Vladimirju Pfeiferju so vajenke izročile še en šopek, ki so ga darovale mojstrice, v tem so pa iz velike dvorane že prišli vajenke in vajence obiskat najodličnejši gostje obrtnikov z županom g. dr. Pucem na čelu. Društveni predsednik g. Rebek je župana ogovoril in se mu z lepim govorom zahvalil kot največjemu dobrotniku obrtne mladine, nato je pa spregovoril mladimi še župan, ki je slavil obrtni stan ter bodril naraščaj k stanovski zavednosti in delu, predvsem pa k požrtvovalni ljubezni do domovine. Predvsem naj pa obrtna mladina z marljivim delom skuša povzdigniti svoj stan, da iz obrtnega naraščaja zrasto ugledni mojstri in srečni očetje. Ves narod je ponosen na obrtniški stan, predvsem naj bo pa tudi obrtna mladina pomoslna na svoj stan. da iz obrtnega naraščaja zrasto ugledni mojstri in srečni očetje. Ves narod je ponosen na obrtniški stan, predvsem naj bo pa tudi obrtna mladina ponosna na svoj stan. Župan je svoj lepi govor zaključil z vzklikom: »Živel Slovenski obrtnik!« vajenke in vajenci so pa igo' vonniku priredili navdušene ovacije. Pri večerji je svoje varovance navduševal še g. Pfeifer, nato so pa odborniki in mojstri spremili vajenke domov.
V veliki dvorani je pa napravil najgloblji vtis prekrasen patri etičen in tudi iproigramatičen govor narodnega por slanca g. Pustoslemška, 'da se je svečanost končala s splošnim navdušenjem za kralja in državo.
Josip Rebek.
Tako je pisalo časopisje in tako je sodila širša javnost o naši prireditvi. Nam pa je v veliko bodrilo in zadoščenje, da so tudi najvišji predstavniki našega javnega življenja dali s svojo udeležbo posebnega poudarka in so s tem sami ovrgli vse tiste očitke, ki so v gotovem prozornem namenu padali edaj na nas z namenom, prikazati nas kot separatiste ali manj vredne Jugoslovane. Naše tiho, nelkričavo. a smo-trano delo je dobilo polno zadoščenje. Kako iso pa pozdravili to našo prireditev tudi tisti odličniki, ki se je _ niso utegnil udeležiti, o tem pričajo pisma, izmed katerih naj omenjamo pismo gospoda komandanta Dravske divizijske Oblasti. Pismo glasil:
Blagorodni gospod predsednik.
vsled službene odsotnosti sem Vaše cenjeno vabilo na proslavo Narodnega Uedinjenja sprejel šele včeraj, ter se na istem najtopleje zahvaljujem.
Zelo mi je žal, da nisem bil v stanju osebno priti na Vašo lepo proslavo, ah pa vsaj odrediti svojega zastopnika.
Prosim Vas gosp predsednik, da me odboiru na podlagi gornjega opravičite ter tolmačite moje najiskrenejše *:elje na najlepšem napredku Vašega društva, sprejmite moje pozdrave in zagotovilo mojega odličnega spoštovanja.
Divizijski general Bogoljub S. m 1- r-
Obrtniški koledar za leto
1933
Ob$e/etwnosti je treba,
pa bo /conec prepira!
je izdalo obrtniško društvo v Ljub Ijani za obrtnike dravske banovine za nizko ceno Din 10.-—.
Naroča se pri Obrtniškem dni štvu v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 10.
V zadlnlii številki svojega lista piše g. Pičman in prinaša neresnične ali pa po njegovo zavite trditve. Poudarjam, da je neresnično, kar piše g. Pičman glede ponarejanja vplačane letne pristojbine ljubljanske krojaške zadruge, poudarjam dalje, da je vsako potvarjanje tako podpisov kakor tudi obrtniške volje nedopustno in po zakonu kaznivo. Kdo pa je potvarjal in ali je potvarjal ne bo ugotovil niti g. Pičman, niti jaz, niti kdo drugi, ampak sodišče. In mislim, da bi g. Pičman storil najboljše, če bi počakal na to, kaj sodišče reče, in šele potem dal stvar v javnost, kakor so to tovariši, načelniki viseli novomeških zadrug lepo in javno povedali. Ako bi bil g. Pičman res objektiven, bi se ravnal po nasvetu in mišljenju obrtniških voditeljev novomeškega okraja. Ali on tega nasveta ni upošteval, pač pa ponovno piše o potvarjanjih, s čimer je najbolje do-tazal, da mu je predvsem za to, da vsako stvar izrabi v korist svoje borbe za ločene zbornice. Pri tem g. Pičman najraje napada osebe, in neizpodbitna resnica je, da je on prvi začel osebno napadati mene. G. Pičman in njegovi pristaši agitirajo zase s tem, da napadajo doktorje, ki služijo v ljubljanski Zbornici. Pičmanov časopis vedno prinaša članke, v katerih se osebno napada tudi obrtnike, ki so za skupne zbornice. Tako osebno napadanje in pričkanje pa dokazuje viso n.e-objeikitvinost g. Pičmana in njegovih par ožjih pristašev, ki v pomanjkanju objektivnih in dejanskih raztegov za ločene zbornice iščejo pomoči v čisto osebnih razlogih. Tukaj moram poudariti, da so osebe minljive, institucije in zavodi pa ostanete. Zato moramo imeti pred očmi samo stvar kot tako, a ne oseb. S tem, da so Pičman in njegovi pristaši začeli voditi osebno borbo in jo še vodijo, se obrtništvo za-vaia proč od stvari same, tako da lahko izgubi izpred oči stvar, za katero se gre. Da g. Pičman res tako dela, nam dokazuje on sam, to vidimo iz naslednjega:
|V »Juigoslove,niškem Uloydu« sem jaz objavil članek, v katerem sem med drugim omenil, da bi bilo treba agitatorjem za ločene zbornice odgovoriti z besedami nemškega državnega kan-celarja Papena, ki je na zborovanju nemških obrtnikov rekel javno, da je šušmarsitlvo produkt krize in da bo to prenehalo največ z zboljšanjem celokupnega gospodarskega položaja. Torej nemške ločene zbornice v pobijanju šušmarstva niso imele uspeha. »Obrtni Vestnik« je dne 11. novembra prinesel dalije članek, v katerem je obrazloženo, da so ločene zbornica v Nemčiji v boju proti šušmarsttvu odpovedale. Državni kanoelar je izjavil javno, da povzroča šušmarstvo nemškemu obrtništvu ogromno škodit). Šušmarstvo se je v Nemčiji tako razpaslo, da je kontrola nemogoča, kajti potreben bi bil tako ogromen kontrolni aparat, da ga nemške državne finance ne bi zmogle. Kdo je tako govoril? Nemški državni kan-aelar pred nemškim obrtništvom, in sicer 24. oktobra letos. Torej ne jaz, ne g. Pičman, ne dr. Koce ampak prvi Nemec, ki v Nemčiji stalno živi in dela.
Dalje opozarjam slovensko obrtništvo na naslednje. V članku »Resnici na ljubo« je napisal dr. Koce med drugim: V Nemčiji imajo ločene zbornice. In kako gre tam obrtniku? Na podlagi poročilla nemškega državnega gospodarskega sveta znaša samo v mestu Berlinu, samo v eni, to je v gradbeni stroki, vsota, ki so jo šušmarji lansko leto v tej stroki zaslužili, diva milijona mark, torej preko 28 milijonov dinarjev. Pri mnogih obrtnikih, tako krojačih, m od istim ah, čevljarjih, mizarjih itd. se navaja dobesedno, da 50 odstotkov dela v teh strokah izvršijo v ^Nemčiji šušmarji. Državna zveza nemiških slikarjev in pleskarjev za Severno Nemčijo dokazuje v svojem »apelu proti šušmarstvu«, da se na podlagi statističnih podatkov izvrši polovica vseh slikarskih in pleskarskih del po su-šinarjiih. Pri tem je pa 75 odstotkov vseh slikarskih pomočnikom brezposelnih. Cene in zaslužek ie pa istočasno padel 30 do 40 odstotkov v primeri s predvojnimi cenami. G. Pičman, to so številke, to so dokazi, ne pa frizerstvo in demagoštvo Vašega časopisa In Vaših okrožnic. Primer, kako nesposobne so ločene zbornice v Nemčiji in bivši Srbiji v borbi proti šušmarstvu,
kaže, kako žalostno izpričevalo o rt, polnem ne razume vanju gospodarski" vprašanj zaslužijo oni, ki v prepričal ruju na ta način agitirajo proti skupni® zbornicam in kako žalostno izpričeval® zaslužijo tudi oni, ki to nalašč delaj®' Kdk) to pravi? Poročilo nemške«* državnega sveta, torej vrhovne gofiOT daifsike organizacije v Nemčiji, v katen ima jo svoje zastopstvo tudi ricmšk1 obrtniki!. Kdo ie državna zveza ne®! šklih slikarjev in pleskarjev za Sever no Nemčijo? Odgovor: Nemški obrtmi sami! To se iz vsega vidi in ni tret* tega poisebej poudarjati. Toda g. rtj? man odgovori na to vse z enim sanufl stavkom, češ. da se miu zdi dr. Koj| premlad, da bi nas poučeval o vzgledi"; obrtništva v Nemčiji itd. kajti ntfj* kakšno svojo študentovsko eikisfcurzrt' ki jo ie bil eveinlt. deležen, mislim, A mu pač nliso rojila po glavi takrat $ oid daleč obrtniška vprašanja. Ta*J in nič drugače zna odgovoriti g. man na to, kar pravijo Nemci in neffl^ obrtniki sami, in sicer letos leta 1“3_ Kot prejšnji zbornični svetnik in se' damji podpredsednik izjavljam, da ® Koce do danes še nikoli ni dobit o* Zbornice kake podpore za tako _eK®; kurzijo v Nemčijo. Ali je taka kritik v ki se je g. Pičman poslužuje objeMm' na? Nikakor ne! Na ta način hoče: £ Pičman naše tovariše obrtnike odyj| niiti od stvari in reči, saj ni tako, saj J to samo doktor rekel. Pa je vena« talklo, g. Pičman, ker niti jaz. niti niti dr. Koce tako ne rečemo, an Nemci tako rečejo, in nemški ki so za to edino merodajbi.
Pravilnost izjav večine obrtid^vJ za skupne zbornice.
iG. Pičman pravi, da ne prizna 1 " izjav slovenskih obrtniških zadrug skupine zbornice. Ali je g. Pičman tem poigledlu objektiven? Zlopet rt 118 zadrug je dalo svoje mišljena® skupno zbornico na svojih občnih z** rih. In le to je po zakonu merodajjrt Občni zbori so bili javni in na v ec*? občnih zblorov .so pristaši ločenih zb nic billi navzoči. Na veliko občnih zn rih je bil navzoč sam g. Pičman ka%
tudi jiaiz; na vseh občnih zborih sevedfl
ni mogel biti, kakor tudi jaz msem
Povsod sem delal na to, da se omogrt obojestranska prosta volja. Le en sl 1 čaij mi naj pove g. Pičman, da smo
vcu.1 im nttj j	*	----------------
delali pritisk na obrtnike! Im $ele krat bomo videli, kdo podtika. G.
main pravi, da se naj izjave od zadrug, ki so bile v zadnjem času slP'v jete na občnih zborih, vrže kar v krt Ali se to pravi voljo večine upošteva' -tj? __ Ne! Na eni strani g. Pičit®* hoče vreči teh 118 zadružnih izjavi kioš, a izijave iz leta 1928. pa prh*3, ob vsaki priliki na dan. Ali je to 0 jektivtno? — Ne. Sedaj pa še zbor v vanlja, g. Pičmana!
V Kočevju, Velikih Laščah in v Rt| niči sirno se tudi mi udeležili njegovi*! zborovanj. In poleg njega smo tudirt govorili in rezultat je bil, da je veča* obrtništva v teh krajih za skuP1® zbornice, ker hočejo resnega in stvar nega dela, ne pa osebne borbe, ki z. vsem preseda. V Trbovljah je imel Rj Pičman v nedeljo dne 4. decernbn zborovainlje. On in njegovi prijatelji s šli na to zborovanje, od nas pa no v dem, ker zanj sploh vedeli .nismo, Pičmanov časopis od drugega decert
bra smo dobili v roke šele v nedelj
dlne 4. decembra. In g. Pičman plse svojem listu z dne 2. decembra: bj vsakem zborovanji! naj ima bese®1 zastopnik z naše strani, kakor zastw nilk skupne zbornice. Človek bi pnrt| koval, da nas bo g. Pičman povart na to zborovanje. Ker tako piše,
upravičeno to pričakovali, toda ■ g. Pičman ni naredil in tako se rovamija v Trbovljah ni udeležil "L en zastopnik skupne zbornice, in 5
lahko g. Pičman in njegovi tovariši
K
Ljubljane govorili kar so hloteli b*L kontrole. Ali je tako ravnanje obkv tivno? Ne! Na zborovanju v Trbovli1® je billo siicer komaj 40 obrtnikov rt vzočiih, ki so pa slišali samo erio strt. Na to odgovarjam, da smo zvedeli, 1y ko se je udrihalo na tem zboroval1* po zbornici in njenih uradnikih. Da*1., je pač lahko udrihati in kričati ter KV.
tiziratl. a delati je težko. Na vabilo | g. Pičman, odnosno njegovi časa®
napisal dnevni red, in kot prvo tn^jjjj šušmarstvo itd. O zbornicah na vab.
ni bilo ničesar omenjenega. In v etri
Obrtniki!
Večletno tovarniško jamstvo
Važno za Vas ie, da veste, da so
0 9
Obročne ugodnosti! Cene nizke
DURKOPP šivalni stroji
kakor: FLAHŠTEP, CILINDER, LEVOROCN1 i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo
Ludv. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
se ie na zborovanju govorilo največ o zbornicah in s tem je poikazal g. Pič-man in njegovi prijatelji svoj pravi namen — to so ločene zbornice, kar edino želijo. Na to odgovarjam g. Pičma" «u, da mora vsakdo, ki je objektiven, ■priznati kakor sem že omenil, da so ločene obrtne Zbornice celo v Nemčiji v boju prati šušmarstvu popolnoma odpovedale.
Na zborovanju v Trbovljah so bili g. Pičima;n im njegovi ljubljanski /jrija-telii sami brez kakega zastopnika skupne zbornice. Na praznik 8. decembra pa se je vrši:!« veliko zborovanje kamniškega obrtništva v Domžalah. Navzoči so bili pristaši skupnih in pristaši ločenih zbornic iz Ljubljane. In rezultat? 250 navzočih obnlmilkov je izreklo zaupnico skupni zbornici, ka- j kor to na drugem mestu poročamo.
To dovolj pove za vsakega, ki je objektiven. Olbnttništtvio hoče, da se zanj reis dela in se miu skuša pomagati iz današnje težke krize. Ono hoče dela. a ne praznih in lepiih obljub, ki so samo na papirju in na jeziku. Zlasti si stvarnega in resnega dela želi podeželsko obrtništvo, ki je danes v najtežjem položaju, kajti podeželsko obrtništvo je na življenje in smrt povezano z našim kmetom in delavcem, ki danes nimata nobenega zaslužka in tako sita d!va glavna komsumenta in z njima obrtnik danes na tlleh. Zaradi tega je treba skupne akcije in sloge bolj kot poprej, da si vsi pomagamo iz težav. In ako tako mislimo in ako tako delamo, potem lahko rečemo, kar smo pred nekaj časa že priobčili, namreč, da le treba, da se k pobijanju šušmar-stva vzgaja ves narod, ker se mora zavedati, da s tem ko šfiHfl obrtnika, ščiti tudi zakonito delo, ščiti državno gospodarstvo in s tem skupnost. Ako se Dostavimo na stališče skupne go-snodair.ske vzpjofe. In na to se mora postaviti vsak. Iti je ob:ektlven, potem ie čisto iasro, da so skupne zbornice boli primerne za uspešen boi proti šušmarstvu. Zaradi tega kličemo: ob-Sektvljtosi na plan, osebne stvari pa stran!	____________
Jakob Zadravec:
Mojstrski izpiti
‘Dolgoletna borba slovenskega obrtništva za uvedbo mojstrskih izpitov je uspešno končana. Bila je to borba najtemnejših in vseskoz upravičenih obrtniških zahtev v smeri povzdige kulturne stopnje pomočništva, premišljena borba v stremljenju, da se dvigne samozavest, ugled in strokovna usposobljenost mojstrskega naraščaja v zdravo, življentia zmožno telo in da se iz obrtništva eliminira oni del nepripravljenega, sedanjim težkim življenjskim prilikam neodgovarjajočega materijah, ki ogroža sebe in zraven sebe pogosto in po nedolžnem tudi druge.
' PO določbi § 318. novega obrtnega zakona mora na mojstrskem izpitu kandidat nuditi dokaz teoretične in praktične usposobljenosti za samostojno izvrševanje obrtnih poslov svoje stroke, za sestavljanje proračunov pri izdelovanju obrtnih predmetov in za vodstvo obrtnih knig in računov. Kandidat mora — pravi zakon — doprinesti dokaz uspasoblieno-sti pred tričlansko, po potrebi tudi štiričlansko komisijo, vštevšd predsednika, ki naj ima fakultetsko izobrazbo.
Sodeč z vidika nepobiltne važnosti mojstrskih preizkušenj in opazuje razvojne pogreške te mlade institucije domnevam, da smo v dolgi dobi obrtniške skleroze nekako okosteneli in da se premalo zavedamo velike važnosti te nove, v kulturnih državah že davno uvedene institucije.
Vse preveč smo navajeni na dosedanje, pogosto površne izpitne formalnosti in premalo nam je dosedaj prešla v meso in kri praktična stran nove, preko rtstn e pridobitve, ki jo tu in tam celo podcenjujemo, ker njenega namena in pomgna v pravi luči še nismo spoznali.
In vendar nam nudi § 318. ob pravilnem analiziranju neomejeno avtoriteto. Celotna odgovornost za te Izpite leži na nas samih, odnosno na naših strokovnjakih in povsem postransko je, če je iz več alfi manj formalnih raztegov poverjeno predsedstvo komisf fakultetno izobraženemu tretjemu ali četrtemu, ki naj varuje objektivnost in skrbi za administrativno pravilno izvršitev teh poslov.
Ponavljam torej: ne toliko na predsedniku kot na mojstrih iizpitnikih leži velika dolžnost in odgovornost, da se v polnem razumevanju stvari in s tankočutno objektivnostjo posvečajo svojemu — rekel bi — vzvišenemu zvanju in da s tem utrdijo fai potrdijo veliko vrednost mojstrskih izpitov. Nadalje, da si s svojim pravilnim, vsestranskim, praktičnim in strokovnim izpitavanjem pridobijo premišljeno, pravično in brez-dvoinno sodbo v razbremenitev odgovornosti svojega odločilnega izreka.
(Bratveni del mojstrskih preizkušenj si zamiišlijuliejmo v dolžnosti; 1. da se polaga kandidatovemu praktičnemu delu _v delavnici najstrožja pažnja. Izpit na!j ne bo predmet samo enega dela, enega znanja. V vseh, tudi težavnejših panogah doMue stroke naj kandidat poskusi z dokazom svoje kvalifikacije, pri tem pa se mu tudi običajnega ali lažjega strokovnega dela naj ne izpre-gleda. Pomočniki iz tovarniških podjetij, prikrojeni na stalno eno in isto delo, bodo za onimi, ki so izšli iz obrtnih delavnic, v mnogih primerih zaostajali.
2. Da je v zvezi s strokovno kvalifikacijo (fizična deda), potrebno polagati vso važnost na t e oretično-st r oko vno znanje. Kandidat mora znati, iz česar predmet, ki ,ga izdeluje, obstoji:, kako se kot surovina pripravlja in mora obrazložiti vse, kar je^ v zvezi s porabljenim materijalom. Važno je, da zna za vire, odkod se surovine dobavljajo, da poizna gradacijo kvalitete, da zna ravnanje s pokvarljivimi surovinam ali gotovimi izdelki. Važno bi bilo, da polagamo paž-nlio na označevanje surovin in orodja v slovenščini iin srbohrvaučini ter da tudi v tem pogledu pomagamo odstranjevati časovne nedostalke.
'Ko»t 3. faktor za mojstrske izpite pridejo v poštev ostali temeljni pogojti, ki jih inteligenten človek, torej tudi obrtnik, obvaladati mora. Nekoliko državo-znanstva, nekaj iz davnče in socialne zakonodaje, na vsak način pa najvažnejše določbe iz obrtnega zakona, morajo biti predmet preizkušenj. Ravno tako se ne sme prezreti kandidatovo znanje v knjigovodstvu in računstvu. Enostavno knjigovodstvo, ki pride za obrtniškega začetnika v poštev, je nekaj tako lahkega, da si ga vsak kandidat z ozirom na prilike, k)i mu jih nudijo naši obrtni činitelji, z majhno pridnostjo lahko pridobi. Isto velja za računstvo.
Oe vse to premotrimo iz vidika naših dobrohontih stremljenj in če se vsi brez izjeme zavedamo naših nalog za vzgojo sposobnejšega in uglednejšega mojstrskega naraščaja, nam ne preostane drugo kot vprašanje: dali se bomo tega tudi takrat zavedali, ko bomo izbirali najboljše izmed najboljšimi in ko bomo v roke naših izpitnih komisarjev polagali vso odgovornost naših interesov. Strogo premišljeni, pravični in razsodni, teoretsko in praktično do popolnosti izvežbani, z eno besedo možje dolgoletnih in vsestranskih izkušenj spadajo na taka mesta. Sestave komisij po sprotni potrebi ne odgovarjajo namenu in bi često pomenjale brezplodni formalizem. Izmena izpitnih komisarjev po poteku enega leta, v kolikor se to izkaže kot potrebno, ne sme škodljivo učinkovati. Ob izbiri komisarjev se ne sme delati razlike med podeželskim in mestnim obrtništvom. To bi bilo krivično in škodljivo. Mnogo jih je med obrtništvom na deželi, ki v nobenem pogledu ne zaostajajo za svojimi tovariši po mestih. Malenkostno večji stroški naj bi ne tvorili ovire za pritegnitev izpitnih komisarjev iz trgov, malih mest in
podeželja. Pretesnosrčno štedenje naše zbornice v pogledu na itak skromno povračilo stroškov izpitnih komisarjev naj ne bo v kvar reševanju vele važnih nalog mojstrsko izpitne institucije, ki bo brezdvomno o bpravilnem izvajanju že v najkrajši dobi pokazala svoje koristne sadove.
Toliko v splošnem; o uredbi odnosno detajlih nadaljujem.
Pristojbino za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah. 1. septembra letos je stopil v veljavo nov pravilnik o bolnišničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah in ambulatorijih. Ta pravilnik je vseboval celo vrsto novih določb, ki so redne posle pri upravah bolnišnic silno zamotale ter povzročale mnogo neprijetnosti vsem, ki so iskali zdravniške pomoči v bolnicah. Med drugimi dolo-
čili je bil tudi predpis, da se mora vsak bolnik pred vstopom v bolnišnico pri njeni upravi izkazati s potrdilom davčne uprave o višini predpisanega mu davka. To potrdilo davčne uprave je bilo združeno z izdatkom za kolek v znesku 25 Din. Ban dravske banovine je za področje dravske banovine začasno preklical za banovinske bolnišnice določila novega pravilnika, zaradi česar stopa zopet v veljavo prejšnji način zaračunavanja bolnišničnih pristojbin v vseh banovinskih bolnišnicah v dravski banovini. Po tern načinu znašajo pristojbine za I. razred 130, za II. 100 in za III. razred 32.50 Din dnevno brez ozira na višino predpisanega davka. Plačila nezmožni morajo slej ko prej vlagati prošnje za znižanje, odnosno celoten odipis pristojbine za III. razred. Zadevne prošnje rešuje na podlagi priloženih uradnih listin o premoženjskem stanju prosilca zdravstveni odJdelek banske uprave v Ljubljani.
Zaradi ugotovitve
Izjava
Pičinanov časopis se je v zadinji številki obregnil ob to, da sem član obrtnega odseka zbornice, češ da se bavim več z gostilničarstivom kot pa z obr-tom. Na to odgovarjam, da se že preko 20 let bavim z mesarskim obrtom in je mesarski obrt moj glavni poklic, gostilničar sem šele 5 let. Čudim se g. Pičmanu, ki sicer piše v isti številki o »uvidevnosti«, da dopusti kaj takega, ko je vendar on bil že osebno na občnem zbora tiukajlšnje mesarske zadruge, katere načelnik sem in je torej g. Pičmanu dobro znano, da sem po svojem poklicu pravi obrtnik in kot tak spadam v obrtni odsek.
Značilno pa je, da se Pičmanov časopis zavzema za tako hitro odstranitev gostilničarjev iz obrtnega odseka!
Novo mesto, 8. decembra 1932.
Windischer Josip, 1. r.
Tako se le zgodbo.
Natančno tako se je zgodilo, kakor nam je gospod Blaž Zupanc v zadnji številki našega lista pojasnil. Gospod Hrastelj je prišel k njemu in po kratkem razgovoru je brez dovoljenja vzel pismo, ki ga je gospod Rebek pisal g. Zupancu, čez dve uri pa je gospod Hrasitelj prinesel pismo nazaj z besedami: Pozabivši sem vtaknil to pismo v žep. Sedaj pa piše isti g. Hrastelj v Pičmanovem časopisu, da je prišel h g. Zupancu z namenom, da dobi od g. Zupanca pismo.
Torej ni g. Hrasteilij pozabivši vtaknil pisma v žep, kakor se je najpreje izgovarjal, ampak z namenom, kakor je sedaj napisal. Torej je vedoma govoril neresnico, ko se je izgovarjal. Ali je to možato? Ne, zakaj onemu, ki vedoma govori neresnico, se drugače reče. Tako bo kmalu vse jasno.
Lojze Hočevar.
(Poročilo
o zborovaniu mlinarjev v	ari boru
V nedeljo, dne 4. t. m. so se na poziv obrtno-zadružnega nadzorstva zbrali v Mariboru zastopniki mlinskih organizacij iz bivše mariborske oblasti na posvetovanje o današnjem položaju v mlinarski stroki in o potrebnih ukrepih glede odpomoči. Zastopani so bili mlini iz vseh krajev, izvzemši gornjegrajskega in šmarskega. Zanimivo in izčrpno poročilo je na konferenci podal zbornični svetnik in član banovinskega sveta g. Zadravec iz Središča, ki je kot najboljši praktik in poznavalec našega gospodarskega življenja raztolmačil zakonite predpise zadnjega leta, v kolikor posegajo v mlinsko obrt, zlasti pa davčne predpise in dokazal nevzdrž-nost sedanjega položaja. Na mnoga vprašanja je dal izčrpna pojasnila.
Obrtno zadružni nadzornik g. Založnik je predložil statistični pregled mlinskih obratov in njegovih strokovnik organizacij na bivšem spodnjem Štajerskem, vštevši Prekmurje in Mežiško dolino. Iz te statistike je razvidno, da je delokrog 1200 obrtnih mlinskih obratov, od katerih je približno 700 skupno z žagarji organiziranih v 13 sorodnih strokah, ostali pa v 12 kolektivnih obrtnih združenjih. Po živahnem razgo' voru, ki je trajal vse dopoldne, je konferenca soglasno sprejela naslednje zahteve:
1. Davek na poslovni promet naj se v mlinarskem obratu ukine ali vsaj zniža na polovico. 2. Podlaga za poslovni prometni davek se mora računati za vso državo enotno po cenah novosadske blagovne borze, ker pri sedanjem
načinu računanja po prodajni ceni morajo mlini v pasivnih pokrajinah, ker so cene zaradi prevoznih stroškov večje, plačevati večje davke, kakor mlini v žiitorodnih krajih. 3. Dolžnosti kmečkih in trgovskih mlinov naj se izenačijo in naj bodo mlini, ki meljejo nekmetom enako obremenjeni. Olajšave pri kmečkih mlinih, ki meljejo na merico, naj ostanejo v veljavi za obe vrsti mlinov tako, da se od nezmlete merice plača 1 odstotek, od mlevskih izdelkov pa običajni znižani prometni davek. 4. Priračunavanje poslovnega davka na računih bodi obligatorno, ker se bodo na ta način pri olajšani kontroli povečali dohodki. 5. Nepotrebna in za ugled mlinarske stroke škodljiva kontrola pri pekih in trgovcih naj se odpravi. 6. Tarifo za prevoz pšenice in koruze je treba izdatno izboljšati na korist pasivnih krajev. 7. Izvede naj se stroga organizacija mlinarskih obratov brez drugih strok in za te organizacije naj se ustanovi v Mariboru strokovna zveza, ki se bo bavila z vsemi važnejšimi vprašanji mlinarskega značaja. Vsako strokovno udruženje mora šteti najmanj 50 članov.
Zadružni nadzornik g. Založnik je nato kot sklicatelj konference z veseljem ugotovil lep napredek smisla za organiziranje, kar se je pokazalo pri strokovni razpravi in pri sprejemu sklepov. S toplimi besedami se ie zahvalil glavnemu poročevalcu g. Zadravcu za njegovo instruktivno in strokovnjaško poročilo.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
K«/ ie novega?
Plenarna seja Zbornice za TOI. Za
sredo 14. decembra je ob 9. uri dopoldne sklicana plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva; 2. poslovno poročilo; 3. proračun zbornice za 1. 1933; 4. dobava premoga železnicam in naše rudarstvo; 5. revizija zakona o socialnem zavarovanju .delavstva; 6. ocena davčne osnove za odmero pridotonine; 7. poročilo o delovanju zborničnega zavoda za pospeševanje obrti; 8. predlogi odsekov in zborničnih članov.
'Povišanje vzporednih železniških pristojbin. Z veljavnostjo od 1. t. m. so naše državne železnice povišale skoro vse železniške vzporedne pristojbine. Med drugim je zvišana tehtarina, im sicer na skladiščni teihitmici od 025 na 0.50 Din za 100 kg, na mostni tehtnici od 5 na 7 Din, na valonski tehitfajei od vagona od 7.50 na 30 Din (povišanje za 300 ocMotkov), odnosno od 67.50 na 100 Din, aiko zahteva pošiljatelj tehtanje polnega vagona šele po dostavi vagona za nakladanje ali razkladanje. Pristojbina za nakladanje, odnosno razkladanje znaša zidaj pij predmetih, ki so daljši od 7 m ali težji od 500 kg, 1.50 Din (doslej 125 Din), pri ostalih predmetih pa 0.70 Din (doslej 0.50 Din). Števni na za vsakih pričetih 10 kosov »naša 1 Din (doslej 0.50 Din). Ležarina se poviša v vseh postavkah za 100 odstotkov in znaša za blago v pokritih prostorih ali pod vedrim nebom pod pokirrvačt za prvih 7 dni 1 Din (doslej 0.50 Din), za vsak dan in vsakih 100 kilogramov, za nadaMi dan pa 2 dinarja (doslej I Din). Za blago pod vedrim nebom so postavke za polovico manjše. Pristojbina za napajanje in krmljenje konj in goveje živine se poveša pri pošiljkah s spremltievalgi od
0.50 na 2 Din od glave (povišanfe 300 odstotkov), pri drugih živalih od 3 na 10 Din pri vagonu, odnosno od 3.50 na 10 Din od vsakega nadstropja v vagonu. Pri pošiljkah brez spremljevalca je prkstoijbina dl vojn a. Povišane so tudi pristojbine za prekladanje h normalnega na ozkotirni vagon ali obratno, talko med drugim za kosovno blago od 2 na 3 Din pri 100 kig; za brzovozmo blago v vagomskih pošiljkah od 0.80 na 1 Din od 100 kg pri lesu; od 0.S0 do 1.20 na 1J50 Din pri oglju, keramičnih izdelkih, starem železu, apnu in sadju; od 0.80 na 1 Din pri žitu, semenih, kmetijskih pridelkih in sirovih kožah; od' 0.50 na 0.70 Din pri ostalem blagu.
(Nove povišamo cene za odkup starega srebrnega denarja. Nairodina banka objavlja v »Službenih Novinah« nove povišane cene za odjkiuip starega srebrnega denarja. Odslej kupuje Narodna banka stare srebrne dinarje ali avstrijske, odinosno ogrske krone po 3 dinarje (doslej po 2.50 dinarja), srebrne novce za 2 Din ali 2 kroni po 6 dinarjev (doslea po 5 Din), srebrne novce za 5 Din po 16 Din (doslej 13.40 dinarjev in novce po 5 kron po 15.60 Din (doslej 13 Din). Stare avstrijske srebrne goldinarje (forinte) plača odslej po 8 Din za kos (dosleij po 6.66 Din), srebrne tolarje Marije Ter e ziije pa po 16J30 Din za kos (doslej 14 Din).
Napredek obrtništva je mogoč le v slogi!
Ljubljanskemu obrtništvu
Zima je pred durmi. S strahom in trepetom gledajo številne družine brezposelnih v bližnjo bodočnost. Zaradi večmesečne brezposelnosti so delavci z družinami vred brez obleke, Obutve in 'kuriva. Izredne, težke gospodarske prilike so povzročile, da je danes veliko število naših revnih someščanov v bedi in pomanjkanju. Njihovemu obuboža-nju ni kriva morebiti delamržnost, nasprotno, te vrste brezposelni res iščejo delo in zaslužek, katerega pa vsled posledic gospodarske krize nikakor ne morejo najti.
V globokem razumevanju obupnega stanja so podpisane organizacije sklenile izvesti
»pomožno akcijo«
tudi v tej smeri, da naj bi prispeval v pomoč našim nujne podpore potrebnim someščanom delodajalec za vsakega uslužbenca Din 1.—, vsak delojemalec pa 0.50 par tedensko, t. j. mesečno Din 6.—.
Pomožno akcijo bo izvedla mestna občina ljubljanska po svojem socialnopolitičnem uradu, prispevke pa bo prejemala mestna blagajna v Ljubljani.
Podpisane organizacije nujno prosimo vse p. n. delodajalce, da se pridružijo naši humanitarni akciji, da z združenimi močmi obvarujemo svojega bližnjega, ki je v sili.
Prosimo vas, da pričnete z decembrom t. 1. oddajati mestni blagajni vsak teden gornje prispevke na podlagi plačilnih nalogov, katere vam bo pravočasno yročil mestni magistrat ljubljanski.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo — Ivan Jelačin 1. r. — Zveza indu-strijcev v Ljubljani — Dragotin Hribar, ing. MUan Suklje. — Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani — Dr. Fr. Windi9cher, A. Agnola. — Združenje trgovcev v Ljubljani — Ivan Gregorc 1. r. — Zveza obrtn'h zadrug v Ljubljani v likvidaciji — Prlstou Filip 1. r. — Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani — Stane Vidmar 1. r. — Strokovna komisija v Ljubljani — Jernejčič Franc 1. r. — Narodna strokovna zveza v Ljubljani — Juvan Rudolf 1. r. — Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani — Rutar 1. r. — Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani — Joško Zemljl<5 1. r. — Savez graflikdh radni-ka v Ljubljani Kosem Drago 1. r. — Delavska zbornica v Ljubljani — Filip Uratnik 1. r.
Novi predpisi za odmero trošarine na električni tok
Da bi olajšal poslovanje finančnih organov pri računanju in pobiranju državne trošarine na električni tok pri ■mešani potrošnji toka (ikadar se tok ralbi za motorje in za razsvetljavo) je (manični minister na podlagi 51. 68. zakona o državni trošarini izdal odlok, }ci omogoča znatne olajšave nasproti prvotnim določbam pravilnika. Namen teh olajlšav je, da ne bi zaradi uvedbe te trošarine nastali veliki izdatki za števce, odnosno za oddvojitev vodov za razsvetljavo od onih za pogon. Po novem odlolku, ki je že dostavljen finančnim direkcijam, ni več potrebno, da bi se pri vseh malih konsumentih-pavšaliiStih namestili števci. V industrij sikih in obrtnih obratih, kjer niso ločeni vodi za pogon in vodi za razsvetljavo, se bo potrošen tok za razsvetljavo
izračunal po enostavni formuli. Za zasebne konsumenite v večjih mestih je dana gotova olajšava s tem, da se na tok, ki ga dobavljajo centrale po dvo-tarifnih števcih za nižjo ceno, plača trošarina kakor za pogonski tok (0,10 Din na kiiov. uro).
iNavizlic novim določbam je še potrebno, da se pravilnik v celoti revidira. Zveza industrije e v v Ljubljani je finančnemu ministru o tem predložila že utemeljene predloge.
Odlok finančnega ministra določa v glavnem naslednje: Kadar se struja iz istega voda preko enega samega števca troši tako za pogon, kakor za razsvetljavo, se ima potrošnja za razsvetljavo računati takole: Za mesečno potrošnjo pri raz/svetlijavi stanovanj in trgovin se v mestih računa 50 ur, v vaseh pa 33 ur; za mesečno potrošnjo pri razsvetljavi javnih lokalov, hotelov. kavam in slično pa v mestih in vaseh 80 ur. V tvornicah pa se računa za raasvetlijavo pri Burnem delu 25 ur na mesec, pri 16urnem delu 120 ur in pri 24umerni delu 250 ur.
Na tej podlagi se na primer v podjetju pri 16urnem obratovanju računa takole: Sešteje se potro>šnija stnuije posameznih žarnic v vatih na uro. Tako dobljeno skupino število vatov vseli žarnic se nato s prej označenim številom ur, ki velja za posamezne svrhe razsvetljave (v tvomici s 16umim obratovanjem torej s 120), dobleno število pa se deli s 1000. Tako dobimo po-troišnjo za razsvetljavo v kilovatnih urah v tetou enega meseca. Za tako izračunano potrošnjo za razsvetljavo se računa trošarina po 70 par za kilovatlno uro. Za ositalo potrošnjo (ki ostane po odbitku potrošnje za razsvetljavo od siltuipne potrošnje) pa se-, račun a trošarina po 10 par za kilovatno uro.
Na isti način se obračunava potrošnja pri onih konsumentih, ki dobivaipo tok pavšalno. Skupno število valovnih ur na mesec se deli s 1000, nakar dobimo potrošnjo v kilovatnih urah na mesec. Skupno švevilo vatov se pomnoži z 80 m deli s 1000, kar da potrošnjo v kilovatnih urah na mesec. Ta idealna potrošnja v kilovatnih urah na mesec se potem obremeni z državno trošarino (70 par).
Organi finančne kontrole bodo v podljetjih, ki imajo lastno centralo in nimajo ločenih vodov ter števcev popisali vse žarnice po jakosti (v vatih) in na tej podlagi izdelali obračun. Občinske in druge javne centrale pa morajo same dostaviti organom finančne kontrole popis in jakost žarnic, na katere se plača tok pavšalno.
Enako se postopa pri kontrolnem računanju potrošnje toka za razsvetljavo ulic, samo da se kot osnova za mesečno potrošnjo vzame pri žarnicah, ki gorijo vso noč, 360 ur, pri žarnicah, ki gorijo pol noči pa 180 ur. Ce se pri kontroli primerja siktupna oddaja toka v centrale na podlagi števca s potrošnjo, 'ki je obremenjena s trošarino, prištev-ši potrošnjo za javno razsvetljavo, tedaj razlika ne sme znašati več kakor 20 odst.
Tam, kjer so uvedeni dvotarifni števci in se za dnevno potrošnjo plača mnogo manj,, nego za nočno, se trošarina za dnevno potrošnjo računa po tarifi za po|gton (10 par).
Ali ste že poravnali naročnino?
Odličen domač izdelek
Pred dnevi je še vzbujal pozornost ipasantov odličen domač izdelek — koncertna kontrabas kitara, razstav? ljena v izložbenem oknu Zadružne ,knjigame, delo mladega in nadarjene* ,ga konstrukterja Ivana Bajdeta. Rod Bajdetovih je znan po glasbeni nadar? jenosti. Že stari oče je bil izumitelj go« .dalnega klavirja, dočim je oče mlade* ga konstrukterja dobro poznan lastnik delavnice za generalna popravila in Oglaševanje glasbenih instrumentov. Da se usposobi za samostojnega obrt* nika, je izdelal Ivan koncertno kontrabas kitaro, ki jo bo predložil izpitni ko* misiji kot mojstrski izdelek. Instrument, ki je svojstven po načinu tede? lave, kakor po materijalu v vrsti naj? različnejših modelov kitar, je izdelan iz najboljšega suhega lesa. Korpus in vrat vezana iz javorovega in češpljeve* ga lesa, resonančno tlo pa iz okoli 180 let stare smrekovine. Kot vogalna sto* ječa sestoji iz 24 graviranih ploščic In pokrovom, čigar robni trak je obdan z vložki biserne matice. Oba vratova sta po 21 krat med seboj vezana, obložena s kostjo, pod njima pa je pritrjen ročaj, ki daje potrebno oporo. Bogato pisana kitara s cvetlicami in dvema posrečeni* ma slikama, kar vse je tudi izdelano po konstruktorjevi domislici in izdelano po njem samem, predstavlja krasen Iz? dejek v vrednosti 5000 Din, katera ce? na pa z ozirov na ročno in trpežno de? lo, zunanjo obliko in zlasti na izredno lep zveneči in močan glas ni pretirfljia. Veseli smo tega odličnega izdelka mla« dega konstrukterja, s katerim se cnore ponašati pred tujimi izdelki še tako re? nomiranih tovaren. Želimo mu kot ta? lenfciranemu konstruktorju in bodoče; mu obrtniku še več uspehov na polju glasbenih izumov.
dboGave
Direkcija državnega rudnika KaScanj sprejema do 29. decembra 1.1. ponudbe glede dobave 3 jeklenih sit za separacijo. — Direkcija državnega rudnika Sanjski rudlnik sprejema do 20. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 180 m jeklenih vrvi, 10.000 kg karbida, 5OO kg tovotaiie masti in 500 log peitroUelja. —
Pozor ŠŠ- trgovci in obrtniki!
Pločevinaste predmete! dobite najceneje pri
Karol
Hribernik
kovinostiskarstvo
Ljubljana VII Žibertova ulica St. 27.
Izdelujem
vsa v stroko spadajoča dela po naročilu in načrtu in se nriporočam.
Delo solidno I
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
Telefon St 2508
Račan pri poStnl hranilnici v Ljubljani St. 12.051
Telefon St. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno vise
klavni ta odgovorni urednik Vladimir Pfeiter. - Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. - Tlaka Narodna tiskarna. Pradstavnlk Fr. Jezertek. Vsi v LjuVjani.