Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v pondeljek in petek l opoldne. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem :;avodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi gledc prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po rnožnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkanii so plačljive. Štev. 92. Celje, pondeljek 16. novembra 1931. Leto XIII. Kolo jugoslovenskih sester v Celju ob 10 letnici Dne 4. t. m. se je vršil občni zbor Kola jugosl. sester v Celju za dru- Stveno leto 1930/31. Moral bi se bil vršiti že letos v marcu, kar pa ni bi- lo mogoče, ker je moralo društvo vsled znane pravde radi žaljenja ča- sti, uvrcde in klevetc proti »Sloven- cu'« predložiti sodišču tajniške in blagajniške knjigc. Navzlic temu, da sc je vlekla ta pravda skoraj cno le- to in pol in ležala odbornicam težko na sreu, je društvo vendar intenziv- iio delalo. Od zadnjega obßnega zbo- ra, dne 4. aprila 1930. do 4. novem- bra 1931. je imelo društvo 20 odbo- rovih sej in 8 večjih prireditev. Pri- redilo je 2 Materinska dneva s kon- certom v parku, prodajo evetlic in bogato akademijo v gledališeu, dalje dve veliki tomboli, po dvakrat po- čitniške kolonije in po dva cvetlična dneva. Vse te prireditve so dale či- stega clonosa 97.000 Din. Največ tru- tla imajo odbornice s počitniškimi kolonijanii. V dveh sezijah so jih pri- redile osem, in sicer štiri v poletju 1930. in Stiri letos. Veliko jštevilo brezplačno sprejetih potrjuje, da se je ta naloga razumela pravilno, saj je bilo lansko leto sprejetih 12 ©trok popolnoma brezplaCno, 41 pa po zni- žani ceni. Letos je bilo to število šc večje, sprejetili je bilo 2G otrok brez- plačno, 49 pa po znižani ceni. Torej je bilo v teh dveh letih deležno okrep- čila na morju popolnoma ali deloma na društvene stroške 120 revnih, za kar je društvo izdalo 42.200 Din. Dru- štvo pa je pripornoglo tudi drugim dobrodelnim društvom, da so pri- ključila revne k njogovim počitniŠ- kim kolonijam. Taka društva so: »Kolo« v Mežici, Rdeči križ >v Murski Soboti, Bratovska skladnica in »Bla- go sree« v Laškem. Podmladek Rde- čega križa na meščanski šoli v Celju in šolska poliklinika v Celju. Niti en dinar darovanega in na- branega denarja ni sei za kolonije, ampak so se te vzdrževale same, zato je društvo primorano sprejemati pla- čujoCe, da pridobi potrebnih sred- stev. Da se je pridno in varčno gospo- darilo, govori dejstvo, da je imelo društvo septembra 1929., ko se je od- ločilo za nakup »Doma«, v blagajni samo 25.713 Din, sedaj pa je že pla- Calo dva obroka po 50.000 Din, i j. 100.000 Din in poleg tega izdalo za zemljišCe okrog »Doma«, prepis, po- praviia »Doma« in Inventar 109.018 dinarjev. Če k temu prištejemo še izdatke za revne koloniste v znesku 42.200 Din in podporc posameznim revnim v denarju in v zivil in v zna- sku 3.160 Din, dobimo vsoto 254.378 dinarjev. Danes ima društvo v blagajni 23.000 Din, ki so podlaga za tretji in zadnji obrok kupnine. Seveda bo tre- bä investirati še mnogo, ker je opre- ma »Doma« primitivna in pomanj- kljiva ter manjkata predvsem v »Do- mu« elektrika in voda. Toda najhuj- ša bremena so zmagana in to je bilo v tako kratkem času mogoče le s poštenim in nesebičnim delom. Celotnega prometa je imelo dru- štvo od zadnjega občnega zbora dne 4. aprila 1930. do 4. novombra t 1. 804.587 Din. Društvo pa ni nudilo pomoči samo dcci v koloniji, ampak je pomagalo tudi posameznim revnim družinam. Dajalo je podpore v denarju in v ži- vilili, kuhinji Podmladka Rdcöega križa v meščanski šoli daje druStvo po 120 Din mesečne podpore, da je vsaj nekaj revnih otrok dnevno sitih na njegov račun. Med drugim je društvo kazalo za- nimanje za pokret drugih ženskih organizacij, sodelovalo z njimi ob po- tiehah in tudi nudilo pomoč. Je clan Jugoslovcnskega Ženskega Saveza in se je udeležilo skupščine v Zagrebu V dneh 12., 13., 14. in 15. pktobra 1930. po štirih delegatkah. Glavna posve- tovanja so bila posvečena vprašanju: »Kako dvigniti kmetico«. Društvo se je udeležilo sej širšega odbora »Slo- venskoga dela Ženskega. Saveza« v Ljubljani ter proslavo desetletnice ustanovitve »Kola«; tu je tudi poda- lo poročilo o svojem istotako deset- letnem delovanju. Vsled težkih časov je celjsko »Ko- lo« opustilo proslavo desetletnice svojega obstoja, vendar je na mestu, da se vsaj mimogrede v glavnih po- tezah omeni desetletno društveno delovanje: Celtni promet je znašal 1,000.000 dinarjev. Društvenih sej je bilo 90. V prvi dobi, v letih 1921-24 je prire- jalo društvo Miklavževe obdaritve. übdarjeni so bili 304 otroci za zne- sek 25.000 Din. Priredilo je dalje mostnim revežem dve božičnici, po- magalo v prvih težkih časih ruskim beguncem in njihovi deci z večjimi vsotami in nakup]jeno obleko, dajalo podpore revnim akademikom, prire- dilo brezalkoholno ;razstavo, šestte- denski gospodinjski teeaj, srbohrvat- ski in ruski tečaj, eajanke, predava- nja in koncerte, cvetlične dni, gle- dališke prireditve in nahiralne akci- je. S počitniškimi kolonijami je za- čelo leta 1924. in jih torej prireja 8 let. V vseh teh kolonijah je bilo do ! sedaj na društvene stroškc okrcpča- nih 300 revnih, za kar je druotvo iz- dalo du danes 120.000 Din. To bi bile razen mnogega podrob- nega dela glavno smeri društvcnega delovanja v zadnjih desetih letih. Ker so časi, v katerih živimo, težki, čaka vsa društva mnogo nalog. Tudi »Kolo« hoče biti na mestu, kadar bo pomoč potrebna. Odbornice trdno upamo, da bomo tudi spriCo sedanje gospodarske krize našle primerna Dota za nadaljno uspešno delovanje. Po drugih mestih vidimo posvetova- ¦ nja občinskih zastopstev s privatni- mi organizaeijami, da se delo lažjc razdeli in nudi pomoč onim slojem, ki jo res potrebujejo, v Celju doslej takega skupnega dela ni. Vsako dru- štvo pomaga od slučaja do slučaja, kakor pač nanese prilika. Danes pa so potrebe tako velike, da bi moralo biti dobrodelno delovanje natančno organizirano. »Kolo« bo pač skušalo osredotočiti svoje delovanje v pod- poro deci, ki potrebuje hrane in okropčila. Ker je bila udeležba, kakor je že navada pri občnih zborih dobrodel- nih društev, prav pičla, je bil v glav- ne mizvoljen stari odbor: Upravni odbor: Marica Sernečeva, predsednica, Fani Stermecka, pod- predscdnica, Ana Zupančičeva, prva taj-nica, Božena -Ozvaldova, druga tajnica, Mica Kornova, blagajničar- ka, AJojzija Gilenškova, gospodarica, Terezija Plavčeva, Milka Jerinova, Dragica Logarjeva, Terezija Reber- nikova, odbornice, Natalija Antipi- nova, Vitoslava Leskovškova, Vera Stermecka, Milica Periceva, namest- nice. Nadzorstveni odbor: Herica Ska- zova, predsednica, Vera Pristovško- va, tajnica, Josipina Rebekova, Fani Zorkova, odbornici, Darinka Peri- ceva, Mar. Pestevškova, namestnici. Žal, da jo število članic nekoliko padlo. Leta 1930. jih je bilo 243 na- pram 290 v letu 1929. Vendar upa društvo, da si bo sčasoma priborilo zaupanje tudi onih, ki se doslej niso zanimale za njegovo dolovanjc ali pa so gledale z nezaupanjem nanj. Kolo jugosl. sester v Gelju. Fin prahjcot najfinejša moka se predelava. v OD OL-Zöbno pasfo. ODOL^obna pasta čisti dobro invarujeVaše 2obe. Nove poštne in brzojavne pristojbine Na podlagi čl. 3. zakona o pošti, brzojavu in telesonu je prometni mi- nister v sporazumu s finančnim mi- nistrom in s soglasjem predsednika ministrskega sveta sklenil, da se spo- daj navcdene poštne in brzojavne pristojbine tako-le izpremene: I. V tuzemskein promeiu: 1. Pisma. a) V lokalnem (krajev- nem) prometu do 20 gr Din I, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prome- tu. b) V medkrajevnem prometu do 20 gr Din 1.50, nad 20 gr do 50 gr Din 2, nad 50 do 250 gr Din 3.50, nad 250 do 500 gr Din 5, nad 500 do 1000 gr Din 10. 2. Dopisnice, odprte, komad 75 par. 3. Priporočene pošiljke.' a) Pristoj- bina za priporocenje v lokalnem pro- metu Din 2. b) Pristojbina za pripo- rocenje v medkrajevnem prometu Din 3. 4. Pisma z označeno vrednostjo. a) Po teži (kakor za priporočena pis- ma). b) Po vrednosti, dosedanje pri- stojbine. 5. Zavoji (paketi). a) Po teži, do LAFCADIO HEARN: Rokuro-kubi (Japonska povest.) (Dalje.) Kvairiju je ugajal ta izraz dobrega sklepa, in rekel je aružiju: »Prijatelj, večkrat sem imel prili- ko opaziti, da so ljudje, ki so bili v mladosti nagnjeni k noros'ti, bili poz- neje v življenju zelo resni in dobri. v svetih sutrah je zapisano, da mo- reJo ljudje, ki so najmočnejši v zlu, postati z dobrim sklepom najmoč- nejši v dobrom. Ne dvomim o tern, da imate dobro srce, in upam. da se vam bo nasmchnila boljSa sresia. — Ponoči bom čital sutre za vas in mo- HI, da bi dosegli moč prernagati hu- di vpliv nekdanjih pogroškov.« S tern zagotovilom je Kvairijo re- kel gospodarju laliko noč in ta mu je pokazal zelo ozko stransko sobi- co, kjer je bila pripravljena postelja. Vsi so legli spat razen duhovna, ki je pričel čitati ob luči papirnate sve- tilke. Do pozne ure je čital in mo- lil, nato pa je odprl okno v svoji mali spalnici, da bi še enkrat, pred- no bi legel, pogledal pokrajino. Noč je bila lepa, na nebu ni bilo oblačka; ni bilo vetra in jasna mesečina je risala ostre erne sence vejevja in se svetlikala v rosnih kapljah. CvrCa- nje Crifikov in cikad je polnilo zrak, glas bližnjega vodopada pa se je po- globil z nočjo. Kvairija se je lotila žeja, ko je začul šum vode. Spomnil se jc na bambusov vodovod ob hiši in mislil, da hi mogel stopiti tja in piti ne da bi motil spečo družine. Ze- lo nalahno je razrinil drčeča vrata, ki so ločila njegovo sobo od glavne in je videl ob luči svetilke pet ležcčih teles — brez glav! Trenutek je stal prepaden — mislil je na zločin. A v prihodnjem hipu je opazil, da ni bilo krvi in da brezgla- vi vratovi niso izgledali kakoi* odre- zani. Mislil si je: »Ali je to iluzija, ki so jo napravili škrati ali pa me je zvabil na svoj dom rokuro-kubi . . . V knjigi Sošiuki je zapisano: Ce kdo najtle telo rokuro-kubija brez glave in položi telo na drugo mesto, se gla- va ne more več združiti z vratom. Nadalje pravi knjiga: če se glava vr- ne in vidi, da je telo premaknjeno, udan trikrat ob tla, — skakajoč ka- kor žoga, zau-epeče kakor v velikem strahu in v trenutku umre. Sedaj pa, če so to rokuro-kubiji, mi ne mi- slijo dobro — radi tega sem upravi- Cen slediti predpisom knjige.« Prijel je telo aružija pri nogah, ga zavlckel do okna in vrgel von. Öel je do zadnjih vrat, a jih našel zapah- njena; domneval je, da so glave iz- plule skozi luknjo za dim v strehi, odprtino, ki je ostala nezadelana. Nalahno je odpahnil vrata in sei na vrt ter z vso previdnostjo dosegel gaj. V gaju je Cul glasove in šel v to smer, — plazil se je ob sence, dokler ni našel dobrega skrivališča. Tedaj je izza nekega štora zagledal glave — bilo jih je vsega skupaj pet; frfo- tale so sem ter tja in kramljale med frfotom. Jedle so črvičke in žuželke, ki so jih našle na tleh ali med dre- vesi. Malioma je glava aružija neha- la jesti in jc rekla: »Ah, ta potujoči duhoven, ki je pri- šel ponoči! — kako mastno telo ima! Ko ga bomo pojedli, bomo dobro si- ti . . . Ali sem bil nor, da sem mu govoril tako, kakor sem to storil — to ga je spravilo le do tega, da čita sutre za rešitev moje duše! Težko bi bilo, napasti ga, kadar Cita; dokler moli, mu ne moremo do živega. A sedaj je že skoraj jutro, mogoče je legel spat . . . Poglej kateri od vas v hižo, da vidi, kaj človek dela.x< Takoj se je dvignila druga glava — glava mlade žene — in sfrfotala do hiše, lahko kakor žoga. Po nekaj minutah se je vrnila in zavpila hri- pavo, z glasom velike groze: »Potu- joči duhoven ni več v hiäi — izginil je! A to ni najhujše na stvari. Vzel je telo našega aružija in ne vem kam ga je dal.« Pri tern obvestilu je glava aružija — jasno osvetljena v mesečini — za- dobila strašen izraz. Oči so se mu grozotno odprle, lasje so se mu na- ježili in zobje zašklepetali. Tedaj se mu je krik odtrgal z ustnic — jokal je od jeze in zakričal: »Odkar mi je telo premaknjeno se ne morem več z njim združiti! Umre- ti moram! ... In vse po zaslugi tega duhovna! — Raztrgal ga bom! — Po- žrl ga bom! ... In tukaj je - za tern drevesom! — Tukaj se skriva! Glejte ga — debelo mevžo!« V istem trenutku je glava aružija skočila na Kvairija. Sledile so ji ostale štiri. A silni duhoven se je že bil oborožil z iztrganim mladim dre- vescem. Z drevescem je opletal gla- ve, ko so prišle blizu — odbijal jih je od sebe z mogočnimi udarci. Stiri glave so pobegnile. A glava aružija je, čeprav spet in spet udarjena, ob- upano naskakovala duhovna in ga končno ujela za levi rokav. Kvairijo pa je prav tako hitro prijel glavo za lase in jo ponovno udaril. Ni izpu- stila, a zategnjeno je zajavkala in se Stran 2. »Nova Doba« 16. XI. 1931. Stev. 92. enega kg Din 3, nad 1 kg do 5 kg Din 8, nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km Din 15, tretji pas nad 300 km Din 20. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas 15 Din, drugi pas 22 Din, tretji pas 3G Din. Nad 15 do 20 kg: prvi pas 30 Din, drugi pas 35 Din, tretji pas 40 Din. b) Po vrednosti: iste pristojbine ka- kor za pisma z označeno vrednostjo. 6. Nakaznice. a) Pristojbina za na- kaznice znaša: do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 0 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. b) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejem- nika samo za nakaznice iz inozem- stva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 Din 0.50 Din, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din. 7. Čekovne nakaznice. a) Do 500 Din 0.50 Din, nad 500 Din 1 Din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene. čekovne pristojbine v pro- metu z nakaznicami, ki ga vrši Pošt- na hranilnica. b) Pristojbina za sporočila na hrb- tu nakaznice se ukine. 8. Odkupne pošiljke. Pristdjbina za dostavo 1 Din. 9. Postal nalogi. Pristojbina za do- stavo 2 Din. 10. Naročnina za postal predal. Za predal brez ključa mesečno 15 Din, s ključem 20 Din. 11. Zaprte torbe. Mesečna pristoj- bina 15 Din. 12. Obvestila o nenaročenlh zavojih. Plata pošiljatelj Din 1.50. 13. Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti Din 0.50. 14. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. a) Za pisma z ozna- čeno vrednostjo Din 1. b) Za zavoje do 5 kg Din 2, nad 5 kg Din 5. 15. Pooblastila. a) Če velja poobla- stilo za en primer, znaša pristojbina Din 1. b) Za pooblastila od 15 dni do encga leta Din. 5. Ki. Brzcjavna služba. a) Pristojbi- na za besedo Din 0.60. b) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristoj- | bina je tista, ki velja za brzojavko z j 10 bescdaini. | II. V mednarodnem prometu: 17. Priporočena pisma. Pristojbina za priporočetije v nicdnaroclnem pro- metu znaša Din 4. | Sedanje pristojbine ostanejo.se na- ' dalje v veljavi, kolikor niso izpre- membe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor doslej. Novo uvedeno pristoj- bino za čekovne nakaznice bo plačal pošiljalec v gotovini in se bo zabe- ležila v čekovnem dnevniku. Pristojbino 50 par za pisma in do- pisnice poste restante v tuzemskem prometu bo plačal pošiljalec in se bo v tarisnih znamkah nalepila na pošiljko. To pristojbine za pisma in dopis- nice iz inozemstva bo plačal prejem- nik in se bodo v obliki portovnih znarak nalepile na pošjljko. Vse nove pristojbine stopijo v ve- I ljavo dne 1. decembra 1931., razen pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki sto- pijo v veljavo 1. marca 1932.; do te-. ga časa bo uprava pošte izdelala vse. potrebno za določevanje pasov. DOMAČE VEiri d Konferenca slovenskih narodnih I poslancev. V nedeljo 15. t. m. zjutraj . so se na povabilo gg. ministrov dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja zbrali v Ljubljani v dravski banovi- ni izvoljeni narodni poslanci, ki so najprej ob 9. dopoldne prisostvovali v šentjakobski cerkvi maši, ki sta jo opravila gg. poslanca duhovnika Janko Barle in AlojKij Pavlič. Služ- ba božja je bila zaključena z držav- no himno. Ob 10. dopoldne se je v i zborovalni dvorani ljubljanskega ma- gistrata začela konferenca narodnih poslancev iz dravske banovine. Na- vzoči so bili poslanci gg. Janko Bar- le, Josip Benko, Anton Cerer, Alojzij Drmelj, Karol Gajšek, Anton Hajdi- njak, Albin Koman, Anton Ki*ejči, Anton Kline, Danijel Makar, Milan Mrovlje, Ivan Mohorič, prof. Alojzij Pavlič, inž. Franc Panernik, Lovro Petovar, Ivan Prekoršek, Rasto Pu- stoslemšek, dr. Stane Rape, Vekoslav Spindler, Ivan Urek in Jakob Zem- ljič. Svojo odsotnost sta opravičila poslanca g. dr. Ljudevit Pivko, ka- teremu se je v nedeljo poročila hčer- ka, in dr. Bogumil Vošnjak, ki sc nahaja v inozemstvu. Konferenco sta otvorila gg. ministra dr. Albert Kra- mer in Ivan Pucelj, ki sta poročala o političnem položaju. Sledila je ži- vahna in stvarna razprava o smer- nicaii za bodoče delo poslancev iz dravske banovine v Narodni skup- ščini in doina med volilci. Konferen- ca je trajala do 12.30. Nato so se po- slanci odpeljali z avtomobili na po- kopališče k Sv. Križu in položili na grobova velikih borcev za jugoslo- vensko narodno in državno idejo dr. Janeza Evangclista Kreka in dr. Gre- gorja Žerjava dva krasna lovorjeva*' venca z napisom »Borcu za Jugosla- vijo — narodni poslanci«. Po tej le- pi spominski svečanosti so se gg. po- slanci vrnili v mesto in se v teku po- poldneva vrnili z vlaki domov. d Leto&nje knjige Vodnikove druž- be so izšle in se razpošiljajo po na- slednjem vrstnem redu: ustanovni- kom so se razposlale v soboto 14. t. m.; v pondeljek 16. in torek 17. t. m. se razpošiljajo za člane v Ljubljani in srezu Ljubljana-okolica; v pon- ' deljek 1G. t. m. vse poštne in želez- niške pošiljke za vse sreze bivše raa- riborske oblasti; istega dne dobe knjige člani, ki so jih naročili direkt- no v družbini pisarni osebno med uradnimi urami, odnosno po pošti; v pondeljek 23. t. m. sc odpošljejo vse osebne, poštne in železniške po- šiljkc za vse sreze bivše ljubljanskc oblasti in vse kraje izven dravske banovine. Pri tej priliki prosimo one gg. poverjenike, ki še niso doposlali svojih nabira,lnih pol, da te takoj pošljejo diužbini pisarni v Ljublja- ni, Miklošičeva cesta 10. — Družbina pisai'iia. d Bolne žene dcsežejo z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice neovirano lahko iztrcbljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodej- no na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za žcnske bo- lezni pišejo, da so ugodno učinkova- nje »Franc Jožefove« vode ugotovili /. lastnimi prciskavanji. »Franc Jo- žefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in specerijskih trgo- vinah. (1 Dunajska vremenska napoved za torek 17. novembra: Suho, neko- liko hladnejše vreme. V severnih alp- skih deželah še močnejša oblačnost. V severaill Alpah in na vzhodnem robu Alp izpremenljiva, močneje po- jemajoča oblačnost. Celje in okoiica c Predavanje o naši mornarici. Mestni odbor Jadranske Stražc v Ce- lju priredi pod okriljem Ljudskega vseučilišča v pondeljek 23. t. m. ob 20. v risalnici deške meščanske sole predavanje o »razvoju jugoslovenske trgovske in vojne mornarice«. Pre- daval bo kapetan prekomorske plov- be, publicist in glavni urednik »Ju- goslovenskega Pomorca« g. Rudolf Crnic". Predavatelj je s svojimi zani- mivimi in uspelimi predavanji znan po vsej državi. Tudi v Sloveniji je že večkrat predaval, tako v Mariboru in v Ljubljani, kjer je tudi lotos marca meseca imel tri zelo üspelä predavanja. Predavanje bodo pojas- njevale skioptične slike. c Planinsko predavanje SPD se je sporazumno z Jadransko Stražo preložilo od 23. t. m. na nekaj dni kasneje. Novi datum bo pravočasno objavljen. c Avtobusni promet na progi Celje- Lnško obnovljen. Mestno avtobusno podjetje v Celju, ki je zaradi moder- nizacije ceste na Bregu pri Celju 9. oktobra ukinilo vožnjo z avtobusi na progi Celje—Laško, je pričelo v ne- deljo 15. t. m. zopet z rednimi vož- njami po prejšnjem voznem redu. c Nogometna sekcija SK Celja ob- vešča vse svoje člajie, da se vrži v torek 17. t. m. ob 7. zvečer trening v telovadnici meščanske sole. Ude- ležba strogo obvezna za vse člane nogometne sekcije. — NaCelnik. c Dolgotrajno deževje v zadnjem tednu je povzročilo, da je začela Sa- neliala bojevati. Bila je mrtva. A nje- ni zobje so držali dalje rokav in Kvairijo ji ni mogel odpreti čeljusti z vso svojo veliko močjo. Vrnil se je v hišo z glavo;, ki mu je še vedno visela na rokavu. Tani je vjdel ostale štiri rokuro-kubije. Cepeli so blizu skupaj s svojimi brez- brižnimi, krvavečimi glavami, ki so se jim že bile združile s telesi. A ko so ga opazili na zadnjih vratih, so vsi zavpili: »Duhoven gre! Duhoven gre!« in zbežali so skozi druga vrata v hosto. Na vzhodu se je nebo začelo svi- tati, zora je vstajala in Kvairijo je vedel, da imajo škrati oblast le v nočnih urah. Pogledal je glavo, ki mu je visela na rokavu — imela je obraz poln krvi, pen in ilovice; glas- no se je nasmejal ko je mislil pri sebi: »Kakäen mijage* — äkratova glava!« — Ko si je bil apravil svoje * Tako se imenuje darilo, ki se ga prinese prijaiteljem all družini s po- tovanaj. Na splošno je seveda mijage stvar, ki se izdeluje v kraju, kamor je ICvairijo patoval: odtod njegova gala. malenkostne potrebščine, je brez naglice šel niz breg, da bi nadaljeval potovanje. Prav naravnost je potoval, dokler ni prišel do Suve v šinanu. In v glavni ulici Suve jo je svečano ma- hal, glava pa mu je bingljaJa, ob lak- tu. Tedaj so ženske padale v ome- dlevico, a otroci so vpili in bežali. Iabralo se je mnogo ljudstva in bi- lo je dosti šuina in šundra, dokler ni prišla torite (tako se je imenovala policija v teh časih); ta je prijela duhovna in ga vrgla v ječo. Mislili so, da je to glav,a ubitega človeka, ki se je v trenutku nasilne smrti zagrizel v morilfiev rokav. Če so Kvairija izpraäevali, se je sa- mo smehljal, rekel pa ni ničesar. Ta- ko je prebil noč v ječi, nato so ga postavili pred okrajne uradnike. Ukazali so mu, da naj razloži, kako je to, da so mogli najti njega, duhov- na, z moäko .glavo pritrjc.no mu na rokavu, in kako se je magel drzniti, da kaže tako nesramno ljudstvu svoj zločin? Kvairijo se je na vsa ta vprašanja raÄgrohotal dolgo in glasno, nato pa je rokel: »Gospodje, iiisem bil jaz, ki sem si pritrdil glavo na rokav, saina se je pritrdila — prav zelo proti moji vo- 1 ji. Nisem stonl zločina, zakaj to ni moška glava, to je glava äkrata; — in če sem povzročil škratovo smrt, nisem storil tega s prelivanjem krvi, temveč edino s potrebnimi merami, ki sem jih podvzel, da si sam zasi- guram življenje.« In pripovedoval jim je vso dogodivščino in se iznova prisrčno nasmejal, ko je opisal, kako se je srečal s peterimi glavami. A uradniki se niso smejali. Bili so mnenja, da je zakrknjen zločinec, njegova povest pa žalitev njihovega razuma. Ne da bi ga dalje izpraŠe- vali, so sklenili njegovo takojšnjo usmilUev — vsi razen enega, ki je bil zolo star mož. Ta priletni urad- nik ves čas pravde ni bil črhnil be- sede. Ko pa je začul mnenje svojih tovarišev, je vstal in rekel: »Pred vsem skrbno preiSclmo gla- vo, kajti zdi se mi, da se to še ni zgodilo. -Ce je duhoven govoril resni- co, bo glava sama pričala zanj . . . Prinesite glavo!« (Konec prih.) Izvirne francoske pastilje proti prehlajenju, gripi, influenci itd. Prodajajo vse lekarne in drogcrije. vinja s ]>ritoki v soboto zvečer nevar- lio naraščati. K sreči Savinja ni pre- stopila bregov, pač pa je povzročila neizogibna Sušnica manjšo poplavo na. »Otoku«. c Plesne vaje oiicirjev celjske gar- j nizije se bodo začele v torek 17. no- vembra v Celjskem domu ter se bo- do redno vršile vsak torek in četrtek od pol 9. do 11. zv. Vljudno se na- prošajo vse dame in gospodinje, ki so do sedaj vedno s svojo prisotnost- jo pocastili oficirski zbor, da bi tudi sedaj redno obiskovali naše plesne vajc. — Upravni odbor celjskega ofi- cirskega doma. c Iz državne službe. Ga. Darinka Stefanijcva, zvaničnica pri sreskem načelstvu v Celju, je podala ostavko na službo. — Gosp. Josip Slekovec je imenovan za drž. cestnega nadzorni- ka — uradniškega pripravnika pri tehničnem razdelku sreskega načel- stva v Celju. c Uboj v Vojniku pred sodiščem. V soboto 14r. t. m. se je vršila pred malim senatom na okrožnem sodišču v Celju pod predsedstvom s. o. s. g. dr. Lcnarta razprava proti 40-letne- mu mesarskemu pomočniku Martinu Ferležu iz Vojnika, pristojnemu v občino Št. Jurij ob juž. žel.-okolica zaradi hudodelstva uboja. V petek 31. julija t. 1. je nastal v Vojniku pre- pir med Mai'tinom Ferležem na eni ter posestnikom Jakobom Kovačem in njegovim sinom Adolfom na dru- gi strani. Ferlež je izpovedal, da sta ga med prepirom napadla Jakob in Adolf Kovač in sicer, da ga je Jakob tolkel s palico po glavi, Adolf pa s sesalko za kolo. Ferlež in Adolf Ko- vač sta kmalu zbežala, Jakob Kovač pa je tekel za Ferležem, ga dohitel, zgrabil in začel daviti. Ferlež je po- ; tegnil. nož in zabodel Kovača. Po- škodba Jakoba Kovača sicer ni bila smrtna, nastopilo pa je zastrupljenjo krvi, kateri je Jakob Kovač čez 10 dni podlegel. Ferlež se je pri razpra- vi zagovarjal s silobranom. Senat je Ferleža spoznal krivim uboja ter ga obsodil na 2 leti težke ječe, 3 leta iz- gube častnih pravic, na povračilo stroškov zasebnim udeležencem za zdravljenje in pogreb v znesku 9.000 Din in 5.000 Din za bolečine. c Ogenj v stanovauju. PoroCajo nam, da 11. t. m. ni gorelo v nisi g. Kirbischa blizu »Skalne kleti«, mar- več v hiši trafikantke ge. Viktorije Peperkove. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v petek 13. t. m. 63-letni brez- poselni delavec Matevž Deželak iz Doblatine pri Marijagradcu, v sobo- to 14. t. m. 1-letni Branko Pečnik, sin mizarskega pomočnika v Celju, v nedeljo 15. t. m. 76-letni prevžitkar Andrej Drev iz Št. Ilja pri Velenju in 38-letni 100-lodstotni vojni invalid Alojzij Verdev iz Bukovja pri Mari- jagradcu, v pondeljek 16. t. m, pa 46- letni železniški čuvaj Josip Žakelj iz Poljčan in 25-letni dninar Filip Brez- nikar iz Marije Reke. N. p. v m! c Namesto venca na grob blagopo- kojni ge. Cvalitejevi je daroval gosp. prof. M. Mastnak v Celju 50 Din Pod- pornemu društvu za uboge učence na drž. realni gimnaziji. Iskrena hvala! c Namesto osehne zahvale za mno- gobrojne krasne vence, za številno spremstvo na zadnji poti ter za na- klonitve v dobrodelne namene na- mesto cvetk na krsto pokojne gospe Mai-ije Cvahtejeve je poklonil njen soprog g. Anton Cvalite, davčni kon- trolor v Celju, DijašM kuliinji v Ce- lju 100 Din in drž. Jkrajevni zaščiti dece in jnladine v Celju 100 Din. lADNJE NOVOSri češkcga in angleSkega blaga za obleke In plašče od priproste do najfinejSe kvalitete. Kupite vedno le okusno in dobro, ker to }e štedljivo. — rPriporoča se Anton Brumec jnannfakturna in modna trgovina „Pri Antonu", Celje, Cosposka ul. 2 štev. 92. »Nova Doba« 16. XI. 1931. Stran 3. c Razpnst društva. Dobrodelno društvo »Ljudski dorn« v Celju je razpuščeno, ker že več let ne delujo, nima ne članov ne imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. c J. O. Curwood: »Podarjeni obraz«. Roman. Založil konzorcij »Nove Do- be« v Celju. Poslovenil Boris Rihter- Sič. Str. 163. Cena Din 18.—. James Oliver Curwood je öden najslavnej- Sih modernih ameriških pisateljev. Njegov roman »Podarjeni obraz« je prepleten s čudovito romanüko, ki prime vsakogar. Glavni junak John Keith, obdolžen zločina, ki ga ni za- grešil, je narisan tako simpatično in človeško, da so lahko kosa z junaki raznih znamenitih del svetovne knji- Ževnosti. Roman je v milijonskih na- kladah razširjen po svetu. Sarao v NemCiji je naklada v dveh letih pre- segla 450.000 izvodov. Roman »Podar- jeni obraz« je pisan tako, da takoj v začetku osvoji bralca in ga priklene nase, da ne more knjige odložiti, dokler je ni prebral do konca. Roman toplo priporočamo. Knjiga je ravno- kar izšla v okusni opremi in se na- roča pri upravi »Nove Dobe« v Celju. c ReŠitev uganke o svinji, ki so jo zaklali v restavraciji »Wilson« v Ga- berju, je naslednja: Svinjo, ki so jo sami zredili, je zaklal mesarski moj- ster g. Narobe v Celju. Svinja jo v resnici tehtala 200 kg in je bila stara komaj 11 mesecev. c Stanici za socijalno skrb rekon- valescentnih delavcev in natneščen- cev v Celju, ki ima svoj sedež v Zdravstvenem domu v Celju, so do sedaj naklonjenc naslednje podpore: Delniška družba A. Westen v Celju se je zavezala prispevati za kritje stroškov do nadaljnega Ietno po 1000 Din. Ravnateljstvo zdravilišča Ro- gaške Slatine je naklonilo podporo v znesku 1000 Din, RdeČi križ v Celju pa 500 Din. Vsi ostali činitelji, kate- rim so bile poslane prošnje, se vljud- no prosijo, da se čimpreje blagovo- lijo odzvati, da bo mogla stanica pri- četi z uspešnim delovanjem. •}• Lovrenc Kubišta CELJE, 15. novembra. Danes smo te pokopali! Svinčeno sivo, raztrgano nebo je jokalo nad Teboj — nam pa je bilo težko, dvoj- no težko, ker smo prav ob Tvojem grobu šele prav spoznali, kako kri- vičen je bil napram Tebi svet .... Zdaj sedim v Tvoji sobi in pregledu- jern Tvojo zapuščino: razna spriče- vala, koncertna poročila, zahvale raznih pevskih in glasbenih društev. V polmraku sobe se mi prikaže Tvoj obraz s tistimi blagimi, dobrimi oč- mi, očmi bogate duševnosti, ki je vse /ivljenje obilo delila darove — a zato inalo prejemala. Njegovo sobo ne di- čijo lovorjevi venci, ne častne diplo- mo. Njegovo odlično glasbeno zna- nje je bilo sieer znano manjšemu kro- gu njogovih prijateljev, ne pa širše- mu svetu, preskromen je bil, da bi Lil silil v ospredje. Tiho, ves zatop- ljen v svoj glasbeni svet, je «lon-a komponiral, instrumentiral svoje skladbe in skladbe drugih, aranžiral ra/ne glasbene piece zlasti za vojaš- | ko godbo. i Rodom Ceh (roj. 1. 1863 v Vojnovih pri Bratislavi kot sin učitelja) je glasbo Studiral v Pragi na tamkajš- nem vojaškem konzervatoriju, kjer se je zlasti v vijolini izpopolnil pri ravnatelju zavoda Penavitzu. Kot ml ad glasbenik je vstopil v 101. peš- polk v Zagrebu, kjer se je kmalu udejstvoval kot kapelnikov namest- nik in večkrat prirejal koncerte, na katerih so zlasti ugajale njegove kompozieije. Kritika ga tudi laskavo ocenjuje kot solovijolinista. Ponov- no se je potegoval za mesto kapelni- ka, a brezuspešno, akoravno je imel od raznih kapelnikov, zlasti od Ni- kole Fallerja in od mojstra Ivana pl. Zajca najboljša spričevala in pri- poročila. (Značilno je, da je Faller predlagal KubiŠto celo za dirigenta zagrebškc opere.) Iz pisem je razvid- no, da se je udejstvoval tudi v veliki meri pri pevskem društvu Kolu. Ker mu ni bila dana sreča, postati kapelnik, se je dal 1. 1900. upokojiti in se je preselil v Postojno, kjer je vse svoje moči zastavil v prospeh slovenske glasbe in je tako v svojem novem delokrogu sodeloval slično kakor njegovi sorojaki Hilarij Beni- šek, Anton Nedvžd, Ant. Foerster pri razvoju slovenskega glasbenega živ- ljenja. Da je razvijal v Postojni ve- liko delavnost, je razvidno iz tega, da je ustanovil 20 članov močan or- kester, poleg tega godbo na pihala ter vodil dva pevska zbora: Učitelj- skega in zbor glasbene sole v Postoj- ni. Poleg tega je kot edini glasbeni učitelj poučeval vijolino, klavir in vsa godala in pihala. Zanimivo je, da je za člane orkestra instrumenti- ral glasove po tehničnih zmožnostih godbenikov tako, da je vsakdo lahko obvladal svoj part. Po prizadevanju svojih prijate- en dan izživtjenjaSpdico, 3. V kuhinji Med tem pa špelica je naša Izborno kuhala kosilo. Z zavestjo mirno se ponaša, Ker ve, kak pere »Albus-Milo«. Imate čas za svoje delo, ako veste, da pere Vaša perica s pristnim Al- bus-Milom. Ni Vam treba vsak tre- notek tekati v pralnico, ker veste, da Albus-Milo verno služi in dobro pere. V lastnem Vašem interesu je toroj, da vedno uporabljate samo ljev je 1. 1909. zapustil Postojno in sprejel mesto glasbenega učitclja na Glasbeni Matici v Gorici, kjer je isto- tako vodil razne godbe v okolici (n. pr. v Prvačini) in poučeval glasbo v seminarju. Ravnokar se je priprav- ljal, da si uredi stalen, udoben dorn do svoje smrti, ko ga je vojna vih- ra prisilila, da je moral nenadoma zapustiti Gorico. To je bil zanj pre- hud udarec, kajti zapustiti je moral v Gorici poleg vse svoje imovine tu- di svoje ätevilne kompozicije in raz- ne dragocene instrumente. Otel je svoje golo življenje in pri- äel 1. 1915. s svojo soprogo v Celje, kjer je bil nastavljen kot učitelj glas- be na tedanji »Musikschule des Cil- lier Musikvereines1«. Ko je prešla le- ta 1919. ta glasbena institueija v slo- venske roke, je ostal na šoli še do šolskega leta 1922/23, nakar je pro- sil za razrešenje. Deloval je pa v Ce- lju do zadnjega kot kapelnik Celj- skega godbenega društva. Pri zna- nih celjskih glasbenih prilikah seve- da ni mogel mnogo storiti, pač pa je do konca marljivo instrumentiral za raz.no godbe, zlasti vojaške — poseb- 1 no iz Zagreba je dobival vedno no- va naročila. Zadnje njegovo delo je aranžma pesmi žalostinke, ki jo je sviral kvartet na pihala ob njegovem grobu. Kakor da bi bil pokojnih slu- til, da bo to njegova pesem labod- nica. Naj mu bo lalika naša zemljica! C. P. Sokolstvo x Sokolsko društvo y Celju snuje svoj lastni smučarski odsek. Zato piriporoča.bratom in sestram, ki ima- jo veselje do tega lepega sporta, da se laliko priglasijo do 20. t. m. pis- meno sokolskemu društvu. Navedejo naj ali so izvežbani smučarji ali za- četniki. Za začetnike in še neizurje- ne smučarje je prihodnji mesec pred- viden smučarski tečaj. Pripomnimo; da bo sokolski smučarski odsek pri- stopil po pravil.ih §KJ K Jugosloven- skemu zimskosportnemu savezu v Ljubljani. Po 20. t. m. se na prispele prijave ne bo moglo več ozirati, ker se bo takoj po tem terminu sklical sestanek vseh prijavljenih radi iz- volitvc funkcijonarjev. CONAN DOYLE: Boj v megli (Baskervillski pea) 6 Roman Poslovenil Boris Rihteršič Zapot v London se je odločil sir Charles na moj nasvet. Poznal sem njegovo nevarno srčno napako; neprestano razburjenje, ki je v njem živel, je seveda prav resno poseglo po njegovem zdravju, čeprav so bile morda same halunacije. Mislil sem, da bi nekaj mesecev v yelemestu napravilo iz njega novega člo- veka, Najin skupni prijatelj Stapleton, ki ga je zdravje sira Charlesa tudi zelo skrbelo, je bil ietega mnenja. V poelednjem tronutku pred odhodom pa se je zgodil žalostni dogodek. V noči smrti je poslal Barrymore, ki je naäel truplo, k meni hlevarja Perkinsa na konju, in ker sem bil navzlic pozni uri še na nogah, sem lahko prišel Že eno uro po Banymorovom odkritju v bas- kervillski dvorec Ugotovil sem vse pri preiskavi od- krite podrobnosti. Šel sem za sledovi v tisovem dre- yoredn, videl Bern kraj ob vi'atih na .močvirje, kjer je Cakai, opazil Bern izpremembo sledov na tistem kraju in ugotovil, da razen odtisov, ki so ostali po narrymoru, ni bilo nobenih sledov. Konöno sem skrbno preiskal mrtveca, ki je do mojega prihoda ostal nedotaknjen. -Sir-Charles je ležal na tleh z obra, zom naprej: njogovi pr»ti :8O se krčevito odtisnili v tla in örtte njogovega obraza *o bile zaradi nekega strašnega razburjenja tako strahovito spaCene, da bi bil komaj mogel priseči, da leži pred menoj moj pri- jatelj. Prav gotovo ni bilo nikjer nobeue teleane po-: Skodbe. Toda nekaj je Barry more pred izvedenci krivo izpovedal. Xrdil je, da ni,bilo na tloh v iilizini mrliča nobenih sledov. On paC nobenih ni videl. Toda' jaz sem jih videl — malo dalje, «toda sveže in raz- ločne.« »Sledove nog?« »Sledove nog.« »IWoäke ati ženske?« { Doktor ^Mortimer naju \fe nek^j časa .epazowal s čudnim pogledom; poltern je rekel tiho, skoraj Se- petaje: »Gospod Holmes, bili so sledovi ogromnega psa.« III. Priznam, da me je pri teh besedah izprelotelo. Čuden prizvok je zvenel iz doktorjevega glasu; osii- vidno so te besede tudi njega samega globoko zgra- bile. Holmes se je razburjeno sklonil naprej. Njegove oči so imele tisti suhi lesk, ki je vselej gorel iz njih, če ga je kaka stvar posebno prijela. »Videli ste jih?« »Tako razločno kakor vidim vas.« »In ničesar niste rekli?« »Saj bi bilo brez zmisla.« »Kako, da ni nihče drugi videl sledov?x< »Bili so kakih dvajset korakov od mrliča in ni- kogar ni bilo, ki bi na tako možnost mislil. Najbrž tudi sara ne bi bil prišel na to misel, če ne bi bil poznal pravljice.« »Ali je dosti volčjih psov na močvirju?« »Dosti, toda sledovi niso bili od volčjega psa.« »Pravite, da so bili veliki?« »Ogromni.« , »Toda žival ni prišla do mrliča?« »Ne.« »Kakšna je bila noč?x< »Vlažna in mrzla.« »Toda deževalo ni?« »Ne.« »Kakšen je drevored?« »Ima dve vrsti neprodimih dvanajst čevljev vi- sokih tisovih grmov. Pot, ki je na sredi med njima, je .äiroka kakih osem čevljev.« »AH jc še kaj drugega med grmovjem in potjo?« »Da, na vsaki strani ..kakih šest čevljev širok pa» trave.« »Ce sem vas :prav razumel, preaekajo tisovo Živo. niejo na nekem mestu vrata?x< »Da. Lesena vrata, ki drže na moovirje.« »Ali je še kaka druga vrzel?« »Nobona.« »Ce hoče Clovek priti v tisov ctrevored, Tnora torej priti od hiSe ali pa skozi vrtno iopo, fci etoji na ekraj- nom koncu vdnevoreda.« »Ali je prišel sir Charles tako daleč?« »Ne, ležal je kakih petdeset korakov od tam.« »Zdaj mi pa recite, gospod doktor — to je zelc važno! — ali so bili sledovi, Ati ste jih videli, na cesti in ne na travi?« »Na travi jih sploh ne bi ,bil opazil.« »Ali so bili na oni strani poti, kjer so vrata m» močvirje?« »Da; bili so na tisti strani poti, na isti strani kakor lesena vrata.« »Zanimiv človek ste res. Se ono: ali so bila lesena vrata zaprta?« »Zaklenjena in zapahnjena.« »Kako visoka so?« »Kake štiri čevlje.« »Potem je, kdorkoli je že bil, lahko skočil Cez- nje?« »Da.1« »In kakšne sledove ste opazili pri vratih?« »Nič posebnega.« »Tristo zlomkov! Ali tega kraja niste preiskali?« »Da. Sam sem ga _preiskal.« »In niste našli ničesar?« »Tla so bila zelo razhojena. Sir Charles je oči- vidno čakal tam pet aU deset minut« »Odkod to veste?« »Ker je dvakrat otresel pepel s smotke.^ »Izvrstno! To je pomagaC, kakor si ga le morem želeti, Watson. Toda sledovi?« »Njegove stopinje so se vidole ,pov6od na malern koščku zemlje; drugih nisem mogel odkriti.« Sherlock Holmes je neatrpno udaril z roko po kolenu iin vzkliknil: »Ce bi bil vsaj tam! Zdaj imam pred seboj po- sebno zanimiv slučaj, iz katerega bi bil /nanstveno izvežban izvedenec nenavadno dosti napravil. KoSček tal, kjer 'bi bil lahko ^vse prečital kakor na kosu pa- pii^ja, je zdaj že 'davno razmehčan od dežja in pof- teptan od lesenih čevljev radovednih kmetov, da se nič več ne more videti. O, doktor Mortimer, doktor Mortimer! Zakaj me niste poklicali? Morda ste vzeli nase voliko odgovornost»« Stran 4. »Nova Doba« 16. XI. 1931. Stev. 92. Glasovi iz ohčinstva Cene stanovanj v Celju Pozivu bana dravskc banovine g. dr. Marušiča glede znižanja najem- nin se je v Celju odzvalo le malo hišnih posestnikov. Da, nekateri so celo povišali najemnine, ko bi bilo nujno potrebno, da jih znižajo. Cene življenskih potrebščin, živil, obleke, obuvala itd. stalno padajo — ni pa mogoče doseči analognega padanja najemnin. Znano je, da so najemni- ne v mnogih hišah pretirane in da silno obremenjujeo najemnike, med kateriini tvorijo večino državn1" in privatni nameščenci. V zadnjem času n. pr. povzroča mnogo komentarjev dejstvo, da za- hteva Pokovjninski zavod kot soci- jalna institucija za stanovanja v svo- ji novi palači v Celju zelo visoke na- jemnine. Stanovanja z 2 sobama bo- do stala približno 890 do 970 Din, sta- novanja z 2 sobama in kabinetom ali s 3 sobami pa okrog 1200 do 1380 di- narjev. To je za celjske razmere pre- več. Več resnih reflektantov je že od- stopilo, ker jim dohodki ne dopušča- jo plačevanja tako visokih najem- nin. Ali bi ne bilo mogoče znižati obrestovaiije na zakoniti minimum in s tern tudi znižati najemnine? To je nujno potrebno — v interesu za- voda in interesentov. resu zavoda in interesentov. Tudi v starih hišah, ki so v mno- gih slučajih že najmanj po dvakrat ali trikrat odplačane z najemninami, je potrebna temeljita regulacija na- jemnin. Neki hišni posestnik je n. pr., ko je poziv g. bana glede zniža- nja najemnin že izšel, zvišal najem- nino za stanovanje s 3 sobami od 700 na 1000 Din. Drugi hišni posestnik je zvišal najemnino za zanikrno stano- vanje s sobo in kabinetom od 350 na 700 Din, tretji pa za stanovanje z 1 sobo brez pritiklin od 200 na 520 in za stanovanje z 2 sobama od 350 na 760 Din. Neki hišni posestnik je od- dal prostorno dvosobno stanovanje gospodični-samici, ki oddaja to sta- novanje v podnajem, dočim se mo- rajo mnogo pomilovanja vredne rod- bine stiskati v premajhnih, nehigi- jeničnih stanovanjih, ki jih morajo drago plačevati. Sličnih slučajcv je še eel a vrsta. Vzrok, da se v Celju še nihCe ni oglasil proti pretiranim najemninam, je v tern, da se najemniki bojijo ta- kojšnjo odpovedi in deložacije, če bi kritizirali te razmere in bi ne hoteli plačevati diktiranih najemnin. Ak- cija za znižanje najemnin pa ne sme zaspati, marveč se mora energiCno izvesti v prid socijalno šibkejšim slojem, ki tvorijo vendar večino pre- bivalstva. Gre za zelo važno zadevo, ki jo je treba čimprej rešiti. Več najemnikov. Popravite pot! Vozila, ki vozijo iz Gaberja po dr- žavni cesti v Aškerčevo ulioo ali v nasprotni smeri, morajo pri Jarmor- jevi vili voziti preko hodnika za pešce na novi podaljšek Aškerčeve ulice. Pešpot na tern prehodu vsled tega seveda zelo trpi. Ob sedanjem slabem vremenu so vozila močno razrila ta del hodnika, tako da se po njem preliva blatna brozga. V inte- resu pešcev je, da bi cestna uprava | ta del hodnika redno posipala in ga vzdrževala. — r — Nesreče in nezgode 9-letnemu posestnikovemu sinu Francu Stepišniku iz Trnovelj pri Celju je v nedeljo 15. t. m. eksplodi- ral v levi roki naboj za lovsko puško In mu razmesaril prste. 29-letnega delavca Ernesta Goriš- ka iz Brezja pri Sevnici je 15. t m. napadel Ivan'Repar s Planine pri Sevnici in ga zabodel z nožcm v hr- bet. 38-letni Franc Bratuš, knjigovodja v zdravilišču Rogaški Slatini, si je 15. t m. pri padcu izpahnil desno roko v rami. 57-letnega šolskega upravitelja Be- lana Schmidta z Dobrne je v soboto 14. t. m. podrl Rafael Jurač s kolom na tla. Gosp. Schmidt je dobil po- škodbe na levi roki in nogi. 11-letni Konrad Muhovec, sin de- lavca v Westnovi tovarni v Gaborju, je padel 15. t. m. doma na dvorišeu (Lastni dom 8) tako nesrečno, da si je nalomil desno roko. 34-letnega Martina Krajnca, delav- ca v kemiCni tovarni v Gaberju, je 13. t, m. zgrabil stroj za levo roko in mu razcepil kazalec. 10 mesecev stara delavčeva hčer- ka Marica Plahutova iz Bovš pri Voj- niku je 13. t. m. padla doma v vrel lug in se nevarno opekla po nogah in levi roki. Vsi ponesrečenci so zdravijo v celj- ski bolnici. SUKNJEin OBLEKE kupite dobro in po- ceui tudi po meri v tovarni oblek STEBMECKI Otvoritev gostilne Can], občinstvu vijudno njszngnjam da sem otvoril v nedeijo 15. t. m. grostllito v na I'.o^o prenovlje vh prostor h na Poiulah pri Celju. Pri^tna dom.3Ča vina, rnr/ia in toplit jedila \'