Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne r: .:::..• sprejemajo. .......r Za odgovor znamka 15 vin. = Izhaja vsako^soboto. = Štev. 15. Naročnina: na leto .... K 8 — pol leta . . . „ 4 — četrt leta . . . , 2 — Posamezna Številka 20 v. — Inserati po dogovoru. — V Ljubljani, v soboto 16. februarja. Leto 1918. Enakopravnost. — Lansko leto začetkom novembra so imeli jagoslovanski visokošolci na Dunaju sestanek, na katerem so govorili o bodoči državi. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje, kakšne naj bodo jezikovne razmere v Jugoslaviji. Nekdo nas je vprašal, kaj mislimo o tem. Rekli smo, da je najprvo treba ugotoviti gospodarske razmere, potem pridejo na vrsto šele jezikovne, da so te drugovrstnega pomena. Nekaj bo pa le treba ukreniti, vsaj razmišljati moramo začeti o tem. Oglasilo se bo sto in sto glasov, mislimo, da se bomo lahko pobotali na temelju popolne enakopravnosti. Šlo bo za dva jezika, zs srbohrvatski in slovenski. Ta dva bo govorilo okoli 90 7« vseh prebivalcev. Manišino bodi* tvorili Italijani 5 7». ter nekaj Ni mcev in Mad|arov57*. Razmerje med Srbobrvati in Slovenci je pa 70: 20. Torej nekako takole: 70, 20, 5, 5 Že takrat smo rekli, da to razmerje kar izziva k primerjanju narodnostnih določb v Švici, je pa dosti boljše, ker tvorita tam večino dva po mišljenju in jeziku tuja si naroda, Nemci in Franzozi, pri nas pa ne. Ureditev enakopravnosti po vzoru Švice bi bili naši dižavniki v Avstriji lahko že davno študirali, če bi jim sploh bilo kaj na tem. Seveda je v Avstriji vsled večjega števite narodov Izpeljava enakopravnosti dosti težja, a vsaj študirali naj bi bili in pokazali dobro voljo. Torej, kako je v Švici I Kljub temu, da živijo v Šv;ct štiri narodnosti, ne oznajo tam narodno>tnega boja. Nemcev je 715 7« rancozov 21'5, Italijanov 5'5, Retoromanov 15 7*. Od 22 kantonov je večina enojezična, samo štirje ne; nemškofiancoski so Bern, Freiburg, in Wallis, v Grau-btindenu pa govorijo nemško, retoromansko in italijansko. Venojezičnih kantonih je kantonski jezik tudi uradni; če pa pride v nemškem kantonu Francoz pred sod šče, si pomagajo navadno s prestavo itd. Če zahtevaš v Curihu vozni listek francosko ti ga dajo brez vsakega zmerjanja ravnotako kakor v Ženevi na nemško zahtevo. Pri nas te pa zaprejo, če na slovenskem Koroškem ne govoriš nemško. V mešanih kantonih so vsi tamošnji jeziki tudi uradni; vsaka občina si sama določi svoj uradni jezik, ta je obenem jezik niž,ih inštanc. V višjih in-štancah se pri sodišču obravnava nemško in f ancosko, v Graubtlndenu sicer samo nemško, a drugim se vse prestavi. V kantonalnem parlamentu ali velikem svetu se vsaka narodnost lahko poslužuje svojega jezika, če kdo kakega govora ne razume, lahko zahteva prestavo. Postave, odloki itd. se razglašajo v razn h jez kih kantona, v občini pa samo v njenem jeziku. V šolah je učni jezik jezik občine; manjšinske šole vzdržuje manjšina sama, podpirajo jih tudi večkrat občine in kantoni. Naj bi pa pri nas na Koroškem zahtevala kaka zasebna slovenska šola podpore dež odboral Drugi kantonalni jezik je pa v šoiah večinoma vsaj učni predmet Leta 1848 so določili tudi jezik osrednjih uradov za celo Švico. Nemško, francosko in laško .so narodni jeziki". V teh morajo razglašati vse postave; retoro-manski sicer ni narodni jezik, a najvažnejše postave morajo iziti tudi v njem. V skupnem švicarskem parlamentu so vsi trije narodni jeziki enakopravni, vsak poslanec govori iahko nemško, f ancosko ali oa laško, v njegovem jeziku se sestavi tud:i stenografični zapisnik. Kdor ne razume, lahko' zahteva prestavo; torej tako kakor v kantonih. Vsi nagovori predsednika itd. morajo biti prestavljeni. V najvišjem sodnem dvoru morajo biti zastopane vse tri narodnosti, torej tudi Italijani, ki tvorijo v Švici ravno toliko odstotkov kakor Slovenci v Avstriji. Sedaj pa primerjajmo pravice Slovencev I Pa tvorijo na Koroškem eno četrtino prebivalstva, na Štajerskem eno tretjino, na Kranjskem pa 95«/» Zvezno sodišče obravnava sicer samo nemško in francosko; če pa kdo poda vlogo v italijanskem jeziku, se mu prestavi; odgovor pa dobi v italijanščini. LISTEK. Dem in Svet. Letnik 1917. — Uredil dr. Izidor Cankar. |1 Danes, ko pišem te vrstice — kratek pregled eez baš zaključeni trideseti letnik Dom in Sveta — je prvi dan štiridesetdanskega posta: pepelnična sreda. Pred očmi mi je — z Gregorčičem — tisti rod, ki je prišel k pepeljenju poslednji, brez bleska in zlata, I na licih »le sled solza in ran", a moj duh vidi danes tudi že zadnji dan 40 danskega posta: velikonoč! In med tema tečajema se giblje — tako se mi zdi — završeni letnik: naš narod v njega silnem trpljenju Mm kaže, vse nesreče, ki so ga v preteklem letu zadele, so vestno zabeležene, toda jasno je čelo Dom in Svetovo: Delajmo, delajmo! — tako nam kliče— ; in Bog nam bo poslal solnce, ki bo naša potrta srca ! do roba napolnilo z velikonočno radostjo in bo seglo v grobove in jim dalo življenje, obžarilo bo bleda lica, jih ozdravilo in pomladilo". (Str. 254). Z mladeniškim zanosom in upravičenim ponosom je pred enim letom „Dom in Svet" nastopil svojo trideseto romanje po slovenski zemlji. Lepo je 9 prvo številko praznoval ta svoj častni jubilej. Za nekaj časa smo pozabili težkih časov sedanjosti ter prijetno zamislili nazaj, v junaško dobo rojstva njegovega (Andrej Kalan: »Ustanovitelj Dom in Sveta"; V. Steska: »Pred rojstvom Dom in Sveta; dr. Jan. pek: »Dom in Svet živi".) — Krepko, kakor brod, ki »b izhodu iz pristanišča začne rezati brazdo valov, Splošno opazimo, da se predvsem obravnava v nemškem in francoskem jeziku, a ta dva šteieta pa tudi 93 7» vse i švicarskih prebivalcev. Ostalih 7 »/o pa ima vendar svoje popolne pravice in italijanščina je celo narodni jezik. Seveda je Švica tako majh la, da razume vsak Švicar vsaj malo nemško in francosko; pomagal je tudi tujski promet. Zato ni Švicar tako natančen in se rad posluži tudi tujega jezika; to pa le zato, ker ve, da njegov jezik ni v nevarnosti. Učenje tujega jezika ^matra Švicar za blagoslov, ne za nesrečo, ker mu ga nihče ne vsiljuje in ker ga potem tuji jezik ne raznarodi kakor se to dodaja pri nas. Velikanska olajšava za jezikovno izenačenje je zlasti velika samostojnost ali avtonomija kantonov in občin. Samostojnost napove boj centralizmu; s centralizmom je zvezana birokracija, ki najraje plava v samih zunanjost h in nima smisla za narod in njegovo življenje. Š-ica ne pozna grde uradniške birokracije, zato tudi nima pravega smisla za take jezikovne dobrote kakor jih imamo mi. Uradniki so domači, voljeni in nastavljeni od ljudstva, samostojnost občin in kantonov ne dovoli naseljevanja in vsiljevanja tujerodnih elementov. Če bi imela v Švici kaka narodnost preveč uradniškega materiala, ga ne more nikamor vsiljati, ker voli uradnike ljudstvo samo, ker so domači. Glavni pogoj jezikovne enakopravnosti je torej samostojnost, vpeljana tudi v najmanjših upra-vn h enotah, v občinah. Pa imenu^jo pri nas \sai ljudje, ki niso bili nikdar narodni in niti pojma mso imeli o slovenstvu. • Posebno živahno je na meji. Maribor je središče našega gibanja. Nad 3000 Slovenk je že v Manbo u in predmestjih podpisalo dt klar?cijo. Lahko rečemo: Vsaj pol Maribora je z narni. Če pride do ljudskega glasovanja, je Maribor naš. Tako daleč smo prišli. Za Jugoslavijo so se izjavile velike občine ob Muri, Dravi, v Slov. Goric h, na visokem Kozjaku, na Rad u, in na Murskem polju. Te dni podpisujejo deklaracijo celo v Spielfeldu, v Strasu, v Emovžu, v Lipiici, v Lučanah, Arvežu, Cmureku in v Radgini . . , Proti nam je najb i|j srd t šoopsarski Ptuj. Te dni misli peljati župan Omig nekaj županov na Dunaj pred cesarja, da ugovarja proti Jugoslaviji. Kalinom je obliubil prosto vožn|o, stanovanje, hrano, cigare in vse, prav vse, kar si želijo. Kot pek jim je celo spekel lepe bele žemljice, katere nese Linhart na Dunaj seboj. V Mariboru pa pol cija pri be em dnevu išče pole s podpisi, drugi jih kradejo, h šni gospodarji odpovedujejo stanovanja, samo da bi zabrariili naše gibanje. A vse ne izda nič Ljudstvo je podalo to, kar smo si vedno želeli: Zaved io in vztrajno I Svolodno hoče b ti! Dovolj je bilo robstva! • Dne 13 t m. so zborovali v Mariboru slovenski obrtniki. Tudi ti so se izrekli za Jugoslavijo. — In edini smo. Skupno se bijemo, in skupno bomo postali srečni zmagovalci. Nergačev in uskokov hvala Bogu nimamo in si j h tudi ne maramo od nikjer izposoditi. Kako je pri bratih? Za zadnjo številko smo prekasno prejeli sledeč, zelo poučen dopia, ki je tudi danes vreden objave. Zagreb, 7. svečana. Navdušenje za narodno edinstvo Hrvatov, Slovencev in Srbov v suvereni Jugoslovanski državi in za samoodločbo raste od dneva do dneva. Posebno pozornost je vzbudila izjava 52 zagrebških duhovnikov, katera odobrava politiko narodnih zastopnikov na Dunaju. Po tej izjavi prihajajo tudi z dežele mnogi glasovi za narodno edinstvo. Ker so se zadnje čase opažale razne razlike v razumevanju deklaracijske politike, zato so se te dni zbrali opozicijonalni krogi, da poskrbijo za koncentracijo. Pobudo in vodstvo je prevzela starčevičanska stranka prava. V koncentracijo stopijo razun M i I i-novcev možje okrog ,Novin', »Glasa SI o-venaca, Hrvata i Srba", socijalisti in nekateri člani koalicije, ki so nezadovoljni z njeno sedanjo politiko. Prideta tudi dalmatinska deželna poslanca dr. Drinkovič in dr. Krstelj, nato disidenta srbske samostalne stranke Valerijan Pribičevič in dr. Srdjan Budisavljevič Hrvatska saborska več na, to je hrvatsko srbska koalicija združena z madžaroni vodi skozi in skozi oportunistično politiko. Voditelji te smeri so poslai ci dr. Dušan Popovič, Vjenceslav Wilder in Setozar Pribičevič. Te dni je imela koalicija skupno z banom Mihalovičem v Budimpešti več posvetov z ogrskim ogrskim ministerskim predsednikom Wec• voljni z ne im oportunističnim pravcem Dm na dan ji prihajajo nezaupnice. Zaenkrat pa še ni mogoče prav gotovo reči, ali s<- bo levo krilo koaiic je z d Lor-kovičem na čelu odločilo stopili v vrsto bomce/ za narodno ed>nstvo. Saiorsko zasedanje je po par praznih sejah od godeno. Opozicija je krepko piibila, da se koalicija ne zaveda, kaj bi bila sabo s> di rajše pravočasno poiska i spojitve, g >sp< darske in prosvetne, z vel kimi narodi kot pa šli v b ezupen bo| za svojo individualnost. Ta mi-el je izvrstno služila agitaciji mednarodne socijaine dem. krachorjeve družbe", ki že ti'ko časa pogrt ša jasnega književnega progra Nekaj naših kulturnih delavcev stopi z njenim odoor v zvizo giede ustanovitve knj ževnega sveta za horjtvo družoo. Piav tako se je na tem sestanku zelo stališče do .Slovenske Matice" in slovens« gledališča Prihodnje naše n; rodno življenje bo s v znamen u živahnega ku turnega tekmovan a raz strui in načel. Poskrbeti moramo za vsestransko strokovno izobražene znanstvenike. Poseben odbor v rokah organi :aCijo našega znanstvenega narašč Prt tej priliki so bili stavljeni rami podrobni nas giede ustanovitve centralne k ijižn ce v Ljubljani, ki nujno potrebna za piodovitejše delo vseh sloven znanstvenikov. Popo dne je bil daljši razgovor o organizaC in organizacijskem delu naših starešin novem dijaškem us u, o starešinskem vestniku, ki skuptn tudi za hrvatske starešine, o starešinskih spevk h za našo organizacijo in študijski zaklad, razgovoru o javnem življenju ie bilo od več st opozorjeno na razne prav važne naloge bližnjega kakor tudi na potrebo, da se demokratična misel sledno in jasno poudarja in izvaja. Sestanki se bodo vi šili zanaprej vsak mesec bodo naznanjeni po listih. Kultura. Zofka K^eder - Demefrovid: Njeno življenje. Povest. V Ljubljani, 1914 Založila »Matica Slovenska". Povest je izšla kot 21. zvezek Knezove Knjižnice in v tej zbirki pač ne bo zavzemala odličnega mesta. Opravka i namo v tem delu s podedovalno te rijo, s takozvanim atavizmom. V koliko se da ta struja v medicinski znanosti spraviti v sklad z resnico, z dokazanimi dejstvi, o tem naj pač sodijo poklicani veščaki: nas zanima predvsem vprašanjo, kako je Zofka K veder- Demetrovičeva to podedovalno nazi ran je v svoji povesti umetniško upotrebila in izrazila. Reči moramo, da ne bas srečno. Atavizem uči, da se posamezne dobre ali slabe lastnosti, ki so vladale v rodbini — bodisi pri starših ali pa tudi dva ali še več rodov nazaj — pojavljajo tudi pri otrocih, da so jim takorekoč usojene in da je boj zoper te lastnosti, zoper te že v krvi ležeče vplive zelo, zelo težek. Naša pisateljica si seve izbere samo take slučaje, kjer so podedovane lastnosti — slabe... in se v potu svojega obraza trudi dokazati, da je boj zoper te podedovane grehe nemogoč... Da je ta nauk v strogem nasprotju s krščanskim svetovnim naziranjem, leži na dlani. Tudi praktično življenje, nam tega nikdar ni absol. potrdilo, zato je s tem izpodbita tudi ona realna, verodostojna podlaga, kt jo take vrste povest zahteva. Preostane nam torej samo še izrazita tendenčna povest, ki se bori za neko »resnico", ki v tej obliki nikoli ne bo resnična. Kaj je zakrivila Tilda Ribičeva, kaj podedovala ? V njeni rodbini — od materine strani — je vladalo bogastvo in blagostanje in sreča. Toda vsled nesrečnih špekulacij je šlo vse premoženje na boben in Tildina mati se je po tej družinski nesreči poročila s poročnikom Ribičem, ki je popustil vojaško službo in nastopil tiho davkarsko mesto na debeli. Tildina mati je bila vzor-žena; Tilda, ki se je v tej selski samoti poročila !z graščinskim oskrbnikom Romanom Strletom, tudi; Tildini otroci so pa že bili strašno dedno obremenjeni in njihov konec je bil žalosten. Kje je torej Tildin sin Rajko podedoval svoje gnusne lastnosti, če ne pri svojem očetu Romanu? Kje pa Roman, če ne pri svojem očetu Ferdu, železniškem uradniku na neki pozabljeni kraški postaji? Vse se vleče kot strogo sklenjena veriga. Romanov oče Ferdo je bil lahkomiseln pijanec in kaj to pomeni v železniški službi, si lahko mislimo. Vsled razburjenja, ki ga je imela s pijanim možem, je Romanova mati porodila mrtvo dete. Že preje, ko je bila komaj 20 let stara, so ji trije otročički pomrli. Kakih 8 let po oni nesreči pri porodu je prišel Roman na svet. Njegov oče Ferdo se je bil medtem popolnoma poboljšal in Roman je imel dober vzgled pri svoji dobri mamici in izpokorjenein očetu. In vendar brez uspeh«! Roman je bil ujetnik usode in obsojenec podedovalne teorije, kot si jo zamišlja pisateljica. Zato je z neodoljivo tajno silo in s po-gubonosno naglico drvel v propad ... Začel je z lažjo, nadaljeval s kvartanjem, pijančevanjem, skrajno surovostjo proti ženi, razuzdanostjo, defravdacijo. goljufijo in končal v ječi za jetiko. Tilda, ki je iz ubogljivosti in ljubezni do staršev, ne pa do Romana stopila v zakon, je začela svoj bridki križev pot: njeno življenje je pravcata živa mrtvašnica. Ko je Romanova inati izvedela, da je sin poneveril 10.000 fl, jo je zadela kap. Tildina mati je umrla od žalosti in tuge Tilda pa vsled pomanjkanja niti na pogreb ni mogla. Ko je davkar Ribič, Tildin oče, čital v časopisih, da so Romana aretirali, ga je zadela kap. Zakaj je uboga Tilda, dasi iz popolnoma druge rodbine, skoro popolnoma sledila stopinjam Romanove matere, to ve morebiti pisateljica. Tri otroke je dobila, Elico, Mirka in Mimico in vsi trije so umrli v nežni mladosti, prva dva za škrlatinko, Mi-mica pa za jetiko. Pozneje je prišel Rajko na svet, in temu je Tilda posvetila vse svoje skrbi, nanj je stavila vse svoje nade. Pa kaj, Rajko je bil kot Romanov sin že obsojen na smrt, samo prehoditi je moral še postaje svojega nesrečnega očeta Romana: laž, kvarte, pijačo, kinematograf, potep, prešestvo-vanje, dokler ni dospel do zadnje postaje, ki je bila grozna: njegova lastna mati Tilda ga je ustrelila z revolverjem, nakar je sama — tudi obsojenka podedovalne teorije — planila v morje. Edina, ki se je rešila iz te splošne povodnji, je zvesta služkinja Lena, doma iz neke hribovske vasi iz poštene kmečke rodbine. Lena pač ni bila obremenjena s podedovalno teorijo... Tako konča povest, kjer skoraj ni niti enega svetlega žarka, marveč sama tema, greh, usoda, smrt. In ko knjigo odložimo, opazimo, da nam trka po sencih in da nas b li glava. Naj omenim še par podrobnosti, ki nam vse preje kot ugajajo. Da se p> samezni značaji sploh ne morejo razvijati, je jasno: saj jih vodi s trdo roko podedovana smrt. Na drugi strani nas neprijetno dirnejo skrajno neverjetne stvari. Mladi Rajko je n. pr. pri svojih 16 tih letih neizmerno učen in rabi vse mogoče tujke, ki so doma pri verziranih diplo m tih in brezposelnih plemičih. Sam o sebi se izr.iža, da ima -umetniško čuteče oko", eleganco v kretnjah, teta da je aristokratska, bratranec Emil da jecomme il faut; cigarete, da imajo eskviziten aroma, slu-žinčad da ga rešpektira; nazivajo ga baje cousin, jž menda na angleški način; servirajo mu baje na terasi, popoldne da ljubi čaj z zakoski, zanima da se za akvarelne boje, stricda s Tildo ni postopal korektno, da bi moral bolj chevalereskueje p stopati... in druge take neslanosti. Pa kaj se bomo čudili! Saj izvemo, da je Rajko že s trinajstimi leti študiral Puškina, Preradoviča in Ado Negri in tekst teh umetnikov s pomočjo — besednjakov... razlagal mami Tildi in služkinji Leni. To njegovo učenost pa upošteva tudi Tilda, ki z 12 -13 letnim fantom govori tako filozofsko, da posamezne stvari spadajo na kateder v bogoslovju. Pisateljica je tudi prista-šinja ženske emancipacije in kruti moški spol sem-intja slika zelo brutalno, n. pr. v onem prizoru, ko pride pijani Roman domov. Take grdobije pačne spadajo v leposlovno knjigo. Slovenščina je zelo slaba, posamezni izrazi skrajno prisiljeni, drugod zopet izraziti hrvatizmi, dasiravno imamo lepe slovenske na razpolago Omenim naj samo »brez prigovora (l)"4, » gostbo (17)", »buniti se (74)", »pekmez (85)", bo potrebovala »nege (88)", »opravdanje (90)solnčna žega (1^8)% »mečevanje (132)% »ležaj (134)", itd. — Pod vplivom hrvaščine izgublja naša pisateljica tudi pristno-slovensko dvojino in tudi skladnja ji že nagaja, tako da se nam zdi, da Zofka Kveder ne bo ne slovenska ne hrvatska, kvečjemu kako .ilirska* pisateljica, ki bo vedno bolj izgubljala ugled v umetniškem svetu in najbrže tudi pri Slovenski Matici. »Krekov dom" najlepši spomenik. Pred tednom sem nekje bral, da ustanove Čehi svoje ljudsko vseučilišče, ki naj še bolj razširi in poglobi naobrazbo češkega naroda. Tako misel je imel i rajni naš velikan v organizaciji, ko je snoval razne izobraževalne institucije po slovenskem. Nekaj sličnega mu je bilo v misli, ko je v deželnem zboru kranjskem dosegel »Slovensko gospodarsko šolo", ki pa je radi svetovnih dogodkov po dveh letih zaspala. Vojska se bliža svojemu koncu. Pripravili smo že ugodna tla za politično delo. Pomladili in preosnovali bomo svojo politično organizacijo tako, kakor zahteva nastopajoča skrajno demokratična doba širom Evrope, zlasti pa naša jugoslovanska bodočnost. Tudi gospodarsko organizacijo smo že pripravili, ali pa jo še prilagodimo novim razmeram in potrebam. Največja napaka bi bila, če bi pozabili, da je nujno treba poskrbet i udi ogromni naši izobraževalni organizaciji okrog,SI.kršč.soc. zveze" poživitve in pomladitve. Oče njen — dr. Krek bo že pol leta v grobu. Tudi tu je treba krepko prijeti in ustvariti nove temelje za velikopotezno izobraževalno organizacijo, obsegajočo vse tisto ozemlje, ki pripada bodoči naši jugoslovanski državi. Tu hočem opozoriti na članek v »Dom in Svetu" 1909 pod naslovom »Na poti do vseučilišča", v katerem sem razvil misel o slovenskem ljudskem vseučilišču in podal ves načrt o tem vprašanju. Če je bilo to vprašanje tiste dni pereče in vredno, da se ga loti vešča roka slovenskega katoliškega in-teligenta, je tembolj gotovo danes, ko se nam je pogled razbistril in oko zagledalo globoke v srce in dušo vsegd^ jugoslovanskega rodu. Tedaj pa sem zapisal: »Če kateri jugoslovanski, ima slovenski narod poslanstvo, da razreši jugoslovanski problem. Saj narod, ki je bil doslej trpin, preganjan in izkoriščan v služb tujih načrtov, v neprestanem boju za svoj obstanek; narod, ki je sicer mal po številu, a velik po notranji sili, v vseh težavah preizkušen, zato pa potrpežljiv, utrjen in vztrajen, moralno visoko stoječ in bistrega duha, je po vsem svojem značaju zmožen velike naloge, ki mu jo je Previdnost odločila s tem, da ga je razvrstila med Germane, Romane, in brate Slovane ter mu s tem dala tudi najznačilnejša svojstva teh plemen. Žilavost, dosleduost in organizatorični talent Germanov; živahnost, vzpre-jemljivost in podjetnost Romanov ter mehko, za vse dobro in lepo vneto srce poeta Slovana. Presodimo po vrsti jugoslovanske rodove in primerjajmo njihov značaj z značajem našega naroda! Še največ zmizla imajo za organizatorično delo Bolgari. Katerega naroda ljudske mase dosegajo naobrazbo naših ljudskih slojev? Pa ko bi ne imeli te in d ugih prednosti, imamo to ugodno stališče, da smo lahko vsem enako — pravični. Niti Hrvatje, niti Srbi, niti Bolgari ne morejo o sebi tega trditi. In ravno radi tako vsestransko ugodnih predpogojev leže kulturni ideali slovenskega naroda v smeri proti jugu. Čimbolj se zviša in razširi splošna kultura med narodom, čim več se v njem nabere kulturne energije, tembolj bo čutil potrebo, da razširi svoj kulturni delokrog. To je v bistvu narave, da izkuša vzravnati nasprotja v napetosti energij. Tudi v duševnem svetu vlada isti zakon, kot izpričuje zlasti zgodovina nekdanjih finskih Bolgarov, katerih sled je višja kultura zasužnjenega naroda tako zabrisala, da njihovo ime nosijo danes njihovi nekdanji sužnji bratje Bolgari. V bistvu visoke kulture slovenskega naroda je že zduj in bo še bolj, da si bo iskala poti v jugoslovansko ozemlje". Kdo je formuliral idejo o jugoslovanski državi v okviru monarhije? Slovenec dr. Krek! Kdo je ustvarjal organizacije s tendenco, da prodro meje na jug in priklenejo v svoj delokrog južne brate? Bil je zooet on in nihče drugi! Kdo je zrl za desetletja čez glave nas vseh tja na južni vzhod in snoval že davno pred svetovnim požarom načrte za — jugoslovansko gospodarsko in umsko moč? Bil je zopet — on, ki je hodil svojo velikopotezno pot od početka. On je sejal taka zrna v nas mlade, da so nam kalila najlepše načrte za bodočo veličino troedinega rodu. On je dal nam v oporoki svoji vodilno geslo, da vedno in povsod mislimo le na to, kako bi koristili bodoči svoji svobodni domovini v okviru silne popolnoma preustrojene Avstrije — zveze držav. On je bil tudi tisti, ki je zrl vse naše praktično in teoretično ljudsko izobraževalno delo s tega naj višjega obzorja. Ali nismo dolžni, da izpopolnimo njegovo kulturno delo do tiste višine, ki jo je hotel sam dati? Ali ni nujno neodložljiva misel, da za veliki čas po vojni ustvarimo očetovemu spominu časten in za dolgo dobo velepomenljiv kulturni dom ? Ako so Čehi sprožili misel o svojem ljudskem vseučilišču, pa smo lahko ponosni, da smo to misel že davno dobili od svojega največjega Slovenca — Kreka, ko nam je ustanovil »Slov. kršč. soc. zvezo" z vsemi odseki vred, ki so se razrastli iz te naše kulturne matice. To svojo organizacijo moramo prej ko mogoče dvigniti na višino pravega vzornega ljudskega vseučilišča ! Treba je le krepke volje in kmalu (o Veliki noči ?) posveta, kako pričnimo z novim, svežim, po-tisoč rjenim delom v smeri, ki jo je pokazal dr. Krek s svojo pol tično formulo za bodoče dni. Misliti moramo, da ima naš narod svojo posebno nalogo, da je samo po sebi prišla vodilna nit v slovenske in posebno naše roke! Če so veljale besede, ki sem jih zapisal pred leti, veljajo gi tovo tem bolj danes, namreč: »Do čim više potence dvignemo svojstva slovenskega celokupnega naroda; njegov živi verski čut in plemenitost srca, pridnost in potrpežljivost, vztrajnost in živahna podjetnost, žilavost in zmisel za sku no delo vseh stanov, — b m sposobnejši bo za velepo-membno svojo kulturno nalogo in tem spretnejši v vlogi učitelja in odkritega prijatelja južnih bratov. Razviti vse sile slovenskega naroda do najvišje kulturne stopinje ter jih uslužiti dvema idejama: krščanski in narodni jugoslovanski, to bodi najideal-nejši smoter vsakega slovenskega domoljuba." Radi svojega kulturnega poslanstva in radi dolžnega lepega spomina dr. Krekovemu delu moramo dobiti v središču Ljubljane za ves veliki južni naš teritorij velik kulturni dom — »Krekov Dom". Ta dom mora biti to, kar je Miinchen Gladbach za ves nemški katoliški svet. Mi nujno potrebujemo ta kulturni zavod, ki bo poglobil in razširil pravo izobrazbo .med najširšimi 8'oji slovenskega in vsega jugoslovanskega krščansko mislečega in čutečega naroda. Ustanovimo najlepši in najtrajnejši spomenik najumnejšemu Jugoslovanu dr. Kreku s tem. da mu v Ljubljani poziuamo nov idealno zasnovan Dom, ki bo imel lepo knjižnico, obsegajočo vse jugoslovansko slovstvo, zlasti socialne in gospodarske vsebine, lepo primerno zborovalnico, čitalnico, udobno telovadnico. V njem bodi osredotočeno ljudsko izobraževalno delo za ves jug. Dajmo in postavimo novo šolo novemu rodu in za novo v; liko dobo! Društvo ,Krekov Dom" in Kršč. soc. zveza sta poklicana, da mislita na uresničbo. Stranke čast zahteva, da sezida sebi ognjišče za temeljito delo! Velik čas hoče velikopoteznih dejanj. Ne čutite, koko se vali na naša ramena ogromna skala kulturnega dela? O znaki so silni, in sedem kilometrov dolge korake dela — novi čas. Mislimo, zbirajmo, delajmo, dokler je pravi čas in ugoden dneva obraz.., Josip Puntar, Oradee, * * • Za Krekov spomin se skrbi na razne načine. Lepa je misel našega prijatelja, kakor jo je razvil v zgorajšnjem članku. Podobno a še obsežnejšo idejo je sprožil takoj po njegovi smrti v »Bogoljubu* Janez Kalan, kateremu je tudi pred očmi tak »Krekov dom". — In nabrale so se zanj že lepe svote. Mislimo pa, da je častna dolžnost zgolj naših ljudi, da to idejo oživijo in uresničijo. Skupno delo vseh struj pa je že mogoče in potrebno pri društvu »Ur. Janez Ev. Krek", (letna članarina 2 K) ki ima namen kupiti vilo, v kateri je rajn!k stanoval in v nji ustanoviti Krekov muzej. Društvo pa ima veliko nalogo izdati ljudski življenjepis, ki bo izšel pod uredništvom dr. Jožeta Debevca že prihodnje leto v Mohorjevi družbi, prav tako pripravlja znanstveno zasnovan velik življenjepis in izbrana dela dr. Kreka. Da bo mogoče podati resnično sliko Krekove osebe in dela, bodo pač morali pomagati vsi kulturni, politični in gospodarski delavci. Prav tako je potrebno, da se zberejo njegove razposojene knjige in njegova pisma. Društvo prosi vse, ki imaio kako Krekovo pismo, naj mu to odstopi,o v Izvirniku ali vsaj v prepisu. Goričani so zamislili v zahvalo očetu goriških beguncev posebno gospodarsko ustanovo, za katero je nabranih že nad 5000 K. Prav pa bo, kakor smo tudi že slišali, da stopijo v stik z »Odborom za Krekov spomenik » Ljubljani", ki združuje v sebi vse slovenske stranke in ima namen ime voditelja celega naroda ohraniti celemu narodu s skupnimi gospodarskimi in kulturnimi ustanovami. Ta odbor je prejel že nad 80.000 K, kar pa je še darov od zbirk hrvatskih listov in drugod, je denarja že okoli l()00('d K, gotovo velikanska vsota v štirih mesecih. Ljudstvu čast za njegovo hvaležnost in spoznanje, da si svojo lastno državo in blaginjo gradimo največ — mi sami s požrtvovalno ljubeznijo in delom po Krekovem vzoru. Darovi prihajajo prav od povsod, posebno se < glašajo jugoslovanski vojaki in mornarji. Tam doli ob naSem sinjem morju so pokazali rojaki na pravo pot, ki vodi najhitrejše do uresničenja: zbrati več sto tisoč kron za Krekove kulturne in gospodarske ustanove. Tržaški Jugoslo vani, mesto in vsi okoličanski kraji, so se združili v poseben odbor, ki priredi v gledališču „Fenice" veliko slavnost v ta namen, posamezni okoličanski kraji pa prirejajo svcye posebne slavnosti. Naj bodo tržaški bratje in sestre »zor vs m drugim slovenski m krajem! Po vseh krajih naj se osnujejo skupni odbori za proslavo in zbirke v počaščenjo Krekovega spomina. Ljubljana priredi po veliki noči v veliki dvorani »Uniona" akademijo, na kateri bo govoril pisatelj župnik France Finžgar in pela „Glasbena Matic a". Odbor je že razpisal natečaj za nagrobni spomenik, v kratkem pa razpiše natečaj za spomenik v mestu. Po mnenju odbora naj bi ta spomenik ne bil preogromen, kar ne bi odgovarjalo Krekovi osebnosti, zato naj bi bil bolj preprost a umetniško dovršen, kakor je Bernekerjev Trubar. Spomenik naj bi stal na terasi Pogačarjevega trga in predstavljal rajnkega v podobi voditelja naroda. Kn alu bo tudi zbrano skupno umetniško razsodišče, ki bo imelo glavno besedo glede spomenikov, kajti sedanji odbor smatra za svojo glavno nalogo le bolj zbiranje prispevkov. V ta namen so slovenski listi prinesli kot prilogo okoli 70.000 oklicov, sedaj pa se odbor o-brača posebno na naše občine, zadruge in denarne zavode, da z bogatimi darovi čim prej uresničimo Krekovo idejo kulturnih in gospodarskih ustanov. Orobtine. Ljubezen in sovra tvo. Znani ptujski pek Ornig m:sli peljati nekaj nemčurskih žu anov na neznane stroš,e k samemu cesarju protestirat zoper našo deklaracijo. Ta denuncijacija nas bo prav tako malo spravila od našega st lišča kakor pa redki poizkusi v naši sredi, ki imenujejo podpis ueklaracije smrten greh ali pa npr. groze uč telju z ovadbo, češ, da se s podpisom ali agitacijo za deklaracijo pregreše proti prisegi, katero so podali na dualistično ustavo. To stoji: pravica je svetejša, če tudi ni zapisana, kakor pa krivica, pa naj bo zavita v šc tako svečano obleko, Naše ljudstvo se je zavedlo, da je tudi po božji volji kakor vsi drugi narodi ustvarjeno za svobodo. In ni je sile na svetu, ki bi nam večno mogla usiliti suženj-tvo, če bo naš narod tak, kakor je npr. dalmatinski otok Šolta, kjer je izjavo za deklaracijo podpisalo vseh 24 društev, občinski odbor, vse otočansko prebivalstvo, 4226 oseb po številu, to je od prvega do zadnjega vse, kar živi na istem otoku. Ta klic po svobodi je vedno silnejši tudi na Hrvatskem, med najbolj zapuščenimi In zatiranimi ogrskimi Slovenci, Hrvati in Srbi, sili na dan tudi v Koroškem vilajetu, kjer najdeš na izjavah podpise v gotici, tedaj, ker jih niso učili slovenskih črk, kar z nemškimi črkami. Ljubezen je močnejša od sovraštva, ljubezen premaga vse. Doižm>st Kranjcev. Med Slovenci imamo Kranjci posebne odlično stališče kot jedro slovenstva v kro-novini z odločno narodno večino, Dostojanstvo nam nalaga tudi posebne naloge. V preteklosti smo v tem precej grešili, V narodnem oziru smo dostikrat uravnavali politiko tako, da smo obmejne brate bolj odbijali kot navezavah na središče. Za kruti boj ha mejah smo se sicer navdušeno zavzemali v raznih trrenutkih, včasih pa smo se tako zavzeli za kranjski strankarski boj, da smo odvrnili pozornost od meje ali celo godrnjali nad izključno narodnim stališčem obmejnih boriteljev. Sedaj je vse naše življenje dobilo narodni značaj, narodno vprašanje je zmagalo nad vsemi drugimi vprašanji. Naši dolžnosti so torej posebne važne. Slovenci se borimo na celi Črti zo samoodločbo, za demokratizacijo v vsakem oziri^. Vsi obmejni Slovenci pa tudi vsi nasprotniki naši gledajo na nas, kako vršimo načela, za katera se bije ves naš boj, sami v domači hiši. In kaj vidijo? Na mesto samoodločbe trpimo doma tiranijo (strahovlado) dr. Šušteršičevo, namesto samoodločbe in samouprave vlada pri nas deželni odbor kot izrazita olignrhija. Res, da zabavljamo, prenašamo pa vendarle. Ali ste že zahtevali vsi, ki ste podpisali deklaracijo, tudi odločno, da se skliče naš deželni zbor, da bo res pred celo javr ostjo reševal važne ljudske zadeve, ki jih je polna sedanja težka doba, da bomo v deželne zadeve in i jih reševanje posvečeni vsi, ne samo par deželnih odbornikov, ki jim je svoječasno res ljudstvo dalo zaupanje, ki so pa v usodnem času ljudstvo zapustili in krenili svoja pota proti ljudski volji, zraven pa s? obnašajo, kot bi enkrat izraženo zaupanje veljalo za večne čase in za vsa dela tudi proti ljudstvu. Kranjski Slovenci, naše obnašanje proti deželnemu odbora ostro opazujeio naši obmejni bratje, vzeli ga bodo za merilo naše politične resnosti. Sodili nas bodo po treznem delu, ne po besedah. Zato zahtevajmo povsod in z največji odločnostjo sklicanje dež''^ega zbora, da bo zahteval naše zadru-ženje in o . bo v delokrogu, ki mu je dan, izvrševal načela, zf katere se z nami vred bori vse demokratično ljudstvo celega sveta! Vojska. Š — Neka nervoznost je v zraku. Odkar se je vršil vojni svet v Versailles (ne Versaillesu izg. Ver-saj) in je govoril tudi Wilson v smislu nadaljevanja operacij, vemo vsi, da je glavno bojišče zopet tisto kakor je bilo v začetku vojske, Ko so Rusi proti pričakovanju hitro pričeli z ofenzivo v Galiciji, je romajo glavno bojišče na rusko fronto; sedaj pa, ko je Trockij naznanil konec vojske, je šlo pa spet nazaj. Vprašanje je samo, kdaj se bo začelo in kdo bo začel. Iz časnikarskih poročil entente zveni neka tiha skrb da ne bi začeli Nemci, zato so pričeli sedaj s še m ičnejšimi poizvedbami kakor pa smo jih že omenili. V^e kaže, da je zaenkrat pričakovati napada na nemški strani, zlasti, ker ameriška pomoč še ni izdatna. V Italiji nič novega, neki grič smo zasedli. Pač pa se bc moralo ne' ij zgoditi na rumunski fronti. Rumuni so zajezeni m d nami in med Ukrajino in lahko ovirajo ves pror-t žita po Donavi. Ker je ta sklenila mir, se Rumur ne nrrejo ganiti, miru pa tudi ne marajo. Naravno bi b o, da se odloči usoda Rumunije preje kakor pa se bije glavni boj na zapadu. Z Ukraiino smo sklenili mir. I i ti najbolj poudarjajo točko VII, ki nam obeta ukrajinsko žito in druge dobrote. Bralce prosimo, naj p.ečitajo članek: Umajina in žito za nas, da se ne bi kdo udajal prevelikim upom. Znamenja kažejo, da Rusi tega miru ne bodo priznali in da bodo navalili na Ukrajino. Omenjeni članek nam pravi, da to morajo napraviti, to je v njihovem posebnem interesu. Nihče na svetu dosedaj še ni tako prebrisano končal vojske kakor Trocki;. Vojsko je končal, miru pa ni sklenil Spozna se v tej zmešnjavi seveda nobeden in tudi nam nihče n3 more povedati, kaj je Trockij mislil. Splošno smatrajo njegovo dejanje za začetek miru, pa je boljše, če dvomimo, da' ne bi bilo morebitno razočaranje preveliko. Na vsak način se pa med Ukrajino in pravo Rusijo nekaj plete. Mi bi morali priti Ukrajincem na pomoč in zadnja poročila govorijo o nekih posvetovanjih v nemškem glavnem vojnem stanu, Politika. Volja slovenskega naroda za svobodno domovino združenega jugoslovanskega naroda je taka, kakor jo kažejo sledeče številke. Doslej je nam znanih: 564 občin, 361 krajev s 155.812 podpisi naših žen in deklet, 21 zastopov in šolskih svetov, 15 županov posebej, društev 49, c elav-stvo in podobni sloji v 102 krajih, duhovščina v 35 dekanijah, In volja tega ljudstva bo zmrtgala! • • • Notranja politika. Prihodnji torek bo Seidler II. iskal večino za svoj proračun. Ta pa ni gotova. Ra-zun neodjenljivih Jugoslovanov in Čehov so sedaj najodločnejši njegovi nasprotniki — Poljaki, ki so silno ogorčeni radi vladne politike, ki v Galiciji ni izpolnila niti ene 15 obljub in se sedaj približuje UKrajincem. katerim je Czernin priznal povečini poljsko holmsko gubernijo. Poljski narod je danes ves prevzet misli za samostojno celo Poljsko, tako, da tudi pri njem vedno bolj zori ideja samoodločbe. Naša nemška vlada in njeni zavezniki in zaveznice še vedno nočejo tega edinega pogoja pravičnega in trajnega miru med vsemi narodi. Vojna in m r? Nikjer ni sklep miru z Ukrajino mogel vzbuditi prisrčnega miru, kajti odhod ruskih bolj-ševikov iz Litovskega Bresta, še bolj pa njihova beseda, da osrednjih sil niso mogli pridobiti za samoodločbo zasedenih krajev, in pa njihova vojska proti Ukrajini, sta napravili tisti mir zelo dvomljiv in negotov. Omeniti pa moramo dve reči: nemški cesar je tudi zdaj mnenja, da ima nemški narod posebno poslanstvo na svetu, in zato je postavil geslo: Zmaga in nemški mir. VVilson pa je odgovoril Hertlingu in Czerninu tako spravljivo, da vsi miroljubi verujejo v njegovo poštenost. Zlasti se vidi, da Wilson veliko zida na Czernina. Uradno glasilo nemškega kanclerja je zavrglo Wilsonove nasvete. Ves svet sedaj čaka, ali bo Avstrija po Czerninu vendarle našla spravljivo besedo in to tik pred menda najhujšim spomladanskim prelivanjem krvi. Z mečem se ne doseže sko-rajšen, še manj — pravičen mir. Rojakom, Kdor je dolžan naročnino, naj jo takoj plača, sicer v marcu ne bo več dobival lista. Uredništvo in upravništvo. I ••»"•••Mtlll»IMIIIMI|MIIIIIIIIIIMIIIIIIII tlttllllllll '(llllllllItlllttKilitlltllKlllllllilllKlliiiii,,, Nova Založba v Ljubljani 8 i a i ■ : ■ : M j :: ■ : ima v zalogi še nekaj ■ • • "V • knjižic i; i 2 H * : : i Cena 2 K. H Naročilo na Novo Založbo v Ljubljani 'II MIHIH! 111| Ml IIMIIIf ltlllltl|tMtllt||||||f liiiiitf iiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča književna dela Nore Založbe: Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 risbami Hinka Smrekarja. Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji. 2 snopiča. (Izideta prihodnje dni.) H ■ B Uradnikom, aktivnim vseh kategorij, profesorjem in učiteljem katerih neobremenjena služnina znaša najmanj K 2.300'— na let«, dalje penzijonistom ki imajo vsaj K 1400'— pokojnine, dovoljuje = posojila ===== na podlagi življenjskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5 do 25 ieino amortizacijsko dobo. „SLAViJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - Sprejmejo se tadi potni. 1 za življensko zavarovan e i stalno plačo In provizij*. 1 Njene poroštvene in rezervne zaloge znašajo K 90369.566 28. Za škode je izplačala v 48 letih svojega obstanka K 160,278 154 41 — L< tna zavarovalnina in postranska plačila so znašala K 13 820552 85. Iz navedenih številk je razvidno, kako ie z umnim gospodarstvom napredovala prva slovanska zavarovalnica, ki vsakomur drage volje služi z najugodnejšimi pogoji za zavarovanje v rajnih oddelkih. Podrobna pojasnila daje brezplačno: Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani ki se slav. občinstvu najtopleje priporoča. ijiji mm ia I. ijiii reglstr. zadruga z omejeno zavezo. Letni zaključki Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejši piakati in vabila za shode in veselice Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikallj Itd. Stereotipiia -Litograf i i ja adran imn Delniška glavnica: K 12,000.000 Rezerve: nad K 1,000.000 Centrala t Trst. Podruinlce: Dubrovnik — Dunaj Kotor - Metkovlt Opatija — Spljet Slbenlk — Zader Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 J* Vloge na tekoči in žiro rafcun proti najugodnejšemu ob-restovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirja itd. in srečke c. kr. razredne loterije. ESKONT1RA: Menice, devize, vrednostne papirje itd IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PKEVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantnej«. ^■■■^■■■■■■■■■BBMflafliiifiiBaaiinis^ii^aaBjiiiiafiiaeaifi^ ^^Priporočamo tvrdko^^ Jos. Petelinca v Ljubljani. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galantarij-skega blaga. Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago. Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3. hiša. ". ■ * . ... .^Li^jfiEirr I Za prešanico f i od jabolk I | in hrušk J bodisi svežo ali suho • • umu cik o nj 1 KoHinska tovarna | kalnih primesi v LJubljani. Zobotrebce kupi sam« domače. (Parejta ceno!) i Kregar, izvozna mi, t St. Petra ces a štev. 21-23. II Nadomestilno toaletno milo parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno. (itlllllll MIIMMI lITl lili Mil MIIII|«»«t|tiTw Dncep 114 Rron 40 vin. Trgovci večji popust I Dobiva se pri tvrdki i n, Sv. Petra cesta štev. 26. Mlek v kupi po najvišji dovoljeni ceni vsako množino mleka pod najugodnejšimi dobavnimi pogoji. Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, zlasti razne vrste sira po primerni cenL jSiiiiPli centrala za skupni nakup in prodalo v Ljubljani ————— registrovana zadruga x omejeno zaveso. Stalna zaloga poljedelskih strojev: ■otorjav, Mlatila!«, vlteljav, slaMorezalt, reporaasic, briepnri laikov, piugev, fcrau, Oatllnikev itd. y. Prodaja: 'U | anetnlk jjaejil, keleaijalaefa la špecerijskega blag« ier p*l>*kik pridelkov. -— ..... Zaloga: travnik ia ileteljnik semen, pase, korenja, repe. ....... ■ -»-———. Zaloga: pristnega domaČega ia ogrskega viaa, žganja itd. ..... Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna. Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. — Odgovorni nrednik: Ježef O e • t i h i a r, državni poslanec. -r Tisk: Učiteljske tiskarn« v Ljubljani.