311
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 265.
Pri kralju Eumaniki. Zopet Mirambo. V Udjidji-u. Tanga-
nika.
Sedaj se je Stanley obrnil proti Nilu Aleksandri, ki se tudi Kaghera naziva. Hotel je, da ga temeljito prouči, da preišče, od kodi prihaja voda te reke. V njegovih preiskavanjih mu je šel vrlo na roko vladar te zemlje, kralj Rumanika, kateri je njemu na ljubo sklical pravi geografski kongres. Nič čudnejšega nego mnenja teh domačinov o znanstvenih vprašanjih. Kar so povedali, bilo je smešno, časih fantastično, skoro vselej pa protislovno. Vendar pa je iz te zmesi potegnil Stanley po kako bilko, s kakoršno se zna okoristiti le izvedenec.
Sploh pa črncem nikakor ni šlo v glavo, da more človek radi golega znanstvenega preiskovanja tako daleč potovati, toliko potrošiti, toliko pretrpeti i. t. d. Ali kralj Rumanika je bil v tem pogledu prava izjema, pokazoval je najživejše zanimanje za Stanleyevo delo. Kedar je naš potnik govoril, obrnil se je kraJj proti njemu in ga poslušal z največjo pozornostjo. Kedar je bilo treba pojasniti kako dvojbo, hipotezo, pri tistej priči je poslal vladar po človeka, kateri je bil najbolje izveden in izpraševal ga je sam o pre-pornih točkah. On je vsak čas zatrjeval, da je zanj izredna čast, da ima belega človeka v svojej državi, in dal je voditi svojega gosta k jezeru, k obalam, na gore, k izvorom tople vode, k vsemu, kar je moglo zanimati potnika. Rumanika je nekako idealen črnec, in čas, ki ga je Stanley preživel na njegovem dvoru, bil je ploden na koristnih in važnih dokazilih za re-šenje velikega problema o izvorih Nila.
Sedaj pa je Stanley spremenil svoj načrt, krenil je po drugem potu. Več kot leto dnij je bil posvetil preiskovanju najjužnejših izvirov Nila. Oplovil je Viktorijo Njanzo, in mogel je s Speke-om trditi, da ta neizmerna vodna površina je eno samo jezero, dočim so Livingstone, Burton in drugi pisali, da jih ima petero. On je prehodil peš na stotine milj severne obale, preiskal je zemlje, ki meje na jezero Muta Nzige, in ker ni mogel proti Nilu Aleksandri, in ga je sledil do polovice njegovega toka. Ker pa so mu tu domačini pot zaprli, rekel je z Bogom zemljam v področju Nila, in krenil je proti Tanganiki.
Poučni in zabavni del.
312
Ta prememba pota ga je napeljala, da odkrije Kongo.
Stanley je bil že deset dnij na potu proti Tan-ganiki, kar izve, da se približuje Mirambo, katerega je kakor se čitatelj spominja, spoznal bil na ne posebno prijeten način na prvem svojem potu. S pomočjo svojih Ruga-Rug je lovil divji vladar po tej okolici robove in pobiral slonovo kost. On dade poprašati Stanleya, ali je beli človek še njegov neprijatelj, ali mu hoče dati dobro besedo.
„Povedite Mirambu"' odgovori Stanley, „da ga želim videti. Ko sem postal prijatelj Mtesi, Rumaniki in vsem kraljem, kar sem jih našel na svojem potu, biti mi hoče ljubo in drago, da imam za prijatelja tudi Mirambo "
Drugega dne se predstavi strašni črni poglavar s spremstvom Ruga-Rug. Stanley zatrjuje, da je ta obisk spremenil vse predstave, ki jih je popreje imel o tem kralju. Naš potnik se je vprašal sam, ali je to res Mirambo, kateri se mu je tu pokazoval kot človek brez velikih zahtev, nedolžnega izraza in miroljubnega ponašanja. Vse življenje, vsa dela Mirambova se zelo slabo zlagajo s to sliko.
Stanley je ž njimi zamenil kri. Oba nova prijatelja sta si sedla nasproti na čilim, voditelj spremstva pa je vrezal enega in drugega v desno nogo, vzel vsakemu po nekoliko kapljic krvi in jo prenesel od jednega na drugega. Potem je zavpil: Ako kdo vaju odslej izdade pobratimstvo, katero vaju spaja, požre naj ga lev, piči naj ga kača, zagreni naj mu jed, zapuste naj ga prijatelji, izpali naj se mu puška v roki in ga rani, preganja naj ga do smrti vse, kar je. malopridno."
Po tem obredu sta izmenila darove, in ločila sta se kot brata. Stanley ni videl več Miramba, ali nekaj let pozneje je navalil ta unjamuesijski kralj in razbojnik, po starej svojej navadi, na naše karavane, in pobil je Cartera in Badenheada v zemlji Pimbue.
Stanley je šel naravnost proti jezeru Tanganiki, in dospel je 26. maja v Udjidji, tje, kjer je pred štirimi leti našel Livingstone-a.
Oj divnega pogleda! Nebes je čisto moder, jezero mirno. Z leve in desne se košate palmovi in figovi gaji, pred seboj pa vidiš visoko trstiko, iz katere gledajo revne in stožkaste strehe. Dolgorogati voli se napenjajo na vodi, osli dirjajo sem in tje in rigajo; koze, ovce in psi se klatijo po trgu, okoli katerega se vrste arabska stanovanja, čvrste in prostrane zgradbe od vhojene zemlje s širokimi in svežimi verandami. Palme, dinje, banane razprostirajo nad temi poslopji svoje vitke veje in perje, čegar zelenilo se harmoniški odbija od sivkastorujave boje zidov in plotov.
Sejm udjidjijski je vreden, da se omeni, ker je eden najvažnejših v celem kraju. Na ta sejm dona-šajo vse okolne zemlje svoje pridelke in izdelke. Jeden prinese sezama, graha, masla, jajc, piščet;  drugi pri-
žene koze, ovce in druge žival; tretji prinese zelenih in zrelih banan. Nadalje se tu prodaje železna žica, prstenje, železne narokvice; potem suhi maniok, posušene ribe, sol, orehi, zelenjava, dinje in kumare. Kar se tiče, domačinov, prodajajo zlasti robove, sveže ribe, slonovo kost, pletene košare, ribarske mreže, sulice, loke in strelice. Mesto novca služi jim razna bisernina.
V Udjidji-u je dosta Arabcev, kateri so imoviti možje, oni drže v svojej roki faktično bogastvo in moč zemlje.
Domačini so okretni brodarji, vešči veslarji, lete ti preko jezera kakor vodne ptice, izvajajo s svojimi ozkimi pirogami razna vratolomna kretanja, da človeka stresa strah in groza radi tolike smelosti.
Stanleyev namen, kedar je zopet prišel k jezeru bil je ta, da pazljivo obide njegov obod z zapadne strani, in da se prepriča o tem, ali ima ta velika voda kak iztok ali ga nima. Cameron, ki je malo pred njim bil tu, nagibal je k nazoru, da ga ima, in zaznamoval je kot iztok jezera reko Lukugo, katera teče proti zapadu, in katera je pritok reke Livingstone. Stanley je mislil nasproti, da se to veliko jezero nikjer ne izliva, in ta misel se je učvrstila sedaj v njegove] glavi vsled nekih navideznih razlogov.
Stanley je dosta učinil za poznavanje tega jezera, njegovim izvajanjem bi se dalo pokloniti brez ugovora, da jih ne ometava mož, kateremu nobeden ne more odrekati naučnega ugleda, pomorski poročnik Cameron. ki je prvi obšel obod velikega jezera, in mu izrecno zaznamoval kot iztok reko Lukugo.