,t>raževanje delavcev, za- pripravljeno tudi s fi- jxni sredstvi pomagati Ici se žele dodatno izo- j. Nad 30 učencev ima- pok-licni šoli mizarske , v Mariboru, večje šte- valificiranih delavcev pa uje delovodsko šolo le- t,roke pri konjiški delav- ^liverzi. )DA NA CESTAH Javno močno deževje in te so pustošile tudi v šlci občini. Zlasti so bi- 2adeti visokogorski kra- ,edeli smo, da je edina ki povezuje Malo goro [jno, močno poškodova- uničena. Podobno se je [o tudi v drugih krajih >tret>no bo veliko truda, )do ceste v konjiški ob- iti so že itak zelo slabe, iivljene ali vsaj prevoz- ÜRBANiSTiÖNi DGRAM SPREJET Danistični program, ki 5 za šmarsko občino že leta izdelal Zavod -^a edek gospodarstva iz Ce- ja obdobje do leta 2001, il letos v mesecu aprilu mjen za širšo javnost v torüi občinske skupščine narju pri Jelšah. Do da ni bilo Od občanov nobe- bistvenih pripomb, ki naj irbaiiističnd načrt karkoli menile. •banistični program šm&.t občine vsebuje precej tiva in je dobro obdelan, rogramu so zajeta naselija irje pri Jelšah, Rogaška ina, Rogatec in Kozje. Ža- lni načrt zajema naselja tinje, Grobelno in Podče- K Svoj urbanistični red iobila tudi naselja Bistri- )b Sotli, Podsreda, Lesič- Imeno, Podplat, Dobro- Kristanvrh, Lembeg, Pri- a, Šentvid in Kostrivnica. ostala naselja, ki niso na- ma, se bodo razvijala pod sorstvom in v okviru ob- ečih naselij. MST TELEVIZOR ŠOLARČKOM tedstavni^ki časopisnega ijetja Komunist iz Ljub- IB so pred nedavnim izro- t šolarjem osnovne šole •tKinega heroja Tončke Ce- ® v Lesičnem pri Kozjem poboma nov televizor. Le- te šolarji so bili daru zelo löi, uporabljali pa ga bo- ža šolske namene. Najbolj Vesele športnih filmov, so ® povedali, saj stari tele- ®r že zdavnaj ne služi več ®iemu namenu. " OBNOVILI BODO ŠOLO ^Gotovljah pri 2alcu so ^li z obnovitvenimi deU *^adbi osnovne šole. Ob- bodo fasado, zamenja- li okna in vrata, svojo pcxio- bo pa bodo spremenile tudi vse štiri učilnice. Velika pri- dobitev bo tudi nova šolska kuhinja, centralna kurjava in garderoba. BORCI PRI SV. URHU Krajevna organizacija ZZB NOV v Žalcu pripravlja za svoje člane ob Dnevu vstaje skupinski izlet k Sv. Urhu prj Ljubljani. Na pot se bodo odpeljali s trema avtobusi, vendar je pripravljalni odbor v skrbeh, če bo dovolj pro- stora za vse prijavljene, saj je zanimanje za obisk zlogla- sne mučilnice zelo veliko. O USTAVNIH DOPOLNILIH Predstavniki občinske skup- ščine v 2alcu, občinske kon- ference SZDL, občinskega sindikalnega sveta in komi- teja ZK so pred dnevi pri- pravili razgovore z nekateri- mi delovnimi organizacijami na območju žalske občine. Beseda je tekla predvsem o uresničevanju ustavnih dopol- nil, pogovarjali pa so se tu- di o doseženi stopnji samo- upravnih odnosov in notra- nji zakonodaji, ki je s sled- njimi tesno povezana. Obe- nem so govorili o pripravah in o gospodarskem položaju na bližnje občinske volitve v teh podjetjih. Do sedaj so obiskali štiri delovne organizacije: Inde na Vranskem, Obrtnik v Prebol- du ter Gradnjo in Sigmo v 2alcu. VRANSKI VODOVO Minuli petek je bila na Vranskem razširjena seja sve- ta krajevne skupnosti. Raz- pravljali so o zaključku re- konstrukcije vodovoda, o as- faltiranju ceste v Praproče, obravnavali so prošnje obča- nov za denarno pomoč, ki jo bodo potrebovali pri popra- vilu cest, ob koncu pa so go- vorili o novi mrliški veži na Vranskem. Vsi udeleženci seje so z za- dovoljstvom ugotovili, da so obnovitvena dela na krajev- nem vodovodu pri koncu, po- trebno je samo še zagoto-vriti denarna sredstva za i>okritje nastalih dolgov. Asfaltiranje ceste v Prapročah bo tudi kmalu končano, zato bodo za krajevni praznik, 12. septem- bra, pripravili svečano otvo- ritev obeh novih objektov. Obenem bodo na čreti odprli nov planinski dom s spomin- sko ploščo, ki bo obiskovalce opozarjala na legendarno bit- ko 1. štajerskega bataljona na tem območju Posebno živahna je bila raz- prava o razdehtvi denarnih sredstev med občane, ki so zaprosih za materialno po- moč. Mnogo jih je, ki si zelo prizadevajo, da bi kar največ naredili s prostovoljnim de- lom in denarnim samopri- spevkom, zato bi VSi ti zaslu- žili pomoč, kljub temu pa so na seji soglasno sklenili, da bodo denar v glavnem name- nili za cesto v Zaplanino, saj jo je zadnja poplava močno poškodovala. Ob koncu so se še dogovo- rili, da bodo pričeli z akcijo za gradnjo nove mrliške veže na Vrans-iem. Preboldski jamarji so se tokrat spustili v Kozjansko podzemlje. Raziskali so dve jami v bližini Podčetrt- ka. Doslej so na Kozjanskem raziskovali že trikrat in tako skupno z zadnjo akcijo raziskali še štiri ja- me, še več pa jih nameravajo v bližnji prihodnosti. Na sliki: Miro Simenovski pri raziskovanju Kodri- novega brezna pri Podčetrtku. Foto: T. Vedenik Zmagovalca' iz Gradca Bojan Jurko (levo) in Boris Čop. (Foto: EG) Naša ekipa na pionirskih olimpijskih igrah v Gradcu je bila zelo uspešna. V fan- tovski ekipi sta se najbolj odlikovala Boris Cop in Bo- jan Jurko. Ker smo o Borisu že pisali, vam danes pred- stavljamo še druge favorite: Bojana, ki je na tekmovanju prejel srebrno kolajno v sko- ku v višino. Zaprosil sem ga za kratek razgovor. 9 Da si bil priznanja vesel najbrž ni potrebno omenjati. Kaj ti to priznanje osebno pomeni? Priznanja sem bil zelo ve- sel. Svoj rezultat bom skušal zboljšati. Nedvomno mi je kolajna v veliko vzpodbudo za nadaljni trening. ^ Kaj meniš o kvaliteti iger? Odkar smo bili v Udinah, se je raven skakalcev znižala. Tako je bil Cop brez konku- rente. O S katerimi športnimi pa- nogami se še ukvarjaš? Ukvarjam se z večino šport- nih panog, a najbolj pri srcu mi je atletika. Tudi tekmu- jem v večini atletskih panog. 0 Verjetno si tudi v šoli do- ber dijak. Katero šolo obisku- ješ in s kakšnim si izdelal razred? Obiskujem celjsko gimna- zijo. Sedaj sem končal prvi letnik in to s prav dobrim uspehom. 0 Kakšne načrte imaš za prihodnost? Treniral bom peteroboj. % Te šport moti pri šolskem uspehu? Nekoliko že, saj obiskujem tudi glasbeno šolo. B. JERANKO BORCEM BELOKRANJ. SKEGA ODREDA Občinski odbor ZZB NOV ČRNOMELJ obvešča vse borce belokranjskega odreda in Belokranjce, ki živijo na območju celjske regije, da bo v nedeljo, 23. julija, «b 9. uri do- poldne na Mirni gori pro- slava 30. obletnice ustano- vitve belokranjskega odre- da. Dostop na Mirno goro je mogoč tudi z avtobusi. Vabljeni! F. DRAGAN DIREKTOR ZICNE S prvim julijem letošnjega leta je v celjskem kolektivu 2ična prevzel mesto direktor- ja FRANC DRAGAN, dipl. ing. Dragan je bil med dru- gim pred leti tudi predsednik skupščine občine Krško. Če- stitamo k imenovanju z željo, da bi pri svojem delu tudi v bodoče žel kar največ uspe- hov. KAKO PRITI DO ATOirJBILA Dan dana.šnji, ko se vse draži, se seveda dražijo tudi avtomobili. Ko je ravno »prisparal« sosedov Francel za novega fička, pa so fičku ceno zopet nabili za petsto jur- jev gor. Vsi tarnajo nad našimi avtomobili in njih ccno. Vsi so za naše žepe predragi. Ce ga vzameš na kredit, pa potem tri leta nisi sit. Je že tako. Gospod se v ličnem * fičku pelje (ali pa tudi škodi), a trebuh njegov kislo repo melje. Za to malo anketo smo poiskali nekaj starih ška- telj in njih lastnike na naših cestah in poslušali voznike, kaj pravijo o cenah avtomobilov in kako bodo kupili no- vega, ko jim bo ta odslužil. Nekateri bi šli v Nemčijo dmgi spet drugače, vsekakor pa bo kakorkoli težko. J02E LAZAR (ima tri sta- re opel rekorde. Najstarejši jih ima že dvajset. Enega predeluje v športnega. Re fcord CE 382—23): »Tega bom prodal, ter tako dobil zanj nekaj denarja. Potem bom kupil od puncinega očeta av- to. Tako bo šlo še najbolj poceni. Upam vsaj tako. Ne- kaj bom še prihranU, vzel kredit pa lx) šlo. To bo še najboljši način zame, ka.ko priti do avtomobila. Nov ne bo, peljalo se pa le bo.« IVO KAJBA (ima štiri leta staro škodo CE 180—12, ku- pdl je staro in je zadovoljen z njo.) »To bi pa čisto sigur- no najprej tega prodal. Po- tem bi moral fejst šparati pa še bi težko šlo. Najboljša rešitev je družinsko posoji- lo. Tako potem počasi pla- čuješ in ti ni treba imeti skrbd. Dobro je tudi, če sta oba v službi. Seveda le če eden fejst zasluži. Treba bi bilo fejst delat in trpet zra- ven, da bi ga lahko kupili.« ADOLF POTOČNIK (okro- glo sedem let star fičo, pa kar pleh visi od njega CE 57^2): »Veš kako je. Danes si je nov avto težko privo- ščiti čeprav sd ga v mislih že kupujem in mislim na to, da ga bo enkrat treba kupi- ti. Ker sem privatnik je pri teh dajatvah to nekaj težke- ga. Ker še materiala ni blizu me še prevozi drago pridejo Avto kupiti je že prava umet- nost.« FRANC KOLENC (je upo- kojeni avtobusni šofer pri Iz- letniku. Ima že petindvajset let starega fiata Topolinota, za katerega pravi, da gre kot urca. CE 158—32.) »Najbolje bi ga bik) zadeti na loteriji. Ker pa to ne gre, ga je treba kupiti. Fajn bd tudi bilo če ga bi kdo pozabil na par- kir placu. Ce kupiš pa no- vega, ti pa ni treba več jest niti pit. Razen vode, kar je pa za šoferja tabolš.« IVAN RANDELOV (zapo- slen je v tovarni gospodinj- ske opreme Gorenje Velenje. Ima šest let starega amija 6 s celjsko registracijo.) »Se- daj, ko je vse tako drago, si delavci novega železnega ko- njička kar težko privoščima. Tale -moj le sicer bolj bogi, peljat se pa vseeno da. Sedaj mi ga že sinek prižiga, pa je najbolje, če je avto star in zdelan.« Avtomobili so dragi, a še dražji bedo. Vendar je pn nas že tako, da če bodo avti še tako dragi, ljudje se" bo- do voziti hoteli. Vsak bo raje malo lačen, kot pa da bi se pustil sosedu, ki se baha s svojim novim avtomobilom. Sicer pa je čisto vseano," mercedcs ali škrda, gre pa le. Samo žejna sta različno. Boris Mlinar