Številka 194.
Trst v ponedeljek 16. julija 1906.
Tečaj XXXI.
I shaja vsaki dan "M
tidt od iedel;ii ii prauiflk ob 5. uri, oh poMdcijfll ob 9. in ziatrai. Posamične Številke ee prodajajo po 3 nv6 (6 #t»tink> ▼ mnoeih tobakanub v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorifis Kranju" t" t. Petru, £e£anif NabreŽini, S*. Luciji, Tolrmrn*^
AjdovSćini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. C.ne cjclasov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 21, r.unj; za trgovinske in obrtne oglase po 20 »tot. ; ra oemrtuice, zanvcle, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka ua-daljna vrata K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost*'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko.
V edlnoati je moč t
NaroSnlna »alt
za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. —- Na
naročbe brez doposlaue naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo linta.
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galattl 18. (Narodni dom), Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija luta „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatta St. 18.
Poltao-fcraallaični račun št. 841.652. ssccccr •tov. US7. ——
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
u
Brzojavne vesti.
t Marija Goluchowska.
DUNAJ 15. Po noći jc na posestvu Skala v Galiciji umrla Marija Goluchovvska, mati ministra unanjih stvari, grofa Golucho\v-
skega.
Srbska skupščina.
BELIGRAD 15. Skupščina jc izvolila Stanojcviča predsednikom, Milana Gjurića in IJracinaca (.staroradikalce) podpredsednikoma.
Vojna v Srednji Ameriki.
NEW-YORK 15. Republika Honduras je napovedala vojno GuatcmalL Parnik napaden od pomorskih roparjev.
HONGKONG 15. Parnik „Saiuar" jc bil petdeset milj od Vuča na napaden od pomorskih roparjev. Pri tem sta bila ubita en cngležki misijonar 111 en kitajec. Kapitan ladije je bil težko ranjen. Roparji so ubcŽali,

Rusija.
PElKOGRAl) 15. Vsi murna rji v Kr«»nsladtu so se, kakor poroča list »Misi«, hranili prisostvovati zadušili maši za pod admirala < 'ukiiina.
Revolucionarna stranka v Sebasto-pulju je prepovedala tamošnjim tiskarnam tiskati na trakovih vencev podadmirala Cuknina, pod pretnjo, da se bo v dotične tiskarne vrglo bombe.
PKTROGRAD 15. Še vedno vlada nejasnost glede položaja ministerstva, ker so težave glede sestave koalicijskega ministerstva.
Plil KOGKAD 15. Včerajšnji sklep državnega sveta, s katerim je bil odklonjen predlog vlade, ki g«i je duma že vspre-jela glede kredita 50 milijonov rubljev za bedno prebivalstvo, se smatra kakor nezaupnica državnega sveta nasproti niini-sterstvu Gorcmikin. Ta - klep utegne po-vspešiti odstop ministerstva.
PEIROGRAD 15. V parku v Pe-tcrliofu jc neki 26 letni mož ustrelil generala Kozlova. Morilec zagotovlja, da se ni nikdar bavil s politiko ter da se je motil, ker je imel Koz'ova za 1 repova, kateremu je bil zelo podoben.
PETROGRAD 15. Sklicanje cerkvenega zbora, ki se je imelo vršiti v jeseni, je odloženo na nedoločen čas. Pobjedo-noseev je izročil carju spomenico, v ka uri je označil sklicanje cerkvenega zbora kakor nevarnost za državo, ker spravi cerkveni zbor na dan notranje politične
PODLISTE K.
Ufisi iz Italije.
Spomini s pota.
1' i b e Franjo Krašovec.
m.
Gosp. Salerni je imel v rokah ves aranžma v Lorettu. Sam ni imel prostora za nas vsah. Zato je najel pri drugih lo-retanskih krčmarjih stanovanje in naročil hrano. Z našim vodstvom jc imel pogojeno vse skupaj. On je seveda moral plačati za nas tudi manjšim krčmarjem : kolikor njegovih vizitnic so kakemu krčmarju dali naši popotniki, za toliko oseb je Salerni plačal krtmarjem. Vsled zmešnjave, ki jo jc provzročil omenjeni člen naše družbe že v Ankoni, so sedaj nasLajali nasledki. Lo-retanski krčmarji so vsprejemali samo osebe se Salernijevo vizitnico. Tako se je pripetilo, da so izmed naših potnikov sprejeli mater, hčer pa postavili na ulico. Čisto logično: krčmar ne bo zastonj vspre-jemal naših potnikov; saj mu g. Salerni plača le za toliko oseb. kolikor vizitnic mu da. Konfuzija je bila gotova. Nekateri
stvari. Car je odobril izvajanja Pobje-nosceva ter odredil, da se sklicanje cerkvenega zbora odgodi.
NIKOLAJEV 15. Zastopnik neke to varne sladkorja je bil včeraj na potu v banko napaden ter oropan 30.000 rabljev. En ropar jc bil uja, eden ustreljen, ostali so zbežali.

Drobne politične vesti.
Glavno zborovanje 11 e 111 š k i h socijalnih demokratov prične dne 23. septembra v Mannlieimu. Na dnevnem redu bodo nastopne točke : O praznovanju 1. maja. o splošnem štrajku, o mednarodnem kongresu, o socijalni demokraciji in ljudski vzgoji, o kazenskem pravu, kazenskem pravdnem redu ino izvršitvi kazni.
V o j 11 a m e d S a 1 v a d o r j e m i n G u a t c 111 a 1 o. Iz Londona poročajo od 13. t. m.: Konzul v Guatcmali je prejel uradno brzojavko iz New Orleansa, da jc med republikama Salvador in Guatemala v Srednji Ameriki izbruhnila vojna in da se je že vršil Loj pri Ml Jidaru, v katerem so bile čete Sulvadorske poražene, pal je tudi njihov poveljnik Rcgalado.
Republika Salvador šteje 1,000.000 prebivalcev, t^r ima 3000 vojakov, v slučaju vojne še 18.000 milice. Armada republike Guatemala šteje pa 57.000 in 30.000 mož rezerve.
1904. in od tedaj je Čuknin ostal v Se-bastopolu. Meseca februvarija 1905. je bil Čuknin določen za poveljnika druge ruske eskadre na Skrajnem Uztoku, a na mesto njega je bil potem imenovan admiral Roždestvenski. Znano jc, da se je lansko leto uprla oklopnjača križarka črnomorske eskadre »Potemkin«, in da je bil letos obsojen na smrt poročnik Schmidt, ki je bil na »Potemkinu« poveljnik upornikov.

Rusija.
Admiral Čuknin
ki jc te dni v Sebastopolu umrl vsled rane, zadubljene povodom atentata, jc bil -star šc le 58 let. Vojaške šole je izvršil v Pe-trogradu. Do leta 1890 je bil Čuknin pri-deljen pomorsko tehniškemu resortu kakor kapitan druzega razreda. Omenjenega leta je postal kapitan prvega razreda ter poveljnik vojne ladije, leta 1896 je bil imenovan poveljnikom pristanišča v Vladivo-stoku, kjer je ostal tri leta. Tukaj je Čuknin pokazal svoje organizatorično delovanje, a tudi svojo strogost. Ko se je povrnil iz Vladivostoka, je postal načelnik pomorske akademije, potem ravnatelj zbora kadetov vojne mornarice. Ko se jc potopila oklopnjača »Petropavlosk « ž njo admiral Makarov, ter je Skrydlov, tedaj poveljnik črnomorske eskadre, prevzel poveljstvo nad rusko floto na skrajnem Vztoku, je bil Čuknin imenovan naslednikom admirala Skrydlova. To je bilo leta
istrski glas na naslov Dalmacije.
»Onmibus« je priobčil te dni nastopni članek:
»Vladna volilna preosnova za dežele in kraljevine, zastopane v državnem zboru, je spravila v skrb vse narode v tej polovici monarhije. Načrt te vladne volilne reforme se razpravlja sedaj v posebnem odseku za volilno reformo. Odsek pretresa ta zakonski načrt po pojedinih deželah in se razprave v tem poglegu v glavnem vrše okolo razdeljenja volilnih okrajev.
Nas zanimlje posebno razdeljenje volilnih okrajev v naših južnih pokrajinah. Prva je došla v razpravo D.dmacija, a med ostalimi deželami, v katerih bivajo Slovani v večih množinah, bila je doslej Štajerska (I11 Kranjska in Koroška. »Op. Edin.«) o kateri je odbor razpravljal in določil število in razdelitev volilnih okrajev.
Še prej, nego je imela priti v razpravo razdelitev volilnih okrajev za Dalmacijo, so avstrijski Italijani stopili pred parlament z raznimi resolucijami, protesti in spomenicami, s katerimi .so odločno zahtevali, da se jim razun šestega mandata za Istro in Trst dade tudi en mandat v Dalmaciji. Ta zahteva Italijanov je našla v nekem krogu hrvatskih politikov naklonjenosti, ki so jej dajali izraza potom svojih novin in so v načelu pritrjali tej zahtevi, kakor opravičeni. En tak izraz o tem vprašanju smo svojedobno posneli iz spljetskega »Našega Jedinstva« in smo, ozirom na razmerje Italijanov nasproti Hrvatov in Slovencem v našem Primorju, popolnoma odobrili stališče, naglašeno v rečenem listu. V hrvatskih vrstah bilo je celo tudi takih, ki so brezpogojno privo-ljevali v zahtevo Italijanov in ki so smatrali z \ opravičeno, da se Italijanom dade en mandat. To vse je šlo v imenu sloge z Italijani v Dalmaciji. Od naših strani smo opozarjali (da ne rečemo : prosili) brate v Dalmaciji, da na teh pogajanji h jemljejo v obzir postopanje Italijanov nasproti Hrvatom in Slovencem v
naši potniki so bili tudi preizbirčni : neki zakonski par naše družbe je trdil, da za nobeno ceno ne gre v privatno hišo spat, dasi stanujejo v njej najboljši meščani. — Drugim so bile podstrešne sobe prezama-zane: znanci in sorodniki so hoteli prenočevati skupaj, ali vsaj v bližini, in tako si je naše občinstvo še samo povečalo to težavno stanje. Mnoge naše dame so pla-kajc begale po ulicah in bilo je že čez polunoči, ko še niso imeli strehe. Po mojem prepričanju so konfuzijo povečale dve okolnosti: neznanje jezika in brezmejna nezaupnost naših popotnikov. V naši družbi, sestoječi iz skoro tristo glav, ni bilo ne enega, ki bi znal perfektno laški, izvzeiuši nekega Slovenca, goriškega duhovnika, ki jc pa bil starin popolnama indolenten. K temu je prihajala okolnost, da v vsem Lorettu ni žive duše, ki bi znal le malce nemški ko n-verzirati. O češčini seveda niti govora ni. — Pomislite si torej, kako težko je moralo biti občevanje s pomočjo mimike in gestikulacije 1 Gosp. Salerni res umi francoski, ali nemški ne. Ta neprijeten
položaj pa je izdatno povečala nezaupnost naših izletnikov. Pripuščam, da je >vsprejem« na naše popotnike na kolodvoru vrlo depresivno uplival, ali taka nezaupnost in pesimizem, kakor so ga izkazovali naši brezstrešni potniki nasproti Loretančanom pa nista bila na mestu. Vsakdo se je bal, da ga v privatni hiši ubijejo, ali pa vsaj oropajo. Videl sem meščanov, ki so naše romarje gostoljubno in z odkritosrčnimi nameni vabili v svoja do-movja; ko pa so videli ta neopravičen pesimizem jih jc to seveda raztogotilo, da so zaprli svoja domovja, šli spat, naše pesimiste pa pustili, da so begali v pozni noči po temnih ulicah. Jaz smatram ravnanje Loretancev za popolnoma korektno. Bože! tudi jaz ne bi postopal drugače! Da nam prihaja tujec iz devete dežele in mi mu, nepoznancu, odpiramo svoj dom, on pa nam jasno izraža svojo nezaupnost: ob vsej hladnosti bi to popalilo tudi nas. Ako bi pa bili nasproti takim izrazom nezaupanja hladni in indolentni, pričalo bi to na upravičenost pesimizma, ker nezaslužena nezaupnost boli in razvname poštenjaka — — —.
tukajšnjih krajih, ter smo označali svoje stališče. Zdi se, da so naši bratje v Dalmaciji upoštevali naše nevolje kar jim služi na čast. Ali glej, še večo nevoljo: branitelji sloge so nastopili proti nam z drugimi članki, iz katerih se jc vsula vreča žaljenj in nizkih podtikanj na požrtvovalno tržaško »Edinost« in na tržaške slovenske rodoljube.
Tu omenja »Omnibusi razpravo v odseku za volilno reformo glede Dalmacije in burnih zahtev Italijanov, da se jim tudi tam da en mandat. Potem nadaljuje:
Pojav pak, ki nas je zelo nemilo zadel, je ta, da so nekatere hrvatske novine v Dalmaciji grajale svoje poslance, kakor da so storili kak nerodoljuben čin s tem, ker niso dali Italijanom v Dalmaciji onega mandata.
Nočemo izticati, koliko dogovorov, kompromisov in naporov jc trebalo, predno se je vzelo Italijanom zastopstvo na Dunaju ki jim jejc dajalo veleposestvo. Ako se ne motimo, so se ravno sedanji priporo-čcvalci italijanskega mandata najbolj zaletavali v dalmatinske »narodnjake«, da so se svojo politiko zakrivili, da v parlamentu na Dunaju ni izražen izključno hrvatski značaj dežele. To jc seveda dobro došlo Italijanom i njihovim slovanožrskiin novi-nam. »Piccoloi požira požrešno to hrvatsko hrano in jo prežveka.
Priznavamo radi, da tudi spljetska »Svoboda« ne zaostaja za drugimi rodoljubnimi novinami v obrambi opravičenih zahtev v Istri ali ni smela pustiti iz vida dejstva, da se Italijani z zobmi in nohti vpirajo temu, da bi se Slovencem v Trstu dal en mandat, da niti ne omenjamo, kakova jc italijanska razdelitev okrajev v Istri, kako bi hoteli ž njo pogoltniti dve tretjini Hrvatov in Slovcnccv in kjer hočejo po vsej sili še en mandat (So ga mej tem že dobili. »Op. uredništ. Edin.«). Poznano je pak, da so po novi volilni reformi Italijani med vsemi narodi najbolj favorizirani. Kajti, med tem ko drugi narodi dobijo povprečno na 70.000 duš en mandat, ga dobijo Italijani na 40.000, in v nekaterih krajih cclo na manje.
Kako se more torej grajati koga zato, ker ni hotel dopustiti da 16.000 Italijanov v Dalmaciji dobe enega poslanca ?!! Čudimo se, kako se je moglo napisati kaj ta-cega po vedenju Italijanov na glasovanju v odseku povodom razprave o radelitvi volilnih okrajev na Sta-jarskem !
Bratje, spametujmo se enkrat, ^saj vemo, kako je pravičniku v družbi z ne-
V torek dne 24. aprila ob 8. uri zjutraj smo se začeli zbirati na trgu pred cerkvijo. To je bilo tarnanja in vzdihovanja. Eden je pripovedoval, da je spalna svislih, drugi, kako si vsled ropotanja ni vso noč upil zaspati a v jutro je opazil, da ga je vznemirjala nedolžna mišica, tretji, kakšen zaduh da je v njegovi sobi vsled bližnjih hlevov in tako je šlo to tarnanje od ust do ust. Vendar jc bil pc-simizen Čehov neopravičen, ker vstali smo vsi zdravih udov. Potem smo šli v cerkev, kjer smo pomolili v sveti hišici, in odločeno nam je bilo, da ves ta dan preživimo v Lorettu.
In to je bila odločno velika hiba našega vodstva. Loretto Jje prav mizerno gnezdo, kjer razven cerkve ni prav nobene zanimivosti; tu smo imeli prebiti dve noči in ves dan, med tem ko v Ankoni nismo niti izstopili, dasi je to zbog pomorske lege in vojnih arzena lov zanimivo mesto prvega reda. Vedno v cerkvi biti, tudi ni možno ; in tako so se naši potniki uprav dolgočasili. Najbolj smo se umeli s pro-sjaki. Prosjačenje je v Italiji starodavna obrt. Razni poskusi oblasti, da bi nasto-
Otroci ob tem izvrstno uspevajo in ne trpe m motenju prebavlj&nja.
Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črevesnem kataru- driski itd.
Priporoča jo na tisoče domačih in inozemskih zdravnikov.
Najboljše živilo za zdrave in želodcu bolne otroke.
na
Naprodaj po lekarnah in drogerijah.
Tvornica diet. živil R. KUFEKE, (Dunaj I. in Bergedorf-Hamburg.
pravičnikom, in nikar ne nasitujmo sami ilalijanske požrešnosti ! Italijani imajo na našo nesrečo močnega hranitelja, ki jim »laja. dovolj nam odvzete hrane. Združimo se torej proti enim in drugim, da nam ne izgrizejo tudi kosti ! Našim bratom v Dalmaciji bi moral bili neizprosen zakon za postopanje nasproti zahtevam italijanskim ta-Ie :
Naj Italijani pokažejo tlobro voljo, toda z dejanjem, v Trstu in v Istri, potem jo pokažemo tudi mi Hrvatje v Dalmaciji. Celo istodobno smo pripravljeni, ali poprej ne, ker smo se često opekli in nočemo da se nam bratje v Istri pogube.
Domače vesti.
Javni shod pri sv. Ivanu v protest proti krvavemu žaljenju, ki nam je je zopet storila starokrivična vlada ob otvoritvi nove državne železnice, je bi! res protest! In pa kakšen! Takih pojanov ogorčenja menda še nismo čuli na naših shodih, katerih zgodovina ni ravno uboga na viharnih razburjenih prizorih. To vam je kar vrelo iz duš.
Govorili so; Josip Negode in Makso Cotič kakor sklicatelja shoda, dr. Slavik, dr. Grcgorin, St. Godina, M. Kamuščič, Stef. Gerdol in Slavoj Skrl.
Vsi govorniki so dajali v nenavadno krepkih tu in tam srditih besedah izraza vseobčemu ogorčenju. Trpki, grenki akcenti, ki so jih vbirali govorniki, so bili spremljani od mnogoštevilnega občinstva načinom in v oblikah ki so pričale, da je ogorčenje v našem ljudstvu proti zatiralcem našim in proti krivični vladi doseglo svoj višek. Vzkliki, gestikulacije in povz-dignene pesti so bile priče, da je mera naše potrpežljivosti izcrpljena. In ko je referent dr. Slavik predložil svojo resolucijo, zagroinelo je po dvorani: Čemu dalje resolucije! Ali nismo že dovolj rezolvirali?! Vse zahteve nam ne koristijo nič ! Pomagajmo si sami, pridimo od besed k dejanjem.
Ko se je vihar nekoliko pomiril, je dr. Slavik zopet priporočal svojo resolucijo in je govornik povdarjal povzdignenim glasom, da ta resolucija naj velja kakor zadnji opomin, je sledilo burno pritrjevanje in resolucija je bila soglasno vsprejeta s sklepom, da se jo takoj brzojavno prijavi naši centralni vladi.
Ali razburjenje je trajalo dalje. Zbo-rovalci so se razhajali ob razburjenih razgovorih, ki bi si jih naši vladni krogi gotovo ne shranili v svoj album.
V srcu našem pa se je poleg čutstva ogorčenja valovilo tudi čutstvo zadoščenja na tej krepki manifestaciji energije in krepke volje našega ljudstva. Da, tudi bodi naš program ki mu je naše ljudstvo dalo včeraj izraza eruptivnim načinom : Sami si pomagajmo! Preidemo k dejanjem !!
Kočevski mandat, kakor ga je sklenil odsek za volilno reformo, bo štel, potem ko sta bili izločeni obe slovenski občini, okolu 14.000 prebivalcev. Na Kranjskem odpade en slovenski mandat na 42.000 prebivalcev.
pile proti temu, so ostali brezvspešni, deloma vsled prevelike darežljivosti tujcev. Mnogi so bili tako ozlovoljeni, da so že danes odpotovali v Ankono, kjer so se drugo jutro pridružili našemu posebnemu vlaku. Završevaje z Loretto bi rad posvetil le še par besedij g. Salerni-ju. Da ni bilo tega res plemenitega moža — na Laškem prava redkost — bilo bi nam še huje. On se je v resnici brinil za nas in je obletal vse gostilne, samo da nam bo druga noč v Lorettu prijetnejša nego je bila prva. In res je bilo zvečer vse v redu. Vsakemu Slovencu pa, ki bi kedaj prišel v Eoretto, priporočam, da se zaustavi pri gosp. Salerni-ju in mislim, da se bo počutil kakor doma. Saj usluge, ki ih je izkazal naši karavani — povsodi po Italiji so nas zvali karavano — so bile res velike. Lastnik gostilne »Al Pellegrino« v Loretu zaslužuje, da ga človek obišče; on je ona redka prikazen med italijanskimi gostilničarji. Častni izjemi, g. Salerni-ju, hvaležen spomin !	(Pride še).
Na II. državni gimnaziji v Ljubljani je bilo v minolem letu 362 dijakov, razun enega Ceha sami Slovenci.
Naše hibe. Pod tem naslovom se je neki dopisnik iz koprskega (?) okraja v »Edinosti« z dne 6. t. m. št. 184 pritoževal, da ni v Boljuncu dobil v prodajalni in gostilni |g. K. slovenskih razglednic! Tukaj naj bo pojasnilo, da gg. K sta dva v Boljuncu, katera imata gostilno in prodajalno. Eden je Ivan Kraljič, a drugi Josip Kraljič. Kakor sem doznal, je gosp. koprski (?) dopisnik kupoval razglednice pri prvem. In, ali naj tajimo, češ, da ni res, da bi g. K. prodajal laške razglednice ? Da, k temu potrdi tudi g. K. Do tega pa je prišlo, kakor nam je pravil g. K., tako : Prišel je k njemu tržaški Žid s precej krivim nosom. Imel je med razglednicami drugih vasi tudi iz Bolj unca oziroma >Bagnoli«. Te razglednice, izvzemši ime kraja, so mnogo boljše napravljene nego slovenske! Nu, ker pa ima Žid, kakor znano, ono peklensko navado, da ne hodi od kiše, ne da bi opravil kupčijo, vzel je g. K. prav po ceni 100 komadov te spakedranke, radi česar se je hitro ke-sal na omenjeni kupčiji.
Dopis »Naše hibe« pa je g. K. tako razgrel, da je takoj še z neprodanimi razglednicami zanetil ogenj, da je ječmenček vrel, kakor da bi bil pri ognju velikonočnih praznikov! To bi bil torej ves pre-grešek. To pa je gosp. koprski (?) dopisnik opisal, kakor da bi že bili nekje v Kala-briji ter dostavil, da v Boljuncu sploh nimajo razglednic za Slovence! ! K temu prosimo gosp. koprskega (?) dopisnika naj — Če je značajnež — prekliče, drugače naj mu bo znano, da je največji lažnjivec, kar jih na svetu eksistira ! !
(Zvršetek pride).
Gigantski kinematograf na ulici Miramar prireja vsaki večer po eno veliko predstavo. Minoli teden je predstave oviralo vreme, tako, da je bila sinoči še le druga predstava. Na to predstavo je prišlo ogromno občinstva, ki se je izvrstno zabavalo na krasnih projekcijah kinematografa. Obilo smeha je vzbujala posebno projekcija: »Vražja kuhinja«.
Mej predstavo svira dober orkester. Ves obširni prostor je prirejen kakor restavracijski vrt. Projekcije kinematografa so vsaki drugi dan druge. Predstava začne ob 8. uri in pol zvečer, a konča ob 11. uri.
Krvav dogodek v Nabrežini. Včeraj v jutro ob 4. uri in pol so s posebnim vlakom pripeljali v Trst 45 letnega Mateja Le-deršiča. Mož je bil ves porezan : imel je dolgo rano od vrha glave pa do leve strani čela, rano poleg levega očesa, rano na desnem licu, veliko rano na levi roki pod komolcem, rano v trebuhu, dve mej levimi rebri in mnogo manjih ran na prsih in drugod. Zdravniška postaja, ki je bila obveščena o tem prihodu, je šla na kolodvor, a zdravnik, videči, da bi njegova pomoč ranjencu le malo zalegla, ga je dal nemudoma odvesti v mestno bolnišnico. Nismo mogli še zvedeti kako, zakaj in kdo ga je tako razmesaril.
Krvav pretep. 25 letni poljedelec Matej Buzan, doma iz Buzeta a stanujoči tu pri sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 350, je bil minolo noč okolu 2. ure in pol v ulici delle Sette fontane od nekega — kakor trdi on — njemu neznanega človeka ranjen z nožem v levi laktni pregib. Šel je na zdravniško postajo, kjer mu je moral zdravnik zašiti rano, ki je bila precej globoka in 5 cm dolga.
vrneta v njegovo hišo, kjer da jima priredi svečan obed, na katerega pozove vso rodbino. Hčerka se je s svojim možem vesela vrnila domov. Cim je pa mladi mož prekoračil hišni prag, posegnil je oče njegove žene v žep po revolver ter je ustrelil trikrat mladega moža v prsa, tako, da se je nesrečnež takoj zgrudil mrtev na tla. Pred hišo se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je hotela milijonarja-morilca lin-čati, kar je pa preprečila policija, ki je zločinca odvedla v zapor.
*NajveČe perje, ki se ga sploh pozna, ima palma inaj, ki raste ob veletoku Amazoni v južni Ameriki. Perje je dolgo y do 15 in široko 3 do 3 in pol metrov.
^Indijancev je sedaj v Kanadi 100.000, v Združenih državah pa še 240.000.
:Največa učenjaška šola Mohamedancev
je vseučilišče Ela Hazar v Kairu. Tjakaj prihajajo dijaki od Tangerja v Maroku do Singapore v Indiji, od Stambula do Don-gole in še od daljnejih krajev.
^Kondor čuva svoje mladiče v gnjezdu dalj.- nego vsaka druga ptica. Polnih dvanajst mesecev preide, predno zamorejo mladiči popolnoma letati.
* Nevihta v Benetkah. V petek zvečer je bila v Benetkah silna nevihta z velikimi nalivom, tako, da je bilo poplavljenih 'več delov mesta.
P5kl*POlp obširnega zemljišču, naliajaječegn se rdi UClU na enem najzdravejih gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hiš Informacije daja „Inneratni urad
Edinosti
Hlinror krasen, na najlepšem in najzdravejem UVUlCO griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v ,Inaeratnem uradu Edinosti'4.	660
Tujci v hotelu „BALKAN".
Na novo so došli :
Parfano\vicz, revid c. kr. drž. žel. LVO\V ; Plappat, posestnik; JOSEFSTHAL; No\votnv, nad
.	' MnuMVAlT- UoroiipL- i' kr. mavdnik
Kobau, vzgojiteica, GRŠKO (Atene>; Borčič, stud pliil. PRAGA ; ter sledeči c. kr. nadčast. iz DUNAJA. «kor, c. kr. major, Pavlik, Tukar, Dragsilovv, Brauu, Brudl, lierg, Hamerstein, Novak, Czeruak, Bohm, Glatter, Pilz in Schnelz,
MALI OGLASI.
-7
L-
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. NajmanjSa pristojbina 40 stolink. — Plača se takoj.	-
Kdor Izven Trsta pismeno naroči kak „MALI OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen,
ča nI oseba poznana Upravi lista.
Tarifa Je natisnjen, na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo &hko preračuni, koliko mu je plačati . tem, da pr«tB]* besedo Oglaso treba nasloviti na „IHSERATHI ODOELEK-EJmosti. ■a vprašanja potom pisem bo dajal „IMSERATIIl ODDELEK' liformaoije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgovor.
Gostilna „Alla Costanza"
(Via
n- -___ ____________Nuova
St 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se hI. občinstvu Henrik K o s 1 C.
MUn »obe, klet in vrt) u a državni cesti, od-lllSa daljena devet kilometrov od Gorice, daje se v najem, ali tudi proda. Več pove Aneta Spazzapan — Ozeljan štev. 109.	'54
je na prodaj še stavbenega Na TrSlCnSKU lesa za približno 400 kron. Več ulica Scussa 6.	_ 75'
DSnSI#nla jako v dobrein stanu Je na ProtIaJ DIUiKcIJ Informacije v Tiskarni Edinost. 661
Dinniet star> Jako zmožen> se Ponuja društvom r IcUlIol in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam, ^ naslov je prašati pri „Inseratnem uradu Edinosti (<Ut>
DmaiIo eo radi preselitve oprava za jedilno rrOUd. OtJ sobo: veliko zrcalo, kredenca, stolice ter divan. Več : Via Scusea 6.	755
uAln rl»ai¥in*l obstoječa iz treh oseb, išče mftlcl uruzilla malo stanovanje z vrtom, vodo ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ro-magna. Commerciale, ali v Skorklji blizu mesta. Podpisala bi se pogodba za več let in vzelo bi se tudi stanovanja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod „M a l a družina".	889
= ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta 1882.
Velika zaloga Kožutiovm in Kap za vojake iu civilislc
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; Hprejcma v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za Škodo provzročeno po moljih in po požaru.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Ivanka Doreghini
TRST. - Ul. Madonnina štv. 8,
VELIKA ZALOGA pohištva, maiiutaktur, ur, slik, zrcal in tapctarlj.
Popolne spalne in obedovalne sobe.
Moške obleke na izbero.
UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
Carlo Vitez
Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale
AUTORIZOVANA
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
F.FerlOt urar
TRST - ul. Poste nttore At. o priporoča velik" izbor ur: Ornega, a Schaffhause, Longines, Tavancs itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske v ? ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih ccnah.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo,
Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pnch"
■V Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljue iu prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih fc troje v, kole . motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških ccnah. TELEFON štev. 1734.
j^TcV o • 0» o m
: • o 11 O t

S.' T:
V .t - Ć —
»; j
> -;-> ' - t> - " * šilica Tssa sv/. -1
P o Si I štv a
■r-- • Si <5* •
.te vi jtiinzi
;. n (Issina hiia)
ZAL GA: j pmzzn aos^sfo	posiopj«). T
Ovr.o, d« ni fc=Ui	-o Itoakurenoo.
Sprajemp.jo so vlakovi dela tudi po ^sococ-oorr z.- £>•„ oiLfa r.5.' rt in. Q«*4z-6vs>fi	"brt-s iaSao te fraik®
ro"iT?J7TČ;"n^~r • tj"^ ,tO ■ • CMM? ■ 11><
VkSZSSSBSS8tEr-K3Ba£y -V^
Razne vesti.
*Milijonarjevo maščevanje. Iz New-Jorka poročajo : Pensilvanski milijonar Schmidt ni nikakor hotel privoliti, da bi se njegova hčerka omožila z nekim siromašnim mladeničem, v katerega se je bila strastno zaljubila. Slednjič je hčerka s svojim ljub-čekom pobegnila iz očetove hiše. Za tri ( dni je pisala očetu, da sta se poročila in j ! prosila je očeta za njegov blagoslov. Oče j je odgovoril, da se je pomiril z njenim i činom, ker je dovršena stvar in se ne da I ničesar več spremeniti. Odpušča jej torej in jo poživlja, naj se kakor njegova otroka '
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo
,,Trima autorizzata agenzia 5i mediazione Gambrinus"
(Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „Gambrinus")
ki se bavi edino le s pivarnami in zalogami piva, kakor so: PRODAJA PIVA v sodčekih in steklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, pivo-točev in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo m zgornjo okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim
BKario Jesurum, Prva avtorizovaua agencija „Gambrinus" TRST — ulica Farneto štev. IO, II. nadstropje
Od 9. «JutraJ do 12. opol. In od 3. pop, do 7. ure »večer. ====sa=^