The Oldest und Most Popular Slovene Newspaper in United Statee of America. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ' * Geslo: Za vero in rui/rod — za pravico in resnico — od boja do emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) fjajstarejii in najbolj priljubljen »lovensM list v Zdruienih Državah Ameriških. Štev. (NO.) 202. CHICAGO, ILL.. ČETRTEK, 17. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 17, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV V V Mussolmijevi pogoji za konec vojne v Afriki sicer še vedno drzno visoki, vendar pa znatno milejši kakor prvotni. — Zahteva južno abesinsko provinco za Italijo in poleg tega pas med obema italijanskima kolonijama. Ženeva, Švica. — Afriška akcija bržkone italijanskemu diktatorju Mussoliniju ne gre ^ko gladko in neovirano, kakor si jo je zamislil, in kol Sovore zadnja poročila, bi rad c|mprej celo zadevo končal s največjo pridobitvijo se-veda. Njegove zahteve glede tega pa niso več tako mogočne in jih ne izraža več tak'; brezobzirno kakor pred par ^dni; so sicer še vedno take, ^ najbrž ne bodo sprejemljive. vendar pa so znatno mi-lejše od prvotnih in sčasoma Se utegne celo Mussolini zado-v°ljiti s tem, kar bo pač dobil. Francoski min. predsednik Laval, ki je znan, da mu nič Posebno ne ugaja Ligin nastop proti Italiji, a se mu ne ttiore izogniti, ker bi si s tem Nakopal sovraštv o Anglije, še Vedno skuša, da bi na kak lep ODLOG ZA HAUPTMANNA Obsojencu dovoljen čas za pri- ziv na vrhovno sodišče. Trenton, N. J. — Dočim je pred tednom dni sodišče za pomote in prizive odbilo apel Bruno Hauptmanna za ponovno obravnavo in s tem odločilo, da mora obsojenec umreti na električnem stolu, kakor določeno ocl nižjega sodišča, je pa v torek zasvetil obsojencu nov žarek upanja. Sodišče mu je namreč dovolilo, da lahko vloži svoj priziv na vrhovno sodeče Zed. držav in mu je dalo za to časa mesec dni. Ako vrhovno sodišče pri-ziva ne bo sprejelo, potem ne ob za Hauptmanna nobene pomoči več in bo moral prestati umora Lindbergovega sina, zaradi katerega je obsojen. način izmazal Mussolinija izlsmrt. za zločin ugrabitve i tedanjega položaja in s tem' tudi samega sebe; znano je j^lhreč tudi, da bi Mussolini brez dvoma nikoli ne započel svoje akcije, ako bi si ne bil zasigural od Lavala francoskega prijateljstva, ali' pa ysaj nevtralnosti. Tako je pri-<:e' zdaj Laval ponovno posredovati med Ligo, predvsem pa ^ed Anglijo in Mussolinijem. •V ponedeljek je obiskal La-, vala italijanski poslanik v Parizu, V. Cerruti, in mu predložil Mussolinijeve pogoje, pod katerimi je pripravljen, končati afriško vojno. Podrobno- ln sti kah niso znane, V glavnih toč-pa načrt zahteva sledeče: Proglasi naj se premirje in °be armadi ostanete med podajanji na mestih, kjer ste fdaj. Dalje bi dobila italija na •JUgu Abesinije provinco Ogaben in poleg tega na vzhodu ^besinije pas, ki bi vezal obe Italijanski koloniji Somalijo in Eritrejo. Provinca Tigre na se-veru bi se izpremanila v ne-°dvisno državo, z Italiji naklonjenim vladarjem na čelu. Kon-e«o bi se še v ostali Etijopiji ('ala Italiji odločevalna beseda dlede gospodarstva. Načrt najbrž ne bo sprejet ^ti ocj Anglije, niti od Abesinije. Pred vsem se bo zahte-Valo, da mora Italija umakniti Sv°je čete nazaj preko meje, ^edno se prično pogajanja. Si »'aln v slepiču spravil zlato Washington, D. C. — Ch. G. eiiseney, uslužbenec v fede-em davčnem departmentu, e bil pretekli ponedeljek ope-an na slepiču, pri čemer so * Ravniki prišli na nenavadno Jdbo. V slepiču so namreč , eteli na zlato zobno krono, ero je pacijent pogoltnil tremi leti. Z ozirom na viŠa fta ino vrednost zlata, je kronaj več vredna kakor je jo teda'i- Nagajivci vprašujete^'* »e bo vlada prijela Sen-to -i6 Vrival zla- ' je protizakonito. ANGLIJA BO OBOROŽILA ABESINCE London, Anglija. — Vladni trgovinski urad je s preteklim ponedeljkom ponovno pričel izdajati dovoljenja tvrdkam, da smejo izvažati orožje v Abesinijo. Nasprotno pa se ta dovoljenja ne izdajajo za izvoz v Italijo. -o- 26 ZAROTNIKOV POSLANIH V SMRT Panama. — Pod puškami jo v nedeljo storilo smrt 26 moških ,ki so bili obdolčeni, da so kovali zaroto proti predsedniku Martinezu. Predsednik je bil po tem dogodku zavarovan z močno vojaško stražo. -o- ZENGEJEVA BIVŠA LJUBIMKA KOT PRIČA Chicago, 111. — Pri porotni obravnavi proti Mandeville Zengeju, katera se vrši pred tukajšnjim kriminalnim sodiščem, je v ponedeljek bila poklicana kot priča Mrs. Louise Bauer, žena dr. Bauerja, glede katerega je Zenge obdolžen, da je izvršil nad njim zločinsko operacijo, vsled česar je žrtev umrla. Mrs. Bauer je izpovedala, da je bila Zengeje-va znanka izza otroških let in je pozneje pričakovala, da se bo poročila z njim, ter sta o tem tu'di večkrat govorila. Ker pa je prišla do prepričanja, da nima Zenge nikakih resnih namenov, se je premislila in se poročila z dr. Bauerjem, kateri je bil profesor kemije v kolegiju v Kirksville, ki je bi! v zvezi z bolnico, kjer je bila ona nastavljena kot bolničarka. Ta nenadna ženitev je dala povod, kakor se domneva, Zengeju, da se je krvavo maščeval nad svojim tekmecem. ——o- "Slovenski katol'ski dv>"vni ZA REORGANIZACIJO UNIJ Dva nasprotna predloga na konvenciji delavske federacije. Atlantic City, N. J. — Na konvenciji Delavske federacije ste bili pritekli ponedeljek stavljeni dve nasprotni resoluciji, o katerih se je določilo, da se bo o njih razpravljalo tc sredo. Resoluciji ste važni, kajti odločiti se ima nadaljnji ustroj federacije. Ena skupina zahteva, da ostane sistem tak kot je zdaj, namreč <5a ostanejo unije ločene po vrstah rokodelstva, dočim hoče druga skupina doseči, da se organizira delavstvo ene in iste industrije v eno unijo, ne glede" na to, kake vrste rokodelec je. MUSSOLINI PRIČAKUJE EVROPSKO VOJNO Rim, Italija. — Pretekli ponedeljek je obiskal Mussolinija bivši ameriški senator iz Kansasa, Henry Allen, kateri pripoveduje, da je dobil iz pogovora vtis, da Mussolini pričakuje splošno evropsko vojno, češ, da Angleži očividno nameravajo nastopiti z orožjem proti Italiji. Kljub napeti mednarodni situaciji pa je Mussolini, kakor trdi omenjeni senator, presenetljivo miren in poln najboljših upov. NOV JUGOSLOVANSKI POSLANIK ZA AMERIKO Ženeva, Švica. —- Začetkom tedna je odpotoval od tukaj Konstantin Fotič, ki je doslej zavzemal mesto jugoslovanskega delegata pri Ligi narodov. Odpravil se je v Zed. države, kamor je poslan kot novi jugoslovanski poslanik v Washingtonu. Odplul je s par-nikom Normandie v sredo. SVETA STOTISOCI V BITKI SAMA PRIZNALA SLEPARIjo Pittsburgh, Pa. — 21 let stara Helen Baskenech je prišla pretekli ponedeljek v urad okrožnega pravnika in skoraj jokaje priznala, da se želi predati oblastem zaradi sleparij, katere je izvrševala skozi zadnji dve leti. Tekom tega časa je v nekem podjetju, kjer je bila zaposlena kot knjigovod- — Cherbourg, Francija. — Prvikrat je bil spuščen na morje pretekli ponedeljek no vi podmornik francoske mornarice, "Beveziers." Izdelan je za dolge vožnje in se bo uporabljal za varstvo kolonij. To je 13. podmornik, kar jih je Francija zgradila izza vojne. — Southampton, Anglija, -— Od tukaj sta bila zadnje dni poslana dva transporta vojaštva za Sredozemsko morje, in sicer eden za Gibraltar, drugi pa za Egipt. Drugi transport je prispel z Bermude in je tukaj ostal samo šesi; ur. — Buenos Aires, Argentina. — Italijanski časopisi, ki izhajajo v tukajšnjem mestu, pozivajo italijansko prebivalstvo na bojkot proti angleškemu blagu in proti izdelkom tukajšnjih angleških tvrdk. Poroča jo, da nameravajo v kratkem objaviti imena teh tvrdk. — Berlin, Nemčija. — Minister za cerkvene afere, Hans Kerrl, je v ponedeljek sestavil posebni odbor, ki ima namen, da doseže sporazum med državno cerkvijo in t Hišnimi protestantskimi sektami. kinja in blagajničarka, pone-verila okrog $20,000, katere je, kakor pravi, porabila za svoje lastne namene. ITALIJANI MAŠČEVALI SRAMOTO nas druži, da w razkropi j'*«' ned tujci, ne izgubimo med njimi.— Abesinija ima na jurni fronti proti Italijanom postavljenih 100,000 mož. — Cesar proglasil sveto vojno. —o— Addis Ababa, Abesinija. — Kakor prihajajo poročila iz južne Abesinije, je izbruhnila v torek tamkaj bitka, ki bo po svoji grozoti prekašala vse dosedanje. S to ofenzivo imajo Italijani namen, da s silo pro-dro do železniške proge, ki veže Addis Ababo in francosko kolonijo Somalijo, s čimer bi prestolico odrezali od sveta. Abesinci vedo, kako velikega pomena bo izid te bitke in so zato postavili na to fronto proti Italiji ogromno silo, ki šteje nad 100,000 mož. Kakor na severu, so tudi tukaj pričeli Italijani ofenzivo z aeroplan-skimi bombnimi napadi na mesta in trdi se, da so pri tem pobili do 18,000 domačinov, po večini žensk in otrok. Odločitev Lige narodov, da se prekliče prepoved uvoza orožja v Abesinijo, že kaže zadovoljiv učinek za Abesince. V torek se je namreč pričelo prevažati orožje preko meje iz sosednje angleške kolonije Somalije v velikanskih množinah. Takoj prvi dan je prispelo okrog 30,000 pušk, pričakujejo pa se še nadaljnje pošiljke. Neko poročilo govori, da so na severni fronti vdrle abesin-ske čete v italijansko Eritrejo in s tem odrezale povratek italijanskim četam, ki štejejo več tisoč mož, kateri so prodrli v Abesinijo pri gori Mussa Ali. Dan preje, v ponedeljek, je cesar Selassie izdal proglas za sveto vojno proti Italiji. Storil je to s solzami v očeh, ko mu je etijopijski škof objavil, da je mesto Aksum, ki je Abesin-cem sveto mesto, padlo v roke Italijanom. Cesar je naprosil škofa, naj navduši Abesince za to sveto vojno, da se bo mo- Iz Jugoslavije. Žalostna fantovska tragedija v Trbojah pri Smledniku na Gorenjskem. — Kočevje zopet dobi tekstilno tovarno, delavstvo pa kruh, ki ga je ob požaru izgubilo. — Smrtna kosa. — Nezgode, novice. Smrtna kosa V Mariboru je umrl Ljudo-mil Nabergoj, upokojeni ca rinaki revizor, ki se je po prevratu preselil iz Trsta, kjer se je živahno udejstvoval v narodnem življenju tržaških Slovencev. Umrl je v starosti 68 let. — V Domžalah so poko pali Ivanko Kančevo, soprogo industrijalca Alojzija Kanca ml. v Mengšu. --o- Novi kanoniki Ljubljana je dobila pred kratkim tri nova cerkvena povišanja. Za kanonike so bili namreč imenovani trije gg. duhovniki in sicer dr. Alojzij Zupan, profesor-veroučitelj na I. drž. gimnaziji v Ljubljani in sicer za kanonika Lambergove-ga kanonikata. S pa peško bulo sta pa bila imenovana kanonikom: dr. Gregorij Žerjav, profesor-veroučitelj na drž učiteljski šoli v Ljubljani in Jos. Šimenc, uršulinski spiritual v Škof ji Loki. -o- Obsojen Za ponarejanje denarja so sedaj zopet uvedene strožje kazni. Tako je mali kazenski senat v Ljubljani pred kratkim obsodil 26 letnega Franceta Nakrsta iz Hrastnika pri Moravčah in 23 letnega po-sestnikovega sina Cirila Trdi-kruh, katerega so si služili v |na od ravnotam, enega na dve Fantovske zadeve Medvode, 27. sept, — Žalosten dogodek se je -24. t. m. ob 11 ponoči zgodil v Trbojah. Ko se je v tem času vozil s kolesom domov v Vogle 21 letni Cilarjev fant, Ivan Bizjak, ki je šival pri svojem bratu v Trbojah, sta ga napadla dva fanta, katera sta oprezo-vala pod oknom nekega dekleta. [Eden izmed obeh mu je prerezal žilo na vratu, na kar sta ga umirajočega vrgla za plot, kjer je umrl. Radi šun-dra je prihitel blizu Še drugi fant, a tydi tega sta neznanca oklala, nato pa izginila. Bizjakov brat je prihitel po svojega mrtvega brata in ga prepeljal domov, odkoder pa so ga prenesli v mrtvašnico v Šenčur. Včeraj so orožniki aretirali oba fanta; pišeta se Filip Bohinc in Jože Jeraj. Odpeljali so ju v sreske zapore v Kranj, odkoder bosta po končani preiskavi odposlana v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Oba se izgovarjata, da ju je Bizjak prvi napadel in da sta se samo branila. Kočevska tovarna vstaja Kočevje, 26. sept. — Ko Je v Kočevju zgorela tako zvana "stara tekstilaraa," kar je bilo že v tem listu poročano, je izgubilo 250 delavcev delo in leti in pol in enega na eno leto in pol robije in oba tudi denarno kazen, ker sta ponareja denar in ga razpečavala. -o—— V Slatini je utonil Dolina Ščavnice v Slov. goricah je polna slatinskih studencev, v katerih so izviri kisle Pogled na mesto Aduo v Abesiniji, ki so ga Italijani nedavno zavzeli. S to zmago so maščevali sramotni poraz, ki so ga doživeli v letu 1896. ko so Abesinci pri tem mestu njih armado skoraj popolnoma uničili. bilizirala taka armada, kot je Abesinija še ni videla, da se Iz njo vzame sveto mesto Italijanom nazaj. DEMONSTRACIJE PROTI ITALIJANOM London, Anglija. — Okrog 300 uslužbencev v tukajšnjih hotelih je pretekli ponedeljek vprizorilo demonstracije proti temu, ker se v nekaterih hotelih držijo v službi italijanski uslužbenci. Na plakatih, ki so jih nosili demonstranti, se je zahtevalo, da se morajo Italijani takoj odpustiti iz službe. --o- 17 GALONOV PIJAČ V LETU NA OSEBO Springfield, 111. — Državni finančni direktor je objavil, da se je tekom zadnjega fiskalnega leta popilo v državi 111., 134 milijonov galonov pive in drugih pijač. Na ta način pride na vsako osebo okrog 17 galonov te dobrote na leto povprečno. Kolik je vaš delež? tovarni. Bati se je bilo tedaj, da podjetje ne bo stare teksti-larne več obnovilo in delavstvo je silno potrto hodilo okoli, zlasti še, ker so razne govorice potrjale to slutnjo Pa je končno vendar prišlo do obnovitve in iz nekdanje stare tekstilarne vstaja sedaj nova moderna tekstilna vode in to vodo ljudstvo upo-tovarna, katera bo kakor se rablja za domače potrebe. Pri pričakuje do konca oktobra žc j zajemanju te vode iz studen-pod streho in z novim letom ,cev se pa večkrat primerijo bo pričela z obratovanjem, nesreče. Tako se je nedavno v Podjetje ki postavlja novo to- okolici Ivanjcev primeril tra-varno je uvidelo potrebo de- gičen slučaj Jožefu Kovačiču. ŠIRITE AMER. SLOVENCA J lavstva in nastavilo k tem delom skoro izključno same de lavce, ki so bilo poprej zaposleni v tekstilarni. — Tako bo Kočevje zopet dobilo tekstilno tovarno, delavstvo pa kruh, ki bi ga sicer bridko pogrešalo. --o- Trška gora je oživela Novo mesto, 26. sept. — Veselo življenje se je začelo na Trški gori. Sladko gi*ozdje do-roreva in vinogradniki s ponosom hodijo po vinogradih ter ogledujejo težke grozde. Lepo skoro poletno vreme napravi to življenje še veselejše. — Samo ko bi ne bilo skrbi, kako se bo sladka kapljica prodala in če bo prinesla plačilo za trud. -o- Dva jubileja Mariborski tiskarnar in trgovec Hinko Sax Je pred kratkim praznoval 25 letnico poroke in ob enem 25 letnico svoje samostojne tiskarne. Breznikovemu hlapcu, ki se je podal s posestniškim sinom' Antonom Perko k slatinskemu vrelcu na travnik "Ujtrce," kak poldrug kilometer od Ivanjcev. Vodnjak je globok kake tri metre. Pri zajemanju je padla Kovačiču vedrica v vodnjak in jo je hotel doseči Izgubil je ravnotežje in padel v vodnjak, kjer so ga omamili ogljikovi plini, da je utoni). -o- Iz Avstrije se vračajo V zadnjem času se vedno pogosteje vračajo iz Avstrije jugoslovanski državljani, ki so v raznih zaposlitvah še od prevrata živeli v Avstriji, pa niso optirali za Avstrijo. Mnogo med temi je že poročenih in s skrbjo gledajb v bodočnost, ker četudi so jugoslovanski državljani, bodo le težko dobili zaposlitev. -o- Dglasajte v dnevniku "Amer-kanski Slovenec"! mxma SI "AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 17. oktobra 1935 IV IKRI K A N S KI SLO V E N E C Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina: I Subscription: Za celo lo to ........................................$5.00 j For one year ........'..............................$5.00 Za pol leta .......................................... 2.50 For half a year ............................... 2.50 Za četrt leta ..................................... 1.50'For three months ............................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ..............................„......$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c Chicago, Canada and Europe: For one year ......................................$6.00 For half a year ................................. 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy ....................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas c^ četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered'as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Aleksander, O.F.M.: O prepovedanih organizacijah Kakor čistost, tako je vera čednost, ki jo nosiš v troh-ljivi posodi, samo čez kamen se boš spodteknil in morda bo posoda šla. Zatorej se dober katoličan nikdar ne bo bahal: nobeden mi vere vzeti ne more, ne knjiga, ne brez-verski tovariš, ne brezverski časopis, ne brezversko društvo, temveč bo raje molil: Vsemogočni, tvoj dar je moja vera, po svoji previdnosti si me hotel katoličana in Kristusovega nasledovavca, daj, da ohranim zaklad tvoje milosti. — Po nečistih ustih in govorjenju, po ljubezni do nemarne tovariši je sodimo na nečisto srce in nečisto voljo tega ali onega; tako je tudi pri veri: kdor ljubi brezversko "govorjenje in brezversko tovarišijo je na poti do verskega odpada, že prva beseda in prvi korak bota morda usode-polna. Ali ni torej dolžnost naša, da se vseh teh nesrečnih priložnosti varujemo in izogibljemo? Ce se moram izogibati priložnosti v nečisti greh, tako in še bolj se moram izogibati priložnosti v greh verske brezbrižnosti in verskega odpada. — Nobenega vprašanja torej: zakaj neki cerkev prepoveduje. vstop v organizacije, ki so brezverske ? Kakor organizacija prostozidarjev, socijalistična jednota in komunistične edinice. Tvoja vera je v nevarnosti in samo ta tvoj zaklad hoče ščititi. Prostozidarji so ali popolni ateisti, ali pa verujejo samo v neko vrhovno očetovstvo božje, ki se za človeške stvari in človeško nehanje po stvarjenju toliko briga kot kukavica za svoje mladiče. So-cijalisti so pa materijalisti, ld hočejo samo zemskih dobrot, nebesa in duhovnost pa prepuščajo vrabcem in angel jem. Tisti dan, ko vstopi? v tako zvezo, si zagrešil veliki greh proti veri. Veš, kaj pravila teh organizacij govore, vseeno postavljaš svojo vero na kocko, s tem postavljaš samega Boga na kocko in svoj življenjski namen. Kes je, da so, recimo v socijalistični organizaciji tudi taki, ki niso po lastni krivdi člani in jim radi podpornih doklad ni treba izstopiti, da polovica teh "naprednih", s katerimi se tako ponašajo, še vedno pridno hodi k nedeljski maši in izpolnjujejo verske dolžnosti, toda ti niso po svoji volji pristopili. Po zvijači so jih ujeli v svojo sredo. Tudi trgovec, ki pristopi v tako zvezo, radi trgovine, ker je večina njegovih odjemav-cev pri taki zvezi, bi ravno smrtno ne grešil, toda vprašanje je, ali ne daje pohujšanja s tem, vprašanje je, ali njegovi dolarji za oglase niso direktna podpora brezverstva, in bogusovražnega dela ter agitacije? Kar je najbolj po-' gubonosno v socijalistični organizaciji — o drugih nam ne kaže govoriti, ker niso rojakom tako znane — kar je najbolj nevarno tvoji veri, je ravno silno strupeni brezverski list, ki kot glasilo prihaja članom na dom in dan za dnem tako grdo pljuje na vse, kar je katoličanu svetega. Potem brezverska družba in tovarišija, člani se sestajajo na sejah in svojih prireditvah, da je skoraj ni seje in prireditve, na kateri bi Bog brce ne dobil, je znano. Od vsake seje in prireditve bom odnesel nekaj blata s seboj, dokler po letih ne bom popolnoma zagazil v brezbrižnost ali pa celo verski odpad. Še celo njihove zabave niso brez kočljivih točk in biezverskega programa in bi bila dolžnost vsakega katoličana, da se preje informira, kaj bo na programu, predno gre prodajat svojo radovednost v take dvorane, dolžnost društev, ki gredo pet na skupne prireditve zborov v take dvorane, da zahtevajo, da se nikdar nikoli ne drzne kdo napadati vere in verskih načel. Najbolj smešna figura je katoličan, ki igra clown ali cirkuškega komedijanta na račun svoje omejenosti. Izpostavljat se hodi zasmehu nasprotnikov. Torej smem v socijalistično dvorano na zabavo ? Smem. Kakor smem v židovski teater. Smem, dokler zagotovo vem, da mi ne bodo smešili vere, kakor smem v gledališče, dokler so predstave čiste in lepe. Toda, dragi moji, redko kedaj se po socijalističnih dvoranah dogaja kaj brez brezverske propagande, morda na pevskih koncertih te propagande ni, drugače je pa vedno. Ce smo toliko pametni, varujemo vse svoje reči z neomejeno pazljivostjo, da se nam ne pokvarijo. Belimo leseno hišico, da se črv razpada ne zaje v stene. Jedi hranimo v ledenici, da se nam ne pokvarijo, obleko poškropimo z nafto, da se moli v njej ne zarede, s strahovito natančnostjo čuvamo vse te tvarne stvari in premičnine zem-skega življenja, zakaj ne bi zapirali tudi okna duhovnemu življenju, da je ne bo okužil bacil pokvarjenosti. Zakaj ne bi belili hišo duše z milostjo ? Milost vere nosimo v trohljivi posodi. Dobro si zapomnimo. to berku in pa slovesna procesija v Velikih Laščah, bomo imeli prav znameniti slikovni večer, ki nas bo spomnil na naj pomenljive jše dogodke iz našega življenja v stari domovini, katere smo preživljali v naših mladih letih. Pri tem pa bomo tudi videli, da je domovina še vedno tista katoliška domovina, kakoršno smo pustili, ko smo zapustili tam svoje starše, brate sestre in prijatelje. — Mi smo lahko na vse to že pozabili v vsakdanjih borbah in skrbeh in se vsemu temu odtujili, toda srce naše pa še vedno hrepeni p.o tistih spominih in običajih, ki nam morajo biti še danes sveti in častitljivi. V slikah bomo videli, da je domovina še verna, da narod v domovini dejansko kaže svoje versko prepričanje; ne samo otroci in ženske, kar nekateri tako radi predbacivajo katoličanom'. Slike naj govore, kajti slike nič ne pridenejo, nič ne odvzamejo, kakor to kaj rado napravi časopisje. Slike bodo govorile resnico! V slikah tega leta iz domovino bomo gledali veseli katoliški živelj in to bo tudi nas utrdilo ,da je to, kar smo skušali tukaj gojiti med seboj v duhu katoliškega življa, v popolnem skladu z našimi brati doma. Imam pa tudi še številne druge procesije in parade iz domovine, ki vse spvičujejo, 39. PISMO O DOMOVINI Piše: P. Aleksander NAŠIM DOPISNIKOM Zadnje dni se je nabralo precej dopisov, katere so nam poslali naši dopisniki. Vsi bi seveda radi prišli čimprej na vrsto, pa ni mogoče. Zato prosimo potrpljenja. Vsi pridete na vrsto, najvažnejši najprej. — Uredništvo. Sanje o Primorski, Gorici in Benetkah so padle v vodo. Menil sem, da bom lahko dobil izletniški vizum čez nedeljo, povedali so mi, da bo šlo menda težko. Pa ti tudi tako čudne vesti prinašajo preko meje, da se človeku ne ljubi. Obenem se me loteva nervoznost: Treba bo na raj-žo it, punkeljček zavezat. .. Pa sem dejal pri sebi: "Ves ta lepi kos domovine si boš prihranil za prihodnji obisk. Vsega sedaj ne "zmoreš." Vrhnika, Borovnica, Postojna in vsi drugi kraji tja proti Gorici in Trstu — zbogom. Žal mi je, da sem moral prekrižati račune. Toda vesel sem v misli, da ko pridem prihodnjič, ne bodo ti kraji več nosili prismojenih imen "Postu-mia", "Gorizia-", "Trieste". Takrat bodo že spet slovenska in jugoslovanska Postojna, Gorica, pa Trst. Kakor upajo vsi Primorci, tipajo vsi Slovenci in vsi Jugoslovani,- da si bo Mussolini v eti-jopski godli samo nos opekel iri še v Evropi po grbi dobil. Zakaj ne bi tega upal tudi jaz. . .? Mesto na Primorsko in v Benetke, sem jo krenil na Brezje. K Mariji po slovo. V mošnji se ie skrivalo še nekaj dinarjev, kaj boš z njimi, ker jih čez mejo absolutno ne smeš nesti? Tako' se boje za svoj denar, da ti še dinarja ne privoščijo, samo denar J |da je narod doma zaveden in j v tuji valuti lahko nosiš s seboj . 'navdušen, tako narodno, ka- j in še ta mora biti izkazan. Ajmo vse niti popisati ne da. Brali 'lrm, tllVli uprskn r>n. narod de- na avtomnhll ™ «nWo+ ZOPET SLIKE IZ DOMOVINE V AMERIKI Cleveland, O. Mnogi naši ljudje se še dobro spominjajo slik iz stare domovine, katere smo gledali pred dobrimi par leti v raznih naselbinah od New Yorka pa tja do zla^e Kalifornije. Takrat so bile slike iz domovine prvi tak pojav. Bile so zelo nepopolne in pomanjkljive, toda, narod jih je povsod sprejel z veseljem in jih z velikim zanimanjem gledal ter navdušeno pozdravil. —Od tega časa pa do danes, so se slike iz domovine veliko izboljšale in izpopolnile, kakor se izboljša in izpopoljnjuje prav vsaka stvar na tem svetu, kar lahko vsak potrdi. Časi so nam pa tudi prinesli novih zanimivejših slik, katere so pa poleg zanimivosti tudi veliko bolj pomenljive. Torej takšnih slik, kakoršnih si poprej niti misliti nismo mogli, niti mogli pričakovati, da bomo kedaj gledali take slike iz domovine. Tekoče leto, 1985 nas je kar naravnost presenetilo z novimi slikami in sicer presenetilo v tako bogati izberi, da se kramenta sv smo o dogodkih v stari dorno- |luje roka y roM in drug % dru. vini in oni, ki so bili priča tem \ . me(jtem ko tukaj nekateri dogodkom, so se Izražali, da j]10Č0j0; da se delimo v dva ta-se vseh prizorov, ki so jih ^ora tam videli, ne more popisati. Vsi ti prizori in dogodki so pa posneti na filme in tako imamo sedaj vse te posnetke v slikah, ki so bile posnete neposredno takrat, ko se je vse to dogajalo. Slike bodo pokazale); vse, da še več, kot so videli tisti, ki so bili tem dogodkom priče, kajti slikar je stal ob strani teh .dogodkov na takem mestu, da je vjel v svoj aparat kolikor mogoče vse in kolikor mogoče natančno, da bo potem narod, za katerega so bile te slike že tedaj namenjene, da jih gleda, da bo ta narod v resnici videl vse, kako se je vse v resnici dogajalo. Tako imamo zlasti jasno posnet velik evharistični kongres v Ljubljani, kateri se je vršil etos koncem meseca junija. O em kongresu so pripovedovali in pisali vsi oni ki so bili priča teh velikih slavnosti, da ni nogoče popisati krasote in .ve-ličastva. Slike bo'do potrdile resnico, ker slike bodo pokazale vse tako, kot je v resnici bilo in po tem se boste prepričali, da je res bilo tako, kot so ti pripovedovali. — Evharistični kongres v Ljubljani je ves slikan in teh slik je za en večer dovolj, zlasti če tem slikam pridenemo še delenje z,a-birme v Žužem lcor tudi versko. Da narod de- na avtomobil, pa še enkrat proti Gorenjski. Kakor Elija smo šli. Št. S slikami nameravam tako sredi novembra pohiteti v srednji zapacl. Naselbinam bom še pravočasno naznanil kedaj prihajam, da se lahko pripravijo za te pomembne predstave. Kdor pa želi o tem še kaj več vedeti, se lahko vsak čas obrne na podpisanega za pojasnila; in sicer je naslov za pojasnile glede slik Anton Grdina lastnik slik, 1053 E. 62nd Street Cleveland, O. Ob enem naj tudi omenim, da bom istočasno imel's seboj tudi slike Baragove proslave v Clevelandu, ki bodo ravnotako zadostovale za en večer in za en večer tudi ,slike velikega evharističnega kongresa v Clevelandu, ki se je vršil zadnji teden septembra. Znano je, da imam tem slikam tudi.primerno glasbo in pa pesmi, ki odgovarjajo dogodkom v slikah. A. G. Vid Vižmarje, Medno, Medvode, Gorenja vas, Škof j a Loka. Bliskovito so švigali kraji mimo nas. Samo mimo Škofje Loke smo vzeli bolj pobožen "tempo", iz spoštovanja do vseh naših Škof-jeločanov in rojakov iz krajev nad Škof jo Loko, Selc in naprej" gori. Rad bi bil še pogledal, kje so tisti rodovitni kraji, kjer so zrasli brki našemu šentštefanske-mu potrkovavcu očetu Kosmaču, rad bi bil videl domove vseh drugih naših dobrih faranov od te strani, toda prepozno je bilo. Bo pa prihodnjič več. Sicer sem pa trdno prepričan, da bom še kedaj misijonaril po teh krajih. Jaz že ne bom sveče držal, ko bodo umirali zadnji Slovenci po Ameriki, ta posel bodo menda imeli mlajši duhovniki, ki so se tod okrog izšolali. Je tudi prav, ' da ta zadnji slovenski cvet, ki je neposredno izšel iz izseljenskega narodnega telesa, zapre oči svoji materi — ameriški Sloveniji. — In dotlej ne bo tako dolgo. ( Kronike fara in naših naselj nam jasno govore. Pa tudi naši listi, ki iz leta v leto izgube precejšne število naših zvestih starih. Kranj, Sv. Jošt, Podnart, Kropa, Otoče, Brezje. Skoraj vsi ameriški izletniki imajo navado, da se pridejo poslovit od brezijske Kraljice. Tudi mi smo jo prišli pozdravit in prosit 'varstva za dolgo morsko pot. Nam ameriškim Slovencem je brezi j ska mati tudi Morska zvezda. Treba nam je te Zvezde, tudi če se podajaš na Normandijo, ki je baje tako silno varna. , Morje je le morje, tisoč nevarnosti nosi v sebi in tisočem, če ne milijonu je že bilo — hladni grob . .. "Varuj nas, Marija, po dolgi poti. Varuj nas in vse izseljence po Ameriki. Sebi in Bogu nas zveste ohrani, pa moje farane ščiti in brani. Saj veš, kje so doma. Tam, kjer sveti Štefan prvo besedo ima. —" Bil je ravno Malega Šmarna dan. In mnogo, mnogo romarjev se je gnetlo krog Marijinega oltarja. Pravijo, da jih je več, kakor drugekrati, več, odkar je Marija sama šla po slovenskem svetu na ljubljanski evharistični kongres. S svojo romarsko potjo po Sloveniji je utrdila v slovenskih srcih pobožnost in jo še "boli okrepila. In še enega sem jo prosil: Da bi samo še enkrat videl ljubo domovino, zdravo in trdno, ne poteptano in razbito od laških in vojaških nog. PO KONCERTU ADRIJE Chicago, 111. Še nikdar ni bilo na šentšte-fanskem odru toliko pevcev in pevk, kakor predzadnjo nedeljo na koncertu Adrije. Bil je pravi praznik slovenske pesmi. Vsi povabljeni zbori so še odzvali v lepem številu, in prepevali kakor slavčki. Dvorana pa je bila na- polnjena s prijatelji slovenske pesmi, od blizu in od daleč, in to od začetka pa prav do konca nenavadno dolgega koncerta. To pot pač ni nobenega dvoma, da ne bi bilo občinstvo v resnici uživalo. En nastop za drugim je izzval gromovito odobravanje. To pot so nas prviš obiskali cerkveni pevci iz Waukegana. Nastopili so v dveh skupinah, kot moški zbor in kot mešani zbor. Na odru so se pokazali sijajno, ter ostali z nami tudi pri veselici prav do zadnjega. O priliki bomo skušali vrniti, toda povsem vrniti nam še' dolgo ne bo mogoče. S pevci in drugimi iz Waukegana je prišel tudi njihov župnik Rev. Matija Butala, ki se mu tudi prav lepo zahvaljujemo za ta obisk. Nadalje so nas to pot prvikrat počastili s svojim nastopom na našem odru pevci in pevke "Slo- vana" iz So. Chicage. Z njimi smo se seznanili lansko leto, ko smo se skupno pripravljali nastop na Vseslovanskem koncertu. Njihove pevke so sedaj prvič nastopile vse v belih večernih oblekah, kar je še bolj povečalo utis njihovega ljubkega petja. V kolikor nam je znano, je "Slovan" sedaj najstarejši slovenski zbor v Ameriki; pi"1" hodnji mesec bodo slavili svoj0 tridesetletnico, in takrat, če bo vse po sreči, se bomo videli v So. Chicagi. Cerkveni zbor "Zarja" iz Chicage je nastopil pri nas ze prej, toda je že tako dolgo tegll>. da so nam bili sedaj tudi Zarja' ni takorekoč popolnoma n°VJ' Niso tako številni kakor Waul„ CHICAGO, ILL Četrtek, 17. oktobra 1935 "AMERIKANSKi SLOVENEC Mf f3tesa i '1 OLAJŠANA NATURALIZACIJA ZA BIVŠE VOJAKE Združenih državah in dobro moralno obnašanje tekom petih let pred vložitvijo prošnje. INOZEMCI, KI SO SLUŽILI V ZAVEZNIŠKI VOJSKI Po novem zakonu, sprejetem od Kongresa dne 24. junija 1935, se zopet dovoljujejo posebne olajšave za naturalizacijo °nih inozemcev, ki so služili tekom svetovne vojne v ameriški vojski ali mornarici. Tekom prihodnjih dveh let v»ak inozemec, ki je služil v a-nieriški vojski ali mornarici v dobi od 5. aprila 1917 (ko je A-flierika vstopila v vojno) do 11. novembra 1918 (ko je bilo podpisano premirje), uživa sledeče olajšave v naturalizacijskem postopanju : 1. Ne potrebuje "prvega papirja", marveč more takoj zaprositi, za državljanstvo (drugi Papir). 2. Mesto da bi kot drugi moral dokazati petletno zakonito bivanje v Združenih državah- in šestmesečno bivanje v isti County, kjer se vloži prošnja, je za ' bivšega vojaka le potrebno, da dokazuje le dveletno nepretrgano bivanje v ozemlju Združenih držav, od vložitve prošnje nazaj računaje. On mora biti pripuščen v j Združenih drž&v v svetovni voj- EKSPLOZIJA RAZDEJALA TOVARNO Novi zakon dovoljuje enake I olajšave inozemcem, ki so odšli j iz Združenih držav, predno je ta dežela vstopila v svetovno vojno, t. j. vsak čas med mesecem vagustom 1914 do 5. aprila 1917 — v svrho da služijo v vojski ali mornarici kake zavezniške države. Isto velja tudi za inozemce, ki jim je bilo radi kakega vzroka zabranjen vstop v ameriško vojsko ali mornarico po 5. aprila 1917 in so potem odšli v inozemstvo borit se v zavezniški vojski. Ta določba zakona bo najbolj v korist Poljakom, ki so odšli iz Združenih držav da se borijo v poljski legiji na Francoskem. Tudi mnogi jugoslovanski do-brovoijci bodo deležni te olajšave. Isto velja za mnoge druge narode. Države, ki so bile zaveznice hvaljujemo in obenem priporočamo za prihodnjič. Od pevske in govorniške u-metnosti prehajamo končno na pivsko in kuhinjsko umetnost. Pri pivu so stregli Mr. Bogolin, I Mr. Jenškovec in Mr. Andrew ;Strazisar, v kuhinji pa so se su-i kale Mrs. Ferenčak, Mrs. Zprko, | Mrs. Asič, Mrs. John Mladič, Mrs. Lillian Kozek in Mrs. Anina Poglajen (Perko). Vsi se ! imeli polne roke dela, in vsem se i kar najlepše zahvaljujemo in • priporočamo spet za prihodnjič. I Enako se zahvaljujemo dekletom ! Miss Frances Schiffler, Miss i Theresa Caiser in vsem drugim, !ki so imele na skrbi vstopnice RAZNE NOVICE LA SALLE IZ La Satle, 111. Pred zadnjimi par dnevi so obiskali našo naselbino sledeči rojaki in rojakinje iz Jo-lieta; Mrs. Joe Slapničar, s hčerko Pavlino, Mr. Frank J. We die, glavni tajnik DSD, tudi s svojo soprogo in sinom ter hčerko. Daljo Mr. Joe Stramez s svojo izvoljenko. Hvala za obisk. V bolnišnici sv. Marije v La Salle se nahajajo sledeči: Mrs. Joe Bratte, Mrs. Frank Malli in Mrs. Wilj.em Malli. Vse tri so se morale podvreči nevarni !pri vratih, cvetlice, varstvo oble- operaciji. Želimo jim-, da bi :ke in redarstvo. Tudi se posebno čimprej prebolele, se pozdra-Izahvaljujemo vsem tistim našim vile in se vrnile k svojim dru- Pogled ria razvaline neke tovarne za barve v Chicagi, ko jo je eksplozija, katera je nastala na nepojasnjen način, razdejala. V nesreči je šer.t oseb izgubilo življenje, večje število pa jih je bilo ranjenih. Zdi •užene države zakonito za stalno bivanje, ali ne zahteva se spričevala o prihodu (certificate arrival), razun ako je prišel nazaj v Združene države po dnevu 3. marca 1924. 4. On sme vložiti prošnjo v kateremsibodi natur alizacij skem sodišču, pa mu ni treba dokazali da je njegovo legalno bivališče v delokrogu tega sodišča. 5. Ako vloži prošnjo v federalnem sodišču, mu ni treba plačati nikakih naturalizacij skih Pristojbin. Ako vloži prošnjo v državnem sodišču in zakoni do-tične države predpisujejo gotovo Pristojbino za državljanski papir, potem mora plačati le oni del naturalizaci.jske pristojbine, M gre državi; delež, ki gre federalni vladi, se mu povrne. ^sak inozemec-veteran, ki za-P''0si za državljanstvo po tem zakonu, mora doprinesti dokaz o v°jaškem službovanju in častem odpustu. Mora tudi potom dveh primernih prič dokazati dveletno nepretrgano bivanje v ski, so' bile: Belgija, Brazil, Ki-j tajsko, Costarica, Cuba, Francija, Angleška, Grška, Guatemala, Haiti, Honduras, Italija, Japonsko, Siberija, Crnagora, Nicaragua, Panama, Portugalsko, Rusija, San Marino, Srbija in Siam. Inozemci, ki so služili v v.ojski ene izmed teh držav in so bili častno odpuščeni in ki so bili zakoniti prebivalci Združenih držav, ko je vojna izbruhnila, smejo zaprositi za naturalizacijo ob istih olajšavah, kot oni inozemci, ki so služili v ameriški vojski ali mornarici. mesec in za profesijonalno in tehnično delo od $39 do $94 na mesec. Delavci ria work-relief projektih ne smejo delati več kot osem ur na dan in ne več kot 40 ur na teden F.L.I.S. -o- v jezeru"; tudi je nastopil kot solist z mladinsko Adrijo v pesmi "Home on the Range". Ni še dolgo tega, kar je s posebno odličnim uspehom dovršil študi- tenorist Banovec z odličnim u-j je za dentista, nakar je urado- spehom predstavil ne samo jugo-' val skupaj z našim Dr. Furla- slovanski, temveč splošni ameri-jnom. Dr. Furlana je srce vedno ški publiki in najvišjim glasbe-jbolj vleklo v Waukegan in konč 'pevkam, ki so prodale posebne J veliko vstopnic, predvsem Miss iBarbi Sajovec, Mrs. Justina jCieblinski, Miss Bridget Spen-____________________________ ko. Mrs. Josephine Zeleznikar in vembra)'nastopil na svojem last-' Miss Rose Zvokel. nem koncertu downtown v Orchestra Hall, ravno tam, kjer se je pred par leti slovenski operni žinam' — Mrs. John Tomše in Mrs. Fr. Frkol, so se vrnile iz bolnice na dom. Vsem bolnikom želimo ljubega zdravja. Drugo je pa to, da rojaki ne pozabile na dan 27. okt. Ta koncert je bil do sedaj naj- ker ta dan bo lep koncert, loveč j i in najbolj splošni šesta- terega nam pripravi pevski nek slovenskih zborov iz Chica- zbor Soča v Slovenskem nage in bližnje okolice. Siromaki rodnem domu točno ob 2. uri smo in nismo jim mogli tako po- popoldne. Ob tej priliki se bo streči kakor so zaslužili, toda praznovala tudi slavnost otvo-vsaj voljo imamo dobro. Ker je ritve nove dvorane. naše občinstvo (Nadaljevanje z 2. strani.) istočasno vršil njihov farni bunco party, in takoj po nastopu so odhiteli nazaj domov. Želeli! smo si, da bi ostali z nami tudi1 pri veselici, pa je tako naneslo, da niso mogli. Pevci "Prešerna" in čikaške "Lire" žive v naši neposredni okolici. Oboji so že prej nastopali na naših prireditvah in mi na njihovih. Oboji bodo v krat- no nas je zapustil popolnoma, in Dr. Olech je ostal sam na njegovem prejšnjem mestu, v sredini naše naselbine. Vsem je poznan kot spreten dentist, malokdo! pri nas pa je do zadnjega Časa vedel, daje bil sedanji Dr. Olech! že kot otrok nenavaden pevec, ki i i je pel z znanimi "Pavlisti" in koncerta sklad za reveže. očividno uživalo bi vsakega 1 liim kritikom. Dohodki tega, bodo šli v dobrodelni >C( 0 Prireditev m m vsakega iz .med teh zborov brez dvoma spet . rado videlo na našem odru, že Se nekaj treba omeniti, nekaj !seda)- vabjmo vse na podoben na kar imamo sigurno samo-koncert za drug0 leto ob tem ča. šentštefančanje patent. Zadnja SU- iskrena hvala vsem! —- V leta ste opazili, da ria naših kon- jmenu odrastlega in mladinskega odseka Adrije P. A. -C— certih od začetka pa do konca ,stoji ob strani odra oseba, ki i uvaja in razlaga posamezne na- ! stope, veže enega z drugim, •]e z | pred vsako pesmijo neopaženo .le postrani za- šolal za denti- pred spravi pesmi.] o občinstvo v primerno Drug zakon, ki je sedaj v ve-!kem priredili svoj koncert, kjer Ijavi, dovoljuje poenostavljeno!bo tudi naš zbor nastopil. "Pre-riaturalizacijo nekaterih orijen-Išeren" je sedaj edini slovenski talcev, ki so služili v ameriški1 moški zbor v Chicagi, in je čim-vojski ali mornarici tekoni dobe, j dalje bolj popularen, pa je bil ko so bile Združene. države v priljubljen že takoj od kraja, svetovni vojni, in to celo v slu- To pot so morali Prešernovci po čaju'onih plemen, ki so drugače j nastopu pri nas nastopiti še na izključena iz ameriškega državljanstva. Ta zakon bo v korist omejenemu številu Japoncev in Kitajcev, ki so vstopili v ameriško vojsko tekom svetovne F.L.I.S. vo.ine. , kasneje kot solist v čikaški Holy j Name Cathedral, ter da se denarjem, ki ga služil kot pevec, sta. Z raznimi umetniškimi nastopi je zadnje čase zbudil pozornost glasbenih kritikov velikih čikaških dnevnikov, in ni še dolgo, kar je eden naj odličnejših zapisal o njem: "tukaj je pevec, ki ima res bodočnost!" Njegovk.u glas ima nenavadno bogato in'j^pr se je zgodilo na tem kon močno naravno resonanco, in z certtu nj tak() lahka lahkoto napolni še tako veliko cerkev ali koncertno dvorano. Ivan Račič. -0- Nihče ce sam; ne more najti pravi-vse, ki jih druži trp- BARBERTONSKE NOVICE Barjbertdh, O. Preminul je rojak Rudolf. Golich, v Akron (Ke.;:nore) Ohio in sicer v torek 8. okt. Pogreb pokojnega rojaka se je vršil s sv. ma'o v cerkvi iPresv. Srca Jezusovega. Poko-ipan je bil na pokopališče sv. iKMa v Akron, O. :— Naj mu sveti ve"čna luč, ostalim žalu- razpoloženje, izpolni med nasto- iljcnje. moiyi družiti tudi tež-: j očim pa naše sožalj« Federal Emergency Relief Administration priobčila je pra-vtta, po katerih se izrecno prepoveduje zapostavljanje nedr-%vljanov pri relief work projektih. Ogromni program javnih gradenj in podjetij, za katerega je l}il dovoljen strošek od $4,888,-°«0,000, se udejstvuje. Kaka so °snovna pravila glede zaposlena na raznih gradnjah in drugih projektih, ki jih federalna Wada financira? Federal Emregency Relief Administracija objavila je končna navodila državnim upravite-ki neposredno upravljajo lzvajanje relief work projektov. Sledeča so nekatera pravila, ki so v veljavi; KDO IMA PRAVICE DO »ELA, Prednost za zaposlenje lniajo osebe, ki prejemajo federalno podporo (relief) — vsaj Vseh oseb, razun ako ni Mogoče najti sposobnih • delav-!?ev> treba prevzeti iz seznamov Judi, ki so na reliefu. Samo po oseba v vsaki družini more Hli zaposlena. Ustanovljena sta dva razreda (elavcev, ki morejo biti zaposle-^ 1) oni, ki so zapisani v ura-od U. S. Employment Ser-kjer so se prijavili za delo, nekem drugem koncertu, vendar jih je mnogo prišlo nazaj na!Nismo vajeni takih pevcev, ker našo veselico . Pevci in pevke'so silno redki. Za tiste, ki se za-"Lire" so bili v dvorani, na odru J nimajo za umetno petje, naj bo pa niso nastopili, ker je bil nji-.tukaj povedano, da bo Dr. Olech hov novi pevovodja drugje zadr- V kratkem (v nedeljo 10. no-ižan. Lira je najstarejši slovenski pevski zbor v naši neposredni okolici. Pred leti, ko je bila naša Adrija še v povojih, je bila ravno Lira prva, ki je bila pripravljena z nami sodelovati. Kakor vsem do sedaj omenjenim, tako naj velja beseda zahvale tudi naši domači šolski godbi, ki se je posebno lepo izkazala na našem koncertu, tako sama, kakor tudi skupno s petjem. To pot smo prvič poskusili zborovo petje s spremljevanjem kitare in banjo; ker sa je prav lepo obneslo, bomo tudi drugič kaj takega pripravili. Banjo je igral Mr. John Osbolt Jr., kitaro pa najmlajši Bezovškov fant jpi vsako vrzel, iztrese kako ša-{ljivo iz rokava kadar treba, skr-| bi, da občinstvo do konca z za-I nimanjem gleda kaj se godi na odru. In prikleniti občinstvo na trde sedeže, (mnogi niso dobili za tri ure skupaj, kakor se certu, ni tako lahka reč, pa na.) bo pevski program še tako lep in zanimiv. Naš župnik p. Aleksander je tudi sedaj, rad ali nerad, privolil prevzeti to nalogo. Ker je tako sedaj, kakor vsako prejšnjo pot dokazal, da je res prava oseba za to, se mu najlepše za- nja za pravico. litliiifiii Hinit i li^if ifinilfi^t^tftlfiticiniiijffišf fnn^Q itn fittiiMtiitiftftinH^i^ti^i^BtHiit^s tem zgubi pravico javnih gradnjah. Nedržavljani, splošno rečeno, imajo tudi pravico do work-reliefa isto tako, kot ameriški državljani. Eno izmed pravil izrecno ukazuje, naj ne bo "ni- i kake diskriminacije ob zaposlovanju pri work-relief projektih radi plemena, vere, barve, nedr-žavljanstva, političnega pripadanja ali radi članstva v kaki skupini". . IU j/ca, JIUJ mu*,) KM ^vuui Da-li ima kdo pravico, do dela, Nastopila sta tudi najmlajša se določi po preiskavi, ki vključi j dva muzikanta v far i, fantiča obisk na dom prosilca za zapo- [Johnny Gradishar in Ernest slenje, pregled njegovega pre- iJerin, ter k svojimi velikimi har- f moženja, bančnih vlog in drugih monikami prav junaško sprem-denarnih virih njega in družine; ljala mladinski odsek Adrije v preiskalo se bo tudi, da-li druži- dveh poskočnih narodnih pesmih na, sorodniki, prijatelji, cerkve ter — "ukradla šov". Oba sta in organizacije so v stanu po- nadebudna učenca poznanega magati. ,nam rojaka in mojstra na har-' V večini držav zahteva se bi- moniko, Mr. John Pluth, ki nam | vanje enega leta ali več- v isti j je sam že večkrat pomagal ob! državi, predno more .dotičnik za- raznih prilikah. Nadalje sta j i prositi za delo na javnih grad- proti koncu prišla na oder John-j njah. Treba pa tudi pomagati !ny Polajnar1 in Tony Trinko, oba ljudem, ki niso nastanjeni za j fanta mladinske Adrije, in s dolgo v nikakem kraju, in je za svojim izbornim posnemanjem j pomoč n jim določena posebna I raznih znanih glasov v par se-svota in veljajo posebna pravila Ikundah celo dvorano spravila v MEZDE. Ustanovljena je ska- prav razkošen smeh. la mezd, ki segajo od $19 do $94 | Trinko je dobil že par nagrad ] .na mesec. Najmanjša svota ve- za svoj "act" na velikih radio Sija za neizurjene delavce v kra-'postajah; sedaj je vzel še Po-1 Naznanilo in zahvala. Tužnega srca želimo naznaniti sorodnikom, prijateljem in znancem "žalostno vest, da nam je nenadna smrt ugrabila drago soprogo, oziroma ljubljeno mater, v' ' © a o ^ osebe, ki so prejemale javno j jih izpod 5000 prebivalcev v jlajnarja v "biznes". Ker se je °dporo v maju 1. 1935. južnih državah. Mezda $55 me- jmudilo, sta pokazala samo nekaj ,določeno je tudi, da oni taki j sečnih velja za take delavce v elavci, ki so dobiil začasno delo mestih, imajočih prebivalstva Pr j 'r%thi industriji, ne izgubijo nad 1.00,000 v 26 državah, vštev-3v*ce do zaposlen j a pri javnih ši Cnlifornijo. Massachusetts, -^.^njah. S tem se odpravlja j New Jersey, New York, Penn-s °5°Čnost, da bi kdo ne hotel .sylvania, Michigan, Ohio in ^ ^jemati ponujenega dela v!Wisconsin. Za izurjene delavce industriji, češ, da po-j sega mezda od $35 do $85 na svojih umetnosti. Naj pri tej priliki predstavimo rojakom tudi odličnega so-1! seda, Dr. Ray Olecha, ki smo ga' !že prej slišali v cerkvi, toda nik-j [dar prej ne .na odru. Zapel je ,par angleških, nakar nas je pre-, 'senetil z nato domačo "Meglica Umrla je nagle smrti vsled možganske kapi, katera jo je za-deJa, ko je opravljala svoje nakupovanje v trgovini, in sicer, v soboto S. oktobra. Pogreb se je vršil 9. oktobra^ s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Štefana na pokopališče sv. Jožefa. Pokojiia je bila rojena 16. marca 1892 v Ljubljani, Jugoslavija. V Ameriko je prišla v letu 1921. Zahvalo želimo izreči na tem mestu našemu župniku, Rev. Aleksandru, ki je spremil pokojno na pokopališče in opravil za njo pogrebne obrede in molitve. Zahvaljuje jo se tudi ženskam, ki so izkazale svoje prijateljstvo do pokojne s tem, da so nosile krsto. Enako iskrena zahvala vsem tistim, kateri so pokojno prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, in kateri so jo spremili na njeni zadnji poti na. pokopališče, ali pa dali ob tej priliki ovoje avtomobile na razpolago. Zlasti prisrčna zahvala Mrs. Frances Pečnik za ves njen trud in njeno skrb, ki jo je imela s pokojno. Omenjena je bila z njo v mestu, ko je ranjko zadela usodna leap, in je ostala nato ljubeče pri njej do zadnjega diha. Iskreno zahvalo izrekamo vsem tistim prijateljem in prijateljicam, ki so darovali za sv. maše za pokojno, ali pa okrasili z venci njen mrtvaški oder. Za sv. maše so darovali sledeči: Mary Marinko in John Habat (10 maš); Mrs. John Novak (5 maš); Mrs. John, Černivec (S maš); Mr. in Mrs. J. Dolinšek (3); Mary Faj-far (2); Frances Florence (2); Frances Pečnik; A. Zupančič druž.; Mrs. Kushar. Vciice so kupiii sledeči: Mr. in Mrs. Rud. Hochevar in druž. Serpcic; Ant. Wencel in druž.; druž. Komers; Mrs. Pečnik; druž. Ant. Zupančič; Mr. in Mrs. Jos. Steblay; Mr. in Mrs. Jos. Zor-man; Mr. in Mrs. Ulchar in druž.; Leo Meden in druž.; druž. Arnez; Mrs. F. Jenko in otroci iz Milwaukee, Wis.; J. Peternel in druž.; Mr. in Mrs. Frank Karun; Mr. in Mrs. John Jenko iz Milwaukee, Wis.; Paula Shubel; druž. Frank Demšar; druž. Lakner; JJorden Wieland Co.; delavci pri Borden Wieland; mlekarska ■ unija. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Louis Zefran za okrasitev mrtvaškega odra in vzorno ureditev pogreba. Tebi pa, nepozabna soproja, oz. mati, bomo ohranili v naših srcih trajen spomin ter ti želimo večni pokoj. V naših mislih boš živela dokler se zopst ne snidemo s teboj nad zvezdami. Žalujoči ostali: JOS. ČERNIVEC, soprog; JOSEPH, JR., sin. — V stari domovini zapušča pokojna enega brata in eno -sestro in v Argentinii.j eno sestro; sestrično Mrs. Marinko v Cleveland, Ohio in sestrično Mrs. Shubel v New York City, New York. Chicago. 111., 11. oktobra VAŠE DOMAČE IN DRUGE VAŠE PRIJATELJE \ V STAREM KRAJU S STENSKIM KOLEDAR j EM "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" ZA LETO 1936! Letošnji naši izletniki, ki so se podali na evharistični j kongres v'Ljubljano in na obisk svojih dragih domačih v j Sloveniji nam sporočajo, da imajo v starem kraju silno radi ] naš stenski koledar, kakoršnega izdaja list "Amerikanski i Slovenec" za svoje naročnike tu v Ameriki. Tamkaj baje ne j izdajajo slovenskih stenskih koledarjev v taki obliki, kakor j mi tukaj. Lansko leto so nekateri celo iz starega kraja pisali ponj. j Znamenje torej, da je slovenski stenski koledar, ki ga izdaja naš list priljubljen in ga v starem kraju radi imajo. Ker ga nam skoro vsako leto zmanjka, smo sklenili letos oglasiti naročanje koledarja predno bo šel koledar v tisk. In sicer bomo sprejemali naročanje za stenski koledar za v stari ! kraj DO 10. NOVEMBRA. Tstotako naročanje od strani ! nenaročnikov tu v Ameriki. Po omenjenem datumu ne bo-: mo sprejemali naročil za stenski koledar več, ker bo šel ob j tem času koledar v tisk in ga bomo izdali le toliko več, koli-I kor bomo imeli naročil v naprej. To naj blagovolijo vzeti I na znanje vsi naročniki, ker po omenjenem datumu bo za na-I ročila prepozno. Vsled visoke poštnine in drugih stroškov bo koledarju | letos cena 20 CENTOV KOMAD S POŠTNINO VRED Kdor ga želi naročiti svojim domačim, naj torej pošlje 1 omenjeno svoto v poštnih znamkah ali v gotovini, ter zraven 1 pravilni naslov osebe, kamor naj se koledar pošlje v stari | kraj. Kakor hitA> bo koledar izšel bomo koledarje. takoj | odposlali na vse naslove, na katere se bo naročilo koledarje. Torej vsi oni, ki naročajo stenski koledar svojim donia-| čim, ali svojim prijateljem in znancem v stari kraj, naj to | store gotovo do datuma 10. NOVEMBRA 1935. da bo nam | tako mogoče postreči vsem, ki želijo naročiti z*i stari kraj | stenski koledar "Amer. Slovenca" za leto 1936. Za naročilo se poslužite spodnjega kupona: I -------KUPON-------: | I UPRAVA "AMER. SLOVENCA", J | I 1819 West Ccrmak Rd., Chicago, II. . | ■ ' CENJENI: — Priloženo pošiljam znesek $................... | 1 | kot naročila za................... stenske koledarje za leto 1936, katere j hitro izide koledar na naslednji > prosim pošljite takoj, kakor naslov: 1M1 NASLOV: Si rt (Podpis naročnika) 1935. Naslov.. F Btran 4 ' AMERIK. AN5K.1 SLOVENEC' 'Deklica z odprtimi očmi' 'JMlIimMm^imjmsjiižSjiE. PIERRE L'ERMITE j|| Prevod iz franco- sj skega izvirnika |ju "Napravite mi, prosim veselje, ter mi dovolite, da smem kaj storiti za Vaju." - "Zdaj nimava nobene potrebe." "Jutri bo v operi 'Faust'... Sijajna predstava ... gledališče je zmerom nabito polno ... Vem, da to opero visoko cenite.." "No... in?" "Dovolite mi, da Vaju popeljem k tej predstavi... Lepo Vas prosim! Ne vzemite mi te tolaži e ... Imel sem tako lepe upe ... tako sem se radoval Vajinega prihoda v Pariz!... In včerajšnja nerodnost mi je vse podrla ..." "Oh, dragi gospod, bilo je vse več nego nerodnost... bila je naravnost trdosrč-nost, okrutnost. Ce bi se bil zatekel k meni pes v takem stanju, v kakršnem sva bili davi po dveh nočeh potovanja, brez prtljage, dobesedno zmešani in izgubljeni v Parizu, jaz bi bila tistega psa gostoljubno sprejela ... Vaša mati... Vaši sestri... nama niso ponudili niti kozarca vode, kakor pravi evangelij..." "Bile so presenečene!" "Presenečene ...? Pa so vendar dobro vedele, da prideva v Pariz ..." "Pač, toda ne v takih okoliščinah!" "Ima jo oči... lahko bi bile videle najino stisko..." "Lepo Vas prosim! Vi ste dobri in Vi boste zmerom dobri ostali.... Dovolite mi, da pridem jutri po vaju!" Teta je pogledala svojo nečakinjo. Ro-landa je odgovorila povsem preprosto: "Nobene take zapreke ni, da bi naju gospod Maude ne smel spremiti v opero. Vendar pod enim pogojem ... "Sprejmem v naprej vsak pogoj!" "Plačali bova sami najini vstopnici in voz." "Oh, gospodična!" "Kakor želite: če Vam je tako prav, dobro, če ne, pa nic!" Roger Maude se je obotavljal... Iz katerega nagiba je postavila Rolancla ta toli poniževalni pogoj ? ... Toda bil je ves zmeden ... Saj nima nobene izbere ... Ena sama stvar mu je zdaj pri srcu: ohraniti zvezo!... to se pravi, ne pripustiti, da bi se vsa stvar do kraja podrla. ... Prva bitka je bila izgubljena ... Bogve! Morda bo pa druga dobljena? "Torej na svidenje," je žalostno rekel... "Prišel bom sem po vaju ..." In nezavedno je potožil z istimi besedami, kakor pred tremi dnevi ubogi Filbert svoji materi: "Kako sem nesrečen!" Odhajal je po ulici des Abbesses, ki je bila polna radosti in trušča Montmartrea. Odhajal je in zastavljal svojo palico po robu uličnega hodnika. Ko je odhajal iz noirmoutierskega raja, je bil tako prepričan, da postane tisti raj njegov in da bo sreča njegova za vselej... Napravil si je točen načrt, kam popelje svoji znanki v Parizu, da jima bo bivanje prijetnejše. Njegova mati in njegovi sestri so se mu smejale ... Toda one niso znale!... One niso preživele, kar je preživel on v preteklem mesecu. Kakšen pomen naj bi NI torej imel njih zasmeh! Kakšen pomen...? Kakor so nekateri vetrovi, ki posušijo in zamorijo nekatere cvetke, tako je obnašanje žensk, ki so predstavljale njegovo domače ognjišče, povsem porušilo in do dna izpremenilo tisti dve mehki dušici... Da... daleč je od čaše do ustnic! Zalučil je stran cigareto, ki si jo je baš prižgal in navzlic tistemu, česar je prekipevalo njegovo srce, je ponovil: "Ah... te ženske!" In "te ženske" so bile: njegova mati.. . njegovi sestri... Kaj mu morejo nuditi v zameno za dragoceni biser, ki ga je po njih krivdi nemara brezpogojno za vselej izgubil? XXXI. POGLAVJE Teta Cecilija, ki je prespala noč na u-dobni postelji — dasi je seveda ni mogla primerjati s svojo lastno — po ugodni kopeli, po kavi s smetano, pri kateri je spravila kar dva mlečna kruha s svežim surovim maslom, je postala drugega dne bolj usmiljena in je prijazno vprašala Rolando: "Kaj pa bova počeli danes dopoldne — ti si voditeljica ..." "No... kaj si pa želite?" "Želim, zares, želim si najprej obiskati cerkev Sacre-Coeur na vrhu stopnic ... Zdi se mi, da ni daleč odtod." Rolanda si je kupila načrt mesta Pariza. Razprostrla ga je na postelji, rekoč: "S tem pripomočkom se nama ni treba obešati na Roger j a Maude in na njegovo ljubeznivo družino. Včeraj sem se že naučila, kako je treba ... izvedela sem, kako moramo postopati z vozniki, bila sem v slaščičarni in pomislite — danes Vam že smem izdati.— poslužila sem se celo podzemske železnice!" "V podzemski železnici si bila?" "Dvakrat... oh ... za zabavo!... Bila sem v dvigalu des Abbesses... in kar je najbolj zanimivo ..." "Moj Bog, ti me plašiš!... Ce pojdeš spet kam ven, ne bom prenesla strahu ... Kako si rekla — kar je najbolj zanimivo?" v "Uganite!" "Ah, v Parizu ne uganem ničesar!" "Pač! Morate uganiti..." "Moram?" "Da ... morate!..." "Ne uganem, pa ne uganem ..." "Naj bo. Srečala sem... ne, to je pretirano ... videla sem gospoda voditelja." "Videla si ga!" "Videla." Teta Cecilija je bila v hipu vsa izpre-menjena. "Da... te moje oči so videle gospoda voditelja..." "In on...?" "Kakor po naključju se je trla okoli njega gruča fantičev ... Ne verjamem, da me je prepoznal." "Obiskati ga morava ..." "O tem ni dvoma." "Saj vendar razumeš, Rolandica. Radi tistih Maudejevih žensk nikakor ne gre, da bi bili neprijazni napram gospodu voditelju, ki je tako priljuden ..." "Popolnoma se strinjam z Vami, tetka." "To me veseli!... Ah, če bi tebe ne imela, Rolandica moja!..." "Glejte, saj sem vendar tu. Sicer pa, čeprav bi mene ne bilo, bi Vam ostala še Vedno tista dobra dušica, tako nesrečna." PISANO POLJE J. M. Trunk le morejo, in so morali vso mejo gosfco zastražiti in obdati z žico, da je Italija kakor kaka jetnišnica. To bi pa jasno kazalo, da med širšim prebivalstvo ni nobenega poseb-fnega navdušenja za vojsko. Tako je toraj zdaj. Kako Četrtek, 17. oktobra 1935 v stran in obe vozili sta ostali prekucnjeni vsako v svojem jarku ob straneh ceste. -o- Kamen v glavo ... po svoje neumni..." V mesečniku "The N. Geographic Magazine" piše Jos. F. Rock o "Sungmas, the living oracles of the church." Opisuje, kar je videli z lastnimi očmi. Prav nič ne razlaga, ničesar ne tolmači Ako bi bil tudi to zapisal recimo kak katoliški misijonar, bi Na cesti pri dupleškem mostu v Mariboru je Franc Top- T . I. . , —":.-~Tlbo, ko teče kri, je pa druga I1«* metar1. kamen;e V. d*laV,Ca hajati, zato tudi to dirjanje !zadeva>.. in če Italija res ni [Antona Glavica. Ta je Topla- in se razbi- zadene na ograjo je- ' (biti Več mišljenja, globokega) Tibetan mišlijenje potrebujemo. Dr. G. j B. Cutten, predsednik univer-. se Colgate, priporoča, da jej — ribarenje najboljša prilika« za tako potrebno mišljenje. Morda za neko mišljenje, ko se ustavi tisti "huriup," am- postala čisto drugačna, utegne maler — mama mia SIROM JUGOSLAVIJE Pošten kmet Iz poštnega avtomobila ki prevaža pošto iz Podgorice v Kolašin in od tam v Berane, je se ga dolžilo, da vidi povsod. . , i . , ... • i • j pak za pravo m človeka vred le hudiča, m bi se morda ^ ^ malo |padel kovčeg v katerem je bi-, in ka-ll() 200.000 dinarjev. Razbit ko "pikvanje, reklo-, da je tudi ta misijonar, „ . , , , drugačnega mišljenja, po svoje neumen, kakor se bo l » morda reklo, da so Tibetanci i po svoje neumni. V marsičem. ka pričakal na mostu ter ga .obklal z nožem v hrbet. Na drugi strani mosta je potem iToplak pričakal Glavica v zasedi, mu zagnal kamen v glavo s tako . močjo, da mu je prebil lobanjo. -o- Nesreča V gramozni jami pri Radečah pri Zidanem mostu je zasulo Martina Kneza iz Žebni ka. Ko so ga odkopali, so ga kakor nravi m o kovčeg in raztresen denar je , , . ..... .. , KaKor pravimo, ® ■ takoj pripeljali v ljubljansko mi, Če kdo ribari s trnkom, je nasei Kmet r lnp Medenica, ki lr -i OA nn-nfAinli f1 !l 4-* rp'i • • očividno — cmav, premalo. Je vse skrbno pobral in so ti Tibetanci neumni po svo- ^ ^^ ^ kolašinskemu poštarju ki je je o tem m dvoma . ampak ^ dal kmetu: za njeg0vo pošte- tezko bo kdo mogel trditi, da ■ „ ^ nost ce]ih 50 Din _ Ta gg je pri vsem, i / . . J « , » ... . mišljenjem pri nas zelo kla- i,cl ouit/.ai. Pisatelj V, , , , ■ .i r i _n_ verno poskrbljeno. M o n e y, I " am)"aVmoney' dollar' business., krat-f Dobro sta se umaknila 'ko — žakelj to je posledica odd-il bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno nogo in zmečkano eno roko. -o- so samole neumni kar se tam godi. mesečniku sicer govori o "obseden," "demonih," rabi vse to le, kakor se izrazi rabijo v navadni govorici. Opis je očividno objektiven, pa spominja na marsikaj, kar je -zapisano tudi v evangelijih. Taki-le "modri" bodo seve rekli: oboje je po svoje neumno, • Strelivo ni igrača Z nabojem se je igral dijak Koloman Glažer iz Stre- hovceV, pa mu je pri tem na-Na cesti med Mariborom in,boj eksplodiral v roki ter mu takega pomanjkljivega misije-j Cmurekom sta se nekega zgo jjo razmesaril. nja. Dr,u'gega mišljenja nam dnega meglenega jutra sreča- je treba. Kako je? Navdušenje za vojsko. To j igra morda pri kaki vojski je to robo med Italijani? Italijani sami, ali vsaj vodi- telji nove Italije zatrjujejo pravi: "..he took a'da Italija ni več, kar je bila kar je v evangelijih in kar se, v ,v i ., , • m--. . Ti/r i najvažnejšo vlogo. Kako godi tam v Tibetu. Malo vrlo , ' , T,fa... ... , . , , . , tn rnhn meri Ttaniani ' trd oreh bi pa jaz takim le j postavil na mizo. | Pisatelj sword handed to him, a strong j pred leti,"• da je vsa prenovlje na, pač pravi rimski imperij, pridejana.) In the [kakršen je ta bil na vrhuncu svoje moči. Ne vem. Vsaj nekaj je moralo zaiti v glave mladine, ki se da za vse navdušiti. Pred seboj imam dvoje poročil. Eno podaja amerikan-ski časnikar, William F. Mc la na časti emureški avtobus in neki avterabil, ki'sta se radi goste megle opazila šele v zadnjem hipu pred trčenjem, (odrezal mizarju Oba šoferja sta naglo krenila'prstov na roki. ci v Prste mu je odrezalo V rudniški osrednji delavni-Trbovljah je stružni stroj Siršetu več i Mongolian steel blade (foto-jgrafija je pridejana.) In the twinkling of an eye he twisted , it with the naked hands into several loops and knots.." Da-"Steel lje: tb knots swords twisted in-'by Sungmas are highly prized by Tibetans, j who fasten them to doorways Dermott, ki opisuje razmere :and above gates to temples j v Somaliji. Pravi: "Noben be-jand homes to ward off eviTlec... bi ne ostal tam niti za spirits. I have examined such minuto, ako morda ni obsojen 'swords made of excellent na to po neki neizogibni po j steel, a fourth to a third of, trebi.." V take razmere je po-an inch thick, and found it glala Italija že na tisoče voja beyond' my strength to bend kov in jih bo še. Ali so kljub even the tips. Yet the Sung-I strahovitim razmeram navdu-mas have twisted them intojgeni? Vsaj McDermott pravi: several spirals, beginning with j "Still they go and sing as they the thickest parts near hilts." Končno dostavlj a čisto ob-j pravi pekel, jektivno: "That there arej Drugo poročilo pa pove, da many fake Su'ngmas is evi- bežijo vojni obvezanci, kjer dent, as is the fact that the' superhuman strength and the, PEC,DAJXE __ ?R0DAJTE! k RAZPRODAJA i slovenskih gramofonskih plošč i .______ * V v piosce za 39c the | march..." Toraj bi bilo le ne-ikaj navdušenja, dasi je tam lahko brez stroškov remarkable actions of so called genuine Sungmas are ( Kako beyond the power of normal najdete kupce in prodate svo-persons." ;je zemljišče. Moj razumljiv Ali naj se zadovolji kdo sa-! patentiran načrt za $5. Pomole z opisom? Ako bi vse to! drobnosti, zasigurane ponud-kdo potisnil od sebe in zavi- be, seznam zadovoljnih odje-hal svoj nos, češ, ti Tibetanci malcev in rekord številnih Iso po svojem neumni, bi bil prodaj na zahtevo. Dept. AS. tudi sam hudo — neumen. * To bo — cmav. Značaji se sklesajo v pori-vanju in toku zunanjih dogodkov. Kak talent se izcimi le v tišini mirnega mišljenja. Ne vem, ali nam manjka bolj značajev ali talentov, vseka-,'ko pa je brezdvomno nam | Amerikancem potrebno več /globokega mišljenja. Kadar ■ gre, gre vse prav dirjaško, da misli ne morejo dirjanja do- Fred Featherstone, 216 2nd Ave., Miami, Fla. N. E. is TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois 23 LET IZKUŠNJE •''eprleriuje oči in predpisuje očala j DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1B01 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan <>H P nmrv do 8:30 zvečer. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiijatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase iate ga naročili, ga bodo te dir prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, s-, ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c. in se naroč* od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West CermaU Road, Chicago, ill. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W RAZPRODAJA TRAJA DO 1. NOVEMBRA 1935, ALI DOKLER ZALOGA NE POIDE. Zdaj je čas, da si preskrbite za mal denar lepo domače slovensko petje, lepe slovenske valčke, koračnice, poskočnice, itd. rekordirane na Columbia in Victor ploščah. Take prilike naj-brže več ne bo. V vašem interesu je. da si nabavite tekom te razprodaje čim več teh plošč morete. Na razprodaji so samo tu v tem seznamu navedene plošče in ne druge. Za slučaj, da zaloga, katere tu navedene plošče poide in bi jo vam v takem slučaju ne mogli dati, navadite vedno v takem slučaju številko ► kake druge plošče, ki bi jo radi na mesto prvih, če bi nam slučajno pošle. Z naročilom je poslati potrebni znesek v Money Ordru, ah gotovini. Po C.O.D. (po poštnem povzetju) teh plošč ne pošiljamo radi previsokih poštnih stroškov za C.O.D. V slučaju, da kdo želi, da se mu plošče pošlje po C.O.D. mu radi ugodimo, toda poštne stroške za C.O.D. dodamo h kupni ceni in jih mora naročnik plačati sam. Navadno poštnino pa plačamo mi. Plošče, ki so na razprodaji so: Columbia plošče: 25010—RADUJ SE ČLOVEK MOJ, SVETI VEČER, poje duct Perdan & Perdan. } 25057—SLOVENEC SEM, PERICE, poje moški kvartet Jadran. 2508*—NOČNI ČUVAJ, PEVEC NA NOTE, pojejo člani kvarteta Jadran. 25091—VSI VERNI KRISTJANI, OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI, poje Anton Subelj. ! 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO, ŽIVELA JE ENA DEKLICA, Adrija, spremlja l)ajčman. 25130—VELIKONOČNA, 1. in 2. del, moški in ženski glasovi. 25131—LOVSKA, KDOR HOČE FURMAN BIT. ženski duet. 25138—VESELA URŠKA, valček, RIBENČAN URBAN, polka, igra Hojer Trio. / 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠEL, duet, USPAVANKA, duet, pojeta gdčni Louše in Udovič. 35151—MAMICA MOJA, KESANJE, poje g. Anton Šubelj. 25165—PRI OKNU JE DEVA SLONELA, SPOMINEK, duet, pojeta Belle in Plut. 25166—MICKA, valček, V TIVOLI, valček, igra znameniti Lorandov orkestra. 25168—O J DEKLICA POVEJ MI TO... KO NA PLANINE, pojeta Bele in Plut. Victor plošče: 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, korni p«vci Adrije. 23008—POD DVOJNIM ORLOM, krasna koračnica za ples. k DUNAJ OSTANE DUNAJ, citre in Trio. ! 23010—DVA GORENJSKA SLAVČKA, SPOMIN NA BLED. ženski duet s sprem, klavirja. 23012—TO JE NEMOGOČE, dvokoračen ples, TAJNA LJUBEZEN, valček, igra orkester. 230,18—KRASNA MARIČKA, šotiš, V DIVNI DOLINI, znameniti Landlerjev orkester. 23025—PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, OH. OH. URA ŽE BIJE, noje Mirko Jelačm. 23026—POBIČ SEM STAR ŠE LE 18 LET, ...... TURI T BENKO, VZEMI LENKO, poje Jurij Jelačm. 23027—PA KAJ TO MORE BIT ... MENE PA GLAVCA BOLI, poje Mirko Jelačin. 23028—VSI SO PRIHAJALI, MLINAR, tjoie Mirko Jelnčin. 80332—AMERIKANEC NA OBISKU, 1. del, AMERIKANEC SE POSLAVLJA, 2. del. pevci sprem, harmonike. 80333—V KRČMI, 1. m 2. del s petjem, pevci Adrije s harmoniko. 81204—ČARLOTTA, šotiš, NA BREGU, valček, igra znameniti češki kvartet. 81454_OB TRGATVI. 1. in 2. del. pevci Adrije. 81455—KRANJSKA KORAČNICA, HOLZHACKER, koračnica, igra znameniti Olbrigs trio na citre j Manj, kakor tri plošče se ne razpošilja. Naročila je poslati na: Adrije s i KniiVnm- Amerikanski Slovene*"- 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois