Celje - skladišče
D-Per
III 19/1984
l!lililili, 8
COBISS •
VESTNIK
Glasilo delavcev sozd Merx	Številka 8 — Leto IV — December 1984
Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice. Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gpstinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje. Potrošnik Celje. Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina C 'clje. Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov: Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo: Zdenka Zimšek. Karmen Magvar. Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Tunika llijaš, Minka Bajda, Bojan Delan, Zlatka Šoštarič. Jelka Samec, Savo Ost rožnik in Zdenka Mazgon. 'Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Bo sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanju davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Franc Ban, predsednik KPO sozda Merx Celje
Načrtna vlaganja
.
»Današnje srečanje delavcev Merxa je posvečeno njegovi 25-letnici in veliki delovni zmagi — izgradnji prehrambenega centra, ki je rezultat velikih naporov ne samo delavcev delovne organizacije Blagovni center, temveč celotnega Merxa. Ponosni smo lahko, da smo zahtevno nalogo uresničili v posebej težkih in zaostrenih pogojih gospodarjenja.
Dovolite mi, da izrečem vsem iskreno dobrodošlico, da tudi s tega mesta naslovimo iskreno čestitko delavcem in kooperantom Merxa, ki so danes na svečani seji centralnega delavskega sveta sozda Merx prejeli priznanja, plakete in nagrade. Sprejeli so jih za njihov nesebični prispevek, za nadaljnji razvoj okolja, v katerem delujejo, in Merxa kot celote.
Iskrene čestitke veljajo posebej dobitnikoma najvišjega priznanja Merxa zlate značke Lojzetu Klemenčiču, članu IS in predsedniku komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, in Vitomirju Dolinšku, podpredsedniku poslovodnega odbora Merxa.
Veliko smelosti, volje in trdega dela je bilo potrebno za realizacijo najzahtevnejše naložbe v Merxu v tem srednjeročnem obdobju — prehrambenega centra. Delavci delovne organizacije Blagovni center so se odločno lotili naloge, zavedajoč se, da je za uspešno opravljanje funkcije oskrbe tako velikega področja potrebno ustvariti tudi ustrezne prostorske in delovne pogoje.
Izgradnjo prehrambenega centra smo v sozdu Merx v tem srednjeročnem obdobju opredelili kot prednostno nalogo. Priprave so tekle polna tri leta, da bi v lanskem letu lahko pričeli z deli.
Objekt, ki je v fazi polnjenja in bo pričel z rednim obratovanjem
I.	decembra letos, bodo vodili računalniško, njegova vrednost pa bo znašala z vso potrebno infrastrukturo 600 milijonov dinarjev. Realizacija zahtevne naložbe sloni na združevanju sredstev znotraj sozda Merx, sredstev sovlagateljev, banke zavarovalne skupnosti Triglav ter pomembnega deleža republiških oziroma zveznih rezerv.
Merx kot celota, posebej pa še delovna organizacija Blagovni center, si tako večata svojo vlogo na področju oskrbe 13.5 odstotkov slovenskega prebivalstva, ali drugače povedano, dolgoročneje bomo učinkovito zagotavljali oskrbo prebivalstva celjske in koroške regije, v Posavju in Zasavju. Pa ne samo to.
Skupno z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami znotraj sozda Merx smo vlagali pomembna sredstva za dolgoročno zagotavljanje nekaterih kritičnih prehrambenih proizvodov in kreditirali naročeno proizvodnjo na podlagi znanih kriterijev. Takšen način dela v praksi potrjuje organiziranost sozda Merx.
ki je in ostaja tudi vnaprej organiziran tako, da združuje dejavnosti proizvodnje in predelave 'hrane, blagovnega prometa ter gostinstva in turizma. Dosedanja praksa je pokazala, da je takšna organiziranost optimalna in da jo je potrebno tudi v nadalje razvijati.
Razmere v družbenoekonomskih odnosih ter pogoji gospodarjenja pa tudi v naših delovnih organizacijah povzročajo nemalo težav. Izredno zaostreni pogoji poslovanja v blagovnem prometu z živili so pripeljali to dejavnost na rob rentabilnega poslovanja. Velik primanjkljaj obratnih sredstev, nizka razlika v ceni ter kapital z visoko obrestno mero so glavni vzroki za to, da je vrsta delovnih organizacij oziroma tozdov živilske dejavnosti v izgubi.
Seveda ni dosti boljše v tek-stilno-galanterijskem in tehničnem delu trgovine, gostinsko turističnih delovnih organizacijah, posebej pa še v žitno-predelo-valni organizaciji. Napovedi nekaterih, pa tudi že sprejeti ukrepi za zboljšanje položaja žitnih organizacij, bodo vendarle vsaj delno ublažili težak položaj.
Za celotno področje primarne proizvodnje hrane velja določena negotovost, saj drag kapital ne spodbuja potrebne aktivnosti, predvsem v zasebnem sektorju kmetijstva. To pa seveda ne pomeni, da ne hi tudi v naslednjem obdobju dosegali planirane rasti proizvodnje, saj vendarle ne moremo mimo velikih naporov celotne družbe, ki se odražajo predvsem v sistemskem zbiranju sredstev v SR Sloveniji, v sisih
regije in v občinah. To nas obvezuje, da se na vseh ravneh ustrezno organiziramo, da hi tako nadaljevali in povečevali proizvodnjo, predvsem tam, kjer smo že dosegli pomembne uspehe.
Dobre rezultate smo dosegli predvsem v živinoreji v družbenem in zasebnem sektorju, v sadjarstvu, vinogradništvu ter še pri nekaterih prehrambenih proizvodih. Večina teh programov se uspešno usmerja tudi v izvoz na zahodna tržišča.
V zunanjetrgovinski menjavi pa nas čaka še veliko nalog. Odločno se moramo upreti -razmišljanju o nepotrebnosti izvoza, predvsem zaradi premajhnega zaslužka, kot je to prisotno še znotraj posameznih tozdov.
Naravnanost Merxa na to, da je potrebno dolgoročno zagotoviti posamezne prehrambene proizvode, kot so pšenica, moka, olje, koruza, sladkor in še nekatere, ustrezno dohodkovno povezovanje, že dajejo pričakovane sadove. -
Tudi sovlaganja na področju Slovenije in načrtna republiška kmetijska politika dajejo dobre rezultate. Še pred tremi leti je Merx odkupil 10001 tržnih presežkov pšenice s področja Slovenije, v letu 1984 pa znaša ta količina 10.000 ton, torej desetkrat . več. Podobno je tudi pri nekaterih drugih prehrambenih proizvodih. Načrtna prehrambena politika v zadnjih letih, ki so jo enotno obvladovali v vsej SR* Sloveniji, tudi po zaslugi formiranja rezerv tako na ravni repu-
Gostinstvo in turizem dobivata v sozdu Merx vse pomembnejše mesto. Osrednje naloge bodo usmerjene v notranjo čvr-stitev ter v nadaljnji razvoj Zdravilišča Dobrna, Zahodnega Pohorja in Gornje Savinjske doline z Goltmi.
Sozd Merx si je utrdil svoj položaj v regiji, v SR Sloveniji in širše. Združevanja skupnih funkcij v razvoju, finančne in komercialne politike, AOP. k a drovske in planske funkcije so, pokazala pravo usmeritev m
DRI ZNANJ KI Niz BO IZG U BI LO SIJAJA. Vitomir Dolinšek, nekdanji direktor, zdaj eden izmed tvorcev in oblikovalcev razvoja sozda,je prejel v resnici dve priznanji: zlati znak in čestitke ob uresničitvi dolgoletnih želja delavcev Merca dograditvi oskrbovalnega centra.
Z druge slavnostne razširjene seje delavskega sveta sozda Merx
Razpis volitev
za člane delavskega sveta
Druga slavnostna razširjena seja delavskega sveta sozda Merx je bila 10. novembra v stranski dvorani zavoda Golovec v Celju. Zasedanja, na katerem so osvojili predlog komisije za podeljevan je plaket in priznanj in sprejeli sklep o razpisu volitev v delavski svet sozda in organ SDK. so se udeležili tudi nagrajenci in vabljeni gostje, med njimi Janez Bohorič, Alojz Klemenčič in Janez Zahrastnik.
Predsednik delavskega sveta Valentin Vidmar je prisotne seznanil z odločitvijo komisije za podeljevanje plaket in priznanj, ki delavskemu svetu sozda predlaga, naj podeli 40 priznanj. 20 plaket. 5 priznan j z denarno nagrado
26.000	dinar jev. 4 priznan ja z denarno nagrado
35.000	dinarjev. 5 plaket z denarno nagrado
35.000	dinarjev, eno plaketo z denarno nagrado
53.000	dinarjev ter dve zlati znački, najvišji priznan ji sozda. Delavski svet je predlog komisije osvojil in na slavnostni seji so predlaganim kandidatom podelili znački, nagrade, plakete in priznanja.
V mesecu decembru poteče dvoletni mandat sedanjim članom delavskega sveta sozda in članom organa SDK sozda. Člani delavskega sveta
so sklenili, da zategadelj razpišejo volitve v delavski svet sozda in v organ samoupravne delavske kontrole. Roki za izvedbo posameznih volilnih opravil začno teči z 12. novembrom. Organe, za katere delavski svet razpisuje volitve, bodo delavci volili v temeljnih organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah kooperantov, v temeljnih zadružnih organizacijah, enovitih delovnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb sozda neposredno in sicer do 20. decembra 1984.
Z;i izvedbo tega sklepa bo skrbela volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednica Elza Sagadin. tajnica Vlasta Pepelnjak in kot član Branko Oset z namestniki Reziko Jančič, Borisom Kmetom in Marjano Lorger.
V skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju v sozd Merx v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, temeljni organizaciji kooperantov, temeljni zadružni organizaciji. enoviti delovni organizaciji in delovni skupnosti skupnih služb sozda delavci volijo po enega delegata v delavski svet sozda ter v vsaki delovni organizaciji po enega delegata v organ samoupravne delavske kontrole.
blike kot v posameznih občinah, je v kritičnih obdobjih odigrala izjemno pomembno vlogo.
Mer\ je do sedaj in bo v bodoče podpiral politiko formiranja in delovanja tako občinskih kot republiških rezerv, saj postajajo ie-te nepogrešljiv člen v verigi redne in nemotene oskrbe prebivalstva. Nadaljnje večanje blagovnih fondov ostaja tako stalna naloga, ki pa jo bomo uresničevali le, če bomo čvrsto povezani, če bomo uspeli zadovoljevati potrebe po manjkajočih obratnih sredstvih ter seveda razvijati čvrste poslovne vezi znotraj regije, predvsem s sozdom Hmezad, ter se odpirati v širši slovenski in jugoslovanski prostor.
Takšen način terja predvsem branžno organiziranost sozda Merx, ki je in bo tudi v bodoče razvijal dejavnosti, kot so primarna proizvodnja hrane, predelava, blagovni promet ter gostinstvo in turizem. Pomemben del dejavnosti se bo razvijal v smeri avto stroke ter obrtne kooperacije. Nekatere delovne organizacije znotraj Merxa so na tem področju dosegle že pomembne rezultate.
konkretne rezultate. Intenzivno jih moramo usposabljati in razvijati tudi v bodoče.
Široko razvejan sistem samoupravnega delegatskega odločanja od tozdov prek delovnih organizacij in samoupravnih organov na ravni sozda vključuje izjemno veliko ljudi. Če kje, potem je prav gotovo v tako heterogenih sistemih, kot je sozd Merx, velikega pomena organizirano delovanje in vključevanje ljudi v vse oblike delegatskega odločanja. Naše izkušnje na tem področju so dobre.
Aktivnost družbenopolitičnih organizacij se je v zadnjem obdobju povečala. Predloge sklepov 13. seje CK ZKJ so v organizacijah zveze komunistov izredno živahno in konkretno obravnavali. Prav in nujno je, da zveza komunistov terja večjo učinkovitost dela vseh organov in organizacij, večjo odgovornost, predvsem pa več kreativnega dela z manj neučinkovitih in neplodnih sestankov.
S tem v zvezi članstvo ZK skupaj s sindikati terja večjo produktivnost dela, manj izostankov od dela vseh vrst, hitrejše uveljavljanje nagrajevanja po rezultatih dela na vseh nivojih. Sedanji čas terja vse to in na nas je, da stvari hitreje spreminjamo.«
MERK
VESTNIK
Jože Gračner, podpredsednik KPO sozda Merx
Dogovore smo uresničili
»V sestavljeni organizaciji smo .se sporazumeli, da bomo poleg nagrajevanja po delu in rezultatih dela uvajali tudi druge oblike stimulacij. Ena oblik je podeljevanje priznanj, plaket, denarnih nagrad in zlatih značk sozda Mcrx najzaslužnejšim delavcem in kooperantom v preteklem letu.
Letos poteka 25 let, ko se je Merx kot ime trgovske delovne organizacije prvič uporabilo v Celju. To ime je osvojila delovna organizacija s približno 145 zaposlenimi. 25 let je minilo. Danes to ime nosi sestavljena organizacija, ki združuje 20 delovnih organizacij s 7 tisoč zaposlenimi in 3.500 kooperanti. Svojo dejavnost pa razširja na 25 občin Slovenije.
Ta razsežnost nam narekuje nove pristope k zagotavljanju boljše oekrbe. Pomemben dosežek v teh prizadevanjih je prehrambeni center, katerega smo predali svojemu namenu. To je velik uspeh sestavljene organizacije in delovne organizacije Blagovni center. 15 tisoč kvadratnih metrov uporabne površine bo bistveno pripomoglo k boljši oskrbi regije in širše.
To je le eden uspehov sestavljene organizacije. Izteka se leto m s tem tudi štiriletno poslovanje , sozda Merx. Danes je mesto in čas, da ugotovimo, kako smo zastavljeni program uresničili. Ob sprejemanju programa in ciljev je bilo v sozdu trinajst delovnih organizaci j, danes jih je dvajset s 37 tozdi. Gre predvsem za načrtovane skupne aktivnosti, za katere smo se v sozdu dogovorili, da jih bomo realizirali. Povsem upravičeno lahko rečemo, da smo uspeli. In to uspeli na najpomembnejših področjih.
S sporazumom o temeljih plana smo dogovorili investicijsko politiko. V štirih letih smo program dogovorno realizirali. V dogovorjene naložbe smo vložili 3,93 milijarde dinarjev.
Za dolgoročno zagotovitev oskrbe z deficitarnimi prehrambenimi proizvodi (pšenica, koruza, olje, sladkor) smo podpisali samoupravne sporazume in v ta namen združili 330 milijonov dinarjev. Sredstva smo združili znotraj sozda, od sisa za preskrbo in banke.
Na čvrstih izhodiščih organizirana Interna banka je do sedaj uspešno združevala sredstva za
naložbe, rezervni sklad, dnevno prosta sredstva itd. S postopnim prenašanjem plačilnega prometa na Interno banko, z zagotavljanjem likvidnosti vsem članicam, ... z združevanjem deviznih sred-' štev na skupnem deviznem računu se Interna banka uspešno uveljavlja v denarništvu. S svojo aktivnostjo se uspešno vključuje v finančno poslovanje v slovenskem prostoru in širše.
Blagovne tokove znotraj sistema uspešno usklajujemo. Promet znotraj sestavljene organizacije med delovnimi organizacijami znaša preko 6 milijard dinarjev, kar pomeni 35 odstotkov prometa blaga v sozdu. To je potencial, ki lahko ob uresničevanju dogovorjene politike da velike pozitivne učinke.
V	usklajevanju smo najuspešnejši na področju proizvodnje, predelave in prometa s prehrambenimi proizvodi (meso. mleko, sadje, povrtnine žita itd.). Uspešno usklajujemo blagovne liste tujih dobaviteljev s potre bami kupcev znotraj sozda.
V	zaostrenih pogojih gospodarjenja, predvsem v oskrbi s prehrambenimi proizvodi, smo s skupnim nastopom uspešno pridobivali sredstva, ki jih je družba namenila za intervencije v proi-
zvodnji hrane in prometu z njo. Gre za sklade in intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, sis za preskrbo, republiške in občinske rezerve in drugo.
Ugodno ocenjujemo tudi usklajevanje v gostinsko turistični dejavnosti, predvsem na področju zimskega turizma.
Uveljavljamo se v izvozu blaga in storitev, kar je eden pomembnejših uspehov.
V sozdu načrtujemo razvoj po treh osnovnih dejavnostih. Z av-tostroko in servisi smo pred novo razvojno nalogo. S celovitim pristopom se bo tudi ta dejavnost uspešno vključila v razvojne programe.
Ne moremo mimo pomembnega' področja, informatike. 7. nakupom računalnika s Kovinotehno ter programom terminalov smo pričeli novo pot v računalništvo. Računalniško podprt informacijski sistem je osnova za usklajeno delovanje proizvodnih, servisnih in prodajnih kapacitet.
To je le nekaj najpomembnejših področij usklajevanja. Namenoma ne navajam ekonomskih učinkov. Ti so v naši dejavnosti preveč odvisni od širše, družbene usmeritve. Zato niso to
samo naši uspehi oziroma neuspehi.
Želel pa sem opozoriti na uspehe tistih področij, ki so odvisna od nas samih, od naše pripravljenosti uresničevati dogovorjeno. Tu se kažeta moč in sposobnost samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in odgovornost, vodstvenih delavcev. Tu smo uspeli in to je še kako pomembno.
Uspehi na tem področju niso slučajni. So odraz organiziranosti in aktivnosti samoupravnih organov v vseh okoljih, na vseh ravneh.
Ob doseženih rezultatih v minulem štiriletnem obdobju je projekcija za naslednje obdobje pomembna in odgovorna naloga za nas vse. Pri bodoči projekciji pa ne moremo mimo težav, ki pestijo gospodarstvo in seveda tudi nas.
Dosegamo sicer nominalno ugodne rezultate ob nizki stopnji rasti produktivnosti. Ekonomičnost poslovanja pada. Zaradi slabe akumulacije osebni dohodki ne sledijo stroškom. Z naraščanjem nelikvidnosti naraščajo stroški za obresti. Nominalno naraščajo zaloge, letos za 1,2 milijarde dinarjev.
Žarišča problemov poznamo, rešitve so. Nekatere med njimi so že v doslednem izvajanju dogovorjenih nalog v samoupravnem sporazumu o združitvi v sozd in v drugih planskih aktih.
Realizirati moramo že načrtovane organizacijske spremembe v gostinstvu in trgovini. Povečati
Jože Gračner: »Uh sprejetju programa je bilo v sozdu trinajst delovnih organizacij, danes jih je dvajset s 37 tozdi. Povsem upravičeno lahko rečemo, da smo uspeli na najpomembnejših področjih naše dejavnosti.. .e
Devetmesečno poslovanje sozda Merx
Stroški rastejo hitreje od dohodka
V letošnjih devetih mesecih smo v sozdu Merx dosegli skupaj 28 milijard in 699 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 54 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V kmetijsko živilski predelovalni industriji so prigospodarili 5 milijard in 900 milijonov celotnega prihodka, 48 odstotkov več, v blagovnem prometu 21,5 milijarde dinarjev ali 56 odstotkov več, v gostinstvu in turizmu 1,26 milijarde ali 38 odstotkov več. Glede na 6[-odstotno inflacijo v Sloveniji v tem obdobju ocenjujejo, da je fizični obseg prometa padel. Tudi deleži dejavnosti v celotnem prihodku sozda so se spremenili in sicer je bil delež kmetijsko živilsko predelovalne industrije 20,6 odstotkov (v enakem lanskem obdobju* 2 1,4 odstotke), delež blagovnega prometa 75 odstotkov (lani 73,7 odstotka) in delež gostinstva in turizma 4,4 odstotka (v lanskih devetih mesecih 4,9 odstotka).
Skladno z rastjo celotnega prihodka se je gibal tudi delež porabljenih sredstev (indeks 155), znotraj porabljenih sredstev pa so materialni stroški višji za 55.2 odstotka, amortizacija po predpi-
sani stopnji pa le za 17 odstotkov. Opozarjajo na izredno nizko rast amortizacije, ki niti približno ne sledi rasti materialnih stroškov. Zato prelivamo del amortizacije v dohodek (vsaj 90 milijonov dinarjev), posledica pa je zmanjšanje reprodukcijske sposobnosti.
Ekonomičnost je padla s 114,6 na 1 13,8 in je posledica hitrejše rasti materialnih stroškov od celotnega prihodka.
Dohodek ocenjujejo na 3 milijarde 468 milijonov dinarjev, 45 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Kmetijsko živilska predelovalna industrija je dosegla 746 milijonov ali 32 odstotkov več. blagovni promet 2 milijardi 223 milijonov dinarjev ali 5 1 odstotkov več in gostinstvo in turizem 500 milijonov dinarjev ali 42 odstotkov več.
Delež dohodka v celotnem prihodku sozda je padel z 12,77 odstotka v letu 1983 na 12,1 odstotka v letu 1984. Realni dohodek delavca izkazuje indeks 142, kar je ob trenutni stopnji inflacije mnogo premalo. Dohodek na delavca je’ bil v letu 1983. 40L340 dinarjev, v letu 1984 pa 569‘.730 dinarjev.
V	obravnavanem obdobju smo dosegli milijardo in 725 milijonov čistega dohodka, kar je le za 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dcležčistega dohodka v dohodku sozda je padel z 58,01 odstotka na 49,71 odstotka v letu 1984. Delež mase bruto osebnih dohodkov je narastel z 79,66 na 92,8 odstotka, Kar je že izredno zaskrbljujoče, saj ogromno večino čistega dohodka uporabljamo za osebne dohodke. Tudi delež mase v neto osebnih dohodkih v čistem dohodku je narasel z 56,21 na 67,79 odstotka. Padec deleža čistega dohodka v dohodku (z 58,01 na 49,71 odstotka) je predvsem posledica povečane obrestne mere in s tem deleža dohodka za obresti.
V	devetih mesecih smo po oceni ustvarili le 241 milijonov dinarjev akumulacije, kar jc le 95-odstotno doseganje nominalne akumulacije v prejšnjem letu. Če ob tem upoštevamo še izreden porast izgube — 203.098 tisoč dinarjev, je akumulacija realno še mnogo manjša. Z ustvarjenim rezervnim skladom lahko pokrijemo le 68,35 od stotka ustvarjenih izgub, delež
akumulacije v dohodku pa je padel z 10,7 na 7 odstotkov. Se lani je bila akumulacija 4,3-krat višja od izgub, medtem ko je letos višja od izgube le še za 18,76 odstotkov.
Del čistega dohodka za osebne dohodke se je zvišal za 45 odstotkov, masa NOD za 50 odstotkov, povprečni mesečni osebni dohodek na delavca za 47 odstotkov — znašal je 21.337 dinarjev. Glede na družbeni dogovor smo za osebne dohodke razporedili preveč sredstev, saj delež akumulacije v dohodku pada, delež za osebne dohodke narašča.
Kljub manjšemu fizičnemu obsegu realizacije se je število zaposlenih dvignilo za 2,4 odstotka, kar še dodatno negativno vpliva na produktivnost dela.
V izgubah beležimo v prvih treh tromesečjih daleč najvišje indekse, saj so le te v primerjavi z enakim obdobjem lani višje kar za 325 odstotkov. Zlasti so se povečale v Mlinsko predelovalni in dustriji, indeks 489 ali v vrednosti 133.719 tisoč dinarjev. Tudi v delovni organizaciji Potrošnik beležijo velike izgube (indeks 384), zlasti v tozdu Prodaja Šoštanj (indeks 943).
in izboljšati proizvodnjo s ciljem, doseči izvozno kvaliteto.
Osnovni ključ uspeha je nedvomno v povečani produktivnosti in doslednem spoštovanju finančne in poslovne politike. Da bomo v tem uspeli, moramo še čvrsti ti notranjo organiziranost v delovnih organizacijah in v sozdu. Jasno zastavljeni cilji, usklajeni na nivoju delovnih organizacij in sozda, izhajati pa morajo iz proizvodne in tehnološke sposobnosti tozdov. Programe moramo uskladiti s potrebami
trga in biti morajo ekonomsko zanimivi.
- Ne moremo mimo dejstva, da smo nosilci preskrbe na nekaterih pomembnih področjih dejavnosti v regiji in širše (prehrana, tekstil", zaščita, servisne dejavnosti, gostinstvo in turizem). Interesi in cilji širše družbenopolitične skupnosti pa niso vedno identični trenutnim gospodarskim interesom tozda, delovne organizacije oziroma sozda. Dolgoročno gledano pa imajo svoje opravičilo (na primer Golte). Biti sposoben organizirati vse subjektivne sile pri usklajevanju takih interesov je velika stvar. Dokazali smo in še dokazujemo, da smo se tudi v takih primerih sposobni organizirati.
V izhodiščih za pripravo gospodarskega načrta za leto 1985 smo zapisali potrebne ukrepe, ki
___________NOVEMBER 1984
jih bomo morali uresničiti, da bomo dosegli reso lucijske cilje, povečali družbeni proizvod za 25 odstotkov, kmetijsko proizvodnjo na 3 odstotke, produktivnost za 1,1 odstotka, življenjsko raven za 2 odstotka, investicije realno za 4 odstotke. To bo za vse nas zahtevna naloga.
Samo še besedo, dve o dolgoročnih usmeritvah sestavljene organizacije. Dosedanja praksa je pokazala, da so osnovni cilji dobro zastavljeni, zato jih v osnovi ne bomo spreminjali. Še naprej bomo pospeševali primarno proizvodnjo in predelavo v smeri oskrbe tržišča in izvoza, v blagovnem prometu bomo sledili zahtevam potrošnikov v investicijskem smislu, predvsem pa krepili in racionalizirali blagovne pretoke, nadaljevali s študijo racionalizacije transporta v sozdu in organizacije servisnih dejavnosti, utrjevali tiste funkcije na ravni sozda, ki so za delovanje organizacije vitalnega pomena (Interna banka, marketing, razvoj). Pospeševali bomo vse oblike sodelovanja z drugimi agroživilskimi sistemi v smislu povečane poslovne odprtosti, še naprej negovali in čvrstih odnose z vsemi družbenopolitičnimi skupnostmi, da učinkovito razrešujemo gospodarske probleme članic sozda, krepili samoupravno organiziranost sozda in vlogo družbenopolitičnih organizacij.
V teh zaostrenih pogojih bomo morali skrbno proučiti in slediti gibanju osebnih dohodkov, več skrbi posvetiti standardu naših delavcev. Zagotavljati formiranje skladov skupne porabe in sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Prav na teh področjih bomo morali zahtevati od vseh subjektivnih sil več discipline in spoštovanja dogovorjenega. Oceniti bomo morali in ločiti uspehe, ki izhajajo iz rezultatov dela, in rezultate, ki so odraz položaja dejavnosti na trgu.«
Emil Hedžet, pomočnik glavnega direktorja TD O
Prednostna
Trak je prerezal Ladislav Zagoričnik, dolgoletni zaslužni delavec Blagovnega centra
»Kolektiv Blagovnega centra, ki zaposluje 650 ljudi, je že dalj časa nosil breme velike odgovornosti, kako na tem najbolj občutljivem področju preskrbe odgovoriti na dnevne in življenjske potrebe potrošnikov, preskrbeti z osnovnimi prehrambenimi in drugimi proizvodi osnovne preskrbe na območju občin celjske regije in delno osmih občin Zasavja in Posavja preko 300 tisoč prebivalcev.
Po dolgoletnih prizadevanjih je napočil trenutek, ko predajamo svojemu namenu prehrambeni center. Kljub težkim gospodarskim razmeram smo načrtovano naložbo uresničili, na kar smo lahko ponosni.
O pomenu izgradnje je bilo že dosti povedanega. Moj namen je, da vam na kratko predstavim delovno organizacijo Blagovni center in objekt, ki ga odpiramo.
V	delovni organizaciji Blagovni center so delavci v letu 1983 ustvarili 4 milijarde in 713 milijonov dinarjev celotnega prihodka. 489 milijonov dohodka, 255 milijonov čistega dohodka in 44 milijonov dinarjev akumulacije.
V	strukturi prodaje je treba omeniti nekaj pomembnejših blagovnih skupin oziroma količine, ki smo jih v letu 1983 prodali. Preko 3 tisoč ton olja, 6 tisoč ton sladkorja, 2.500 ton jedilne soli, 400 ton masti in margarine, 400 ton riža, 800 ton testenin, 1000 ton kondiforskih izdelkov, 400 ton čokolade in čokoladnih izdelkov, 300 ton prave kave, 43 tisoč hektolitrov vina, 7 tisoč hektolitrov žganih pijač, 125 tisoč hektolitrov brezalkoholnih pijač, 5.500 ton sadja, 7 tisoč ton v rtnin, 2 tisoč ton pralnih praškov in čistil
Za vse to smo imeli na voljo do sedaj 7.600 kvadratnih metrov lastnih skladiščnih prostorov, razporejenih na štirih lokacijah. Te površine se od izgradnje starega skladišča na Hudinji leta 1961 niso povečale.
Skladno s politiko razvoja in investiranja v nekdanji delovni organizaciji Merx smo v zadnjih dveh srednjeročnih obdobjih močno povečali število maloprodajnih zmogljivosti, medtem ko so razpoložljive skladiščne kapacitete postajale iz leta v leto neu-streznejše. Obstoječe zmogljivosti so komajda še zagotavljale minimalne tehnološke, sanitarne in ostale pogoje za dejavnost. Pogoji dela so postali nevzdržni, zastarela oprema in tehnologija skladiščenja z notranjim in zunanjim transportom sta povzročala visoke stroške poslovanja. Ena velikih pomanjkljivosti je bila tudi v tem. da nismo imeli pogojev za skladiščenje občinskih, republiških in zveznih rezerv.
Izgradnjo prehrambenega centra so zaradi širšega družbenega pomena opredelili kot prednostno naložbo na področju blagovnega prometa v srednjeročnih planskih dokumentih. Z odločitvijo o izgradnji s no delavci v delovni organizaciji Blagovni center skupaj z delavci sozd Mera sklenili, da tehnološko, tehnično in nabavno prodajno posodobimo procese dela. Že v zasnovi projekta stoji, da je treba objekt izvesti sodobno tako v tehnološkem kot organizacijskem smislu, z računalniško podprtim sistemom. Poseben poudarek smo dali računalniškemu sistemu in zasnovali ustrezen razvojni projekt.
Uresničevanje tako zastavljenega projekta AOP je dolgotrajen, predvsem pa zahteven, v bistvu inovacijski posel. Naloga, ki terja veliko znanja in izkušenj pri projektiranju posameznih AOP
MERK
VESTNIK
DECEMBER 1984
Predsedstvo občinske konference ZKS Celje
na delovnem obisku pri nas
Predsedstvo OK ZKS Celje se je sestalo v sozdu Mere, da bi skupaj s predsedstvom akcijske konference komunistov sozda obravnavalo problematiko trenutnega družbenoekonomskega položaja, ki je izredno zaskrbljujoč predvsem v dejavnosti kmetijstva in živilsko predelovalne industrije. O vprašanju vzrokov za nastali položaj je predhodno razpravljalo predsedstvo akcijske konference sozda, v delovni organizaciji MPI pa so se sestali komunisti na problemski konferenci in v navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ter skupščinskih organov Celja razpravljali o položaju ter se dogovorili za nadaljnje aktivnosti glede razrešitve oziroma sanacije izgube, katere pa niti sozd, še manj pa DO ali tozdi niso zmožni pokriti.
Neugoden položaj pa je prav tako v dejavnosti ‘blagovnega prometa, je dejal predsednik KPO sozda Franc Ban, kjer se iz leta v leto slabša ekonomski položaj, vzroke za takšno stanje pa je pripisati predvsem dolgotrajni zamrznitvi absolutnih razlik v ceni. Tudi v ostalih dejavnostih položaj ni najbolj idealen, pa vendar lahko zagotovo trdimo, da bomo z odgovornim pristopom, dobro zastavljeno strategijo ter skupnimi napori sledili zastavljenim ciljem in postopoma uresničevali program gospodarske stabilizacije. Za uspešen presek trenutnega stanja je dolžnost slehernega delavca, da se maksimalno
angažira pri svojem delu, družbenopolitične organizacije in organi upravljanja pa kot centri obveščanja in odločanja z zvezo komunistov na čelu tvorno sodelujejo v vseh okoljih, k čemur jih zavezujejo sklepi 13. seje CK ZKJ.
Iz bogate razprave vseh prisotnih in celovite predstavitve razmer in položaja sestavljene organizacije združenega dela MERX, je predsedstvo občinske konference ZKS Celje sprejelo naslednja
STALIŠČA IN ZAKLJUČKE:
1.	Predsedstvo je ocenilo, da je bila v dosedanjem delu in razvoju sozda dosežena visoka stopnja družbeno-ekonomske rasti in organizacijske povezanosti, kar je rezultat aktivnega delovanja in povezovanja DPO in tudi nosilcev poslovodnih funkcij zlasti v okviru sozda.
2.	Predsedstvo daje prizadevanjem sozda za aktivno reševanje družbenoekonomskih problemov vso podporo pri saniranju težkega stanja v MPI in v blagovnem prometu in zahteva, da se v nadaljnje razreševanje vključijo drugi odgovorni .organi, IS in druge inštitucije (banke, GZ).
3.	Predsedstvo tudi v predlagani obliki podpira izhodišča za razvojni program s predlogi nekaterih dopolnitev, ki bi jih kazalo upoštevati oz. v fazi izdelave srednjeročnega plana podrobneje preučiti in razdelati.
V razpravi so se v okviru opredeljevanja razvojnih izhodišč in
ambicij sozda Mere oblikovali naslednji dopolnilni idejni predlogi:
a) na področju kmetijstva in predelave hrane
— V regiji bo potrebno na področju kmetijske proizvodnje doseči določeno rajonizacijo, saj pri razvijanju in gojenju kultur ne more biti linearnosti; ni namreč vsako področje za vse primerno.
— V primeru določene re6r-ganizacije, pogojene z zaokroževanjem agroživilskega kompleksa, bi se morala v okviru KZ, ki je danes samo organizator kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju, razviti tudi lastna primarna proizvodnja (družbeni sektor).
— V razvojnem pogledu kmetijstva ne bi smeli gledati preveč ozko in pri tem misliti samo na prehrano. Možnosti so neprimerno večje, tudi v naši regiji in celo občini. Tu se misli na gojenje nekaterih industrijskih rastlin, ki so lahko domena nadaljnje predelave in s tem za izvozna tržišča izredno zanimiv proizvod (zdravilne rastline za farmacevtske izdelke, zdravilne napitke itd.). Tudi pri proizvodnji medu kot izvozno zelo zanimivem proizvodu bi se verjetno kazalo primerno organizirati.
— Glede na to, da regiji primanjkuje razplodni material za kooperacijsko proizvodnjo svinj: skega mesa, bi kazalo podrobneje preučiti možnosti za ustanovitev več t. i. »mini punktov« za prašičerejo (razplodni material), ki bi naj bili strokovno vodeni in
Blagovni center Celje, ob otvoritvi Preskrbovalnega centra Celje
naložba pod streho
rešitev, kar v bistvu pomeni prenos posameznih delovnih postopkov v računalnik. Prvi pogoj za izgradnjo, uvedbo in delovanje takšnega informacijskega sistema je jasno dokumentirana slika poslovnega procesa na makro, mezzo in mikro ravni, z vsemi delovnimi postopki in operacijami.
Ker je projekt zasnovan široko, je treba še posebej poudariti zahtevnost faze analize poslovnega procesa in iz nje izhajajoče faze sinteze AOP rešitev. Za potrebe AOP bodo v tozdu Preskrba vgradili 21 terminalov, ki bodo preko PTT linij povezani s centralnim računalnikom.«
»Bistvene prednosti novega objekta vidimo v tem, da bodo v njem prave možnosti skladiščenja blaga za potrebe kupcev v sozdu in izven njega, skladiščenje zalog občinskih, republiških in zveznih rezerv, povečali bomo obseg poslovanja, dosegli večjo elastičnost povpraševanja, znižali stroške poslovanja zaradi sodobnejše tehnologije skladiščenja, posodobitve notranjega transporta in zunanjega transporta, ki bi se naj končal v marketu in v prodajalni. Delavci bodo imeli neprimerno boljše in Humanejše pogoje dela, pri delu bodo varnejši,
In kot smo že omenili, materialni tok blaga bodo spreminjali z interaktivnim, računalniško podprtim sistemom, ki bo v končni fazi omogočal stalno in spretno spremljanje vseh sprememb stanj v zvezi s spremembami blaga.
Z usposobitvijo prehrambenega centra bomo pridobili 15.621 kvadratnih metrov površin. Predračunska vrednost naložbe znaša brez infrastrukture 489 milijonov 250 tisoč dinarjev.
Zavedamo se, da naložbe, ki je vredna skoraj 600 milijonov dinarjev, naša delovna organizaci-
ja, ki je zaradi narave dejavnosti iz leta v leto slabše akumulativno sposobna, brez podpore v sozdu Mere, podpore v občinskem in republiškem merilu, ne bi zmogla. Družba in poslovni partnerji so se v času, ko smo bili v stiski za kapital, zelo dobro odzivali. Zato to ni le sodelovanje v investiciji, temveč tudi dolgoročno sodelovanje, ki je na področju preskrbe še posebnega pomena. Omeniti je treba, da združevalni sredstev za prehrambeni center niso samo iz ožje okolice in regije, ampak skoraj iz vse Jugoslavije.
Na tem mestu se zahvaljujem vsem poslovnim partnerjem in ostalim, ki so prispevali svoj delež kot sovlagatelji. Ti so bili HP Pivovarna Laško, Hmezad Žalec, delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija Celje, Ingrad Celje, LEK Ljubljana, Koestlin Bjelovar, Zve-čevo Slavonska Požega, Tvor-nica ulja Zagreb, Medex Ljubljana, Ljubljanske mlekarne, Tovarna olja Slovenska Bistrica, LEDO Zagreb, Pliva Zagreb, Šampionka Renče, Fructal Ajdovščina, K K Vipava, Sloboda Osijek, Vinag Maribor, ETA Kamnik, KZ Brda, Ilirija — Ve-drog Ljubljana, Radenska Radenci, Iskra-Zmaj Ljubljana in Sodaso Tuzla.
Zahvaljujemo se tudi vsem kreditodajalcem, izvajalcem del ter strokovnim delavcem delovne skupnosti, sozda Mere, IB ter BC, ki so sodelovali pri priprav i in izvedbi inv esticijskih del.
Za kvalitetno izgradnjo tega objekta se posebej zahvaljujemo glavnemu izvajalcu de! G1P Ingrad iz Celja s soizvajalci: Klima, ' Elektrosignal, Cestno podjetje, Nivo, pozd TKO Celje, TIM Laško, Rade Končar Zagreb in Zarja Žalec.
Glavna projektantka prehrambenega centra je bila inž. arh. Majda Golob iz Ingrada s
projektantsko skupino. Tehnološki projekt je pripravil Zavod za organizacijo poslovanja Ljubljana. Inženiring za opremo je izdelal Inženiring biro Ljubljana. Nadzor nad gradnjo projekta je vodil inž. Albin Brežnik iz sektorja za razvoj in investicije sozda Mere.
V želji, da bi omogočili izgradnjo tako pomembnega objekta, smo se delavci v Blagov nem centru sporazumeli za takšno delitev dohodka, ki zagotavlja hitrejšo rast sredstev akumulacije od sredstev za osebno in skupno porabo. Delavcem Blagovnega centra se zahvaljujem za vsestransko pomoč, ki so jo dokazali tudi s prostovoljnim delom.
Vsi zaposleni v delovni organizaciji Blagovni center se zavedamo svoje odgovornosti pri opravljanju funkcij preskrbe. To smo ob znatnih naporih dokazali že v preteklih letih. Zagotavljamo, da si bomo še vnaprej prizadevali za čimbolj kompletno ponudbo in da bo redna in pravočasna oskrba kupcev naš glavni cilj tudi v prihodnje.
Z rednim poslovanjem pa bomo pričeli s L decembrom 1984. To pa pomeni, da bomo skladiščne kapacitete napolnili z blagom, ki prihaja od dobaviteljev, postopoma, kar bo trajalo približno dvajset dni. Majhen del tega blaga boste lahko videli v skladišču že danes. Šele po ogledu bomo zaradi izpolnitve določenih sanitarno-tehničnih zahtev, ki se nanašajo na živilsko blago, skladišče napolnili v celoti. Zaradi tega si tudi ne bomo mogli danes ogledati celotnega procesa. Da pa bi si lažje poskusili ustvariti predstavo o tem, smo z razmestitvijo tehničnih sredstev in blaga v oddelku za sadje in zelenjavo, oddelku odpreme blaga in delno v skladišču poskusili pokazati proces manipulacije z blagom.«
usmerjeni iz enega mesta. S tem bi lahko tudi v naši občini prispevali k izboljšanju regijske prehrambene bilance.
— Zanimivo in perspektivno z vidika vse večjih potreb bi v regiji kazalo upoštevati povečanje zmogljivosti kisarne. V ta namen bi se bilo potrebno primerno organizirati za odkup neobranega sadja, pretežno jabolk, ki bi jih lahko pred gnizjem in s tem nastajanjem določene gospodarske škode koristno uporabili za proizvodnjo jabolčnega kisa.
— Glede na domače surovine (sadje) so neizkoriščene tudi
Glede na to, da OZD s področja blagovnega prometa prihaja v vse težji družbeno-eko-nomski položaj, bo potrebno v prihodnje poiskati druge oblike sodelovanja pri oskrbi. V financiranje izgradnje objektov za potrebe oskrbe v novih naseljih pa se bo morala v večji meri vključiti tudi banka.
c) na področju gostinstva in turizma
— Razvoj Dobrne kot zdravi-liško-turističnega središča v naši občini in kot še ne dovolj izkoriščenega potenciala tudi z vidika
4.	Člani predsedstva so si bili tudi enotni, da je potret na tesnejša povezanost s sozdom Hmezad v smislu zaokrožitve programske ponudbe na področju agroživilskega kompleksa. Zato podpirajo aktivnosti, ki tečejo v smeri povezovanja in tesnejšega sodelovanja med obema poslovnima sistemoma, konkretno v smeri ustanavljanja Plansko-poslovne skupnosti sozda Mere in sozda Hmezad. Prvenstveno je cilj najti skupni interes na področju planiranja in organiziranega skupnega nastopa navzven, tako v jugoslovanski
možnosti pri proizvodnji kandi-raneg;*sadja in sadni ekstrakciji, kjer razpolagamo v občini z določenimi zmogljivostmi sadne predelave (Etol).
— Regijsko gledano bi bila zanimiva tudi mesna ekstrakcija (recimo govejega mesa za bujone). kjer pa je treba tehnološke in organizacijske rešitve iskati predvsem v okviru poslovne skupnosti in navezave na obstoječe proizvajalce. Določene možnosti. predvsem z vidika izvoza, so tudi pri predelavi kunčjega mesa..
— Zaradi čedalje slabših pogojev v proizvodnji kruha in slaščičarskih izdelkov, tako v pogledu tehnologije (izrabljena in zastarela oprema) kot transporta in organizacije proizvodnega procesa (dislociranost) in seveda predvsem zaradi stalno naraščajočih potreb prebivalstva mora v letu 1985 in 1986 prioriteto dobiti investicija v industrijsko pekarno.
— V luči razvoja sozda Mere kot regijsko-prehrambeno preskrbovalnega centra bo v prihodnje treba nadaljevati tudi z izgradnjo silosnih kapacitet.
h) na področju blagovnega prometa
ustvarjanja neblagovnega deviznega priliva bo treba v prihodnje drugače zastaviti. Predvsem bo potrebno v njen razvoj vključiti celjsko združeno delo. Poleg ugodnih kreditnih aranžmajev, ki bi jih kazalo v prihodnje skleniti z,a razvoj zdraviliškega turizma, bi morali po zgledu že nekaterih turističnih središč pri nas v Jugoslaviji nadaljnji razvoj zastaviti tudi na sovlaganju tujega kapitala. Nov zakon o vlaganju tujih oseb pri nas prinaša določene pozitivne spremembe pri u’ riu družbe-no-ekonomskih o. ■ na tem področju. _	.
— Za širitev razvoja rekreacij-sko-turističnega centra ob Šmar-tinskem jezeru pa bi kazalo razmisliti o ustanovitvi poslovne skupnosti, ki bi prevzela skrb za načrtnejše izkoriščanje jezera v te namene.
— Glede na precejšnjo razdrobljenost gostinske dejavnosti v okviru sozda Mere bi bilo potrebno pristopiti k samoupravni reorganizaciji manjših gostinskih tozdov, ki-bi temeljila tako na racionalnejšem poslovanju kot na zaokrožitvi gostinske ponudbe v naši občini.
prostor kot na zunanja tržišča. V ta namen predsedstvo predlaga, da komunisti strokovni delavci v planski službi sozda Mere pripravijo planske osnove za usklajevanje razvojnih programov in za vzpostavitev tesnejših in dolgoročnejših oblik sodelovanja s sozdom Hmezad.
5.	Predsedstvo O K ZKS predlaga, da predsedstvo akcijske 1 onference sozda pripravi temeljitejšo oceno delovanja in angažiranja komunistov v celjskih prometnih DO s področja tekstila (DO Tkanina, DO TEKO. DO Moda) pri razreševanju nekateri h odprtih vprašanj glede opredeljevanja nalog in uresničevanja skupnih interesov v okviru sozda. Na osnovi tega bo OK ZKS organiziral razgovore v teh DO.
6.	Predsedstvo je še predlagalo, da se na osnovi že izdelane ocene o družbenoekonomskih problemih posameznih DO in na osnovi stališč sprejetih na problemski konferenci pripravi izčrpna informacija za CK ZKS.
Pred sozdom Mere so v naslednjem obdobju postavljene velike in zahtevne naloge. Za njihovo uresničevanje pa so v prvi vrsti odgovorni komunisti.

MIERK
MESTNIK
DECEMBER 1984
Plaketa in denarna nagrada 53.000 dinarjev
Skupina delavcev Organizacijske enote Avtopark, delovne organizacije Blagovni center Celje, tozd Transport Celje
Za izredno uspešno večletno Iz evidence mesečne porabe delo oziroma sodelovanje, ki goriva je videti, da so s kvalitet-
daje vidne rezultate na ekonom- nim vzdrževanjem in pravilnim skem kot tudi na političnem področju je plaketo in denarno na- upravljanjem vozil glede na pograde 53.000 dinarjev letos pre- stavliene normative prihranil. 10 jela skupina delavcev v organiza- odstotkov goriva ali približno cijski enoti Avtopark v delovni 4.900 litrov goriva na mesec.
Franc Oset prevzema iz. rok Franca Bana. predsednika KPO sozda Mer.x, plaketo in denarno nagrado
organizaciji Blagovni center Celje, v temeljni organizaciji Transport Celje.
Nagrajenci so s svojim odgovornim odnosom do dela in do ustvarjenih socialističnih vrednot prispevali, da je organizacija, v kateri združujejo svoje delo in sredstva, dosegla nadpovprečne učinke tako na družbenoekonomskem kot tudi na samoupravnem področju.
Kljub težkim delovnim pogojem sta njihova delovna zavest in homogenost vselej podrejeni hotenju po čim hitrejši distribuci ji prehrambenih artiklov. S svojim odnosom do samoupravnega in političnega delovanja v ožji in širši družbeni sredini pritegujejo sodelavce, da se tudi ti prizadevno vključujejo v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Pet plaket
in denarnih nagrad 35.000 dinarjev
Antonija Vengust
Antonija Vengust že nad 25 let opravlja dela in naloge komi-sionarke in tehtalke blaga ter srednje težka dela v skladišču
menih, saj druge- mehanizacije razen transportnega vozička za pretovor in skladiščenje velikih količin prehrambenih artiklov in gradbenega materiala še ni bilo.
sadja in zelenjave tozda Agro-	Po uvedbi skladiščne mehaniza-
promet. Izhaja še iz tistih časov.	cijo je prevzela dela in naloge
ko je kot delavka v tej delovni	komisioniranja in tehtanja blaga
organizaciji vrsto let opravljala	v odpremi, kar opravlja vrsto let
svoja dela fizično na svojih ra-	izredno vestno, marljivo in pt,žr-
Zlata značka — najvišje priznanje sozda Mera
Vitomir Dolinšek
Vitomir Dolinšek je zlato značko sozda Merx sprejel za izjemno prizadevnost na družbenopolitičnem področju, s posebnim poudarkom pri vodenju investicijskih projektov.
Vitomir Dolinšek je kot podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa za ekonomiko in finance sestavljene organizacije Merx z uspešnim in odgovornim usmerjanjem finančne politike v sestavljeni organizaciji zagotavljal in omogočal uresničevanje dogovorjenih razvojnih in drugih programov.
Kot preudaren gospodarstvenik in strokovnjak na ekonomskem področju je posebno uspešno vodil izgradnjo prehrambenega centra, ki je za sestavljeno organizacijo Merx izjemnega pomena.
Alojz Klemenčič
Alojzu Klemenčiču so zlato značko sozda Merx podelili za uspešno razreševanje problemov pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva Slovenije.
Alojz Klemenčič je kot predsednik komiteja za trg in splošne gospodarske zadeve s' svojo tenkočutnostjo uspešno reševal problematiko oskrbe. S kreativno politiko komiteja in izvršnega sveta v preteklem obdobju je izredno konstruktivno urejal odnose v slovenskem družbenem prostoru, s tem pa tudi v tistem delu. v katerem je nosilec oskrbe sestavljena organizacija združenega dela Mcrx Celje.
tovovalno s potrebnim čutom odgovornosti do dela. S takim svojim delom in vso potrebn« pozornostjo skrbi za redno izpolnjevanje delovnih normativov na eni strani, na drugi strani pa za čim manjši kalo, s čimer
Adolf Stegne
Adolf Stegne opravlja dela in naloge skladiščnika v lastni proizvodnji Kmetijske zadruge Slovenske Konjice zelo vestno >r» dosledno. Prevzem materiala, skladiščenje in odpremo oprav-
prispeva svoj delež k zniževanju poslovnih stroškov, k dobremu poslovnemu odnosu do potrošnikov centra. Aktivna je tudi na samoupravnem podočju, saj so jo sodelavci izmenoma že trikrat izvolili v delavski svet tozda.
■ja s posebnim čutom odgovornosti. zlasti pri poslovanju s prehrambenimi artikli. Posebno pozornost posveča organizaciji pravilnega in pravočasnega skladiščenja, s čimer zmanjšuje ozi-
roma preprečuje kalo ter tako uspešno prispeva k zmanjševanju stroškov poslovanja skladišča. Zelo delaven je tudi v času pospravljanja kmetijskih pridelkov, ko ne glede na vremenske neprilike ali delovne naloge vztraja pri delu takorekoč od' jutra do večera. Z večletnim
Anton Kovač
Anton Kovač že 28 let opravlja dela in naloge traktorista na kmetijskem gospodarstvu Slom na Ponikvi v tozdu Lastna kmetijska proizvodnja Kmetijskega kombinata Šentjur, kjer se pretežno bavijo s sadjarstvom. Tu opravlja vestno in odgovorno naloge traktorista, ki so med najbolj zahtevnimi, težkimi in zdravju škodljivimi opravili, predvsem zaradi stalnega dela na prostem in zaradi strupenih hlapov. ki se pojavljajo ob škropljenju sadnih nasadov. Vseskozi je dovzeten za uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov pri obdelovanju kmetijskih površin, zlasti
delom na tem področju in lastnim čutom odgovornosti do družbene imovine se je razvil v organizacijsko sposobnega in prizadevnega skladiščnika. Poleg svojih delovnih nalog tudi aktivno sodeluje kot delegat zadružnega sveta in v osnovni organizaciji sindikata.
sadnih nasadov. S svojim delom in čutom odgovornosti do dela in delovnih strojev skrbi za pravočasno in temeljito izvajanje delovnih nalog, s čimer znatno pripomore k vedno boljši proizvodnji v tej kmetijski dejavnosti.
Vso potrebno skrb pa posveča tudi rednemu vzdrževanju .in brezhibnemu delovanju zaupanih mu kmetijskih strojev, zaradi česar skoraj ni opaziti zastoja zaradi morebitnih okvar. S takšnim požrtvovalnim delom pozitivno vpliva na sodelavce in po svoje prispeva k uspešnemu delu in razvoju te delovne enote.
Ivanka Matosa
Ivanka Matoša je kuharica, skupinovodkinja v delovni enoti gostišča Ojstrica, tozd Ojstrica Celje. Svoje delo opravlja kvalitetno in odgovorno. Kakovost
rabljene delovne ure. Ta njena prizadevanja so tudi v veliki meri pripomogla, da je ta delovna enota kot celota ustvarila večji dohodek in se kar najbolj odgo-
" s
l	BF.
^	Y**
izdelkov iz kuhinje kljub kadrovskim problemom ni bila nikoli vprašljiva, četudi so bili primeri, ko je morala svoje sodelavce še učiti specializacije. Ves čas daje mnoge pobude za popestritev ponudbe gostom. Z dobro organizacijo dela je bistveno zmanjšala porabo materiala in tudi po-
vorno spoprijela z uresničevanjem programa gospodarske stabilizacije. 32 let delovne dobe za štedilniki in v ne najbolj sodobno urejeni kuhinji ni malo. Poleg delovnih nalog pa nikoli ni odklanjala sodelovanja v samoupravnih organih in v sindikatu.
Ivanka Cigler
Ivanka Cigler opravlja delo čistilke v delovni enoti SP Prevalje, tozd Prodaja Ravne na Koroškem. Dela, opredeljena z opisom, opravlja vestno in s polno odgovornostjo. Še več. Rada priskoči na pomoč tudi pri drugih delih in nalogah, za katere sicer nima strokovne kvalifikacije, a si je z zanimanjem in pridnostjo pridobila znanje in zaupanje kolektiva, tako da v primeru izpada delovne sile, kar ni tako redko, •saj so v enoti pretežno ženske, mlade matere, v vsakem trenutku vskoči tam. kjer je potrebnih še dvoje pridnih rok.
Ivanko Cigler predstavljamo kot delavko, ki ne pozna odstopanja ali omahovanja na poti uresničevanja stabilizacijske politike in tako veliko prispeva k doseganju rezultatov poslovanja
v enoti in tozdu. Nagrada naj bo spodbuda in obveza, da bo tudi v prihodnje in s še večjo vnemo opravljala svoje delovne dolžnosti.
MIERK
VESTNIK
DECEMBER 1984
Štiri priznanja z denarno nagrado 35.000 dinarjev
Prizadevne skupine delavcev
Priznanja z denarno nagrado 35.000 dinarjev so prejele štiri skupine delavcev organizacijskih enot za njihovo prizadevno, in uspešno delovanje na ekonomskem in političnem področju v organizaciji združenega dela. In sicer skupine delavcev iz poslovne enote Obrt servis Slovenj Gradec, delovna organizacija Potrošnik Celje, tozd Prodaja Slovenj Gradec; skupina delavcev poslovne enote Transport in vzdrževanje, Mlinsko predelovalna industrija Celje, tozd Pekarne in slaščičarne Rogaška
Slatina; skupina delavcev poslovne enote Merx Market Trbovlje, delovna organizacija Potrošnik Celje, tozd Prodaja Laško; skupina delavcev obrata Pekarne Zagorje ob Savi, delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija Celje, tozd Pekarne in slaščičarne Celje.
Nagrajenci so s svojim odgovornim odnosom do dela in do ustvarjenih socialističnih vrednot pripomogli, da je organizacija, v kateri združujejo delo, dosegla" nadpovprečne delovne učinke na družbenoekonom-
skem in družbenopolitičnem področju.
Kljub težkim delovnim pogojem s svojo zavestjo in homogenostjo prispevajo kar največ čimboljšemu zadovoljevanju potreb ožje in širše družbene skupnosti. Svoje delovne aktivnosti so usmerjali v oskrbo prebivalstva, zato je njihova prizadevnost še toliko pomembnejša in lahko služi kot vzor vsem ostalim delovnim skupinam v sleherni organizaciji združenega dela.
Skupina delavcev poslovne enote Obrt-servis iz Slovenj Gradca, DO Potrošnik Celje, tozd Prodaja Slovenj Gradec
Skupina delavcev poslovne enote Transport in vzdrževanje, M Pl Celje, tozd Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina
Skupina delavcev poslovne enote Mer.v Market Trbovlje, DO Potrošnik Celje, tozd Prodaja Laško
Skupina delavcev obrata Pekarne Zagorje oh Savi, M Pl Celje, tozd Pekarne in slaščičarne Celje
Pet priznanj z denarno nagrado 26.000 dinarjev
Priznanja z denarno nagrado 26.000 dinarjev so sredstva, dosegla nadpovprečne učinke. S svojim prejeli delavci in združeni kmetje-člani kmetijskih odnosom do samoupravnega in političnega delova-organizacij združenega dela za njihovo prizadev- nja v ožji in širši družbeni sredini pritegujejo sode-nost in uspešno delovanje na ekonomskem in poli- lavce, da se tudi ti prizadevno vključujejo v delo ličnem področju.	samoupravnih in drugih družbenopolitičnih orga-
Nagrajenci so s svojim odgovornim odnosom do nizacij. dela in ustvarjenih socialističnih vrednot priporno- Letos so podelili pet priznanj z denarno nagrado gli, da je organizacija, v kateri združujejo delo in 26.000 dinarjev.
Anton Plahuta
Anton Plahuta je dolgoletni in požrtvovalni delavec kovinske stroke v tozdu Transport Kmetijskega kombinata v Šentjurju. Dela in naloge kovača opravlja dosledno in natančno, mnogo skrbi pa posveča pravilni organizaciji in nemotenemu delu v tozdu. Kot izkušen delavec kovaške stroke je z dolgoletno prakso postal tako rekoč mojster svojega poklica. Zlasti uspešen in učinkovit je v popravilih kmetijskih strojev in tovornih vozil, saj mnogokrat popravlja ali celo izdeluje nadomestne dele,, ki jih ni moč dobiti pri dobaviteljih. S tem nesebično prispeva k hitrejši ponovni usposobitvi kmetijstvu potrebnih strojev in vozil, obenem pa tudi k znižanju stroškov vzdrževanja. Čeprav invalid III. kategorije, to je posledica njegove aktivne udeležbe v NOB, nenehno razmišlja in išče nove ideje in možnosti za uspešno reševanje problemov na tem področju in dosledno izpolnjevanje delovnih normativov. Več let je bil in je še tudi danes delegat posameznih samoupravnih organov, v katere se vključuje in v njih sodeluje z izredno zavzetostjo in ustvarjalnostjo. S svojim ustvarjalnim delom služi za zgled mlajšim sodelavcem v kolektivu.
Franc Jevšnik
Franc Jevšnik je delavec, ki je v celoti predan svojemu poklicu. Vedno je bil in je še danes pripravljen poprijeti za vsako delo, ne glede na to, ali spada v njegove delovne dolžnosti ali ne. Tudi ob preusmeritvi stare pekarne v Titovem Velenju iz pekarstva v slaščičarstvo pred nekaj leti je pokazat veliko volje za izpopolnitev svoje strokovne usposobljenosti. S predanostjo poklicu pa tudi veliko prispeva, da proizvodnja poteka nemoteno in da so slaščičarski izdelki tega obrata tako iskani na tržišču. Je delavec, ki dobesedno živi za uspešno delo obrata, njegov delavnik večkrat preseže normirani delovni čas, posebno takrat, ko je potrebno izpolniti naročila. Pomemben je tudi njegov prispevek pri usposabljanju mlajših delavcev. S človeškim pristopom in strokovnimi nasveti veliko pripomore, da se takšni delavci hitreje vključijo v delovni proces. Franc Jevšnik je
tudi dolgoletni aktivist v organih upravljanja in v družbenopolitičnih orgariizacijah. V preteklem mandatu je bil predsednik osnovne organizacije sindikata delavcev pekarstva in slaščičarstva v Titovem Velenju in si je vseskozi prizadeval za uveljavitev sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Kot aktiven delavec v stroki, v organih upravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah, v krajevni skupnosti in tudi zaradi svojih osebnih kvalitet, kot so skromnost," tovarištvo, poštenost, ga cenijo v njegovi delovni sredini, kakor tudi v tozdu in delovni organizaciji.
Alojzija
Poberžnik
Alojzija Poberžnik že štirinajst let vzorno vodi enoto Bife espresso Prevalje. V tem času si je poslovna enota pridobila ugled in skozi to tudi goste. Svoje delo opravlja prizadevno in z vso odgovornostjo, zaradi tega delovna enota dosega zelo ugoden poslovni uspeh in se uvršča med najboljše enote te temeljne organizacije. Svoje dolgoletne iz-kušnje in strokovno znanje z veseljem prenaša na mlajše delavce. Njei)*t aktivnost je vsestranska, zaveda se, da je v prvi vrsti od nje same, njenega odnosa do sodelavcev in do družbenih sredstev odvisen nadaljnji razvoj tako enote kot temeljne organizacije združenega dela. Posebno pozornost posveča kulturni postrežbi gostov, saj se zaveda, da živijo in delajo v obmejnem pasu in da so zaradi tega vse oči uprte v njih. Svoje prispeva tudi k uspešnemu delovanju samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v temeljni organizaciji, je članica delavskega sveta tozda, članica komisije za delovna razmerja in družbeni standard ter članica izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata.
Jože Gorenjak
Jože Gorenjak opravlja dela in naloge trgovskega poslovodje v poslovalnici Njivice Radeče, tozd Prodaja Radeče,že prek trideset let. Kot vodja enote se nenehno trudi za dobro in redno
oskrbo potrošnikov s prehrambenimi in drugimi artikli, kot tudi za gostoljubno postrežbo na svojem oskrbovalnem področju. Zaupana mu dela in naloge opravlja vestno že vrsto let s polnim čutom odgovornosti za dobro gospodarjenje in uspešno poslovanje poslovalnice. Svoje pridobljeno strokovno znanje in
bogate delovne izkušnje vedno rad prenaša na mlajše kadre, jih usmerja in spodbuja pri delu, s čimer ustvarja homogeno delovno skupnost. Kot dober poznavalec trgovske stroke aktivno' sodeluje kot član poslovodnega odbora delovne organizacije Potrošnik Celje, je pa tudi delegat samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v okviru temeljne organizacije združenega dela, v krajevni skupnosti in v delovni organizaciji.
Maksimiljan Dimeč ml.
Maksimiljan Dimeč ml. je primer mladega, zagnanega kmeta, ki se ni ustrašil dela in naporov, kot jih terja delo na kmetijskem gospodarstvu. Na srednje veliki kmetiji se je kot edini sin obolelih staršev takoj po vrnitvi iz JLA smelo odločil, da ostane doma in kmetijo preusmeri v mlečno proizvodnjo. Pričel je z nabavo osnovne kmetijske mehanizacije, popravilom hleva in izgradnjo silosa in tako mu je v nekaj letih uspelo slabo donosno kmetijo preusmeriti v intenzivno govedorejsko mlečno proizvodnjo.	Maksimiljan
Dimeč, kooperant KZ Celje, se je v času, ko so potrebe po kmetijskih proizvodih vse večje, v pravem času preudarno odločil in uspešno izpeljal preusmeritev kmetije v intenzivno proizvodnjo in tako dokazal, da se z umnim gospodarjenjem doseže zastavljeni cilj. Zato ga kot takega dajemo tudi za 'zgled kmečki mladini, ki še vse preveč okleva med kmetijo in službo v mestu. Poleg izrednih naporov v tej proizvodnji je kot zadružni kmet aktiven samoupravljalec v KZ in opravlja funkcijo namestnika predsednika zadružnega sveta. Zadružna zveza Slovenije ga je imenovala v republiški odbor mladih zadružnikov, kjer aktivno sodeluje.
MERK
VESTNIK
DECEMBER 1984
20 plaket
Plakete je prejelo-dvajset delavcev in združenih kmetov-članov kmetijskih organizacij združenega dela za izredno uspešno večletno delo oziroma sodelovanje, ki daje vidne rezultate na ekonomskem in političnem področju.
Nagrajenci so s svojim večletnim odgovornim in zavzetim odnosom do dela prispevali, da so organizacije združenega dela, v katerih združujejo delo in sredstva, dosegale vidne pozitivne rezultate tako na družbenoekonomskem kot tudi na družbenopolitičnem področju.
Nagrajenci se vseskozi aktivno vključujejo v delovanje samoupravnih organov in v delo družbenopolitičnih organizacij v svoji delovni sredini in tudi izven nje ter s tem pomagajo utrjevati politični sistem socialističnega samoupravljanja v ožji kot tudi v širši družbeni skupnosti.
Plakete so prejeli Drago Komcrički, Karolina Stopinšek. Alojz Turnšek, Milka Kos, Anton Bučar, Franc Koren, Vera Rotar, Frida Kos, Helenca Kotnik, Vlado Čakš, Jože Ograjenšek, Stanko Lesjak, Franc Križnik, Jože Šket, Anica Oblak, Nanda Vogelsang, Anton Vedenik, Slavica Ojsteršek, Ivan Jazbinšek in Ana Jakop.
Od dveh nagrajencev nismo dobili slik, in sicer:
Jože Šket, trgovski poslovodja v Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice,
Stanko Lesjak, združeni kmet Kmetijskega kombinata Šentjur.
Anton Bučar, vodja poslovne enote v blagovnici D, DO Dravinjski dom Slovenske Konjice
Helenca Kotnik, računovodja v DO Potrošnik - tozd Prodaja Slovenj Gradec
Franc Koren, vodja mizarske delavnice v DO Blagovni center tozd Transport in pomožni obrati Celje
Slavica Ojsteršek, knjigovodja v Zdravilišču Dobrna
41 priznanj
Priznanja so prejeli delavci in združeni kmetje — člani kmetijskih organizacij združenega dela za prizadevno in uspešno delovanje na ekonomskem in političnem področju. Nagrajenci s svojim odgovornim in zavzetim odnosom do dela prispevajo, da organizacija združenega dela, v kateri združujejo delo in sredstva, dosega pozitivne poslovne učinke tako na družbenoekonomskem kot družbenopolitičnem področju. S svojo aktivnostjo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah doprinašajo k hitrejšemu razvoju delegatskega sistema v svojem delovnem okolju kot tudi širše.
Priznanja so prejeli Ludvik Bevc, Zlatko Pavčnik, Vlado Gorjan, Silva Kovač, Angelca Tratnik, Ivanka Krajnc, Marija Golavšek, Mihaela Jančič, Helena Novak, Jože Gekon, Vinko Mavsar, Milan Gri-fič, Marija Čečko, Marija Sivka, Slavica Mlakar, Jožica Oprčkal, Peter Špes, Frančiška Forštner, Jože Pavlič, Ivan Golob, Jože Zajtl, Terezija Zdolšek, Ivan Bračič, Matevž Deželak, Ivan Hercog, Franc Ura-njek, Avgust Kuk, Marija Žilnik, Emilija Romih, Maks Višnar, Marija Bobnar, Marija Krajnc, Ivan Oderlap, Ivanka Ditinger, Zofija Bobovnik, Marija Mrša, Vera Poličnik, Vida Čretnik, Vida Sluga, Vida Kambič in Franc K redar.
Franc Križnik, vodja obrata proizvodnja in predelava mesa v KZ Laško - tozd Lastna proizvodnja
Drago Komcrički, vodja skladišča rezervnih delov v DOAvto-tehnika Celje
Od naslednjih nagrajencev nismo dobili slik:
Ivanka Krajnc, vodja oddelka v marketu, DO Potrošnik — tozd Prodaja Celje,
Maruša Golavšek, vodja enote z živili v blagovnici Gorica, DO Potrošnik — tozd Prodaja Šoštanj,
Avgust Kuk, združeni kmet Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, Vera Količnik, receptor v PE Turist, DO Turist Nazarje,
Ivanka Ditinger.
Ivan Jazbinšek, odkupovalec ži- Vera Rotar, delavka v embal. vine v KZ Celje	DO Blagovni center -tozd Pla-
žama Celje
Karolina Stopinšek, prodajalka r Anica Oblak, kuharica v DO Go-DO Tkanina - tozd Malopro- s tinsko podjetje - tozd Majolka da ja Celje	Celje
Ludvik Bevc, vodja blagovnice, DO Potrošnik - tozd Prodaja Šentjur
Silva Kovač, poslovodja, DO Potrošnik - tozd Prodaja Celje
Milka Kos, vodja enote v DO Savinja Mozirje
Alojz. Turnšek, vodja poslovne enote Volna, DO Moda Celje
Frida Kos, prodajalka v DO Potrošnik - tozd Prodaja, blagovnica Vitanje
Vlado Cakš, vodja marketa Ostrožno, DO Potrošnik -tozd Prodaja Celje
Nanda Vogelsang, vodja knjigovodstva v DO G PC	- tozd
NA-NA Celje
Zlatko Pavčnik, poslovodja v DO Potrošnik - tozd Prodaja Laško
Angelca Tratnik, izmenovodja v blagovnici Ruše, DO Potrošnik - tozd Prodaja Celje
Anica Jakop, vodja sektorja za računovodstvo, plan in analize v Interni banki sozda Merx
Anton Vedenik, vodja enote Lspresso v DO Hoteli-gostinstvo - tozd Gostinstvo Celje
Jože Ograjenšek, pbratovodja pekarne Gaberje, DO MPI tozd Pekarne in slaščičarne Celje
Vlado Gorjan, poslovodja, DO Potrošnik - tozd Prodaja Celje
Mihaelu Jančič, referent OD, DO Blagovni center — DSSS
MERK
VESTNIK
DECEMBER 1984
Helena Novak, vodja kalkulacij v Marija Sivka, namestnik poslo-DO BC - tozd Preskrba	vodje enote Bife v DO TEKO
Celje
Jože Čekon, vodja skladišča em- Slavica Mlakar, namestnik pohabite Slovenj Gradec, DO BC slovodje v blagovnici T, DO - tozd Prehrana	TEKO'Celje
Vinko Mavsar, komisionar v	Jožica Oprčkal, namestnik po-
skhtdiščit Krško, DO BC -tozd	slovodje Manufaktura v DO
Prehrana	Moda Celje
Milan Grifič, delavec v DO D D Peter Špes, črkoslikar v DO Re-Slovenske Konjice - tozd Dom klama Celje
Marija Čečko, vodja poslovne Frančiška Forštner, poslovodja v enote v DO D D Slovenske Ko- DO Savinja Mozirje njice - tozd Dom
Jože Pavlič, vodja oddelka prevzema, TO Tkanina -tozd Veleprodaja Celje
Matevž Deželak, združeni kmet Kmetijske zadruge Laško
Ivan Hercog, šofer tovornjaka v Kmetijski zadrugi Laško
Franc Uranjek, združeni kmet Kmetijske zadruge Celje
■I
I :
Maks Višnar, vodja skladišča v Marija Mrša, sobarica — recep-Slovenskih Konjicah do upokoji- torka, DO Košenjak Dravograd tve, DO M P! -tozd Mlin
Marija Krajnc, vodja izmene v Vida Sluga, hotelska gospodinja kuhinji hotela Merx, DO Hoteli- v Zdravilišču Dobrna gostinstvo Celje
Marija Bobnar, natakarica v DO G PC - tozd Ojstrica Celje
Vida Čretnik, vodja kuhinje v P E Turist, DO Turist Nazarje
Ivan Golob, vodja prodajne enote Ptuj, DO Avtotelmika Celje
Jože /ajd, delavec v skladišču K K Šentjur -tozd Trgovina
Rezika Zdolšek, glavni blagajnik v K K Šentjur
Marija Žitnik, skladiščna delavka v DO Mlinsko predelovalna industrija - tozd Mlin
Ivan Bračič, poslovodja mesnice v Mariboru, K K Šentjur - tozd Klavnica
Emilija Romih, embalirka v DO M Pl - tozd Mlin
Zofija Borovnik, vodja trgovine in menjalnice Vič DO Košenjak Dravograd
Franc Kredar, poslovodja prodajalne Market v DO Tkanina Celje - tozd Potrošnja Zagorje
Ivan Oderlap, vodja skladišča Hoteli-gostinstvo -tozd Gostinstvo Ravne
Vida Kambič, vodja oddelka zajemanja podatkov v DSSS sozd Merx
MERK
VESTNIK
. DECEMBER 1984
Množičnost, tovarištvo, prijateljstva
Četrte letne športne igre »Trim Merx ’84«
3.	Blagovni center
4.	MPI
5.	Avto Celje
6.	Hoteli-gostinstvo
7.	Teko
8.	Tkanina
9.	KZ Laško 10. Avtotehnika
1 1. Dravinjski dom 12. Gostinsko podjetje
Zbralo se je preko 700 tekmovalcev sozda Mera Celje na športnih igriščih ŠRC Golovec, atletskem sta'dionu Borisa Kidriča in avtopoligonu Ljubečna, da bi tekmovali na četrtih letnih športnih igrah. Moške ekipe so se pomerile v plavanju, kegljanju, streljanju, teku na lOOOm, namiznem tenisu, odbojki, kolesarjenju, malem nogometu, vlečenju vrvi in šahu, ženske pa v plavanju, kegljanju, streljanju, teku na 600 m, namiznem tenisu, odbojki in kolesarjenju.
Sodelovali so športniki 18 delovnih organizacij — članic sozda Mera in športniki delovne skupnosti skupnih služb sozda Mera in le tri DO niso imele svojih zastopnikov, kar pomeni, da so bile letošnje igre resnično množične. Po otvoritvenem pozdravu in zboru ekip so vodje odpeljale svoje tekmovalce na tekmovališča.
Po končanem tekmovanju je navzoče pozdravil predsednik medobčinskega sveta ZSS za celjsko območje ter najboljšim vročil pokale, plakete, medalje in priznanja ter poudaril, da se tako krepi tovarištvo in prijateljstvo, kar je osnova tudi za dobro in uspešno poslovno sodelovanje.
Že četrto leto so bili najboljši športniki in športnice iz DO Blagovni center in zato prejeli prehodni pokal pokrovitelja MS ZSS za celjsko območje.
Rezultati pa so naslednji: Ženske
L Potrošnik	točk 190
2. Blagovni center	156
3. Tkanina	128
4. MPI	91
5. Dravinjski dom	
Slovenske Konjice	73
6. Teko	58
7. Gostinsko podjetje	37
8. Avto Celje	36
9. DS SS sozda Mera	25
10.—11. Kmetijska zadruga	
Laško in	
Hoteli-gostinstvo	21
12.—13. Moda in Kmetijska zadruga	
Celje	18
14. Savinja Mozirje	13
15. Zdravilišče Dobrna	9
16. Reklama	7
Moški:	
L Blagovni center	223
2. MPI	183
3. Potrošnik	178
4. Tkanina	165
5. Dravinjski dom	
Slovenske Konjice	98
6. Avto Celje	97
7. Zdravilišče Dobrna	78
8. Gostinsko podjetje	49
9. Hoteli-gostinstvo	48
10. Teko	45
11. Kmetijska zadruga	
Celje	35
12. DS SS sozda Mera	28
13. Kmetijska zadruga	
Slovenske Konjice	24
14. Savinja Mozirje	22
15. Avtotehnika	20
16. Moda	9
17. Kmetijska zadruga	
Laško	8
Skupni končni rezultati:	
L Blagovni center	379
2. Potrošnik	368
3. Tkanina	293
4. MPI	274
5. Dravinjski dom	
Slovenske Konjice	171
6. Avto Celje	133
7. Teko	103
8. Zdravilišče Dobrna	87
9.	Gostinsko podjetje	86
10.	Hoteli-gostinstvo	69
11.	—12. DS SS sozda Mera
in Kmetijska
zadruga Celje	53
13.	Savinja Mozirje	35
' 14. Kmetijska zadruga
Laško	29
15.	Moda	27
16.	Kmetijska zadruga j
Slovenske Konjice	24
17.	Avtotehnika	20
18.	Reklama	7
REZULTATI PO POSAMEZNIH DISCIPLINAH: STRELJANJE:
Ženske:
		krogov
L	Avto Celje	516
2.	Potrošnik	515
3.	Blagovni center	493
4.	Moda	486
5.	Teko	483
6.	Tkanina	461
7.	KZ Laško	391
8.	MPI	359
9.	Gostinsko podjetje	334
10.	Dravinjski dom	320
11.	DS SS sozda Mera	293
12.	Savinja Mozirje	263
Moški:		
1.	Blagovni center	641
2:	Zdravilišče Dobrna	627
3.	MPI	581
4.	Hoteli-Gostinstvo	559
5.	Dravinjski dom	553
6.	Teko	549
7.	Avto Celje	541
8.	KZ Laško	537
9.	Moda	522
10. Tkanina		494
11.	Savinja Mozirje	448
12.	KZ Slov. Konjice	445
13.	KZ Celje	441
14.	Potrošnik	436
15.	Gostinsko podjetje	358
16.	DS SS sozda Mera	342
KEGLJANJE: Ženske:	
L Tkanina	kegljev 666
2. Potrošnik	637
3. Teko	570
4. Blagovni promet	565
5. Avto Celje	559
6. Hoteli-gostinstvo	494
7. Zdravilišče Dobrna	486
8. Gostinsko podjetje	458
9. Dravinjski dom	416
10. Moda	352
11. DS SS sozda Mera	351
12. MPI	344
Moški:	
L Avto Celje	763
2. Tkanina	750
3. Blagovni center	736
4. Teko	700
5. Hoteli-gostinstvo	699
6. Potrošnik	699
7. Zdravilišče Dobrna	695
8. Dravinjski dom	652
9. MPI '	645
10. Avtotehnika	639
11. DS SS sozda Mera	623
12. Gostinsko podjetje	616
13. KZ Celje	558
NAMIZNI TENIS: Ženske: L Potrošnik 2. Tkanina	
3. Teko	-
4.	Blagovni center 5.	MPI Moški:	
1.	Zdravilišče Dobrna
2.	Potrošnik
MALI NOGOMET:
L Tkanina
2.	Gostinsko podjetje
3.	Avto Celje
4.	Potrošnik
5.	Dravinjski dom
6.	KZ Slovenske Konjice
7.	Blagovni center
8.	Zdravilišče Dobrna
9.	Teko 10. MPI
ŠAH:
1.	Blagovni center
2.	MPI
3.	DS SS sozda Mera
4.	Avto Celje
5.	Zdravilišče Dobrna
6.	Tkanina
7.	Potrošnik
8.	Avtotehnika
VLEČENJE VRVI:
L MPI
2.	Potrošnik
3.	Tkanina
4.	Blagovni center
5.	Dravinjski dom
6.	KZ Celje
7.	KZ Slovenske Konjice
8.	DS SS sozda Mera
TEK:
Ženske nad 35. let:
L Blagovni center
2.	Potrošnik
3.	Tkanina
Ženske do 35 let:
1.	Tkanina
2.	MPI
3.	Potrošnik
Letos so MPI-jevci morali sprejeti najnehvaležnejše — četrto mesto. Za las so bili ob medaljo.
Medalja, ki ima poseben lesk - Vera Kramarič, zmagovalka teka najstarejših, na ramenih svojih sotuvarišev
4.	Blagovni center 5.	Gostinsko podjetje	KEGUANJE:	
6. Dravinjski dom	Ženske:	
7. Savinja Mozirje		kegljev
8. Teko	1. Zimšek Zdenka, BC	196
9. Reklama	2. Kralj Nada,	
	Potrošnik	193
moški nad 35 let:	3. Šuler Ivica,	
1.	Blagovni center 2.	Potrošnik	Zdravilišče	186
3. Tkanina		
4. MPI	Moški:	
moški do 35 let:	1. Cencelj Miran, Teko	213
1. Tkanina	2. Šantelj Jože, AC	210
2.	Potrošnik 3.	Avto Celje 4.	Blagovni center	3. Turk Vinko, Tkanina	208
5.	Hoteli-gostinstvo 6.	MPI	TEK:	
7. Dravinjski dom	Ženske nad 35 let:	
PLAVANJE:	1. Kramarič Vera, BC	2:20,7
Ženske nad 35 let:	,	2. Zimšek Zdenka, BC	2:26,3
	3. Skale Marinka,	
L Blagovni center 2. Potrošnik	Potrošnik	2:33,0
3. DS SS sozda Mera
3- MPI	Ženske do 35 let:
ženske do 35 let:
L Blagovni center
2.	Potrošnik
3.	Dravinjski dom
4.	MPI
5.	Tkanina
6.	KZ Celje
7.	Teko
L Krajnc Darinka,
Tkanina	1:54,2
2.	Čuk Jelka, Tkanina 1:56,4
3.	Sluga Marjana,
Reklama	2:00,5
Moški nad 35 let:
moški nad 35 let:
1.	MPI
2.	Blagovni center
3.	Potrošnik
4.	Tkanina
L Kajtner Rudi, MPI 3:14,2
2.	Plankl Marjan,
Potrošnik	3:15,2
3.	Cimerman Robert,
BC	3:15,3
moški do 35 let:
L Blagovni center
2.	Dravinjski dom
3.	Potrošnik
4.	KZ Celje
5.	MPI
6.	Avto Celje
7.	Hoteli-gostinstvo
8.	Tkanina
9.	Teko
10.	Savinja Mozirje
11.	Zdravilišče Dobrna
Moški do 35 let:
L Božiček Marko,
Tkanina	2:43,0
2.	Ograjšek Pavel, AC 2:54,5
3.	Kenda Marjan, AC 2:54,8
PLAVANJE: Ženske nad 35 let:
KOLESARJENJE:
ženske:
L Potrošnik
2.	Dravinjski dom
3.	MPI ’
4.	Tkanina
5.	Gostinsko podjetje
6.	Blagovni center
moški:
L Blagovni center
2.	MPI
3.	Hoteli-gostinstvo
4.	Dravinjski dom
5.	Savinja
6.	Potrošnik
7.	Tkanina
ODBOJKA:
Ženske:
1.	Potrošnik
2.	Blagovni center
3.	Dravinjski dom
4.	KZ Laško
5.	Hoteli-gostinstvo
6.	Tkanina
7.	MPI
8.	KZ Celje
moški:
L Potrošnik
2.	MPI
3.	Blagovni center
4.	Tkanina
5.	Dravinjski dom
L—2. Gorišek Ida, MPI
Zimšek Zdenka, BC 0:54,4 3. Celestina Marija,
Potrošnik	1:00,0
Ženske do 35 let:
L Muhovec Helena.
Potrošnik	0:37,9
2.	Jan Blanka, BC 0:43.0
3.	Riickl Karmen, Teko 0:44,0
Moški nad 35 let:
L Mlinarič Ljubo,
Tkanina	0:34,9
2.	Eisenbacher Andrej,
BC	0:36,0
3.	Mele Stane,
Potrošnik	0:36,3
Moški do 35 let:
L Cmer Miro,
KZ Celje	0:30,8	j
2.	Tomše Boris,	BC	0:30,8 j
3.	Lojen Jani,
Tkanina	0:30,9
KOLESARJENJE:
Ženske:
L yrečko Verica, Potrošnik
2.	Čolovič Zlatka, Potrošnik
3.	Adam Jana, Dravinjski dom
UVRSTITEV POSAMEZNIKOV PO DISCIPLINAH:
STRELJANJE:
Ženske:
krogov
1.	Volar Zofija,
Avto Celje	1 79
2.	Gajšek Jasmina, Moda 146
3.	Špelak Irena, Potrošnik 139
Moški:
L Plešej Viktor, BC 182
2.	Dečman Tomaž,
Zdravilišče	168
3.	Pan Sandi, Zdravilišče 168
Moški:
L Mirnik Brane, Hoteli-gostinstvo
2.	Cerimšek Franc, Dravinjski dom
3.	Kolar Jože, MPI
Vsem športnikom za sodelovanj ; in tekmovalne dosežke iskreno čestitamo. V prihodnjem letu pričakujemo udeležbo > športnikov tudi iz Kmetijskega kombinata Šentjur pri Celju, Košenjaka Dravograd in Turista in Nazarij.
Zdenka Zimšek