k tj \j~~r


IPoStnfna plačana ▼ golovtui
Leto XV.. štev. 114
LJubljana, nedelja 20. maja 1934
Cena Din
upiavLLLbivo. ujutiijana, fcLoalljeva ulica 6. — relefon it 3122, 8123, 3124. 3123, 3126. Lnseratni oddelek.: LJubljana, 8eJen-Durgova al. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
4C 11. — Telelon St 2456. P odru Ani ca Celje: Kocenova ulica tt.
2. — Telefon 9t 190. rtačuni pri pošt 4ek za vodili: Ljub* IJana St 11.842, Praga člalo 78-180, Wipn « lOJS 241
Naročnina znaša meaeCuo Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. Teieion 8122, 8128, 8124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJevs ulica fitev. L Telefon St 65.
Rokopisi M ne vračajo. — Oglasi po tartfu.
Držauni udar in diktatura u Bolgariji
Kralj Boris je razpustil parlament in imenoval diktatorsko vlado
Sofija, 19. maja. Po brezuspešnih poizkusih za parlamentarno rešitev že nad teden dni trajajoče vladne krize se je kralj Boris odločil za energično razčiščenje nevzdržnega položaja. V pretekli noči U v popolnem soglasju z vojsko razpustil parlamont in imenoval izvenpar-lamentarno vlado, sestavljeno iz ljudi njegovega osebnega zaupanja. Novi vladi, ki bo vladala brez parlamenta, načeluje ugledni in popu" larni državnik Kimov Georgijev, ministri pa so zastopniki vojaških krogov in politiki izven strank. Državni prevrat se je izvršil s pomočjo vojske, ki je zasedla vse javne urade in blokirala prestolnico. V javnosti je bila izprememba režima sprejeta docela mirno in po večini z odobravanjem. Nova vlada Ima nalogo sanirati gospodarske, finančne in politične prilike ter dvigniti duh narodne sloge, v zunanjepolitičnem pogledu pa delati za poglobitev odnošajev z drugimi državami, pred vsem pa 5 sosedi iia Balkanu.
Sofija, 19. maja p. Ze nad teden dni
je trajala kriza bolgarske vlade. Kljub vsem prizadevanjem, doseči sporazum med političnimi strankami v svrho sestave nove, za delo sposobne vlade, ki je v sedanjih težkih gospodarskih prilikah neobhodno potrebna, se je notranje politični položaj le še bolj poostril in v poučenih krogih so že nekaj dni sem napovedovali, da se bo cela stvar končala z odločnim činom kralja Borisa, da se reši vladna kriza in postavi uprava države na zdrave in čvrste temelje. Te napovedi so se danes uresničile in Bolgarija je dobila novo izvenparlamentar-*no vlado, sestavljeno v glavnem iz predstavnikov vojske ter bivših ministrov, pristašev tako zvane skupine »Zveno«.
Fašisti so se hoteli s silo polastiti oblasti
Položaj, kakršen je bil zadnje dni, je zahteval, da se ta izprememba režima izvrši skrajno oprezno in ob uporabi najobsežnejših varnostnih ukrepov. Dolgotrajnost vladne krize j s bila dobrodošla raznim podzemskim blokom, ki so se pripravljali, da sami izvrše državni prevrat. Voditelj te akcije je bil bivši ministrski predsednik Cankov, ki so ga podpirali tudi komunisti in ostali politični nezadevoljneži. Snoči so dobile oblasti v roke nepobiten dokaz, da pripravlja Cankov državni udar. Za jutrišnjo nedeljo je sklical Cankov v Sofijo veliko fašistično zborovanje, na katero bi imelo po zatrjevanju njegovih pristašev priti 30 do 50 tisoč ljudi. Cankov je nameraval pretvoriti to zborovanje v demonstracijo proti vladi ter z organizi-rsmimi četami zasesti javna poslopja in se polastiti državne oblasti.
Nasprotniki fašističnega pokreta so na hitro roko osnovali protifašistični odbor in sklicali veliko zborovanje že za danes zvečer, da bi na ta način spravili v Sofijo čim več ljudi, s katerimi so nameravali napasti jutrišnji zbor Can-kova in preprečiti njegovo namero. To bi brez dvoma dovedlo do krvavih spopadov in zelo verjetno je, da bi se bili spričo obstoječe politične napetosti razvili dogodki, slični onim 6. junija 1. 1923. I)a prepreči ponovitev teh že žalostnih dogodkov, se je kralj Boris odločil za energične ukrepe.
Izjemno stanje v SoSiji
Davi zarana so zasedli sofijske ulice močni oddelki vojaštva in policije. Še preden se je mesto prebudilo, so zdrveli po ulicah avtomobili, polni vojaštva in orožništva. Vojaštvo je zasedlo vsa javna poslopja, blokiralo kolodvor in zaprlo vse dohode v mesto. Sprva ni nihče vedel, za kaj prav za prav gre. Splošno se je domnevalo, da je bil izvršen atentat na kako važno politično osebo. Orož-ništvo in policija sta začela vršiti hišne preiskave od ulice do ulice. Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Do 9. zjutraj je bilo prepeljanih v zapore več sto ljudi, med njimi mnogo politikov, o katerih se je mislilo, da bi mogli nasprotovati novemu stanju.
Ko so se pojavili na ulicah ljudje, ki so hoteli na svoje delo, so jih policijske patrulje zavračale nazaj v hiše, opozarjajoč na to, da ne sme nihče zapustiti svojega stanovanja ter da morajo ostati zaprte trgovine, tovarne, obrtniške delavnice itd. Tudi državnim uradnikom je bilo sporočeno, da se v državnih uradih danes ne bo delalo.
Tako v notranjem, krajevnem, kakor medkrajevnem in v prometu z inozemstvom so bile ukinjene vse telefonske zveze. Tudi od zunaj niso pustili nikogar v mesto ter so patrulje zavrnile celo kmete, ki so iz okolice pripeljali na trg živila. Prav tako tudi nihče ni smel zapustiti mesta. Kolodvor je bil blokiran od vojaštva in se sploh niso izdajale vozne karte. Tudi izmed potnikov, ki so se z vlaki pripeljali od zunaj, ni smel nihče zapustiti kolodvora. Obširne preiskave so se vršile zlasti v predme-
i stjih, kjer se je moral vsakdo legitimirati, a kdor je bil količkaj sumljiv, so ga odvedli v zapor. Šele opoldne, ko sn že izšle posebne izdaje listov z objavo ukaza o imenovanju nove vlade in s pro-klamacijo vlade, je javnost izvedela, kaj se je prav za prav zgodilo. Vojaštvo se je v prvih popoldanskih urah umaknilo z ulic, javna poslopja pa so še nadalje zastražena.
Simpatičen odziv med prebivalstvom
Po prvih vesteh iz notranjosti države je bila izprememba režima prav tako kakor v Sofiji sprejeta mirno ter z večjim ali manjšim odobravanjem. Ukinitev dosedanjega parlamentarnega režima pozdravljajo zlasti široki sloji naroda, ki si žele mirnega življenja in treznega dela za ozdravljenje gospodarskih prilik. Dosedanje politično stanje je grozilo, da se pretvori v nove krvave nemire, zlasti ker so razne podzemske skupine zavzele v zadnjem času tak razmah, da so bili krvavi dogodki neizbežni. Zato smatrajo v bolgarski javnosti, da so bili ukrepi kralja Borisa ne samo upravičeni, marveč neobhodno potrebni.
Predsednik vlade o svojih nalogah
Predsednik nove vlade g. Georgijev je danes popoldne sprejel inozemske novinarje ter jim o programu svoje vlade izjavil: Po želji kralja Borisa ima vlada v strogo določenem okviru naloge, ki jih mora izvršiti. Predvsem bo vlada skrbela za prijateljstvo in mirno sodelovanje z vsemi narodi, v prvi vrsti pa za dobre sosedske odnošaje in čim tesnejše sodelovanje na Balkanu. Kar se tiče notranje politike, je kraljeva želja, da kar najbolj delamo za odstranitev hude gospodarske, socialne in duhovne krize in da ustvarimo pogoje za miren in uspešen napredek celokupnega bolgarskega naroda. Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da v polni meri zadosti tej veliki in težavni nalogi. Potrebne bodo za to velike izpremembe tako v notranji kakor zunanji politiki.
Sestava vlade
Sofija, 19. maja. AA. Bolgarska telegrafska agencija poroča:
Danes ob 10. dopoldne je Nj. Vel. kralj Boris podpisal ukaz, s katerim razrešuje vlado Nikole Mušanova, ki je začasno vodila državne poste še po svoji demisiji.
Nato je kralj podpisal drugi ukaz. Z njim je imenoval za predsednika ministrskega sveta in za zastopnika zunanjega ministra Simona Georgiieva, bivšega prometnega ministra.
S tretjim ukazom je kralj imenoval tele člane nove vlade:
minister notranjih poslov in zastopnik pravosodnega ministra: Peter Mi-dilev, general v pokoju in predsednik Udruženia rezervnih oficirjev;
finančni iminister: Peter Todorov, bivši minister;
minister vojske: general Peter Zlate v;
prosvetni minister: Janaki Mflov,
bivši minister;
minister trgovine in zastopnik kmetijskega ministra: Bojadžijev, bivši guverner bolgarske narodne banke;
minister za gradnje in zastopnik železniškega ministra: Nikola Zaharljev.
Smernice za vlado
Sofija, 19. maja AA. Bolgarska telegrafska agencija poroča:
Imenovanje nove vlade je vsa javnost sprejela mirno. Nikjer nii bilo ni-kakih incidentov. V vsej Bolgarski vladata popoln red in mir. Listi so izdali posebne izdaje.
V svoji zunanji politiki se bo nova vlada ravnala po smernicah dobrih odnošajev z vsemi državami, pred vsem
pa z bolgarskimi sosedi.
V notranji politiki pa bo vlada skrbela za notranji mir in narodno slogo. Vse svoie sile bo posvetila ublažitvi in odstranitvi hude gospodarske ln moralne krize, ki zdaj pritiska na Bolgarskem.
Ob 17. se je vlada sestala k prvi sej-I.
Razpust Sobranja
Sofija, 19. maja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: NJ. Vel. kralj Boris je podpisal ukaz o razpustu sobranja.
Spremembe v Sofiji
Sofija, 19. maja AA. S pravkar izdanimi ukazi sta imenovana:
za upravnika policije v Sofiji Vladimir Nacev, bivši ravnatelj javne varnosti in bivši narodni poslanec;
za predsednika sofijske občine inž. Ivanov, bivši ravnatelj prestolniškega vodovoda.
Prve vesti v Beogradu
Beograd, 19. maja M. Prve vesti o dogodkih v Bolgariji so prispele v Beograd cb 10.30 dopoldne. Takrat se je Izvedelo, da se pripravlja v Bolgariji nekaj Izrednega, vendar pa nihče ni vedel še nič podrobnejšega. Začudenje je vzbudilo dejstvo, da so prihajali vlaki iz Bolgarije v Caribrod brez potnikov iz bolgarske prestolnice. Sprva so se širile najbolj fantastične vesti ln šele proti poldnevu se je izvedelo za pravo stanje stvari. Telefonske zveze z Bolgarijo so bile ves dopoldan prekinjene, tako da ni bilo mogoče dobiti nikakih direktnih informacij. Doznalo se je samo to, da je bilo davi v Sofiji proglašeno obsedno stanje ln da je krali Bo-ris izvršil izprememibo režima s pomočjo vojske.
Delovni program
novega režima
Vladin proglas na narod — Dalekosežna notranja preureditev države — Ukinjenje občinske avtonomije — Soglasnost vojske
Sofija, 19. maja AA. Nova vlada je izdala na bolgarski narod proglas. V začetku proglasa navaja vlada, da se je izvršila izprememba vlade, nato pa takoj ugotavlja, da so vlade, imenovane na podlagi strank, doživele popolne neuspehe. To pa zato, ker so se stranke cepile v vedno nove politične skupine in je v strankah prišlo do notranjih sporov. To stanje je moralo izzvati splošno zmedo, a je tudi de-moraliziralo ljudske množice. Razen tega je to stanje oviralo redno delovanje državnih ustanov. Ponekod so se celo pojavili primeri, da so te ustanove začele delovati proti sami državi. I? vseh teh raz-iogov ni bilo mogoče stsiaviti trajne vlade, ki bi bila mogla premagati hude gospodarske razmere. Tako je prišlo do imenovanja izvenstrankarske vlade.
Ta izprememba se je izvršila s pomočjo vojske, ki se je splošno razsulo ni dotaknilo in ki se zaveda dolžnosti, da pre8eka to nevarno stanje in da omogoči preobrat v boljše čase. Glavne točke programa izven-parlamentarne vlade soj
1.	Preureditev države z združitvijo posameznih ministrstev in z zmanjšanjem števila okrajev, občin in državnih ustanov.
2.	Imenovanje trajnih občinskih uprav z občinskimi načelniki, ki jih postavi vlada.
8. Stabilnost državnega uredništva.
4.	Okrepitev državne avtoritete in kredita z uravnoteženjem državnega proračuna in z novimi finančnimi viri.
5.	Olajšanje kreditnih pogojev, zla»t| ®a kmetovalce in obrtnike.
6.	Kulturni dvig podeželja.
7.	Ureditev Industrijske proizvodnje v skladu s potrebami države in s tem, da sa cene teh proizvodov znižajo.
8.	Nova tržišča za bolgarske pridelke.
9.	Borba proti brezposelnosti, preskrba dela in strogo izvajanje socialnega zakono-dajstva.
10.	Temeljita preureditev šolstva.
11.	Reforma sodstva, tako da postane ekspeditivnejše in pristopnejše prebivalstvu.
12.	Vzpostavitev avtoritete državne oblasti na vsem državnem področju.
13.	Dobri odnošaji z vsemi državami, v prvi vr*ti s Sosedi.
14.	Vzpostavitev odnošajev s Sovjetsko Rusijo.
Vlada pravi na kraju tega proglasa: Nova vlada ki prihaja v imenu notranjega miru in zaradi združitve vseh narodnih sil, računa s podporo celokupnega bolgarskega naroda.
Vtis v Beogradu
V beograjskih političnih krogih so s polnim razumevanjem sprejeli poročilo o prevratu v Bolgariji — Politika zbliževanja se bo nadaljevala
Beograd, 19. maja. M.. Prve vesti o izp:ememb: režima v Bolgariji so prispele v Beograd danes kmalu popoldne in so v vsej politični javnosti napravile velik vtis. V akciji kralja Borisa vidijo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih odločen poizkus politične in gospodarske sanacije Bol-garirije. Po nizu poizkusov, da se zadnja vladna kriza reši parlamentarnim potom in po neuspehih za dosego sporazuma med vodilnimi parlamentarci, je kralj Boris s pomočjo vojske danes dopoldne izvršil državni udar ter poveril upravo države vladi narodne sloge, sestavljene od ljudi, ki uživajo njegovo zaupanje in ki so v vsej bolgarski javnosti znani kot politiki velikega formata in kot Ijudie močne roke.
Novi režim prevzema vodstvo države pod najtežjimi okolnostmi. Kakor vsaka diktatura, mora tudi nova bolgarska vlada računati z reakcijo v notranjosti pri politikih in bivših parlamentarcih. Da tudi z nezaupanjem, ki
TUDI VI
obiščite
XIV. ljubljanski velesejem
od 80. maja do 10. junija
Železniška izkaznica za POLOVIČNO VOZNINO se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj ln velja Din 5.—
Permanentne velesejmske legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih ln občinskih uradih. 40.000 m' obsega selmlšče. Vsakovrstno blago. Specljalne razstave: Kartografska, gospodinjska. reklamno-propagandna ruska. Priključeno vellkomestno zabavišče. Združite koristno z ugodnim!
4598
bi se moglo pojaviti v inozemstvu, ki ni dovolj obveščeno o notranjih bolgarskih razmerah ter o programu vlade osebnega zaupanja kralja Borisa.
V jugoslovenskih političnih krogih smatrajo, da je bil državni udar v Bolgariji izvršen pod silo razmer in da je kralj Boris postopal tako, kakor to zahtevajo pravd in najčistejši interesi bolgarskega naroda. Uprava države je notranja zadeva njenih upraviteljev, a inozemstvo presoja vsako vlado po njenih delih in uspehih v državi in v mednarodnih odnošajih. Nadejamo se, da so člani nove bolgarske vlade prav tako naklonjeni solidarnosti balkanskih narodov, kakor sam bolgarski kralj Boris, ki si je izbral te nove sotrudnike v težkih trenutkih, ko se nahaja Bolgarija na preokretu mnogih resnih dogodkov ne samo na znotraj, marveč tudi v svoji zunanji politiki.
Možje, ki so v novi bolgarski vladi, ter njihovo dosedanje delo, so jamstvo, da bo Bolgarija tudi pod novim režimom nadaljevala politiko sporazumevanja na tako široki osnovi, kakor je to delala dosedanja bolgarska vlada. Jugoslavija bo s svoje strani iskreno nadaljevala politiko zbližanja z bolgarskim narodom na splošnih osnovah, na katerih sloni modra iniciativa jugoslovenskega vladarja v pogledu političnega in gospodarskega zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavijo ter med Bolgarijo in vsemd ostalimi balkanskimi narodi.
Zemljedelci bodo podpirali novi režim
Sofija. 19. maja. AA. Minister za gradnje in železnice Nikola Zaharijev. ki je bil podpredsednik v razpuščenem Narodnem sobranju in ki pripada zemljoradniški skupini, je nocoj izjavil novinarjem, da bo zemljoridni-ška zveza oodprla novo vlado in njene socialne in gospodarske reforme v korist bolgarskega kmeta
Bivši poslanec zemljoradniške skupine »Aleksander Stambolijeki« Georgije Dimi-
trov je izjavil zastopnikom listov, da bo njegova organizacija podpirala vlado, zlasti če ee bo ravnala po smernicah pokojr.aga Aleksandra Stambolijskega. Ta skupina se ne bo ozirala na osebno sestavo nove vlade, temveč samo na njeno delo.
Spremembe v vojski
Sofija, 19. maja. p. Izšel je ukaz o nekaterih važnih izpremembah v vojski. Za načelnika generalnega štaba je imenovan general Jovov, dosedaj upravnik vojne akademije; za komandanta sofijske garnizije je imenovan general B^silov, ki je bil dosedaj pomočnik vojnega ministra. Prav tako je imenovanih tudi več novih poveljnikov divizij in polkov.
Sodba emigrantov
Zagreb, 19. maja. p. Bivši minister v vladi Stambulijskega. Kosta Todorov, ki se slučajno mudi v Zagrebu, je o novem stanju v Bolgariji nocoj izjavil novinarjem:
Za nas zemljoradnike iz opozicije novi režim v Bolgariji ne predstavlja prav ni" kakega presenečenja. Mi smo to pričakovali za jesen, a sedaj je prišla ta izprememba še prej. Pozdravljamo novo vlado že zaradi tega, ker prihaja iz onih vojaških in političnih krogov, ki zastopajo v pogledu notranje politike one osnovne ideje reformacije, ki jih zastopamo mi, v zunanji politiki pa so člani nove vlade odločni prijatelji bratskega sporazuma z Jugoslavijo. Oseba predsednika vlade Georgijeva nam je jamstvo poštenosti, značajnosti in vdane službe narodu. Mi bomo to vlado podpirali pod pogojem, da bo uvedla v Bolgariji režim reda, pravičnosti in socialnih retorrn.
Sofija, 19. maja. p. Bivši minister in dolgoletni emigrant Obov je izjavil o lzpre-membi režima: Nova vlada je sestavljena izven parlamenta. Izgleda, da državni poglavar zarad; dekadence političnih strank ni mogel najti drugačnega izhoda. Če tudi je nova vlada izvenparlamentarna, bo imela po ljudeh, ki so v njej, dovolj moralne moči za razčiščenje zapletene politične situacije in že v naprej se lahko reče, da uživa popolno zaupanje bolgarskega naro" da. Predsednik vlade Georgijev je bil 6i* cer minister v Cankovi šestojunijski vladi, toda izstopil je iz vlade s protestom proti njenim metodam. Georgijev uživa velik ugled pri vsem narodu, ker je pošten človek. idealist in velik patriot.
Novi možje
Sofija, 19. maja. p. Nova bolgarska vlada je sestavljena izključno iz nepar'amentar-cev in predstavnikov vojske. Glede političnega obeležja posameznih članov novo vlade je treba naglaeiti, da so to ljudje, ki &o sicer zelo aktivno sodelovali v bolgarskem političnem življenju, ki pa eo se že davno ločili od sedanjih političnih strank in ie dolgo pridigali potrebo narodne sloge. Kakor znano, je iz bivše stranke Aleksandra Cankova zaradi raznih naeprotstev in nesoglasij z njegovo politiko izstopilo mnogo •jglednih članov, ki so ustanovili novo idejno, nestrankarsko skupino »Zveno«, čije odličen član j© med drugimi n. pr. tudi bivši minister Dimo Kasazov, sedanji predsednik bolgarsko - jugoslovenskega drutštva v Sofiji. Ta skupina ni nastopala nikdar kot politična stranka, propagirala pa je od vsega po-četka zdrave osnove za veliko organizacijo zdravega bolgarskega gospodarskega in političnega življenja. Cilj te skupine }e bil, ustvariti iz notranjepolitično razkosane Bolgarije gospodarsko močno, politično trezno in sposobno državo. Toda spričo dosedanjih političnih razprtij akcija >Zvena« ni mogla priti do pravega izraza. Pri sedanji izpre-membi režima pa je prišlo v vlado več odličnih članov »Zvena« in zato se more upravičeno pričakovati, da bodo ideje te skupine prešle v delo.
Na čelu nove vlade je Kimon Georgijev, rezervni polkovnik in bivši notranji minister v vladi Cankova. Takrat pa ni bil dolgo na ministrskem položaju, ker ni soglašal s predsednikom deveto junijske vlad-?, marveč je izstopil in postal eden vodilnih članov >Zvena«. V bolgarski javnosti velja Georgijev za politika čistih rok in poštenih namenov. Rojien je bil v Tatarbasardžiku. Sodeloval je v balkanski in v svetovni vojni ter je v voini izgubil tudi eno oko. Georgijev je bil sicer eden glavnih organizatorja še6tojunijskega prevrata, ki je vrgel režim Stambulijskega. Ni pa bil osebno proti Stambulijskemu in njegovi politiki, marveč je smatral, da je iz notranjepolitičnih razlogov potrebna izprememba režima. S krvavimi nasilji novega režima ee ni strinjal in ee je zato kmalu umaknil.
Druga markantna oseba v novi vladi je finančni minister Peter To d o r o v. Rojen je v severni Bolgariji in star okoli 50 let. Bil je član radikalne stranke in je pred 9. Junijem igral v bolgarskem političnem življenju *elo vidno vlogo. Todorov velja za enega najbolj znanih ln sposobnih bolgarskih finančnikov in je že parkrat bil finančni minister. Pripada skupini politikov, ki izidaja »Luč« ter je eden najbolj aktivnih članov in propagatorjev idej »Zvena«, že pred letom dni Je napisal knjigo »Program Bolgarije«, v kateri se odločno zavzema za zbližanje z Jugoslavijo ln smatrajo ga v bolgarski politični javnosti za najboljšega prijatelja Jugoslavije.
Novi notranji minister je upokojeni general Peter M i d f 1 e v. ki Je obenem predsednik Zveze rezervnih oficirjev, ena
najvptlivnejših ln najmočnejših bolgarskih organizacij. Na glasu je kot človek treznih nazorov ter kot pameten politik. Tudi on je aktiven član uprave Bolgarsko-jugo-slovanske lige v Sofijii.
Novi minister vojske general Peter Z 1 a t e v je aktiven general, uživa repu-tacdjo zelo sposobnega oficirja ter ima v vseh vojaških krogih velik ugled in vpliv.
Prosvetni minister Janaki Molov je bil dolgoletni predsednik Sobranja ln je
veljal za pristaša Cantkova. Prometno ministrstvo je prevzel Nikola Zaharijev, eden izmed vodilnih članov Zemljedeteke zveze, ki uživa glas zelo pomirljivega politika. Končalo je v vladi tudi še Kosta B o j a d ž i j e v, ki je prevzel resor gospodarskega ministrstva. Kot dolgoletni guverner Narodne banke podrobno pozna bolgarske finančne in gospodarske prilike in zato pričakujejo, da bo kot minister za gospodarstvo mogel državi zelo mno-
Starikava mladina
starci«
Zaradi binkoštnih praznikov izide ponedeljsko »Jutro" v torek, prihodnja redna številka pa v sredo zjutraj•
Tragedije in komedije
sofijskega prevrata
Alarm o polnoči — „Vi niste več predsednik vlade44 — Namesto v zapor na ministrski fotelj — Slovo g.
Mušanova
Sofija, 19. maja. p. 0 današnjem prevratu se doznavajo še naslednje podrobnosti: Vojaške edinioe sofijske garnizije eo bile skoro docela neopaženo alarmirane točno o polnoči. Dobile so nalog, da blokirajo Sofijo na vseh straneh. Prva zapoved se je glasila, naj takoj zasedejo vse poštne in telefonske urade. železniško postajo in 'električno centralo. Obenem so vojaške patrulje krenile na ulice in vsakogar, na kogar so naletele, vrnile tja, kjer se je doslej nahajal, bilo to doma, v kavarni, gostilni ali gledališču. Okoli 3. zjutrai je bilo sporočeno vse-m redakcijam sofijskih listov, da je Sofija blokirana in da eo prepovedani vsi privatni telefonski razgovori ter kretanje po ulicah. Posebej za to določeni oficirji so posetili posamezne redakcije in odredili, da se iz pripravljenih izdaj listov zaplenijo vse vesti o blokadi in vladni krizi. Šele proti jutru je bilo izdano dovoljenje, da ee smejo tako »očiščeni« listi ekspedirati
Vodstvo vseh policijskih komisariatov so prevzeli oficirji. Trg Aleksandra Nevskega je zasedla konjenica e topništvom. Na vseh križiščih so bile postavljene mitraljeze, pred Narodnim gledališčem pa je bila po-stirana baterija topništva. Obenem z zasedbo ministretev in javnih uradov so bila blokirana tadi vsa stanovanja ministrov dosedanje vlade. Vojska je te nalog izvršila brez vsakega incidenta. Nihče izmed ministrov ni mogel zapustiti svojega stanovanja. Ko so Mušanova obvestili, da je vojaštvo obkolilo njegovo hišo, je stopil k telefonu in zahteval zvezo z ministrom vojske. »Zasebni razgovori so prepovedani!« eo mu odgovorili s telefonske centrale. »Tu je predsednik vlade! Hočem govoriti z vojnim ministrom!« je protestiral Mušanov. »Vi niste več predsednik vlade!« mu je odgovoril oficir h telefonske centrale ter prekinil z vezo.
Enako se je zgodilo notranjemu ministru Gičevu. Tudi on je protestiral, ko ni dobil zveze, toda oficir na centrali ma je odgovoril: »Niste več minister!«
Ko 60 bile zasedene vse ulice in vsi uradi, je oficirska patrulja privedla na policijsko direkcijo novo imenovanega ministra Zaharijeva, ki pa o tem ni imel niti pojma. Bil je ves preplašen in trdno prepričan, da ga hočejo oretirati. Ko so mu sporočili, da ie imenovan za ministra, tega ni hotel verjeti.
Z enakim prepričanjem je prišel na policijsko direkcijo v spremstvu vojaške pa-trole tudi načelnik prometnega ministrstva inž. Skurov. Ob 9. dopoldne so pozvali na policijo tudi pomočnika direktorja Tiskovnega urada Kuliševa, nakar so takoj sestavili proklamacijo na narod in jo oddali v državno tiskamo.
Na policijski direkciji je neprestano zasedala nova vlada, čeprav še oficielno ni bila imenovana. Tja so prihajali generali in oficirji ter sprejemali povelja. Ob 6. zjutraj je prišel na policijsko direkcijo tudi dotedanji ministrski predsednik Mušanov v spremstvu adjutanta kralja Bori. sa polkovnika Lukaša. Kralj Boris je malo prej pozval Mušanova na dvor in mu sporočil svoje ukrepe. Mušanov je brez ugovora izročil vso oblast svojemu nasledniku. Zamišljen je počasnih korakov zapustil policijsko direkcijo ob 8.30 in krenil proti domu. Novinarji, ki so se medtem na poziv vlade zbrali na policijski direkciji, so takoj obkolili Mušanova in ga obsuli z vprašanji, kaj se dogaja. »Obrnite Be na koga drugega,« je malobesedmo odvrnil sicer vedmo napram novinarjem zelo zgovorni g. Mušanov, »mene pa pustite pri miru! Sedaj boste že videli tudi novinarji, kaj se pravi parirati!«
Kakor zveni to protislovno, vendar naletimo na take pojave na vsakem koraku. Pojdite po živahni ulici in motrite mimoidoče! Na večini mladih ljudi boste opažali sledove preranega staranja, a ravno-tako boste zapazili znake mladeniške sve-žosti na mnogih starejših ljudeh. Oba pojava izpričujeta stanje, v katerem se nahaja center vse ljudske življenjske sile: ustrojstvo za čiščenje telesa, želodec s pripojenimi organskimi aparati kot črevesjem, ledvicami, jetri, mehurjem itd. ima odločilno besedo v telesu In po tem kako pretvarjajo hrano v kri, da-li lenivo ali živahno ženejo kri skozi naše žile, smo mi sami bolehni in počasni ali zdravi in živahni.
Lepota, mladostnost, živčna jakost in sposobnost, karakterizirajo zdrav hranivni aparat ravnotako kot dajejo izčrpanost vsega telesa, posinela koža, starikav izgled, nervoznost in pomanjkanje srčnosti slutiti neurejeno delovanje prebavnega aparata, kateri okolnosti moramo pripisovati pogosti glavobol, nespečnost, napetost, obolenja po sečni kislini in hemoroide, slabost in zamaščenost srca, zgago itd.
Zaradi tega je pri slabi prebavi, zagate-nju, pri lenivem delovanju črevesja in telesni napetosti in nič manj pri nedostatnem obtoku krvi priporočati temeljito izčišče-nje, v katere svrhe so se zlasti udomačila priroana zdravljenja z zdravilnimi zelišči. Mnogo je obitelji, ki izvajajo vsako leto takozvano pomladno kuro, uporabljajoče za to priliko tako popularno postali Pla-ninka-čaj-Bahovec, ki se takisto izdeluje iz zdravilnih planinskih zelišč.
Naloin naših umetnin *a Francijo
Beograd, 19. maja. AA. Opoldne je odpotoval v Budimpešto in na Dunaj ravnatelj francoskega Narodnega muzeja g. An-dre Desorois. Obiskal je Beograd in Zagreb iz znanstvenih pobud. V Zagrebu 'e v tamošnjem muzeju nakupil več slik naših umetnikov za francosko državo. V Beogradu pa je v spremstvu ravnatelja muzeja sodobne umetnosti g. Kasanina obiskal šesto pomladansko razstavo jugoslovenske likovne umetnosti, kjer je prav tako kupil več slik za francosko državo.
Sokoli ne gredo v Pešto
Zaradi predrznega madžarskega izzivanja je savez SKJ odpovedal udeležbo na mednarodnih tekmah
v Budimpešti
Beograd, 19. maja. r. Uprava saveza SKJ razglaša: Zaradi nerazumljive. Sa in popolnoma neupravičenega nastopa madžarske vlade proti kraljevini Jugoslaviji v Društvu narodov v Ženevi je uprava Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije odredila, naj naši tekmovalci ne prisostvujejo tekmam mednarodne telovadne zveze, ki bodo v Budimpešti v začetku junija t. I.
O tem so obveščeni mednarodna telovadna zveza, poljska sokolska zveza. češkoslovaška sokolska zveza, ruska sokolska zveza, zveza telovadnih bolgarskih društev »Junak« in rumun-ska telovadna zveza.
Madžari se perejo
Pariz, 19. maja p. »Agence Havas« objavlja komunike, ki ga je izdala madžarska delegacija v ženevi. Komunike naglasa, da Madžarska s svojo pritožbo proti
Jugoslaviji zaradi obmejnih incidentov nikakor ni hotela služiti revizionističnim ciljem in tudi ni nameravala izzvati nika-kega presenečenja, v dokaz navaja, da Je madžarski zunanji minister že ponovno izjavil na sejah madžarskega parlamenta, da bo zadevo obmejnih incidentov predložil Društvu narodov, če bodo intervencije v Beogradu ostale brezuspešne.
V ženevskih krogih je napravila ta izjava madžarske delegacije vtis, da skušajo sedaj Madžari, spoznavajoč svojo veliko pogreško, omiliti porazni vtis svojega napada na Jugoslavijo. Prav tako se v ženevi zatrjuje, da delajo to Madžari po nasvetu Rima, ki ni računal, da bo madžarski korak imel tako neprijetne posledice. V ženevskih krogih ne dvomijo, da so Madžari sedaj pripravljeni poravnati se z Jugoslavijo za vsako ceno, samo da bi se o njihovi pritožbi ne razpravljalo več pred Društvom narodov, zavedajoč se, da bi bili argumenti. ki jih more v odgovor na madžarski napad navesti Jugoslavija, še bolj porazni.
Goringov obisk v Atenah
V avdijenci pri predsedniku republike — Komunistične demonstracije pred nemškim poslaništvom
M
m - m - m
kako je dobra
Mussolini grozi in roti
Senzacionalen članek Duceja o polomu razorožitvene konference — Pomaga lahko le še Anglija
Atene, 19. maja. AA. Predsednik trške republike Zaimis je sprejel v avdijenci nemškega ministra Goringa. Predsednik grške vlade jie priredil Goringu in njegovemu spremstvu banket.
Goring 6i je danes ogledal stalno razstavo grških preprog, ki jih Je nakupil za 80 tisoč drahem.
V zvezi s prihodom narodno - socialistiS-nega ministra so bile včeraj demonstracije pred nemškim poslaništvom, ki pa jih ie grška policija v kali zadušila. Demonstracij* eo priredili grški komunisti, ki so se zanie
pripravljali že več dni.
Goring bo ostal v Atenah bržkone do prihodnje srede. Medtem si bo ogledal tu<£ nekatere najboli znamenite zgodovinske kraje in starinoslovske znamenitosti.
0 njegovem bivanju še ni izšel uradni komunike. Nekateri pravijo, da je minister Goring prispel v Atene v zvezi z avtomobilsko cesto, ki io nemška vlada namerava zgraditi čez Italijo in Grčijo do Carigrada. Govore tudi, da je Gdring že ime', prve razgovore z zainteresiranimi krogi
Milan, 19. maja k. Italijanska diplomacija si v zadnjih dneh zopet zelo prizadeva, da bi v ženevi uveljavila svoj raz-orožitveni načrt. Znano je, da je Mussolini v svojem poslednjem političnem govoru na zborovanju fašističnih voditeljev v Rimu napovedal, da bo razorožitvena konferenca prisiljena sprejeti italijanski načrt alfi pa propasti. Da bi si sedaj pridobil tudi takozvano »javno mnenje«, kakor ga sam prezirljivo imenuje, je Mussolini v glavnem fašističnem glasilu »Po-polo d' Etalia* objavil daljši uvodnik z naslovom: »Oborožitvi naproti«.
V	uvodu pravii, da se posledmjič bavi z razorožitvenim vprašanjem. Razorožitvena konferenca je malone propadla in lahko bi se prav za prav pričela konferenca za oborožitev. V nekaj tesnih stavkih opi-euje nato Mussolini stališča posameznih velesil, enih, ki se nočejo razorožiti, ln drugih, ki zahtevajo zase večjo vojsko in več orožja, ter zaključuje, da je polom konference neizlbežen. če se ne sprejme italijanski načrt, ki skuša enim kot drugim ugoditi in ki določa med drugim predvsem povratek Nemčije v ženevo.
V	drugem delu svojega članka navaja Mussolini strahotne posledice, ki naj b1 jih izzval polom ženevske konference. Nemčija osvobojena vseh spon, si bo ustvarila vojsko, ki bo še večja, kakor jo sedaj zahteva, in nihče tega ne bo mosel preprečiti. Tudi preventivna vojna ne. ker bi se težko danes kdo zavzel za tako vojno v korist Francije Hitlerjeva Nemčija t«<Ji ne bo zlepa popustila nasproti
kakšni osamljeni francoski vojaški akciji!. Preventivna vojna bi se mogla izroditi le v novo klanje evropskih narodov.
Društvo narodov bi ne smelo reševati tako obsežnih svetovnih problemov, marveč bi se moralo v smislu Italijanskih zahtev preurediti in lotiti manjših, toda aa-to nič manj pomembnih in koristnih zadev. S propastjo razorožitvene konference bo DN izgubilo svoj pomen in prestiž. Samo po sebi se bo zopet izredno poostrilo stoletno francoskonnemšiko nasiprot-stvo. Italija je v poslednjih dveh letih sicer skušala ustvariti most od Berlina do Pariza in sicer s paktom štirih ter s svojo spomenico o razorožitvi, toda Francozi so obakrat odklonili italijansko roko.
Morda bi lahko sedaj še Anglija, zaključuje Mussolini, poskušala vreči zadnjo karto. Njen prestiž in njena sila ji bosta gotovo v oporo. Svet jo pričakuje, kajti v poslednjih tednih niso več v igri usode ministrskih koalicij, marveč milijoni življenj in evropska bodočnost.
Kakor običajno so Mussolinijev članek v ccloti objavili vsi italijanski listi.
Turčija napoveduje utrditev Dardanel
Pariz, 19. maja. AA. Po »Matinovem« poročilu iz Londona, je turška vlada obvestila velesile, da bo ob koncu meseca uradno zahtevala od Društva narodov v Ženevi, naj ji dovolijo utrditi Dardanele. Kakor znano, so Dardanele po lausanski mirovni pogodbi demilitarizirane.
Rusija bo jeseni sprejeta v Društvo narodov
Ugoden potek pogajanj med sovjetskim in francoskim zunanjim ministrom — Predlog evropskega pakta
Ženeva, 19. maja w. O včerajšnjih razgovorih Litvinova in Barthouja se do-znava od francoske strani, da je ruski komisar za zunanje zadeve govoril o evropskem paktu in da bo o tem vprašanju razpravljal tudi s Titulescom in Jev-tičem, ki se oba pričakujeta v Ženevi. Protidajatev Rusije za sklenitev takega pakta bi bil njen vstop v Društvo narodov. V svojih razgovorih se je Litvinov prepričal, da ne more zahtevati, da bi
celotna skupščina Društva narodov izrecno povabilo Rusijo k vstopu.
Pariz. 19. maja w. Litvinov je izjavil v Ženevi ameriškemu novinarju, da se ugodno razvijajo pogajanja za vstop Rusije v Društvo narodov. Litvinov računa, da bo Rusija meseca septembra oficielno predlagala svoj sprejem v Društvo narodov in v njegov svet. Francoska diplomacija se bavi sedaj s pravno politično ureditvijo tega vprašanja.
Kako
znajo avstrijski klerikalci
Dunaj, 19. maja. d. Novi občinski odbor, ki ga je imenovala vlada kancelarja dr. Dollfussa. je imel v četrtek zvečer svojo prvo sejo. Seja je bila tajna in je sklepala o bodoči finančni politiki nove občinske uprave. Kakor znano, so prejšnji občinski upravi pristaši dr. Dollfussa največ očitali zapravijivost in so napovedovali z novim režimom znižanje davkov ter razne druge ugodnosti za dunajsko meščanstvo. Na tej nrvi seji nove občinske uprave, na kateri sklepali o bodoči finančni politiki, so si-•er sklenili, da se odpravijo gotovi davk n luksuz ter zmanjšajo razne hotelske in s ične takse, da bi pa pokrili primanjkljaj
ki bi zaradi tega nastal v proračunu, so obenem tudi sklenili, da se poveča pristojbina za uporabo vode ter odvažanje fekalij. Za financiranje raznih investicijskih del, ki jih namerava občina izvesti, so sklenili povišati najemnine v občinskih hišah, v katerih stanujejo izključno nameščenci in delavci.
Pred razpustom grškega parlamenta
Atene, 19 maja. AA. Verjetno je. da vlada noče več izgubljati svojega časa z brezplodnimi pogajanji z opozicijo in da se bodo zato že jeseni vršile nove parlamentarne volitve na Grškem.
Sodba podeželana o bojevniški akciji
hz kope dopisov, ki jih prejemamo od vseh strani, objavljamo naslednjega. Napisal ga je preprost Javni delavec na Gorenjski, ki vidi, v kaki obliki se bojevništvo pojavlja na deželi. V enakem duhu so napisani tudi vsi drugi dopisi, kar je najboljši dokaz, da ne gre samo za osamljen pojav v tem ali onem kraju, čast in priznanje bojevnikom, Jugoslo-venskim dobrovoljcem, ki so se borili z orožjem v roki za zedinjenje in svobodo jugoslovenskega naroda in države, če oni danes kličejo iz nesebičnih ln rodoljubnih namenov proti korupciji in nemorali v javni upravi, kido bi se temu ne odaval? Toda vidi se, da je med bojevniki zelo malo jugoslovensikih idealistov borcev za pravico in poštenje, pač pa se odrivajo njihovim klicem po ogromni večini ko-ristolovci in politični špekulanti, ki bi zopet radi v kalnem ribarili. V bojevniške vrste danes derejo tudi ljudje najžalost-nejše preteklosti, elementi, ki so nas med vojno, za časa najhujše avstrijske tiranije psovall na vse načine ln nas zmerjali za izdajalce.
S takimi bojevniki pošteni in ponosni Jugoslovenski nacionalisti ne moremo imeti nobenega opravka, ker pač še nismo in ne moremo pozabiti dobrot in časti, ki so jih nam delili za časa njihove slave ln mogočnosti. Nadalje gredo na bojevniške shode ljudje, ki Jih je sram na državni praznik izoibesltl jugoslovensko zastavo. ljudje, ki so prisegali na punkta-cije.
Spričo vse te hinavščine more poštenemu rodoljubu zavreti kri od ogorčenja in sramote. Zato vam kličemo: Jugoslovenski dobrovoljci, če imate Se kaj časti ln poštenja v sebi, potem izčistite vaše če stite vrste hinavske navlake, sicer boste postali žrtev lastne neprevidnosti z nedoslednimi posledicami za vse Sloven ce! Zahtevajte od vsakega člana pismeno priseg« da Je brezkompromisen za Jugoslavijo in da je za kralja In državo • pravljen dati vsak čas svojo kri In življenje, pa boste takoj imeli razčiščene vrste. V tem primeru smo vsi prav vsi do-šteni Jugosloveni z vami.
Nočemo delati eksperimentov in streljati v prazno, temveč hočemo realno In dosledno jugoslovansko politiko na vseb področjih javnega in državnega življenja ki se ne doseže z demagoškimi frazam temveč s treznim, stvarnim in doslednin trdnim delom vsak na svojem področju
Mušice v Banahi
Novi Sad. 19. maja. n. Veter je zanesel velike roie golubaških mušic na Vršac In Belo crkvo. Mušice so ugonobile že 220 glav živine. Sedaj se boje nevarnosti, da bi mušice zapustile v teh krajih milijone jajčec in so zato oblasti izdale že potrebne odredbe za uničevanje te zalege.
Nov kabinetni šef prometnega ministra
Beograd, 19. maja. Za kabinetnega šefa prometnega ministra je imenovan Vladimir Kostič, dosedanji šef odseka ravnateljstva rečne plovbe.
Upokojitve v davčni službi
Beograd, 19. maja p. Upokojena sta pri davčnem uradu v Ljubljani inšpektor Fr. Starin tn višji davčni kontrolor Milan Su-
bic.
Slovenska inteligenca dr. Kramerju
/ petek zvečer je bil v restavraciji Zve/zdi sestanek Zveze jiugoslovenskih akademskih starešin. Sestanek je bil naravnost rekordno obiskan. Zbrali eo se predstavniki vseh inteligenčnih poklicev, med njimi tudi mnogi iz krajev izven Ljubljane. Predsedoval je predsednik zveze g. dr. Tominšek.
Minister g. dr. Kramer je v skoro dve-urnem referatu očrta! pereče probleme mednarodne in naše domače politike ter akutna gospodarska in socialna vprašanja. Dotaknil se je tudi značaja, metod in posledic bojevniške akcije. Ko je mimogrede opozoril tudi na strupeno obrekovalno kampanjo, ki se v zadnjem času vodi proti njemu, so bile velike spontane ovacije zbrane inteligence najostrejša obsodba te kampanje in najboljši dokaz zaupanja, ki ga dr. Kramer uživa v najboljših krogih slovenskega izbraženstva. Temu zaupanju je ob ponovnem velikem odobravanju zbo-rovalcev dal izraza tudi predsednik dr. To" minšek v svojem nagovori, ko je dr. Kramer končal svoje poročilo.
Po referatu ee je razvila izredno intere-santna diskusija, ki se jie zaključila šele o polnoči.
Bolgarski zdravniki v Zagrebu
Zagreb, 19. maja. n. Snoči so prispeli v Zagreb bolgarski zdravnik ki že nekaj dni potujejo po Jugoslaviji. Danes so si ogledali nekatere zdravstvene ustanove in «e odpeljali tudi v bolnišnico za duševne bolezni v Stenjevcu. Jutri si bodo ogledali ostale bolnišnice ter sanatorij v Brestovcu. Iz Zagreba odpotujejo na Sušak in v ostalo Primorje.
Mednarodni šahovski turnir v Budimpešti
Budimpešta, 19. maja. g. Včeraj se je namesto XIV. odigralo XV. kolo. Flohr je v damskem gambitu, ki ga je sprejel, remizi-ral z Griinfeldom. Dr. Treybal je v blokirani končnici španske partija remiziral s Havasijem. Lilienthal je premagal Sterka. V francoski partiji je dobil dva kmeta ter je v končnici lahko zmagal. Eliskases je v kratki francoski partiji remiziral s Stahlbergom. I Partija Pire - L. Steiner je bila prekinjena. Pire ima boljšo pozicijo. Dogodek v tem kolu je bila sijajna zmaga Thomasa nad Frydmannom. V damskem gambitu je Tlio-mas po lepi žrtvi figur zmagal že po 25. DOtezi. Dr. Vidmar j,e v damskem gambitu remiziral z dr. Tartakowerjem. Indijska partija nred A. Steinerjem in Retbyjem je bila prekinjena. Steiner je v boljši poziciji.
Stanje po tem kolu je: Lilienthal 9 (1), Pire 8 m pol (1). FrTdmann 8 in pol. Flohr 7 in pol (1). Griinfeld, Stahlb-rg 7 in pol, Eliskases 7 (1), L. Steiner 6 in po! (2). dr. Vidmar 6 in pol (1), dr. Trevbal 6 in pol, Re-thy 5 in pol (3), dr. Tariakower, Ilavasi 5 in pol, Sterk 4 in pol (2). Thomas 4 in pol (1). A. Steiner 3 in pol (3).
Tekma za Davisov pokal
Pariz, 19. maja. g. Včeraj so se na tukajšnjem teniškem stadionu Roland Garros pričele izločilne tekme za Davisov pokal med Avstrijo in Francijo. Francoska igralca Boussus in Mer!;n sta po lahki igri premagala Matejko in Metaxo. Boussus je odpravi! Matejko 6:1, 6:1 in 6:4, Merlin pa je zmagal nad Metaxom 6:6. 8:6. 6:2 in 6:2. Francija je vodiila po prvem dnevu 2:0. Tudi v današnjem doublu je francoski par Borotra - Brugnon rremagal avstrijsko dvo'ico Arten-s - Metaxa s 4:6. 6:3. 6:3 6:4. Francija vodij torej s 3:0 in pride v II. kolo.
Gombos bo obiskal Varšavo
Budimpešta, 19. maja. č. Ob koncu meseca bo odpotoval madžarski ministrski predsednik general Gombos v Varšavo ns poset k poljski vladi.
Upokojitve pretektov v Franciji
Pariz, 19. maja w. Francoska vlada je upokojila 14 prefektov (velikih županov), 43 podprefektov in več višjih prefektur-skih uradnikov. Vlada utemeljuje ta svoj ukrep s potrebo štednje.
Kongres diplomiranih tehnikov
Ljubljana, 19. maja
Dne 2. in 3. junija se bo vršilo v Ljubljani zborovanje predstavnikov vseh diplomiranih tehnikov v državi. Stan diplomiranih tehnikov se bo formiral v vsedržavno stanovsko-strokovno organizacijo in bo to 2900 mladih strokovnjakov broječa armada, ki je izšla iz domačih tehničnih srednjih šol. V Sarajevu, Zagrebu. Ljubljani, Splitu, Novem Sadu in Leskovcu. kjer so se iz potreb prakse in iz nujnosti domačega strokovnega naraščaja ustanovile tehnične srednje šole, je do danes izšel naraščaj, ki bo slej ko prej nadomestil pomanjkanje domačih strokovnjakov.
Udejstvovanje diplomiranih tehnikov v praksi je dokazalo vrednost teh institucij v dovoljni meri, kajti mnogotere tehniške monumentalnosti v Evropi in izven nje *o izšle iz zamisli in konstrukcije dipl. tehnika. ki je sicer javnosti manj poznan.
Ob tej priliki bo izšla tudi jubilejna izdaja praktičnih del stanu dipl. tehnikov, Jugoslovenov, ki so zastopani po vseh državah, tako v Rusiji, Ameriki, Egiptu, Ale-ksandriji in drugod. Ker je ta stan v državi povsem nov, so mu delovne prilike zaenkrat omejene po starih predpisih, ki pa se bodo pri tehniškem razmahu Jugoslaviie izpremenili v najkrajšem času.
Poizkus samomora
Ljubljana, 19. maja
Popoldne med 4. in 5. uro so našli na Golovcu mestnega uslužbenca I. S., ki si je prerezal vrat. K sreči si ni prerezal žile odvodnice ter ga je spravil do ceste poklicani policijski stražnik. Prepeljali so ga z reševalnim vozom v bolnico.
Zopet tihotapska afera v Beogradi'
Beograd, 19. maja. p. Trošarinski urad je danes prišel na sled novi veliki tihotapski aferi. Trošarinski organi so imeli že delj časa na sumu neko veletrgovino s kolonialnim blagom. Davi so hoteli nenadoma izvršiti preiskavo v skladišču te tvrdke, toda nastavljena" so jim to z brutalno silo onemogočili. Šele, ko je prišla na pomoč policija. so izvršili preiskavo ter zaplenili velike zaloge moke, kave, špirita in drugega blaga, ki je bilo uvoženo v mesto brez plačila trošarine. To je že četrta tihotapska afera v krogih beograjske veletrgovine.
Mednarodna fotografska razstava v Ljubljani
ima vsak dan večji obisk. Posebnega navala je pričakovati za praznike. Opozarjamo na to, da imajo večje skupine znaten poi>ust na vstopnino. Razstava ie odprta neprekinjeno od 9. zjutraj do 9. zvečer v Frančiškanski ulici štev. 4 (Hedžetova hiša).
Vremenska napoved
Ihinajska vremenska napoved za nedp'i°: Vpčinoma iasno. ponekod nevihte, topleje, splošni vremenski značaj spremenljiv.
todL IV^eter namočrt«
opravrt..^ rtien8ke
trsa-* ukum
iSpentinovimm.lom.
:? «5
S?Zfi4
Maši kraji in Ifudje
Praznik pesmi In slovanske vzajemnosti
Jubilej »Slavca« in njegovo zaslužno delovanje
»Stavčev« pevski zbor
i'
Ko slavi »Slavec«, poleg kamniške »Lire« naše najstarejše pevsko društvo, dane* gOletnico svojega plodovltega, kulturno pomembnega dela, se posebej spominjamo dejstva, ki je dalo že njegovemu rojstvu posebno obeležje: ob svojem početku »e je pevsko društvo »»Slavec« nazvalo slovensko in delavsko, s čimer je naznačilo zadosti jasno, kam naj meri njegovo poslanstvo. Izrednega pomena je bil »Slavec« v tisti dobi za probujo slovenskega malega človeka. Pod njegovim okriljem so se zbirali delavci, obrtniki in mali uradniki. Oživil in izobrazil je delavski element, kar je največje kulturno delo, kii ga je izvršil v svoji zgodovini. Obenem pa je »Slavec« od vsega početka povzel za tisti čas najvažnejšo nalogo: gojiti zavest slovanske vzajemnosti. Navezal je stike s Hrvati in Srbi, in ker mu je bila do Srbov meja zaprta, je toliko pogosteje pohitel med Hrvate. Na sever si je odprl pot med brate Čehe in Slovake. Med turnejami, ki jih je v tem pravcu priredil v prvi polovici svn-Jega obstoja, so najvažnejši njegovi obiski /bloškega m Opatije. Zagreba in Siska, Prage in Tabora. Med vsemi slovenskimi društvi je »Slavec« prvi prenesel lepoto slovenske pesmi na češke, slovaške in hrvatske koncertne odre in je prvi slavil po-bratimstvo slovanske pesmi. Ob njegovem delovanju je tudi zrasla pobuda za ustanovitev Zveze slovanskih pevskih društev.
Njegovo delo v Ljubljani je tesno zvezano z zgodovino naše slovenske opere. Ko se je ustanavljaja slovenska opera za nage deželno gledališče, je Dramatično društvo formiralo svoj prvi operni zbor ta frSlavčevih« pevcev. Iz njegovih pevcev Je na ta način zrasel naš prvi stalni pevski ansambel, iz katerega so se mnogi pevci razvili v splošno priljubljene in cenjen« »oliste.
Največji dogodek v njegovem dosedanjem delu pa je bila brez dvoma proslava 251etnice njegovega obstanka, ki se je razvila v kulturno in nacionalno manifestacijo izrednega obsega. Slavja se je udeležilo nad 90 slovanskih pevskih društev in zborov, pied njimi 17 čeških, 15 hrvatskih, nad 60 glovenskih ter mnogo drugih društev in korporacij. Bila je to ena največjih pevskih plavnosti, kar smo jih kdaj videli pri na*. Med odličnimi pevskimi društvi so se nahajali tudi zastopniki Osrednje enote pevskih društev češkoslovaških v Pragi, Saveza hrvatskih pjevačkih društava iz Zagreba. Zveze slovenskih pevskih društev iz Ljubljane, Zveze narodnih društev na Goriškem in Odbora za primorska društva iz Trsta. Izmed pevskih društev, ki so sekor-porativno udeležili proslave, naj navedemo samo praški »Hlahol«, s katerim je »Slavec« od vsega početka vodil bratske stike, in zagrebško »Slobodo«.
Časi, ki jih preživljamo, ne dopuščajo, da bi »Slavec« slavil svojo 50Ietnico na enako obsežen, manifestativen patin. Njegovi Iji, da bi prisostvoval njegovemu jubilej* po en poljski, češkoslovaški in bolgarski pevski zbor, so se odzvali samo bolgarski pevci iz Plovdiva, medtem ko bodo s Po» Ijaki in Čehoslovaki prisostvovali njegovemu slavju samo po reprezentantih. Prav navzočnost »Rodne pesmi«, ki je eno najstarejših pevskih društev na Balkanu, pa daje slavju poseben pečat. Med odličnimi predstavniki bolgarske pevske kulture, ki so prispeli v Ljubljano, moramo poleg predsednika plovdivske »Rodne pesmi« prof. Bukoreštljijeva in dirigentov Kočetova, Kočeva in prof. Georgijeva, ki je sam tudi odličen bolgarski komponist, ter predsednika plovdivskega Bolgaro-jugoslavljanske-ga družestva odvetnika dr. Baltova omeniti še dr. Stojana Dud jeva, generalnega sekretarja Zveze bolgarskih pevskih društev, člana uprave te zveze dr. Stojana Brašo-vanova in prof. Nikolajeva iz Sofije. I* Prage pa je prispel zastopnik Zveze češkoslovaških profesorjev in učiteljev glasbe prof. Emil Hula.
Če težke gospodarske razmere, od katerih je prizadet ves svet, ne dopuščajo, da bi pevci drugih slovanskih narodov v celih skupinah obiskali »Slavcev« jubilej, pa bodo v toliko večjih množicah poromali t
Ljubljano za te svečane dni pcvci iz vse države. Med drugimi je korporativno napovedal svoj prihod železničarski pevski zbor »Sava« iz Zagreba, ki bo danes dopoldne tudi nastopil obenem s plovdivsko »Rodno pesmijo« na koncertu v unionski dvorani. Iz Kragujevca je prispela večja skupina tam živečih Slovencev in delegacija njihovega prosvetnega društva »Triglava«. Slavja se udeleže med drugimi tudi delegacije pevskih društev iz Pančeva, Šab-ca, delegacija beograjskega »Stankoviča« ln okrog 100 beograjskih Slovencev. Da se bo te dni zbralo v Ljubljani tudi ogromno število slovenskih pevcev iz vseh krajev naše ožje domovine, se razume samo ob sebi.
»Slavčevl« dnevi v Ljubljani naj prineso kulturi naše pesmi in slovanski zavesti novega razmaha in svežih, novih močil
Bolgarski gostje na obiskih
Ne kdo ve kaj prijazno vreme ne dopušča, da bi bolgarski pevci dodobra izrabili svoj obisk v Ljubljani ter si ogledali znamenitosti mesta in našo pokrajino. Tako 60 morali njihovi slovenski tovariši skrčiti program na nekaj intimnejših obiskov ln manjših izletov, kakršnih jim tudi dež ni mogel prekrižati.
Včeraj ob 13. je bila sprejeta deputacija gostov pri banu dr. Marušiču. Sprejema so «e med drugimi udeležili dr. Brašovanov, dr. Bukoreštljijev, prof. Nikolajev, dirigent Kočetov, poslevodeči predsednik »Slavca« arhitekt Viljem Krainer, organizator jubilejnih svečanosti g. Vilko Boje in g. Josif Radev, ki je kot v Ljubljani živeči bolgar-
ski vteokošolec generalni mentor za sporazumevanje med bolgarskimi gosti ter Ljubljano in Slovenci.
Ob 15. so se bolgarski pevci odpeljali v škofove zavode v St. Vid, kjer jih je uprava gostoljubno pogostila. V šentviških zavodih se vzgaja tudi nekaj bolgarskih dijakov. Ob priliki tega obski so gojenci zavoda zapeli gostom v pozdrav, bolgarski
Eevci pa so se svojim gostiteljem prav ta-o zahvalili s pesmijo. Uprava zavoda Je »Rodni pesmi« poklonila za spomin lično izdelano partituro.
V teku dneva so si gostje ogledali tudi mestni vodovod, zvečer pa so se udeležili podoknic, ki jih je »Slavec« priredil zastopniku svojega visokega protektorja Nj. Vel. kralja, svojemu častnemu predsedniku g. Dražilu in predsedniku inž. Krainerju. — Nj. Vel. kralja zastopa na svečanostih komandant ljubljanskega vojnega okruga polkovnik Iskric.
Današnji in jutrišnji spored
Nedelja, 20. maja: Ob 9. poklonitev umrlim članom pri Sv. Križu. Ob 11. uri: koncert plovdivske »Rodne pesmi« in zagrebške »Save« v veliki dvorani hotela Union. Ob 20. slavnostni koncert pevskega društva »Slavec« v veliki dvorani hotela Uniona.
Ponedeljek, 21. maja: Ob 10. slavnostno zborovanje pevskega društva »Slavec« v filharmonični dvorani. Ob 16. ljudska veselica.
UMNI STARŠI VEDO...
— tve samo toge. Aa jedo otroci selo radii Mirim 6o-kolado — ampak tudi to, da je Mirim resnično rodil na ta prvovrstna. Vendar, prava Mirim mora biti
Mirim kraljica čokolade
Specijalitete so:
MLEKITA — na&a polnomlečna čokolada KAVITA — naša mlečna e kovinim okusom MASL1TA — naš« doiortna čokolada br-ea prim-eel GRENKITA — naša plemenita grenčica na.ravae bo-kolad«.
Zapomnimo m 4m«n«. da moremo «hirati po avojen okusu, ko kupujemo čokolado
Pomembno slavje jugosloven&kih delavcev
v Franciji
Zveza jugoslovenskih delavcev »Kraljevič Andrej« v Franciji je imela 2. aprila svoj kongres v Metzu, po kongresu pa blagoslovitev svojega prapora. Ta proslava se je pretvorila v veličastno manifestacijo iu-goslovensko-francoskega pobratimstva. Kongresa in proslave se je udeležilo veliko Stavilo jugoslovenskih delavcev iz raznih pokrajin in revirjev. Velika pa je bila tudi udeležba zastopnikov raznih francoskih društev. Pred proslavo so velike množice jugoslovenskih delavcev napolnile prostor pred našim konzulatom v Metzu. Naši rojaki so prihiteli na proslavo iz daljave od 300 in še več kilometrov. Med jugosloven-skimi delavci je bila tudi Številna delegacija poljskega delavskega društva s svojo zastavo.
Poseben oomen proslavi pa »o dali odlični zastopniki francoskih oblasti in društev s svojo prisotnostjo in sodelovanjem. Proslave se je udeležil sam župan, prefekta Je zastopal njegov tajnik, generalnega guvernerja pa major Marchal, prisotni pa so bili tudi narodni poslanec in bivši minister Ro-
bert Serot, predsednik odvetniške zborni« ce v Metzu ter odposlanstvo unije francoskih bojevnikov in invalidov in federacije bivših francoskih vojakov na solunski fronti. Vsi ti odlični francoski zastopniki so se uvrstili v sprevod, pri katerem je svi-rala godba francoske bojevniške organizacije. Po blagoslovitvi prapora so odborniki jugoslovenske delavske zveze položili lep venec na spomenik vojaka-osvoboditelja, poslanec g. Serot pa je imel govor, v katerem je obujal spomine na krvno bratstvo Jugoslovenov in Francozov v svetovni voi-ni, poudarjajoč, da je najboljši dokaz večnega pobratimstva lepa slavnost, ki jo skupaj praznujejo jugoslovenski delavci in zastopniki francoskega naroda. Predsednik federacije bivših francoskih vojakov na solunski fronti pa je pripel na jugoslovensko zastavo spominski trak ter v svojem govoru z lepimi besedami označil ljubezen ln spoštovanje francoskih bojevnikov do Jugoslovenskega naroda in njegovega Junaškega vladarja. O pomembni proslavi so mnogo pisali francoski listi, ki so prinaSali
tudi slike veličastnega sprevoda, posvetitve zastave in zborovanja pred spomenikom. Pričujoča slika predstavlja odbornike Zveze jugoslovenskih delavcev »Kraljevič Andrej« z društvenim praporom.
Vrnitev članov Narodnega predstavništva s Krfa
Sušak, 19. maja
Danes popoldne se Je v pristanišču na Sušaku vrnil veliki parnik »Prestolonaslednik Peter« in z njim člani narodnega predstavništva, ki so si ogledali Jadran in posetili grobove mučenikov na Krfu. Edinstvene manifestacije se je udeležilo blizu 120 senatorjev in narodnih poslancev, med njimi iz Slovenije gg. dr. Rožič, dr. Ravnihar, Anton Cerer, Karlo Gajšek, Lovro Petovar, Rasto Pustoslemšek, dr. Vošnjak, a najbolj častišo je bil zastopan krški srez po senatorju dr. Rajarju, poslancu Derme-Iju in njegovem namestniku radeškemu županu Poljancu.
Potovanje so nastopili prejšnjo sredo zjutraj na Sušaku, torej je trajalo 11 dni. Pot je bila vijugava, vodila je tudi okrog večjih otokov, da so udeleženci v kratkem času spoznali zanimivosti našega Jadrana, obenem pa se uverili tudi o vseh potrebah
gomorskega rodu od Rječine do Bojane.
ila je triumfalna ta pot po nepopisnih manifestacijah, prav gotovo pa bo tudi plodna in koristna po uspehih v bodoči skrbi za sinji Jadran in njegove zveste stražarje.
Izletniki so obiskali naslednje kraje: takoj za Sušakom, Crikvenico, Novi, Senj, Karlobag, Novigradsko morje, Pag, Rab, Olib, Silbo, Premudo, Ist, Molat, Veli rat, Božavo, Sale, Iž. Sestrinj, Preko, Biograd, Šibenik, Zlarin, Primošter, Rogoznico, Tro-gir, Divulje. Split, Makarsko. Korčulo, Dubrovnik, Hercegnovi, Kotor, odkoder so pohiteli čez Lovčen na Cetinje in nato po novi cesti na Budvo, dalje Tivat, Bar in Ulcinj. Sledila je pot na Krf, kjer so bile najdostojneje počaščene pokojne žrtve. Vršila se je tudi svečana seja narodne skupščine v istem gledališču, kjer je med vojno zasedala srbska skupščina. Navzlic obširnemu programu so udeleženci imeli priliko spoznati zanimivosti Krfa in okolice (Ahileion).
Na povratku je bila deputacija nad vse prisrčno sprejeta v Cavtatu, kjer je žel zlasti mnogo pohvale govor našega posaln-ca Cererja. In spet so izletniki imeli prebiti še nekaj ur v Dubrovniku, potem pa je šla pot po precej nemirnem morju na Vis, iz Komiže na Hvar, odkoder je »Prestolonaslednik Peter« ubral smer proti Splitu. Tu sta se od družbe poslovila predsednik dr. Kumanudi z nekaterimi senatorji in poslanci in minister dr. Grga Andjefeovič. Sledila je zadnja etapa: iz Splita ponoči na Krk, v Bakar in na Sušak. Vsi izletniki so se vrnili zdravi in zadovoljni, saj so videli toliko krajev, kakor bi jih sicer mogli obresti jedva v enem mesecu. Od Splita dalje in nazaj je bila pot s spreiemi vred in vsemi manifestacijami tudi filmana. Le tako bo mogoče pokazati, kako lepo Je uspelo poklonitveno romanje narodnega predstavništva na otok mrtvih.
Pevski praznik v Hrastniku
Hrastnik, 19. maja
Glasbeno društvo v Hrastniku je v nedeljo praznovalo 151etnico udejstvovanja. Prihiteli so zbori iz drugih rudarskih revirjev in iz Ljubljane, da s svojim sodelovanjem dvignejo prireditev in s tem po-časte delo jubilanta in vodjo vseh odsekov od ustanovitve društva, učitelja gospoda Čandra.
Koncert je otvoril društveni orkester s Čajkovskega »Suito«. Sledil je prisrčen nastop (200) mladinskega zbora s Čandrovim »Makom« in Maroltovo »Lastavičko«. Spričo navdušenja poslušalcev je dodal zbor še Adamičevo »Tam gori za našo vasjo« s prijetnim glaskom solistke. Ta mladinski zbor je vreden, da ostane trajen odsek društva, ki naj goji sodobno našo zelo obilno mladinsko vokalno literaturo in tudi vzgaja naraščaj*za odrasle zbore.
Zbor Bežigrajskega pevskega društva lz Ljubljane pod vodstvom g. Gobca je ubrano zapel štiri pesmi. Lepo se je predstavil bas solo pri Juvančevi »Zjutraj«. Za velik korak je napredovalo pevsko društvo »Loški glas« iz Lok pri Zagorju, ko je^ dobilo novega pevovodjo, učitelja g. Korošca. Nastopil je zbor s štirimi točkami. Je to zelo discipliniran zbor, ki sledi vsakemu migu pevovodje. Največji uspeh je doživel oktet rudniških nameščencev iz Trbovelj pod vodstvom g. Dolničarja, posebno pri Mirkovem »Jutru« z liričnim bariton-skim solom g. inž. Vrbiča. Pod vodstvom istega pevovodje je nastopilo Deiavsko pevsko društvo »Zarja« iz Trbovelj s 3 točkami. Odločnost vodje in izredna discipliniranost pevcev pričata, da se bo ta zbor počasi uvrstil med najboljše v Zasavju. Spored je zaključil mešani zbor jubilanta s Tajčevidevimi »Veselimi popevkami« in Pavčičevo »Narodno napitnico«. Zadnia s spremljavo orkestra je doživela aplavz, da so jo morali ponoviti.
Med koncertom je imel besedo o raz*oju društva in sploh glasbe v Hrastniku g. Mah-kota. Društvo in zborovodja g. Čander sta prejela številne čestitke, mnogo cvetja in lovoriev venec »Zvona« iz Trbovelj.
Nabita dvorana v Sokolskem domu naj bo društvu in njegovim funkcionariem v zadoščenje za vse delo na glasbenem področju.
Smrt zglednega Sokola
Gornja Radgona, 19. maja.
V torek 15. t. m. je bil položen k večnemu počitku g. Joško Korošec, ki se je vneto udejstvoval v vseh narodnih društvih, s posebno požrtvovalnostjo pa pri Sokolu. Več let je bil odbornik, po razvitju sokolskega prapora 1932 pa je postal prvi praporščak radgonskega Sokola.
Pokojni Korošec, ki je postal žrtev jetike, se je rodil 25. februarja 1906 v Zgornji Radgoni in po končani učni dobi v domači trgovini je odšel od doma, da bi si v svetu pridobil potrebno izobrazbo za vodstvo domačega trgovskega podjetja. Več let je živel tudi v Mariboru in je tudi tam stal v prvih vrstah sokolskih delavcev. Domov se je vrnil pred šestimi leti po odslužitvi vojaškega roka. Zaman je iskal pomoči proti zavratni bolezni po raznih zdraviliščih in ko je bil od bolezni že ves strt, se je še vneto zanimal za vse dogodke v sokolskih vrstah. Na smrtni postelji je izrekel željo, naj bi ga Sokoli nesli k zadnjemu počitku, za sokolski prapor pa je naročil zlat žebljiček z željo, naj bo vanj gravirano njegovo ime z letnicami njegovega rojstva, poroke in smrti in z datumom razvitja sokolskega prapora. Poročil se je 14 dni pred svojo smrtjo.
Zvestega in zglednega Sokola so na zadnji poti spremljali vsi člani Sokolskega društva, ravno tako tudi člani gasilske čete in zastopniki drugih narodnih društev. Pred odprtim grobom svojega prvega praporščaka se je ^klonil sokolski prapor, pevci pa so zapeli žalostinke. Radgonski Sokol bo ohranil svojega požrtvovalnega člana v častnem spominu.
Jubilej g. Antona Pogačnika
V Podmartu bo praznoval jutri svojo 60 letnico edem naših najbolj znanih gorenjskih gospodarjev in zaslužnih delavcev za napredno stvar, lesni industrije« g. Anton Pogačnik. Jubilant je bil star komaj 16 let, ko je po očetovi smrti prevzel v Dobravi lepo domačijo in v mladih letih
je dosegel tolik sloves dobrega gospodarja da so ga izvolili za župana, ko je dopolnil k<maj 25. leto. Občino je vodil polnih 23 let. Leta 1899. se je z Dobrave preselil v Podmart Tam je že pred 20 leti ustanovil hranilnico in posojilnico, ustanovil pa je tu® Sokola, ki mu je nadvse skrben sitarosta. Vneto se udejst.vuje pri vseh splošno koristnih ustanovah, mnogo pa je pripomogel tudi k temu, da je postal njegov kraj važen v tujskem prometu. Jubilantu želimo še mnogo let srečnega delavskega življenja!
Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanjo srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamot-ku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Frana Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.__
Junaška Majdica je s svojo krvjo rešila življenje bratcu
Ptuj, 19. maja.
Triletni Cilenškov Jožek je zbolel za škr-latinko. Vročina mu ie skočila do 40 stopinj in moral je v ptujsko bolnico.
Ker je bila bolezen za mlado življenje skrajno nevarna, se je odločil zdravnik g. dr. Brumen cepiti ga proti zavratni morilki otrok. Potrebnega seruma oa ni bilo na razpolago, zato ie sklenil zdravnik rešiti Jožka 6 prenosom krvi. Mala šestletna Majdica, čvrsto dekletce, sestrica nevarno bolnega Jožka, j- Pred štirimi leti prebolela škrla-tinko. Njo so moTali pripeljati v bolnišnico, da z lastno krvjo pomaga oteti bratca.
Majhna si, Majdica, sest let šele štejei^ malo je tvoje krvi, pa je močna,« je dejal zdravnik, rsanio z buciko t? bom zbodel in vze«l za Jožka malo krvi. Ti pa dobiš kovača in še v časopis te bomo dali.«
Majda je pokimala, zadrgnili so ji roko in jo očistili. Zdravnik je namesto bucike zabodel debelo iglo v drobno Majdino žilo in v brizgalko je tekla Majdina kri — rešilno zdravilo za bolnega Jožka. V nekaj trenutkih je bila operacija končana. Junaška Majdica niti zastokala ni; dobila ji kovača in ploščo čokolade. Nič je ni bolelo. Jožek je dobil Majdino kri, kovača in čokolado, pa se je siromašek le malo jokal.
Draga dan j? bil Jožek zdrav kakor riba« Vročina je padla na normalo, a rdeče pegice od škrlatinke so skopnele kakor sne<g. Ker ie junaška Majdica toliko izpraševala, kdaj bo to pisano o njej in Jožku v listih, smo vam poslali, g. urednik, to sporočilo, da ga zan^ljivo objavite!
Po mesecu dni ugotovljena istovetnost utopi ienca
Prečna, 19. maja
V mescu aprilu so kmetje potegnili i t potoka Temenice pri Prečni moško truplo, ki je moralo biti že dalje časa v vodi. Utopljenčevo ime je bilo povsem neznano in truplo je bilo pokopano na tukajšnjem župnijskem pokopališču. Po vsestranskem poizvedovanju pa se je zdaj dognalo, da je bil utopljenec prosjak Zoreč Ivan, doma z Vinskega vrha pri Trebelnem.
Zgodovinska razstava ženskih ročnih de!
Ljubljana, 19. maja.
V četrtek je v sobah nuzejske galerije slik zavladalo nenavadno pisano življenje. Zmirom agilno Splošno žensko društvo je organiziralo razstavo ženskih ročnih del po zgodovinskem razvoju, in sicer nekako •od leta 1500 do danes.
Človek je že takoj ob vstopu veselo presenečen nad vzorno ureditvijo razstave in njenimi predmeti, ki morajo vsakega prisiliti, da se poglobi v svet žene, v njeno tiho d:lo. A čeprav je njeno delo še celo danes v javnem življenju precej v ozadju, je našla vendarle, kljub vsem socialnim neprilikam, oot, po kateri ie že pred stoletjem mogla dati duška svojemu notranjemu življenju Zatekla se je v prvi vrsti k ročnim delom kot mati in žena. ki je morala skrbeti ne le za red v družini, ampak tudi za lepoto svojega doma, ki je bil zanjo skoroda edini svet. V tem. dokaj omejenem svetu, ee je njena duša sicer morala razvijati bolj ali manj enostransko — vendar pa nista njeno hotenje po ustvarjanju, njena umetniška duša tu in tam ničesar utrpela. S šivanko, tglami in kvačkami je ustvarila dela, ki so umetniško prav tako pomembna, kakor časovno. Tako je tudi ona dala polnovreden dokaz uetvarjaiočeera človeka v sebi. Razstava je po dani podobi nemara še veliko bolj pomembna v sociološkem pogledu kakor v umetniškem. Zakai vsa, prav vsa razstavljena ženska ročna dela so v vsakem pogledu luksuzna, skrajno razkošna, skoro vsa iz sveta gornjih plasti družbe. Zato t-udi nikogar ne more presenetiti, da je nacionalni motiv malo v ozadju, da prevladuje ta domislek in duša bogate posameznice ter, da močno prevladuje prav religiozno ženino čuvstvovanje.	1
Tako je tako! od vhoda leve sobe na levi razstavljenih enajst krasnih masnih plaščev, od katerih kaže eden bizantinski slog in utegne biti star približno 500 let. Dev^t plaščev je iz cerkve sv. Jakooa, 'eden pa iz cerkve sv. Florijana, ta je tako imenovani Laudonov plašč. Ti mašni plašči, ki presenečajo tako glede razkošja barv, zlata in srebra in po krasni izdelavi, so v baročnem slogu. Med njimi je tudi plašč, ki nosi ini-cialke: CIGVL. Razrešili eo jih šele zadnji čas in pomenijo: Katarine Josephine Grafin vr>n Liehtenberi?. Plašč je staT okoli dve sto let in bo najbrž darilo omenjene grofice.
Med najlepše ohranjenimi deli eo pa ona iz uršulinskega samostana. Razstavljeni so krasni velumi, patene, prtički za kelih. Ve-lu m i so dar Jakoba Šell^nburga. Da so ti predmeti tako dobro ohranjeni, gre hvala uršulinkam. Sicer se jim pozna zob časa, vendar so tako spretno zakrpani, da opazi zakrpanost le dobro oko. Razkošje barv, bogastvo izdelka človeku ne da dosti misliti na ta ali oni zašiti del. — Prav tako bogate so vezenine iz stiškega samostana, dele gospe Ane Rozalije Kovatschitseheve von Schmiedhofen, matere stiškega opata Viljema Kovatschitscha (1734—1764). _ Vrste se aplikacije mašnih plaščev, narodne vezenine, krasna čipkasta dela (Tulldurchzug), kvačkane albe, filet albe iz uršulinskega samostana. Med njimi ie ena najlepših vezenih umetnin preko 500 let star gotski križ (muizejska last), ostanek mašnega plašča. Na njem v mirnih .globokih barvah, s srebrnimi in zlatimi nitkami med čudovito or-
namentiko uvezeni svetniki, na sredi pa Mati Božja.
Na stenah vise vezene slike raznih velikosti. Največjo pozornost vzbujajo miniaturne, med njimi tiste, ki so vezene z lasmi. Podoba, vezena z lasmi in ki je barvana, je iz leta 1824, nosi podpis Josephe Sabikof-schegg ter predstavlja cerkev, pred njo gomilo s križem, katerega objema z desnico dekle. Z lasmi vezena je tudi podoba »Die Vervaistenc iz leta 1837. Romantika je lepo zastopana. Iz teh slik je videti, da se je ženska poglabljala v razne tehnike in skušala na ta ali oni način priti do svojega vidnega izraza v čim popolnejši obliki. So to prav za prav filigranska dela, katerim pa ni moči. zaradi materiala odrekati muhavosti. V poteklih dobah so imeli ljudje nedvomno več časa in mani skrbi kakor danes.
Zelo veliko je blazin, cerkvenih in meščanskih iz bidermajerja. Človek prav za prav ne obetane pred njimi toliko zaradi njih, kolikor zaradi velikega razločka v bogastvu in umetniški izdelavi. Meščanske so dolgočasne, prazne, bolj praktičnega pomena, cerkvene pa kažejo ves luksuz, ki ga i.e cerkvi nekoč dal meščan.
Zanimivi eo vzorčniki, ki kažejo razne tehnike vezenia z raznim materialom. Delo naših babic. Najstarejši ie iz leta 1813. Med njimi je tudi vzorčnik Prešernove hčerke Er-nestine Jelovškove iz leta 1854.
Sredi sobe stojita dve veliki vitrini, ki pomenita nemajhno bogastvo. V njih so bru-selske čipke, šivane in kleklane. Najlepša je last baronice Lichtenberg. Aplikacija na tri. Redka dragocenost, za ženski svet pravi čudež vezilsbe umetnosti. Na teh čipkah počiva tudi krasna bruseljska pahljača z ročajem iz biserne matice, druga pahljača je pa domače delo ge. Kumpove. — In še dve pahljači sta, ki izvirata izza kongresa treh cesarjev. Povsod srebro, zlato, biserna matica in ročno poslikan pergament..
Senzacija, vsaj za ženski svet, je p« na tei razstavi ženskih ročnih del kos telovnika Napoleonovega sina, vojvode Reichstadt-skega. Pravijo, da pridejo nekatere obiskovalke na razstavo samo zaradi tega kosa telovnika. ki fe last ge. Laschan, graščakinje na Čušperku.
V teh vitrinah so poleg čipk vezene listnice, mošnjički. vezene škatljice za vžigalice, biserne šatule in podobne stvari. Zanimiva je biserna šatula e fiolami, v katerih so homeooatske kroglice, last ge. pl. Blei-weisove. In otroško in žensko vezeno perilo, avbe. peče, pasovi, prti od leta 1566. dalje nudijo obiskovalcu razstave dovolj vpogleda bolj v nekdanjo kakor v sedanjo žensko dušo. In če bi človek sodil to dušo po modernem oddelku razstave, bi moral priti do zaključka, da je duša današnje žene precej nezanimiva in zelo dolgočasna. Hvala bogu. da temu le ni tako. Prirediteljicam je s to razstavo le za vzgojni pomen. To jim je v polni meri uspelo in marsikaka gospodična bo nad nekdanjo potrpežljivostjo, pridnostjo in umetniškim delom žene za dom kar ostrmela. — Obisk razstave je zelo zadovoljiv. Želeti je, d® ie ne zamudi nobena Ljubljančanka — saj je celo moški — odkritosrčno rečeno — po vsej pravici presenečen. Razstava je tako za ženski svet res potrebna, v koliko ie praktične vrednosti v današnjem času, je pa drugo vprašanje.
Tretja oblika naselbin pa je na popolnoma individualistični podlagi in je prepuščeno vsakemu naseljencu, da po svoji uvidevnosti investira kapital, ki ga je prinesel s seboj, ali pa dobil od kake organizacije za kolonizacijo. Pri tem pa veljajo tudi za samostojne koloniste obveze o najemanju in plačevanju pomožnih delavcev iz vrst kolonistov. Na ta način je tudi naseljencem, ki niso postali člani kake naseljenske zadruge, zajamčen izdaten zaslužek. Da je delo dobro plačano, je sploh geslo organizatorjev vse kolonizacije.
Na zadružni podlagi so kolonisti v kratkem času iz pustinj napravili cvetoče naselbine in napredki umnega gospodarstva močno presenečajo arabsko prebivalstvo. V Nalalahu. v jugoslovenski židovski koloniji, imajo kolonisti tudi svojo dobro urejeno kmetijsko šolo ter razne kulturne in socialne ustanove. Kolonijo obdajajo lepi gozdovi in so kolonisti velik gozdni nasad imenovali »Gaj kralja Petra«, na drugi strani kolonije pa je »Gaj prezidenta Masary-ka«.
Sedež nove Palestine je Tel-Aviv, ki je v 25 letih iz skromne naselbine od nekaj hiš in gospodarskih poslopij postal obširno mesto, ki ima poleg mnogih stavb v velemestnem slogu tudi lične domove z lepimi vrtovi, da napravi na obiskovalca poleg velemestnega tudi vtisk intimnosti in nekakega letovišča.
Kmetijski vestnik
Slavnosti v mačvanski metropoli
Šabac, 19. maja.
Naša posavska, naše mačvanska 'metropola, naš staroslavni Šabac bo 3. junija praznoval svoj trojni praznik, posvečen svoji prošlosti, svoji sedanjosti in svoji bodočnosti.
V svetovni vojni, ki nam je po težkih žrtvah prinesla osvobojenje in uedinjenje, je Šabac igral znamenito vlogo in neštete so žrtve našega naroda, ki so napojila s svojo krvjo njegova tla in plodno zemljo njegovega mačvanskega zaledja. V spomin tem žrtvam je Šabac postavil spomen;k z grobnico, v kateri &o shranjene njrihove kosti, ki so ležale razkropljene vsenaokoli v zazna-menovanih in nezaznamenovanih grobovih, in ta spomenik se slovesno odkrije 3. junija. Praznik, posvečen prošlosti, slavni, junaški prošlosti, v kateri nam je vzšlo solnee svobode.
Istega dne, 3. junija, se izpolni Šabcu davna njegova želja: otvori se železniška zveza z ravnim Sremom. 2tiezn'ški most čez Savo je dograjen in 3. jur ja pripelje 'mz a j prvi vlak v šabac. V Rumi se je že prej od-cepljevala od glavne proge Beograd—Zagreb stranska proga, ki je vodila do Rlen-ka ob Savi. Železniškega mostu pa tu ni bilo, temveč samo most za vozni promet, katerega so neprestano ogražale savske po-vodnji. Od Šabca proti jugu pa vodi železnica do zlasti Beograjčanom tako priljubljenih toplic Koviljače. Šabac, ki je izvo-zišče za vso tako rodovitno Mačvo, je z dograditvijo savskega železniškega mostu zvezan po normalnotirni železnici z ostalo
državno železniško mrežo in inozemstvom, kar mu zajamčuje brez dvoma razveseljiv razvoj njegovega sedanjega vkljub težki krizi v primeri z drugimi kraji vendarle skoraj za vidnega gospodarskega položaja. Praznik otvarjanja železniške zveze z ono stranjo Save pa bo obenem gotovo tudi izraz želje, da bi se sedanja ozkotirnica proti Ko-viljači preuredila v progo z normalnim tirom.
In še tretji praznik: praznik slavnostne otvoritve sokolskega doma, v katerem naj se omladina mačvanske metropole vzgaja in krepi duševno in telesno v zavesti svobode, bratske ljubezni in domovinske požrtvovalnosti in ki naj bo žarišče Tvrševe-ga sokolskega duha za vso širno Mačvo, pa tudi drugo savsko stran, itak pregosto posejano s tujerodnim življem. Šabac si je postavil svoj sokolski dom na svojem Tyr-ševem trgu in praznik otvoritve tega doma bo praznik za vse sokolstvo daleč naokoli, za vse naše jugoslovensko sokolstvo.
Priprave za ta trojni praznik so že tedne in tedne v polnem tiru in vse mesto sodeluje v njih. Za sam dan slavnosti pa se pričakuje z vseh strani naše države ogromno število ljubih gostov, med katerimi bodo vsi mili, a vendar najmilejši tisti, ki bodo prihajali iz najoddaljenejših krajev, prav gotovo tam gori izpod sivega Triglava in tam doli z obal sinjega Jadrana. In le pridite, pa se boste prepričali, kako ljubeznivo, kako iskreno bratski sprejema mačvanska metropola svoje ljube goste.
Sarajevski pevci v Palestini
Življenje v novi Palestini — Jugoslovenska židovska
kolonija
Sarajevo, 16. maja
Kakor je »Jutro« že kratko poročalo, je sarajevsko židovsko pevsko društvo »Lira« priredilo svojo turnejo po Palestini, ki je v moralnem in artističnem pogledu najbolje uspela. To je bila prva židovska ekskurzija iz naše države v Palestino, ki je imela zgolj kulturni značai Doslei so židie tudi iz naših krajev potovali v Palestino le iz verskih nagibov in mnogi med njimi tudi zaradi tega. da bi v svetih krajih našli svo| večni počitek. Voditelji »Lirine« turneie so Donosni, da so šli kot prvi s pesmijo v sveto deželo Vneto zatrjujejo, da je nova Palestina dežela naiintenzivneišega dela in da je bila tamošniemu svetu zelo dobrodošla tudi naša pesem. Zanimivi so opisi življenja v novi Palestini, ki so jih Dodali •Ltrini« pevci.
Židovski naseljenci so si v novi Palestini uredili svoj« naselbine na tri najine Med naselbinami prevladujejo kvuce — zadružne naselbine s kolektivnim gospodarstvom Kvuce so raztresene po vsei Oali feji. Judeji in Emeku ter so najzanimivej-
ša oblika naseljevanja in zadružnega gospodarstva. Vsaka kvuca ima svoj sindikat, ki je sestavljen iz izvoljenih odborov vseh panog. Eni sindikalni odbori skrbijo za nabavo raznih potrebščin, drugi proučavajo načine najracionalnejšega gospodarstva, tretji pa spet skrbijo za trgovski promet s pridelki ter urejujejo tudi odnošaje med zadrugarji. ki se bavijo s poljedelstvom, in med onimi, ki so se posvetili obrtništvu ln drugim v kolini ji potrebnim panogam dela. V Malalahu imajo tudi jugoslovenski židje veliko in vzorno urejeno naselbino tet»q sistema.
Druga oblika naselbin pa je »momav ov-dil« — delavska naselbina, v kateri dobi vsak naseljenec toliko remljišča, kolikor ga more obdelati sam in s pomočjo svojih družinskih člano*' brez vsake pomoči najetih delavcev Tudi v teh naselbinah so ure ieni načini vzajemne pomoči, kakor n pr za primere bolezni posameznih naseljencev in za izvrševanja večjih del, k? jih posamezni naseljenci s svojimi družinami ne zmorejo.
0 stanju brezposelnih abihrjientov
Ljubljana, 19. maja.
V	začetku tega meseca so bile izvedene nove nastavitve, ki so v precejšnji meri iz-premenile statistično stanje brezposelnosti. Ker so bili nastavljeni samo fantje, je zanimivo, kakšno je po novih nastavitvah razmerje med njimi in dekleti.
V	dravski banovini je končalo učiteljišče v zadnjih treh letih 224 fantov. Od teh jih je za drž. službo vložilo prošnjo 135. Pri tem, da jih je vložilo prošnjo samo 135 in ne vseh 224, je treba upoštevati to, da letnik 1933. še ni vložil prošenj, ker so po ogromni večini fantje pri vojakih. Dalje, da nekateri na službo ne reflektirajo iz tega ali onega vzroka. Od teh, ki so vložili prošnje, jih je nastavljenih 114. Deklet pa je dovršilo učiteljsko šolo v letih 1931. 32 in 33 553. Prošn jo za drž. službo jih je vložilo nekako 350. Ostale niso vložile prošenj, keT ne računajo na drž. službo, ali pa zato ne. ker so mislile, da je vse zaman. Od teh 350 ki so vložile prošnje, jih je v drž. službi 8. v dnevničaTski 7 in po bednostnem fondu ie zaposlenih 45.
Če te številke primerjamo, vidimo, da so moški, ki so vložili prošnje, po ogromni večini zaposleni, dočim dekleta ne. Zato ostane kljub zadnjim nastavitvam brezposelnost učiteljskega naraščaja aktualna.
Pripomniti moramo, da je od onih 18, ki so končali izven banovine in so nam znani, nastavljenih 6 in ako prištejemo še 6 nastavljenih, pa nam neznanih fantov, vidimo, da je" vsega skupaj bilo nastavljenih 134 abiturientov in abiturientk. Razmerje med dekleti in fanti je 8 : 126.
Odseku, ki se trudi, da olajša ta položaj, se je posrečilo vkljub ne prevelikemu zanimanju javnosti, izvzete so nekatere častne izjeme, doseči marsikatero olajšavo. Tako javljamo vsem brezposelnim abiturientom. ki stanujejo v Ljubljani, in onim, ki stanujejo v njeni okolici, da naj se poslužijo polovične cene pri izposojanju knjig v Šentjakobski knjižnici, brezplačnega pregleda v protituberkuloznem dispanzeriju in brezplačnih kart za kopanje v mestnem kopališču, ki jih dobe v odseku.
Dalje vabimo abituriente, ker nam je vodstvo mednarodne foto-razstave znižalo vstopnino na 1 Din, da se zberejo v torek 22. t. m. ob 2. popoldan v Frančiškanski ulici. pred Učiteljsko knjigarno, da potem skupno posetimo razstavo.
Abituriente mariborskega okoliša pozivamo, da se javijo odseku v Mariboru, ker jim ta nudi podobne ugodnosti
Oija^ko letovišče v Martinsčici
Tudi letos bo otvorjeno v Martinščici pri Sušaku morsko okrevališče za šolsko mladino. To bo že deveta sezona, odkar je osnovano dijaško letovišče v Martinščici, v katerem je doslej prebilo po en mesec morskega oddiha preko 6000 dijakov in dijakinj iz vseh krajev države. Ta letoviška ustanova ob morju se od leta do leta bol;e urejuje in je danes največje in nabolje urejeno morsko okrevališče za šolsko mladino na vsem Jadranu.
V	okrevališča imajo dijaki zelo dobro in okusno hrano. Imajo pa tudi prilike, da se bavijo z različnim športi in igrami ? vodi in na kopnem, ker okrevališče ima 32 čolnov na razpolago. Pripravljene so odskočne deske v višini 1 in 3 metrov za one, ki se vežbajo za skoke v morje Na razpolago so nadalje po dve igrišči za tenis in za odbojko, eno igrišče za basket-bal, prostor za lahko atletiko, dve ruski kegljišči, gugalnica. kroket itd. Vse športe in igre, a posebno še veslanje vodijo posebni strokovnjaki.
Med poslopji okrevališča je velik trg z gostimi nasadi platan, v katerih gosti senci lahko deca počiva v toplih urah. Vsak mesec se priredita dva izleta s posebnim parnikom, na katerem imajo dijaki priliko, seznaniti se z obalo od Sušaka do Raba. Dvakrat na teden je v parku kino-predstava s kulturnimi in zabavnimi filmi. V zavodu imajo tudi oder. na katerem prirejajo dijaki in dijakinje lahko glasbene, deklamatorične in literarne večere. Na obali je urejen poseben prostor za ples. kjer radio in gramofon z močnim zvočnikom oddajata godbo za ples in zabavata deco do ure spanja.
V	okrevališču so dijaki in dijakinje pod stalnim nadzorstvom učiteljev in profesorjev ter zdravnikov.
V	mesecu juliju se sprejemajo samo dijaki srednjih šol a v mesecu avgustu dijakinje srednjih Sol In deca obeh spolov iz osnovnih Sol Cena za enomesečno bivanje (polnih 30 dni) znaša 750 Din. V to vsoto so všteti tudi stroški za izlete. cDorte. kino in drugo, tako da razen 750 Din in razen stroškov za potovanje tja in nazaj nimajo letoviščarji nobenih drugih stroškov.
Potrebna pojasnila dajejo ravnatelji vseh srednjih in njim sličnih šol ?n šolske poliklinike Prijave naj se pošiljajo na upravo Dijaškega letovišča. Zagreb Skola narodnog zdravlja Mirogojska c. 4.
Vinogradnikom v dravski banovini
Vinarsko društvo za dravsko banovino bo krnelo letošnji občni zbor 'n kongres 2*6. in 27. t m. v Mariboru, in sicer bo v soboto popoldne zborovanje odbora in delegatov raznih podružnic, v nedeljo dopoldne pa vinarski kongres, na katerega bodo imeli pristop tudi vsi člani vinograd-niKi, da še tam izrazijo svoje posebne želje v obrambo svojih pravic. V nedeljo popoldme bo skupen obdsk banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru, kjer bo videti marsikaj poučnega, v ponedeljek pa skupen izlet v vinograde pkolice Slovenske Bistrice in Konjic.
Na kongresu v nedeljo se bodo obravnavala važna vprašanja o prenavljanju že pešajočih vinogradov, o iziberi in sajenju najprikladnejšib ameriških podlag in o razmnoževanju najprimernejših žlahtnih trt, o pridelovanju namizmega grozdja za domačo porabo in za trgovino z navedbo primernih zgodnjih in poznih sort za razme kraje, o svetovni in domači vinski trgovini glede na današnje težavne kup-čijske razimere, o zatiranju trtnih škodljivcev in o drugem.
Poročila so torej iabrana času primerna. Zato bi bilo želeti, da se kongresa udeleži kar največ vinogradnikov in lastnikov vinogradov iz vse Slovenije, da tam povedo svoja mnenja in svoje izkušnje, ki morda v marsičem niso v 6kladu z obstoječimi okolnostani v drugih krajih preprost vinogradnik namreč večkrat marsikaj sam potuhta in preizkuša, česar ni nikjer videl in slišal, a se izkaže potem kot uvaževanja vredno. Zato pa, čim večja bo udeležba vinogradnikov ln čim več novih misli ln predlogov se bo čulo, tem z&-nimtivejši bo zbor.
Za primer vzemimo letne občne zbore Sadjarskega ln vrtnarskega društva za Slovenijo. Na vsakem letnem sadjarskem zborovanju se natrpa sadjarjev od vseh strani, ki prinašajo vedno nove misli ln predloge ter s tem vplivajo izipodibudno v korist sadjarstva, kd prav razveseljivo napreduje od leta do leta in postavlja kmeta sadjarja na trdnejše noge.
Kako je pa v tem oziru z vinogradniškimi občnimi zbori, presodi lahko vsakdo sam, ki se jih vsaKo leto udeležuje. Bodimo odkriti ln recimo jasno, da vinarski kongresi še daleč niso taki, kakor bi morali biti glede na veliko važnost te panoge v Sloveniji. Drugod, n. pr. v sosedni Avstriji so v tem oziru čisto drugačni kakor mi Tam se vršijo taka zborovanja že kar slavnostno in je udeležba vedmo sijajna, ker znajo ceniti pomen takih zborovanj. Večina naših vinogradnikov v resnici ne kaže saoro nikakega zanimanja za lastno organizacijo, dasi bi bilo skupno delovanje med vinogradniki bolj kakor kdaj prej potrebno in za celotno vinogradništvo največje koristi.
Kakor ima Sadjarsko in vrtnarsko, tako bi moralo imeti tudi Vinarsko društvo v vsakem količkaj večjem vinorodnem sraju svojo podružnico ali zadrugo, ki bi na de belo dobavljala vse vinogradniške potrebščine ter skrbela tudi za hitrejše in boljše vnovčevanje vinogradniških pridelkov ln Izdelkov.
če bd Vinarsko društvo za dravsko banovino imelo vsaj petkratno število seda njih članov, bi bilo močno na znotraj in na zunaj. Imelo bi velik ugled ln bi lahko izvojevalo za vinogradnike marsikatero ugodnost za se. Močna organizacija na zdravi podlagi je podobna močni in dobro oboroženi vojski. Zato pa vzajemmo iz/ku-šajmo ustvariti tako vojsko! Fr. Gornbač.
Pozabljen domač aparat za pokončavanje drevesnih škodljivcev
Celje,, 15. maja. G. Goričan, višji sadjarski nadzornik v pokoju, me je vsaki&rat, kadar sva se srečala, pozival, da bi se peljala v Šmartno ob Pakti in preizkusila novo pripravo za prašenje sadnega drevja z apnom. Ko sem naposled določil čas potovanja, je bil g. Goričan zadržan in šel sem na preizkušnjo aparata z zastopnikom Kmetijske družbe v Celju g. Kocjanom.
Potegnila sva se z motornim kolesom Po Savinjski dolini in poizvedovala tu in tam o omenjeni pripravi. Prve točnejše podatke sva dobila pri priljubljenem šolskem upravitelju g. Lovšinu v Braslov-čah. Komaj sva potem našla iskanega izumitelja, ki samotari na majhnem posestvu v zadnjem kotu Savinjske doline sredi temnega smrekovega gozda. Nisem mogel saoro verjeti, da bi tu domoval izumitelj.
Očitno prav razveseljen nama Je začel izumitelj, g. Ocepek Alojz, demonstrirati aparat. Prepričala sva se, da praši aparat tehnično res izvrstno ln popolno, da je vse z apnom prašeno sadno drevje, celo ono tik ob goadu, brez mahu in lišajev, da sta skorja in lubje drevja čisto gladka in mladostna in da je zlasti listje pra-šenega drevja zdravo in temno zeleno. Kako zanikamo je v primeru s praše-nim ono drevje, ki ni bilo prašeno! Izumitelj Je izjavil, da s prašenjem s cenenim apoen im prahom ugonablja vse škodljivce in celo cvetodera. Kolikor jih ne uniči, jih s prašenjem prežene in jim z uničenjem mahu iz skrivališč na drevju odvzame možnost razvoja. Letos je dodal apnenemu prahu tudi žveiplo. To baje zatre tudi fuzikladij.
Vsekakor sta sipričo ogromnega števila bolj alt manj dTagih insektiaidov in fungioidov apmeni prah ln žvepleni cvet najcenejši sredstvi za zatiranje drevesnih škodljivcev.
Aparat za prašenje t apnom je izčrpno opisal v 10. številki »Sadjarja in vrtnarja« iz leta 1933. že g. Rozman iz šmart-na, toda dosedaj se še ni našel mecen ali podjetni«, ki bi siromašnemu izumitelju pomagal s primernim prispevkom uredrft! delavnico za izdelovanje aparatov pra-šllcev. Medtem ko Je originalni attarat na kolesih, je g. Ocepek zdaj Izumil nahrbt-nl aparat za prašenje, ki W menda stal le kakih 1000 Din. Originalni a/parat na kolesih iz leta 1931. Je stal 4000 Din Nastajajoča gospodarska stiska je pač onemogočila. da bi se bila našla sredstva za razanerno visoke Investicije za Izdelavo priprave, odnosno aparata za prašenje Kriza ln bržčas neugodne gmotne prilike
so Izumitelja tud-i napotile, da je za nama ob odhodu še plaho zaklical: »Gospodje, prodam originalni aparat tudi za 2000 Din.
Letos pomladi sta z aparatom praščla vse sadno dTevje gg. baron Wars!berg v Rečici in agilni kmetijski poborn/jk, banovinski svetnik g. Goričan v Mozirju. Pri teh dveh sadjarjih bi bilo torej tudi ugotoviti letos uspehe prašenja z apne-nim prahom.	Fran VVernig.
Podeželskim nakupovalcem suhih gob
Naša banovina dobiva vsako leto lepe milijone za suhe gobe, a dohodki bi mogli šrj zelo narasti, ako bi naši nabiralci pravilno postopali pri nabiranju. 6naženju. rezanju, sušenju in odpravljanju. Tu je naloga podeželskih nakupovalcev suhih gob, da prina-šalce poučijo, odnosno površno in malomarno pripravljeno blago odklonijo. V tem ozi-rj prihaja najlepše blago iz bivše štajerske, a najslabše iz nekaterih krajev Dolenjske, posebno iz tako zvane Suhe Krajine. Pisec teh vrstic ie bil sam priča o zanikarnosti, kako so nekje pod Gorjanci rezali gobe za sušenje. Korenov se je držala še prst, gobe so bile od polžev objedene, nagnite in črvi-ve, a nabiralci so jih kar take na debelo rezali. Na moje prigovarjanje se je fantalin odurno odrezal: »Saj jih ne bomo mi jedli, za mestno gospodo pa je vse dobro. Tudi trgovci vse radi pokupijo.« — To je bilo pred leti, morda jie danes že bolje.
Dane6 je na zunanjem trgu tudi glede suhih gob velika konkurenca; posebno Italija skuša naše blago povsod izpodriniti s tem, da v posebnih tovarnah umetno beli suhe gobe. Tuji nakupovalci zahtevatjo. da so suhe gobe čim svetlejše barve in enakomerno tanko rezane. Svetla barva se doseže le pri sušenju na solncu. nikoli pa ne,, ako se suše gobe na peči ali celo v peči.
Enakomerno rezati je mogoč? gobe le 9 strojem. Na takem stroju se more narezati dnevno do 400 kg svežih gob. S strojem rezane gobe se hitreje sušijo in obdrže svetlo barvo, a tudi prodajo se lahko, a to do 20 Din dražje pri kg, kakor pa nepravilno z nožem rezane. Tak stroj bi si moral omisliti vsak nakupovalec sibih gob na deželi, nadalje kmetijske zadruge, odnosno kmetijske podružnice, kamor bi nabiralci dona-šali sveže gobe, da jim jih ali odkupijo ali samo narežejo bodisi za majhno odškodnino ali pa pogojno, da posušene prineeo prodajati tja, kjier so jim gobe narezali. Ker je za posameznega nabiralca stroj predrag, naj bi se dogovorilo več nabiralcev v vsakem kraju, kjer je dosti gob (le užitni gobani ali jurčki pridejo v poštev).
Odločilni činitelji bi morali storiti vse, da se obilni vir dohodkov, ki ga imajo naše pokrajine od gob, obdrži na dosedanji višini, odnosno se še dvigne. Zato pa je tudi v interesu trgovcev, da se naše blago na tujih tržiščih ne diskvalificira. A. B.
Anketa v borskem rudniku
Beograd, maja. Nedavno je prispela tudi v Beograd de-putacija kmetov iz okolice borskega rudnika. Ti kmetje se že dolga leta pritožujejo, da jim delajo velikansko škodo smrdljivi in strupeni dimi, ki se valijo iz dimnikov rudn:ške topilnice. Pritožbe in prošnje so imele ta uspeh, da je bila sedaj odrejena komisija, ki bo pregledala rudniški okoliš. V borskem rudniku kopljejo baKreno rudo in je ta rudnik edeu od najbogatejših v naši državi, že pred letom 1904. je znani beograjski industri-jec Vajfert preiskoval rudo ob reki Ti-mok in tudi v sami rečni strugi, iz katere so že Rimljani izpirali zlato. Raziskovanja so bila uspešna, ker so odkrili bogate plasti bakrene rude. Okolica Bora je bila tedaj zelo siromašna. Kmetje niso imeli doma dovolj dela in »o hodili na sezonsko delo daleč na okrog in tu-di v Rumunijo. Z rudniškim obratom je pričel industrijec Vajfert sam, ker pa ni imel dovolj kapitala, je prišel rudnik že leta 1904 v roke neke francoske podjetniške skupine. FrancosKi podjetniki so kmalu uredili topilnico, leta 1911 pa svojo železniško progo, dolgo 20 km in zvezano s progo Paračin—Zaječar.
Močno pa se je rudnik razvil v povojnih letih. Podjetniki so dobili koncesijo za 50 let na zemljišču, ki obsega 2400 ha. Ta koncesija pa je bila razširjena še na področje od 6500 ha, z določilom, da smejo tam podjeftmiki isikati rudo.
Takoj, ko so začele v Boru obratovati topilnice, je že dim daleč na okrog ogra-žal ln uničeval setev. Iz dama se namreč ločijo strupi: žvepleni dioksid in ogljikov dioksid. Topilnice dolgo časa niso imele visokih dimnikov in se je dim daleč n'a okrog vlačil po zemlji, kar je še podvojilo moč njegovih strupenih sestavin. Da bi se kmetom nadomestila Skoda, je že leta 1908 področje preiskala neka komisija z namenom, da bi pri tem določila tudi nekakšno odškodninsko tarifo. Vse področje so razdelili na tri dele po višini škode, ki jo povzroča dim Odškodninska tarifa v prvem delu, ki je najbližji topilnic in najbolj poškodovan, je bila od te komisije določena s 40 Din na hektar, v drugem delu po 30, v tretjem, najbolj odtdaljenem, pa po 20 Din. Kakor se vidi. ni imela ta komisija niti pojim a o vrednosti obdelanih zemljišč. Prebivalci pripovedujejo, da je komisija sploh poslovala samo v podjetniških pisarnah Ln da se ni brigala za pritožbe 5n želje prebivalstva Rudnik je prizadetim kmetom tudi obljubil, da jim bo dajal delo. V rudniku dela res mnogo okoličanov, a .skromni zaslužiti pri napornem delu nikakor ne morejo odtehtati škode, ki jo trpijo posestniki na svojih zemljiščih. Tudi leta 1927 In 1930 so bile prf borsfkem rudniku komisije, ki pa niso storile ničesar razen tega, da so razširile področje Interesentov še za 70 hektarjev Po ugotovitvah komisije Ima od dimov In plinov škodo preko 600 hektarjev obdelane zemlje. Poleg tega pa je zastrupljena tudi Slatinska reka v dolžini 20 Km. da ne morejo z njeno vodo kmetje napajati niti živine Kdor nI videl rudniške topilnice In dima, ki se vali dan la noč lz deset ogromnih dimnikov ter se vidi Iz dallave 20 kun. ne more presoditi vseh škodljivih učinkov. Strupen! dimi s<r uničili daleč na okrog vse sadonoeniks In tudi njive so kakor poparjene In ožgane.
*T0TR6« Sf. Tli m
B
iVamestc
TABLET
za Isti denert To prelzku-Sano sredstvo proti bolečinam In menstruacijskim tegobam je sedaj za 30"A, cenejSel Dobiva se v vseh lekarnah v omotih po IO tablet S O 3 gr. Pravi Pyramidon je samo z Bayer-Jevim- križem^1
" fc	d.	U UfU. M
UM od L V IfiM.
Na jadranta, sredi maja.
Ko smo na poti od Rječine do Bojane spoznali ogTomno zakladnico naših obmorskih lepot, so se narodni predstavniki lahko prepričali tudi o premnogih potrebah in težavah teh krajev. Bil je vsepovsod .najožji kontakt in prijateljski razgovori bo vplivali najbolje, živa beseda je stokrat več vredna kakor dolge predstavke.
Posebne vrednosti pa je bilo tudi, da so se naši narodni predstavniki seznanili z zvestimi čuvarji Jadrana, z našo vojno mornarico. Ne samo z oficirji in moštvom, temveč tudi z večino naših pomorskih edi-:pic. Angleži pravijo, da imamo železne mornarje pa leseno mornarico. Prvo je seveda povsem točno, glede drugega pa bo .sedanji obisk prav gotovo pripomogel k izboljšanju. Ne, lesena ni naša mornarica, — moderna je,toda za takšno razgranjeno obalo, za takšno pomorsko državo, za tako delikaten strateški položaj, kakor je naš, je premajhna. Odločno premajhna za samo obrambo. Presneta reč, da je vse tako drago! Sam periskop moderne podmornice vam velja dva in pol milijona dinarjev, ce-!la podmornica 50 do TO milijonov, a o kri-jtarkah kar nič govora, ko so eeJo bojni
(krtni kupljeni z zlatom.
★
V	Biogradu na mora je prišel na našo
iadjo kapetan korvete, popularna Ivica Andrič, sin znanega aagrebškega književ-jiika. Nad vse prisrčno smo se pozdravili, ko nam je pri večerji povedal, da nam bo razkazal vojno mornarico.
V	šibeniškem zalivu smo naslednji dan res naleteli na malo fk>tiljo. Bili so tu nosilec aviarvov »Zmaj«, podmornici >Osvetnik« in »Nebojša«, pa nekatere tor-piljarke. Z motornimi čolni so nas prevajali tjakaj. In potem smo oblezli vse hodnike in se vzpenjali gori in doli po tistih majhnih navpičnih stopnicah, razgretih od solnca. Mornarski častniki sto nam razlo-itili prav vsak top in dvigalo. Nadalje smo ne seveda pomudili v podmornicah, če na uho povem, da sta tudi gospoda Lovro Pe-tovar in Lojze Drmelj povsem gladko šla skozi tisto okroglo odprtino — ampak kakor za las natanko! — in če še ponovim, cla so nam fantje, mornarji kakor častniki, veselo stiskali desnice, potem lahko verjamete, da smo se poslovili od vojne
mornarice z izrednim zadovoljstvom. +
Ko je top na trdnjavi Sv. Ane že ozna-
tiil poldansko uro, smo zapustili šibeniSki taliv. Mornarji so pohiteli venkaj že pred nami. Zbranim na poveljniškem mostič-ku naše ladje nam je oficir Andrič tolmačil manever. Videli smo torpediranje. Pestem se je pred nami potopila podmornica. Prej ko v minuti je zlezla v debelo morje, samo še periskop je kukal k nam, slednjič je izginil pod gladino tudi tisti štreelj. Živ grob v vodi. Ali kroem je podmornica zopet prirasla na vrh. Kakor fantastična lohneška pošast.
V	zalivu Rogoznid, slavnem po jas togih in smokvah, so »e že dvignili k poletu trije zeleni šolski hidroplani. Za nami zvesto plava sivi »Juraj«. Morje je dosti mirno. delfini skačejo visoko, proti bregu. To je pomorščakom znamenje slabega vremena. Ali daleč doli, do koder seže oko, je
CRIKVENICA
morsko kopališče na Jadranu. 4 m pol ure vožnje od Zagreba Ivia Plase). Redne avtobusne vožnje s postaje Plase. Največja peščena plaža. — Razne atrakcije. Celo-dne%Tio kopanje Din 3"—. 30 hotelov in pensionov. Po-oolna oskrba že od Din 60- naprej Zahtevajte prospekte od KOPAL1ŠČNEGA POVERJENSTVA in poedinih hotelov.
Hot THERAPIA	prostori'
Nabr MIDjl 3 IDE v zimi 1934 novo renoviran, topla hot lili »H llHllL in hladna tekoča voda
Jlj rtmi 50 sob s tekočo vodo, kopalnioe, Dom Ul. ILIUL dietična kuhinja.
Hot MAHE stfparku'komfort
Hot nm 25 modernih §ob t tekočo vodo
Hot EDEN nova zgradba ob plaži, krasen položaj prvorazredna hiša nasproti kopališča tn parka. Odlikovana kuhinja.
Hot
Pen* VILA ROŽICA
35 sob, nasproti plaže.
inDM prekrasna in mirna lega. Pod istim Peus HUIUH vodstvom kot Miramar, THERAPIJA
ll/IEM nova zgradba čez pot h kopališču. Pens nI Lil tekoča voda.
Hot CRIKVENICA blizu luke. Moderno urej'ene sobt
IIRIIRNIA na,Protl kopališča v bližini parka. Hot LlUUulliH moderno opremljene sobe.
Hot IVAliCIC bliiu luke in kopališča tekoča voda Pen« jOLIJARA lastno kopališče prej vilo.
P«M imm tik ob morju in peščene plažt
mir,i IH nor* *F»dt>a nasproti parka, llliuUH v b H fini pristanišča.
nimfi krasa* mira* te^a, llnillU lastno kopališče pred vflo,
te mirna meščanska hlia, toMne
■rejena nova zgradba, Mmča ndi
...
s hiša čez pot v park
pristanišča.
rPVTDII solidna meščansk* hiš; 1X1! »Ml blizu pristanišča
Nadalje goetiln-e
ILIRIJA, VIN0D0L IN SL0VENAC
vse pod solncem. Zavili smo okrog samotnega otočka Ploče. Tu je po mornariško meja severnega in južnega Jadrana, tu je navadno najbolj vidna prememba vremena.
Uzremo visoko v sinjino petero težkih ptičev, bombarderjev. Pod njimi pet torpd-Ijark. Daleč od strani še tri vojne ladje. Motorni čoln »Uskok« se uskoško divje požene mimo nas, da nam pokaže brzino 70 kilometrov. Napad se je pričel — Bog nam bodi milostljiv, zakaj vse to je naperjeno in namenjeno na nas, na naš parnik, ki velja za prevažaloa kolonialne trupe in ga je treba razbiti z ognjem in strelo, z bombami in torpedi. Težki bombarderji krožijo nad nami, torpedovke so se nam približale komaj opažene brez dima, kakor da bi stale, ne pa hitele proti nam z brzino svojih 40 milj. Torpedovke — te so pomorska pešadija, prve hite k napadu, prve udarijo. Kakor na migljaj se okrenejo na levo, da so v vzporedni legi z našo ladjo. Če bi šlo za resnico, oi zdajle treščilo. Zakaj v takem vzporednem položaju izstreli-
jo torpeda z nezmotljivo gotovostjo. Potem pa se začne za njimi vleči dolg, vedno večji bel rep. Naenkrat so vse zakrite v umetni megli — maskirani umik se je sijajno obnesel. IX vrli mornarji ob begu na odprto morje niti niso mogli videti, kako hvaležna in navdušena jim je naša poražena posadka mahljala in vzklikala! Torpeda pa seveda nismo videli nobenega eksplodirati, niti onega za vežbo ne. Kajti, kakor rečeno: mornarske potrebščine so še dražje od žafrana. En sam pošten in nedolžen torpedo z 200 kg solidnega razstreliva stane natanko 650.000 Din.
Ko smo zavili v Saldunski zaliv, v priča-
HOTEL LONČARIČ
SELCE (Hrvatska)
na obali blizu kopališča nasproti cerkve. Sobe s teraso, tekočo vodo, elektriko in parketi itd. Odlična renomirana domača in dunajska kuhinja. Popolni pesion Din 65— 75 po legi sobe. Prospekte in informacije daje lastnik Dragotin Lončarič. 4691
Akademska akcija za untrvereftetno
knjižnico.
HOTEL FRANK0PAN
Aleksandrovo, otok Krk
sloji v tepi fiioincm iegt, bro-dekega pristanišča in velika tera«e, z raizgl-edom pred prahom. Lepo oprem i električno razsvetljavo, koncerta, na razpolago j« Prvovrstna ku-hiuja. vzorna 55 Di.n e sobo: pred m«f« 50 Din, v skupi nai po 10
neposredni bitimi paro-kopa-ližča. Pred hotelom j« na morje, zavarovana jene. 6iefce Id tračne »obe Za razvedrilo večerni radio klavir. Voda iz izvira, poetreiba. Popolna oekrba m junijem i« po avgustu ooeb ms tem popuet. 69
tri ure od Su&aka. Ugodno in mirno letovišče. Glavna sezona od 1. junija do SI. avgusta.
Hotel »Krk«, renomtran, 17 sob. Vsa oskrba Din 50—54. Hotel »Jugoslavija«. Prav na obali. Vsa oskrba 50—56 Din. Izven sezone popusti po sporazumu. Informacije in prospekte zahtevajte pri kopališčnem po-verjenifitvu to od hotelov.
A i K A
na KRKU
Poznano udobno morsko kopaMte na otoku Krku za odrasle, otroke to m-plavače.' Ugodno sončenje in odpo« tek na peščeni morski obali, dolgi 1600 metrov. Dnevna parobrodska zveze s Sušakom to ostalimi mesti n« gornjem Jadranu. Hoteli na morski obali (plaži) prav pri kopališču. Kopališče z kabinami in šotori. Vodovod, električna razsvetljava. Sezona od 1. maja do konca septembra Prospekte na zahtevo pošlje Kopališka uprava Baška. Hoteli: Baška, Gran-dič, Velebtt, Volarič, Europa. Pen 9ioni: Jadran, Kvarner. Praha, Ruta Tomia. Triglav, Zvonlmir, Barbalič Buffet F. C. Dujmovič. 180
NFVF2k m tnh
z, i II y JL/m in sonce
Med čuvarji Jadrana
Senatorji In poslanci so si na potovanju po Jadranu ogledali tudi našo vojno mornarico
kovanju levje slavnega Trogira in ko bo
nas v krasni skupini preleteli bombarderji DW, je naša ladja s sireno sporočila zahvalo komandantu eskadre na »Zmaju«. A kapitanu Andriču, ki nas je vse zadivil s svojim predavanjem pri manevru — pozneje smo spoznali, da so naši pomorski oficirji vsi brez izjeme presenetljivo visoko kvalificirani, pri tem pa tudi pravi gentlemani — kapetan u Andriču smo poslušalci po vrsti stiskali roko.
— Odlično! Zahvala vam in vsem. To je bilo vredno več. kakor štirinajst dni parlamentarne debate!
★
Pred starinskim Trogirom, ki naša ladja
do njega ne more, so nas sneli trile veliki motorni čolni — spet lepa usluga vojne mornarice. Jadrno so nas prepeljali pred tisočglavo pisano množico. Po burnem sprejemu ln ogledu starin, lože, katedrale — kar je vse k sreči takoj pri roki — smo z motornimi čolni hiteli pod trogir-skim mostom v Divulje. V štirih lepo urejenih hangarjih smo si ogledali sinje ptiče, najurnejše in najsmelejše varuhe neba nad našim morjem in obalo. Vse so nam oficirji z vnemo razkazali in nam povedali marsikaj zanimivega iz življenja v ondot-ni podoficirski šoli. Samo pogledati je treba te zdrave fante, pa razbereš, kakšen Je ta rod pilotov. Tu ni drila, kontakt med vitezi zračnih višav je brez razlike sarže in starosti neprimerno bolj tovariški kakor kjerkoli drugod. Kdor Je vselej pripravljen pogledati smrti v obraz brez strahu, mora biti po značaju plemenit
★
O tem, kako se hidroplan spravi v morje in dvigne k poletu, smo imeli nad vse simpatičen primer baš v Divuljah, ko je sin pilot popeljal svojega očeta v zračne višave, že nekajkrat je oča Anton C e r e r lz Kamnika odbil svojemu sinu Stanu, da bi letel z njim: »Ne grem, ne tvegam, si premlad! Dva Cererja ne pojdeta naenkrat v luft!« — Nu, to pot mu Je pa sin, ki ves gori za letalstvo, prihitel do Trogira naproti. In čim smo prispeli v Divulje, je sin s takojšnjim odobrenjem oficirjev za-pregel svoj precejšnji zeleni hidroplan, ata je pa nataknil letalsko avbo — in že je ptič zdrsel kakor hud sršen po sredi zaliva in se natanko po sedmih sekundah dvignil v mirno, od večerne zarje zlato in rdeče prepleteno obzorje. Polet Je vzbudil vso pozornost. Bil je idiličen intermezzo, lep doživljaj za vse, ko sta se oče in sin po 15 minutah vrnila. Ko smo bili že vsi ukrcani na ladji in je s poslancem Cerer-jem pridrvel komandantov motorni čoln, nI bilo konca čestitanju in izpraševanju:
ba si oprta tudi veliki koš, ki ga tudi polnega prenaša z ravno hrbtenico. Ce ni drugega dela, pestuje svoje male vnučke. za kar ima tudi talent, saj zna biti z njimi prav po materinsko nežen. Pa je bil Ortrti ek tudi za mladih let korenjak, ki ee ni nikogar ustrašil in je marsikdo čutil mož njegove male a čokaMe postave. Moravska dolina mu j? tako všeč, da ee še dolgo ne misli ločiti od nje. (Glej tudi členek O mora v§ki dolini na 10. strani.)
Speci jaha karta kraljevine Jugoslavije
Nada nova specialna karta v merilu 1-100.000 je na terenu dovršena in skoraj bodo tudi vsi njeni listi izšli. Sestavljena je iz materiala, dobljenega v točnem topografskem premeru bivše kraljevine Srbije in Črne gore ter iz reambulacije premera V merilu 1:25.000 dunajskega instituta. Karta Je umnožena v štirih barvah. Gerip je črn, hidrografija modra, teren je predstavljen v rjavi barvi z izohipsami na 20 metrov, od katerih so stote izohipse izvlečen« debelejše, gozdi, grmovje in drevje je zeleno. V letošnjih izdajah je tudi peta barva, kajti vse državne in banovinske ceste, sposobne za avtomobilski promet, so izpolnjene z rdečo barvo kar ima v pogledu preglednosti ogromen značaj. Na karti je situacija vnešena do detajla. Vsi hidrograf-ski objekti so podrobno vrisani. Kraji niso vrisani le z koovencionelnimi maki, nego tako, kakor stvarno izgledajo v prirodi. Točno so predstavljene ulice in kompleksi hiš, a ako so hiše razstresene, je vrisana vsaka posebej. Z veliko skrbnostjo so vne-šene vse komunikacije od ozkih stezic do širokih cest to železnic. Vrisane so državne in srezke meje. Vnešena so imena vseh naselbin kakor tudi imena terenskih objektov in nebroj kot ali vendar se je pri vsem tem skrbno pazilo, da je relief dovolj viden to jasen.
Primorani smo naglasi ti na kraju, da J« ta karta velevažno pomožno sredstvo. Čeprav jo izdeluje vojska, ona ne služi samo vojaškim ciljem. Ona je isto tolike važnosti za vse ostale svrhe spoznavanja naše domovine in njenega izkoriščanja za nauč-na dela, kakor tudi za izpeljavo praktičnih tehničkih del, kot so projekti poti, železnic, melioracija itd. Važna je za turizem, avtomobilizem, šolo itd. Vsem tem potrebam naša nova specialna karta ustreza v polni meri. V tem pogledu lahko z vso pravic« tekmuje z najboljšimi kartami velikih civiliziranih držav. Ona do najmanjših podrobnosti predstavlja velik del naše domovine — Južno Srbijo, za katero se je še nedavno govorilo, da je »terra ineognita« ali se poleg naše specialne karte to ne bo moglo nikdar več reči. Zato naša specialna karta pred vsem inozemstvom dostojno re-prezentira naše kulturno delo in visoko dviga ugled našega naroda S to karto se res lahko diči naš vojni geografski institut.
DAME IN GOSPODJE,
ki zahajate ▼ brivske to česatoe salone. skrajšajte si čakanje s «ta-njem ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki Jo dobite v vsakem boljšem salon«.
»Dubrovnik«
Kako? Je H lepo? Lepo, prav gotovo! Nad
kaStelansko riviero ob zatonu solnca! Kdo bi dvomil o lepoti!
*
Vidite, takole Je naše vojna mornarica dosegla te dni zelo lepo zmago: na vsej črti je zavojevala simpatije — še več, pravo bratsko ljubezen predstavnikov naroda. Zmaga pa je bila povsem dobljena v naši največji prirodni trdnjavi, v Boki Kotor-ski. Ko smo se v torek zjutraj — odbili od kotorske strani in lovčenskih peči, smo se mimogrede ustavili v Tivtu. Nepopisno lepo jutro. Po iluminaciji prejšnjega dne Se skrbneje ogledujemo bregove, kod vse so bili razpeljani nizi luči. Sprejem v Tivtu Je bil kajpa tudi slovesen. Takoj nato so nas mornarski oficirji povedli skozi arze-nal. Stroji in pile in kladiva po jo svojo pesem. Zunaj na doku je v pregledu »Dalmacija«. A počez pred arzenalom in manjšimi novimi in starimi ladjami leži ponosni »Dubrovnik«, edini naš torpedni rušilec. Edini — toda eden najmodernejših na svetu.
Osma ura. Fanfare zadonijo. Zastava se dviga na jambor. Vzakdanji pozdrav, Jutranja molitev. Kakor mornarji s poveljnikom vred stojimo tudi mi na Jeklenih terasah, v senci topov in stolpičev, »mirno«. (Nu, saj Je še nekaj rezervistovske discipline v naših kosteh, vštevSi gospode senatorje). Potem pa smo se spet pogumno vzpenjali gori ln doli, meril' pri topovih, se pomudili na poveljnikovem mostiču. Od nekdaj Je splošna sodba, da so vojne ladje nedostopne, kakor kaki misteriozni stvori. Toda nedostopne so le nepoklicanim vsiljivcem. Saj se krijejo le redke posebnosti, a sicer se tehnične novosti morskega orožja itak objavljajo v strokovnih revijah in almanahih. Vprav pri nas bo treba še mnogo stvarne, ne samo Idealne, toda vodene propagande. Dejstva, ne samo lepe besede!
— Vi ste Slovenec? me Je ustavil ta »Dubrovniku« že blizu izhoda prijazen kapetan fregate, inženjer. Ugaja Vam naš »Dubrovnik«? No. pa pridite novinarji — preglejte našo vojno mornarico, še pišite! Zdravo! Na svidenje ob letu! Pa zagvišno!
še dolgo smo po odhodu nahali s krova oni pisani množici v Tivtu. Bila je iskrena zahvala za tisto, da smo tako učinkovito spoznali, v kakšnih rokah je naša obala.
Od Djenoviča sem sta zakrožila nad nami dva bombarderja. Pozdrav za slovo. Ponesemo ga s seboj na Krf, onim, ki so za naš sinji Jadran izkrvaveli. Od tam pa nazaj v domovino, po vsej Jugoslaviji.
R.
Toda, prosimo, oprezno! Vsa koža se je zaradi zimske obleke odvadila sonca, zato se natrite najprej z Nivea-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo in pospešuje, da postane prirodno rjava.
Nekaj za smučarje in lovce
Kranjska gora, sredi maja.
Po nenavadno ugodni zimi za smučanje so pred nekaj dnevi zborovali naši najboljši predstavniki belega športa, a nekaj najbolj trdovratnih je pa jedva zapustilo visoka snežna terena našega očaka Triglava. Ko kraljuje pomlad v dolini z vsem svojim razkošjem, odeva nekatere kraje še težka snežna odeja. Na Vršiču svatuje ruševec med starimi, od strel razdrapanimi meces-ni, njegove ljubljenke se pa vrte po planinskih tratah, ki so še vedno pokrite z be-
noma brezskrbni, kajti, kdo bi si jih dovolil motiti v tej višini in ob tem letnem času. Poglej prizor! Mlad kozel se je vlegel na sneg, vse štiri je pomolil od sebe in sedaj drči po snežišču, da je veselje. Lahek snežni puh ga obdaja, ko se pelje po plazu vsaj 100—150 m v globel. Dosegel je cilj, skoči kvišku in se počasi vrača nazaj v višavo. Med tem se vozi že drugi na svoji irhovini, ki je pa videti dobro ustrojena. Tako gre po vrsti naprej in marsikateri navdušen športaš se ne pelje samo enkrat, temveč
Kranjska gora
lim prtom, komaj da sem in tja prikaže zakasnela kurica svojo nežno glavico izpod tajajočega se snega. Kurica se zbuja. V Travnem Brdu. v Veliki Dnini, kjer je bilo pokrito ruševje z več metrov visoko snežno plastjo, že brsti hiba (bukev) ta nje zelenje oznanja gorsko vi gred. Prišel je tedaj čas, ko gredo tudi dilce to njih lastniki za nekaj mesecev k počitku.
Da, nafti dvonožni zimski ftportnlki zo 11 i na odmor; njihova mesta bodo pa sedaj zavzeli bradati, kosmati to rogljati aporto' tovarifii, katere vam hočem predstaviti kot — letne smučarje. Ta lahkonoga, gibčna to elegantna družba goji kraljevski šport v najhujši vročini, ko pokriva tudi naše najvišje planine pestro cvetje, katero obdaja alpski svet z onim opojnim duhom, M omamlja planinca kakor haftfi ta predstavlja smrti posvečenega Zemljana v rajske višave. Tudi najbolj vnetim smučarjem ne bo anano. da so naši gamsi taborni smwča»Ji, dan tudi brez dilc.
Spremljaj me, tovar«, ako bova tonete srečo, bova videla brez vstopnine nanrvno igro živalskega sveta v amftteatru naMh Alp. Težka je najina pot, kajti pelje naju v območje večnega snega. Treba je največje previdnosti, zlasti morava paziti, da imava veter za sabo. Dolinsko zelenje je že davno za nama, planinsko cvetje je vedno redkeje, prečkava meline in peščene plazove in se vzpenjava vedno višje v skalovje. Prijeten hlad nama veje nasproti, slutiva, da se bližava snežišču. Skoraj neslišno se plaziva k robu in kakor iz strelskega jarka previdno pogledava na drugo stran. Pred nama se razprostira obsežno ta zelo strmo snežišče, na njega vrhu pa večja čreda gamsov. Slutiva, da so popol-
i Prisojnikom
tudi dva- trikrat, pa še večkrat ponavlja sankanje po hladnem elementu. Pa ne samo posamič: kar cele skupine se poženo po »nežni strehi ta kadi se za njimi, kot o Božiču v najhujšem metežu. Je domneva, da tekmuje le mladina, kajti zbor starešin obeh spolov, katerim se pozna starost po močnih to razkrečenih rogovih, igra vlogo gledalcev to vem, da Je med temi marsikak filister, ki zavida mladeži njeno razposajenost. Daslravno misliš, da Je rogljati športni khib popolnoma brezskrben, vendar ni tako. Vidiš krepko kozo, desno od skupine? Nepremično stoji ta obvlada s svojim bistrim pogledom in ostrim vonjem vso okolico! Sproži kamenček, ali se za trenutek premakni, kratek pisk ta vesela štiri-nogata Športna družiniea na mah izgine — ta Igra Je končana. — J. L.
k seje ljubljanskega taj-sko-prometnega »veta
LJubljana, \9. maja.
Tujsko-prometni »vet ljubljanske mestne občane j« zboroval v četrtek zvečer v mestni posvetovalnici in 90 podali odborniki obširna poročila o delovanju. OčrtaLi so pro" pagandistično delovanje s posebnim poudarkom za »delovanje TPS pri ureditvi ljubljanskega aerodroma.
Največja atrakcija, • katero M v zadnjem času bavi TPS pa bodo za Ljubljano prireditve slovenske glasbe in slovanskih plesov, ki se bodo vršile od 1. do 10. sepL Prireditev je zamiSjena tako. da se povabijo v Ljubljano originalne skupine vseh slovanskih narodov, ki bodo ob spremstvu
izvirne narodne gjasbe in v narodnih no-4ah predvajale narodne plese. Poleg tega naj bi se vršile gledališke predstave na prostem in v gledališču s pretežno slovanskim programom, priredilo pa naj bi se tudi nekaj koncertov, ki bi izvajali dela slovanskih mojstrov. Te prireditve bodo imele iz* razito folklorni značaj. Plesni nastopi s« bodo vršili na sokolskem zletišču v Tivoliju, ob slabem vremenu pa v unionski in drugih večjih dvoranah. Organizacijo teb prireditev, ki bodo imele naslov »dnevi slovanskih narodnih plesov«, bo prevzela posebna pisarna. Prireditve bodo velikega pomena, ker bodo privabile v Ljubljano veli* ko število domačih in inozemskih gostov.
Prava moravška korenina
je stari Orehek. Pomislite 1?, 92 pomladi že šteje, pa mu jih ni nikjer poznati. Še vea domača in poljska dela opravlja, če je tre-
VESELJE, SMEH, ZABAVE IN LEPE GODBE IN PETJA NAM PRINAŠA HANSI NIESE V ZABAVNI OPERETI
Veseli svatje
• DABV Brn csnuvv mm
Godba: ROBERT STOLZ

ELITNI KINO MATICA
PREDSTAVE DANES IN JUTRI OB 3., 5., 7.% in 9-M uri. TELEFON 31-34.
I
llomač« vesti
♦	Jubilej edine farmacevtske šole na slovanskem jugu. Kakor znamo, se bo letos vršil v naši državi kongres federacije slovanskih lekarnarjev, ki se bo pričel v Beogradu in nadaljeval v Zagrebu. S kongresom bo združena redka kulturna slavnost Proslavili bodo 501etnieo obstoja farmacevtskega oddelka filozofske fakultete zagrebškega vseučilišča. Prav za prav šteje ta velevažni odsek zagrebškega vseučilišča, ki je odgojil toliko generacij naših lekarnarjev hi ki je tako pomemben pri delovanju medicinske fakultete, že preko 5.2 let svojega delovanja. Pri ustanovitvi farmacevtske Bole, (ki je edina na slovanskem jugu, je imela velike zasluge organizacija zdravnikov za Hrvatsko in Slavonijo, ki je ponovno pri nekdanji deželni vladi intervenirala glede otvoritve farmacevtske šole.
♦	EktPa angleških letalcev bo, kakor ie znano, sodelovala pri veliki letalski prireditvi v Borovu. Vodja ekipe je angleški narodni poslanec Lindsajr Everand, ki je predsednik angiešfcega aerokluba in častni član Aerokluba kraljevine Jugoslavije. G. Everard je ie večkrat obisikal našo državo, tokrat pa iona na programu svojega poleta od 17. do 28. t. m. naslednja mesta: London, Berlin, Praga, Zagreb, Borovo, Beograd, Saiaburg. Dunaj, BenetJke, Cannes, Madrid, Biarritz, London. Zadnjič je bil v na« državi leta 1931., ko je sodeloval pri mednarodni le tateki prireditvi sagrebSkega aerofclmlba.
Pri nas kupljene Silme razvijamo po Din 1.-
FOTO »VENUS« nasproti glavne pošte.
♦ Skupščina predstavnikov Panevropske unije kraljevine Jugoslavije se je vršfila 17. t. m. v prostorih Jookey-kluba v Beo-3?radu. Skupščina se vrti vsako leto na dan ob obletnici Briandove spomenice. Ljubljansko sekcijo je aaetofpal njen tajnik g. dr. Majaron. Skupščino je otvoril in vo-dtil njem predsednik bivši zunanji minister g. dr. Niučič, ki j« podal dbSiren pregled mednarodnih raamosr v Evropi. G. dr. Majaron je poročal o dedovanju ljubljanske sekcije. Za predsednika centralnega odbora Panevropske unije v naši državi je bil spet izvoljen g- dr. Ninčič, v odboru pa »o tudii naslednji slovenski člana: vse-udiliški profesor dr. Dolenc, odvetnik dr. Majaron in ravnatelj dr. Slokar. Prihodnje leto se bo skupščina vršila v Zagrebu. Na zborovanju t Beogradu je bilo sklenjeno, posvetiti večjo pozornost propagandi panevropektih idej po tieku in med mladino.
IIIMII -r__—---——————i——■
NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV EN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova oesta i ter. 12.
♦	Kongres esperantlstov se bo danes ob 10. pričel v Koprivnici v dvorani »Domoljuba«. Dopoldne bodo poročali delegati, popoLdne pa bodo razprave o pokretu. Zvečer bo udeležencem priredil koncert ■kmečki pevski zbor »Preradovid« iz Gje-lekorca. V ponedeljek bodo zborovali espe-rantisti učitelji, dijaki, delavci in kmetje. PopoLdne pa bodo komgresisti priredili Izlet v vas Breg, kjer imajo kmetje dobro organiziran esperantski klub.
♦	Osebne vesti. Upravni odbor Pokojninskega zavoda je na svoji včerajšnji seji imenoval za direktorja PZ. dosedanjega podddrektorja g. dr. Vrančiča Janka, za poddirefetorja PZ g. Jerka šantiča, šefa zavarovalnega oddelka PZ. Tajnik PZ, g. dr. Kosti Janko je imenovan za pomočnika direkitorja P!Z.
♦	Zlata poroka. Na Vrhniki je te dni praznoval zJato poroko g. Ivan B e n e -d e k, klobučarski mojster, s svojo dobro žensko Marijo. Bila je skromna slavnost v krogu svojcev in zvancev. Hkratu sta oba praznovala tudi 75 letnico svojega rojstva. G. Benedek je iz male klobučar-ske obrti znal napraviti prav lepo podjetje in njegove klobuke na sejmih No-tra-njci visoko cenijo.
♦	Grški generalni konzulat v Zagrebu, Mlhanovičeva ulica 14, javlja, da Je začel uradovati. Uradne ure za »prejemanje strank so vsak dan od 9. do pol 13. Konzulat opravlja vidiranje potnih listov za Grčijo.
♦	Naše dijaštvo, zlasti ono trgovskih, obrtnih, obrtno-nadaljevalnih, meščanskih in strokovnih šol, ki si bo po končanih študijah hotelo pridobiti službe v industrijskih, trgovskih in drugih pridobitnih podjetjih, bo našlo na poučni razstavi o reklami in jugoslovenski plakatni razstavi mnogo novih pobud in smernic za izpopolnjevanje
Prijatelj
boljši od vsakega drugega Vam bo najboljSa slovenska revija
»NAŠA POTA«
Celoletno Din 80.-LRTBLJANA. poštni predal 114
svojega znanja da bo ustrezalo zahtevani, ki jih danes zahteva podjetnik od svojega nameščenca. >Nameščencev-avtomatovc, ki sicer točno, vendar pa avtomatično izvršujejo odrejena jim dela, je več kot preveč, zelo pa primanjkuje in težko je najti nameščence, ki bi bili podjetjem s svojo odločno udeležbo in iniciativo pravi sotrudniki na delu za uveljavljanje in razpečavanje produkcije. Za tako uveljavljanje in udeležbo jim šole ne nudijo sposobnosti, odnosno potrebnega znanja. Pouk o reklami še ni v učnih načrtih naših šol, z izjemo ene same zasebne trg. šole, ki poučuje ta vele-važen predmet z največjim uspehom. Dijaki! Da vam bo pot dobre eksistence olajšana, posetite poučno razstavo o reklami, ki Vam bo dala pobud za zasebni študij reklame in za iskanje reklamnih idej. Poučna razstava o reklami in jugoslovenska plakatna razstava, ki jo prireja odbor reklamnih strokovnjakov v okviru Ljubljanskega spomladanskega velesejma, v času od 30. maja do 10. junija, Je namenjena pred vsem Vam, ki Vam bo kaj kmalu naložena skrb za blagor našega narodnega gospodarstva.
♦	Eksistenčne skrbi monopolskega delavstva. Monopolsko delavstvo ima svoj »pravilnik o radu« iz leta 1926, ki pa daje delavstvu manj pravic, kakor jih imajo privatni delavci po obrtnem zakonu. Monopolska uprava je sama uvidela, da je treba monopoJskemu delavstvu Izboljšati socialni položaj. Ofktobra 1932. je uradno pozvala delavske zaupnike in pri-anane delavske organizacije tobačne tovarne v Ljubljani, naj predlože svoje mnenje k iapremembam pravilnika. Lani se je vršila v Beogradu anketa monopolskega delavstva, na katero pa monopolska uprava ni poslala svojega zastopni-ka. V zadnjem času pa se je položaj še poslabšal, ker hočejo uvesti v pravilnik tudi določilo, ki imdirektno zanika stalnost monopolskega delavstva. Delavstvo ljubljanske tobačne tovarne je pred dne vi že zborovalo v veliki dvorani Delavske zbornice, enaka zborovanja pa so sklicana tudi po vseh mestih, kjer so monopolska podjetja, in upravi monopolov se pošiljajo resolucije proti nameravanimi omejitvam stalne namestitve in pokoj-»in.
♦	Društvo absolventov državnih trgovskih šol za dravsko banovino v Ljubljani
bo imelo redni občni zbor v soboto 2«. t. m. ob 20. v prostorih državne dvorazred-ne trgovske šole v Ljubljani, Gregorčičeva ulica, poleg Trgovskega doma. Ker bo občni zbor važen za vsakega absolventa (tko), vsi vljudno vabljeni.
♦	šolska vodstva, pozor! Letošnji 14. ljubljadski velesejem se bo vršil od 30. maja do 10. junija, pade torej v šolsko leto. Uprava ljubljanskega velesejma naproša šolska vodstva, posebno podeželska, da urede svoje majske izlete tako, da si bo šolska mladina lahko ogledala tudi ve-Iesejeoi. Na velesejanu bo namreč letos poleg zaokrožene slike vseh domačih pro. izvodov podana tudi velika kartografska razstava. Z ogledom te povsem nove razstave bo šolska mladina mnogo pridobila na spoznavanju svoje domovine ter spoznala, zakaj naj bo nanjo ponosna. Zanimiva bo pa tudi poučna razstava o reklami in propagandi, ter gospodinjska razstava »žena v poklicu«. Za učence vseh šol in zavodov velja znižana vstopnina po 3 Din. Dan obiska poljuben, vendar se nedeljski in prazniški dnevi ne priporočajo.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 40. številki z dne 19. maja uredibo o organizaciji poštno-telegrafsko-telefonske službe in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
♦	Zahvala. Prvi jugoslovenski protituberkulozni kongres Je za namt. Upajmo, da bo za trajno utrdil misel ln razumevanje za važnost in potrebo borbe proti Jeti&i in da bo dal podlago za uspešno organizirano protituberkulozno borbo v naši državi. Odbor narodne protituberku-lozne lige v Ljubljani ima častno in prijetno dolžnost, da se zahvali vsem, k.i so sodelovali na kongresu in kakorkoli pripomogli, da se je kongres zaključil z uspehom. Posebej se moramo zahvaliti banu g. dr. Marušiču, županu g. dr. Pucu kakor tudi slovenskim mestom in vsem drugim, ki so kongres tudi gmotno podprli. — Odbor narodne protituberkulozne lige.
♦	Razstava pohištva v St Vidu. Pod okriljem obrtne razstave, ki jo priredi podružnica Društva jugoslovenekih obrtnikov v št. Vidu nad Jubljano in ki bo pod protektoratom g. bana od 14. julija do 18. avgusta, bo prirejena velika razstava pohištva, in to v tako velikem obsegu, kakršne dosedaj še sploh ni biio v Jugoslaviji. Kakor kažejo dosedanje prijave, bodo veliki prostori šentviške narodne šole skoro premajhni. Vsi mizarji, 50 po številu, se že zdaj pridno pripravljajo in imajo v delu izdelke, ki bodo v čast domači obrti in bodo privabili mnog0 obiskovalcev in interesentov. 2e na vsakoletnem ljubljanskem velesejmu je bila vedno najbolj privlačna točka pohištvo Sentvidskih mizarjev, tako da se Je naglo raznese! glas o solidnosti ln krasoti teh izdelkov Sirom naše domovine in tudi liven nje. Za razstavo v št. Vidu bodo uporabili mizarji vse svoje »možnosti in iznajdljivosti ln s tem le utrdili svoj upravičeni sloves. Poleg mizarske stroke bodo na razstavi zastopane tudi vse druge obrti lz št Vida ln okolice, tako sodarska. kovinska, krojaška, čevljarska itd V času razstave se bodo vršila v 8t Vidu razna poučna strokovna predavanja, mizarski tečaj za lu-
Iz krvi izhaja)« mnoge slabosti in bolezni,
zato i« poglavitno pri zdravju zdrava kri. Kri more očistiti samo ono sred
FILMI FILMI FILMI
6X9 8 posnetkov......Dtn IZ.—
Razvijanje navadno...... 1._
Razvijanje • finosrnatim racvi-
jalcem................4.—
.	. , Samo v specijalnih foto trgovinah:
a^M^rs5£?£ I rou^^j^^ tajIgMM,
telesa. Tako sredstvo mora vsebovati razne sestavine, da deluje na vse notranje žleze in jih temeljito očisti. Tako sredstvo je edino naša
Radenska prirodna slatina
Sedaj na spomlad bi moral vsak bolan ali zdrav človek popiti najmanj deset steklenic te plemenite mineralne vode.
ienje ki politiramje, veliko aborovanje itd. Zato Je idejo šentviške podružnice Jugo-sJovenslcih obrtnikov le pozdraviti, da priredi tako raizstavo v domačem kraju, ker hoče s tem pokazati kljub krizi resno stremljenje svojih članov. Na oblak te razstave ie danes opozarjamo cenjene čl-tatelje.
♦	Požari m vrste. V noči na 1«. t. m.
Je začelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Feliksa Suonana v Grajena na desnem bregu Drave. Zgoreli sta gospodarsko in stanovanjsko poslopje s vsem orodjem. Kako Je ogenj nastal, se n« ve.
LUTZ
štedljiva
emajl. peč. Tovarna Ljubljana VII.
♦	Silna nsvlhta v Hercegovini. V noči od četrtka na petek je v mostarski okolici besnela strašna nevihta s silnimi plohami in viharjem. Okrog polnoči so bili naliva tako močni, da je bila mostar-ska železniška proga na nekaterih mestih zasuta s peskom in kamenjem. Progo so čistili in urejevali 7 ur. Močno je poškodovana tudi leva obala reke Neretve, kjer so hudourniki odnesli precej zemlje, na pobočjih pa so napravili tudi veliko Škodo Po vinogradih. V nekatere naselbine je udarila tudi strela, ki pa k sreči ni povamočila večje škode.
i

M
6 N
U
<
z
s
Ul
OEMAKurtN
PAftVAfEiTAR
uAT0W
Urttatrdtt/rt
sala to* PONTtVnj«*
L
5
O
HS
« N
(8
O ^
-d
4)
♦	Težavna razprava proti sleparskim bankirjem. Pred okrožnim sodiščem v Ni-šu je bila že v tretjič razpisana razprava proti upravnikom nekdanje Niške banke d. d., ki so obtoženi zaradi mnogoštevilnih prevar in bankrotstva. Niška banka Je poslovala samo pet let in Je propadla že leta 1928. Njen ustanovitelj in glavni vodja je bil bivši niški trgovec Mlad en Popovič, odločilni člani vodstva pa so bili njegovi sorodniki in najožji prijatelji. Vsa leta od poloma banke so bdli njeni bivši voditelji ie nekajkrat klicani pred sodišče, Mladen Popovič in njegova dva sorodnika pa so se vsakokrat Izognili razpravi. Povabil jim ni bilo nikdar mogoče dostaviti in ko se je tudi sedanja razprava pričela v njihovi odsotnosti, je predsednik senata odredil za vse tri zapor. S tem so se strinjali seveda tudi vsi ostali obtoženci, kii so prišli t afero p» svoji nevednosti.
Sedaj na pomlad ▼
Rogaško Slatino
zdravilišče Želodca, črev, žolčnega kamna Itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20-dnevna popolna penzija velja v času od 1. maja do 16. Junija Din 1000.— In Din 1200.—. Prospekti in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika.
8068
♦	Svarilo. Prejeli smo: Po deželi se vozijo t luksuznem avtu trije potniki, ki trdijo, da so iz češkoslovaške. Eden se izdaja za inženjerja ali fabrikantovega sina, druga dva pa zastopnika. Ponujajo belo platno, čnn ševiot in preproge. Najrajši obiskujejo župoišča. Trgovcev se Izogiblje-jo. Nastopajo zelo dostojanstveno, češ: ml nismo agenti, temveč gospodje. Povsod trdijo, da Imajo samo še nekaj malega blaga In da bi radi prodali še to malenkost samo da ne bi bUo treba pri vračanju v češkoslovaško plačati visoke carine Vsakomur ponujajo kako reč brezplačno, če
DANES STA MED NAMI KRALJA SMEHA
PAT taPATACHON
v veselem in zabavnem filmu
Mesečnika
ZVOČNI KINO DVOR
Tel. 27-30
Predstave danes in jutri ob S.f 5., 7. ln 9, url zvečer

BOMBE SMEHA IN GROHOTA.
Miklošičeva cesta 5.
Joško šmuc, ielenburgora ulica
Janko Pogačnik, Tjrševa cesta štev. 20
Lojze Smuc — Foto Tourfet, Ljubljana Aleksandrova cesta 8.
m« obesijo primemo množino dražjega blaga. Zelo so vsiljivi ter najrajši baranta-Jo z neveščim! moSkimi, ki se na blago manj raaumejo. Zapeljivo Je to za manj tmovlte, ker pravijo, da počakajo na plačilo dve leti brez otoresti. Ker ne vemo, kako In kaj, je potrebna skrajna previdnost
♦	Za znižano ceno 25 Din si zamore vsalodo v Ljubljani nabaviti permanentne legitimaerije za obisk letošnjega ljubljanskega spomladanskega velesejma, ki se bo vržil od 30. maja do 10. Junija. Legitimacije se dobe v predprodaji v bilje-tarnah »Putnika«, v bankah in večjih trafikah.
♦	Kaj Je biološka nega ust? Higiena ust ki zlasti podipirs naravne obrambne si!e, kot so n. pr. slino, izJočevlne papil, žleze sluznice, poleg drugih organov. Te obrambne sile so noč in dan na delu ter uničujejo bakterije, ki ne sodijo v nstno votlino. Za njih nemoteno delovanje pa je adravo zobno meso poglavitne važnosti. Rabite tedaj radioaktivno zobno kremo Doramad. S svojimi blagimi žarki radija masira zofano meso, krepi v njem krvni obtok ter tako povzroča hitrejši dotok adravih redilnih snovi. Zaradi tega ostanejo zobje zdravi hi dobe snežno belino! Dobite jo povsod!
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih, uravnava »Franz Jose-fova« voda izborno toli važno delovanje črevesa.
*	Za dsme neobhodne potreben Sano-form s« dobi t vseh lekarnah in droge-rfjah.
•	Obledele obleke barva v različnih bsr-vah In pllsirs tovarna JOS. REICH.
•	Darujte Podpornemu društvu slepih. LJubljana, Pod Tran&e 2-1II.
Iz L]nbl]ane
u— Kolo jugoslovanskih sester se toplo zahvaljuje vsem, ki so o priliki materinskega dne prispevali k omiljenju bede revnih mater s tem, da niso odklonili nabiralk: j deklic in odbornic KJS. Nabrale so 5346.75 Din; vsota, ki to Se znatno presega, se je že nakazala ubogim prosilkam, in Se prihajajo prošnje. — Iskrena hvala tudi vsem, ki ste pripomogli, da je akademija v proslavo materinskega dne tako v moralnem in kolikortoliko tudi v gmotnem oziru lepo uspela
u— Zahvala revnih mater. Revne matere, ki so bile v Sokolskem domu v Mostah na materinski dan obdarovane od Kola jugoslovanskih sester, se za darove najiskrenejše zahvaljujejo. Zahvaljujejo se tudi za skrb, ki Jo Kolo Jugoslovenskih sester posveča njihovim otrokom, ter se ob tej priliki s posebno hvaležnostjo spominjajo gospe Mlakarjeve, ki obhaja letos svojo 60 letnico. Ta dobrosrčna gospa deluje že 12 let <z največjo požrtvovalnostjo pri dobrodelnih društvih ter so J4 premno-grt dolžni najsrčnejšo zahvalo.
OGLEDALA
in bruiMe lip« dobite naj cene;« pni MIRKO MJSKEC rel«Mloga steklenih ploič, Ljnblja.0« VII., Medvedov« ulic* (S:»k*). Telefon 3875. — Takojšnja dobava. Cene br*>zkontare-nžDe.	47-0
Udruženje Jugoslovenskih Inženjer-Jev In arhitektov, sekcija LJubljana, sklicuje članski sestanek za torek 22. t m. ob 20. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1. Obravnaval se bo dnevni red glavne skupščine udruženja, ki bo 27. t m. v Zagrebu. Na članskem sestanku se bodo sprejemale tudi prijave za udeležbo na glavni skupščini.
u— V Kosovih razstavnih prostorih na Mestnem trgu razstavlja kolektivno svoja dela slikar Bruno Vavrpotrič. Otorog 60 akvarelov bo gotovo našlo dovolj občudovalcev, saj je Bruno Vavpotič nedvomno naš najboljši akvarelist.
n— Botre in botrice opozarjamo na predstave pod milim nebom na oba binkoštna praznika. Najlepše razvedrilo nudijo bir-moncem e tem. ako iib peljejo k gledališkim predstavam popoldne na teraso hotela Tivolija. zvečer pa na Koner^sni tre. Vstopnina je nizka, užitek lep. Zato z birmanci k gledališkim predstavam in ns v gostilne.
u— JNAD »Jadran«. Obllgatna pevska vaja bo v torek 22. t m. ob 18. o areni Važno za ekskurzijo! Vsi in točno!
Zobozdravnik - specijalist
DR, CIRIL CIRMAN
se je vrnil s Studijskega potovanja ln
zopet redno ordinira«
Ljubljana, Beethovnova ulica 15.
Vremensko poročilo
•tsvilke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 2 temperatura. 4. relativna vlaga, v %. 5. smer In brzina vetra. 6. oblačnost 1—10,
T. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo
19. maja
Ljubi Jana 7, 761.4, 14.6, 91, mirno, 8, 3.0, dež; Maribor 7, 761.2, 12.0, 90, Wl, 10, 2.8 dež; Zagreb 7, 761.7, 15.0, 80, BI, 10, —, — Beograd 7, 76L1, 16.0, 90, W2. 10, 2.0, dež; Sarajevo 7, 762.4, 15.0, 90, mirno. 9, 1.0, dež; Skopi je 7, 762.3, 17.0, 80. NNE1, 10. —. —{ Split 7, 761.4, 18.0, 80, SE1. 3, 5-L dei; Kumbor 7, 762.5, 19.0, 90, E2, 9, —, —; Rab 7, 762.6, 16.0, 90, SSSE2. 8, —. — Temperatura: Ljubljana 21.0. 13.0; Maribor 15.7. 100; Zagreb 21.0, 14.0; Beograd 27.0, 15.0; Sarajevo 22.0. 13.0: Skoplje 21.0 12.0; Split 22.0, 16.0; Kumbor —. 18.0j Rab—, 14.0.
Za revmo, Išias, otrpelost, želodčne ta ženske bolezni!
ČATEŠKE TOPLICE
(45.5 C)
Najbolj vroče radio-termalno kopališče f dravski banovini! Od 1. maja do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnev-no pavšalno zdravljenje za ceno 1.100 Din, 10-dnevno 600 Din (soba, 4-krat dnevno dobra hrana, dnevno 1 kopel, 1 zdravniški pregled, dovoz in odvoz od postaje Breži-cejUi Dobova, takse. Prospekti ca zahtevo,
i. ZdruženJe trgovcev za srez ljub-ijansko okolico sporoča članstvu, da bo izredna »toupščJioa v četrtek 24. t m. ob 8- dopoldne v Trgovskem domu. Dneva! red: Volitve uprave.
u— O »Veselih svatih« ne bomo dosfc* pisali, vemo pa o njih, da so tako veseli, aa ostane mnog^. zabave tudi za tiste, kt si jih hočejo ogledati. Petje, smeh. lepa godba in mraogo veselih dortipov. Kdor se hoče z? praznike malo nasmejati, naj takoj pride v Elitni kino Matico.
Kot da ste se sončili v sončni Španiji, tako bo izgledala Vaša polt po uporabi
ACEITE LA TOJA
Zahtevajte ga v vseh lekarnah in drogerijah
»CHEMOTEHNA družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
u— »Srečna zakonca« Stanly Laurel in OI!y Hardy bosta danes ob 11. zabavala našo publiko pri predstavi ZKD. Mnogo «meha in veselja. Danes b0 predstava v prostorih Elitnega kina Matice, jutri t ponedeljek pa v prostorih zvočnega kina Dvora točno ob 11. dopoldne. Predstava v Dvoru bo zaradi tega, ker b0 v ponedeljek dvorana Elitnega kina Mat-ice zasedena za slavnostno zborovanje pevskega društva »Slavca«. Torej ne pozabite. Kdor hoče smeha, naj si film ogleda. Cen« običajne.
Vse Silme,
ki nam oddaste v izdelavo v torek, dne 22. t. m. do 10. ure dopoldne dobite s slikami izdelano že isti dan popoldne ob 5. uri. Razvijanje celega filma Din 1.—, vsaka kopija 6X9 cm Din 1.—.	4628
DROGERIJA GREGORIČ dr. z o. z.
Ljubljana, Prešernova ul. 5.
u— Poštna hranilnica, podružnica v LJubljani, na binkoštni ponedeljek 2>1. t m. ne bo poslovala za stranke.
Francek, Micka in Matiček! Kani naj peljem Vas za birmo?
»Na slaščice, sladoled Petriček«!
u— Kopališče Ilirije se tudi prebuja lz zimskega spanja. Na kopališču kipi žiiv-Ijenje. Zidarji se družijo s pleskarji, krov« ci s strojniki, bazen dobiva zadnjo korekturo in koks za ogrevanje vode je pripravljen. Popravljena so ležišča in izboljšane prhe. Restavrater se tudi že pripravlja, le brivnica še pričakuje svojega mojstra. Kopališče ilirije nudi kopalcem res vso udobnost in užitek. Tudi vstopnina je skromno odmerjena navzlic visokim stroškom za kurivo in ogrevanje vo de, električni tok za stroje in desinfek-cijska sredstva za vodo. Kaže, da bo tudi letos vsa Ljubljana na Ilirijli.
KAMNOSEŠKO in KIPARSKO PODJETJE
Kunovar Franjo
pokopališče
Sv. Križ — Ljubljana
telefon 27-87
ZALOGA in IZDELAVA p MODER. SPOMENIKOV Nizke cene!
u— Nenavaden štrajk. V Ljubljani se ie včeraj pripetilo, da je najbolj skeleča rana našega prometa — namreč naše slabe ceste — postala predmet delovnega spora. Ljubljana je morala z mal-o nerodnim ia oddaljenim vzgledom opozoriti, kje jo najpoglavitnejša hiba naše neboljene tuj-skoprometne organizacije. Pri regulacijskih delih na Ljubljanici je zaposlenih večje število ljubljanskih voznikov, ki odvažajo iz struge izkopana material s Sv. Petra nasipa na Linhartovo cesto. Za vsako vožnjo prejme voznik 10 Din na« grade. S plačilom so zadovoljni, od vsega početka pa so se vozniki pritoževali na J težavami, ki jih povzroča vožnjam najprej klanec ob jubilejnem mostu, potem pa neurejeni dovoz na Linhartovi cesti, kjer material odlagajo, zaradi česar njihovi konji preveč trpe. Ker so njihove plato, nične tožlbe o6tale neuslišane, so naposlel segli po starem sredstvu delavske borbr; ustavili so obrat. Vodstvo gradbenih dol na Ljubljanici je uvidelo upravičenost njihovih zahtev in že takoj včeraj se je pojavil parni valjar na klancu pri mostu« ki ga bodo ublažili, kakor bodo uredili tudi dovoz na Linhartovi cesti. Morda bodo vzgledu ljubljanskih vodnikov nekoč sledili še naši šoferji, da bodo na enak ns-čin Izterjali ureditev naših pokrajinskih cest.
u— Zobni zdrftvntfk dr. MIlan Perk© do
24. t m. ne ordinira.
MOCN1 KINO »SOKOLSK1 DOM« V 6I6KI. — Telefon 33-87
Veleopereta v režiji Geze Bolvarvja
NE POZNAM A LJUBIM TE
Magda Schneider — Willy Forst
Predstave: v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob pol 7. in pol 9. uri.
Dopolnilo nov zvočni tednik. PRIDE!	PRIDE!
»S C A M P O L O«
Izvrsten damski Jazz - orkester »Slavček« (glej sliko) igra vsak večer v kavarni »LEON«.	4695
Iz Celja
e— Polkovna slavu V ponedeljek 38. t. m. bo slavil 39. pehotni polk v Celju svojo 6lavo ob obletnici zavzetja Črne po oddelkih celjskega pehotnega polka 1. 1919. Oh 9.30 bo pred spomenikom na dvorišču vojašnice kralja Petra spominska svečanost v čast padlim junakom 39. p. p., ob 10. pa bo tam bogoslužje in rezanje kolača. Popoldne bo na dvorišču vojašnice vojaška zabava, zvečer pa bo družabni večer v Narodnem domu.
e— Regulacija Savinje pri Celju. Banska uprava dravske banovine razglaša: V svr-bo čimprejšnjega pričetka regulacije Savinje v celjski kotlini je mestno načelstvo v Celju zaprosilo, da se izvrši vodopravna razprava v obsegu celotnega po gradbenem ministrstvu odobrenega projekta in sicer od km 20.433 (Tremarsko polje) do km 28.745 (Medlog) in da se uvede postopanje za razlastitev zemljišč in objektov, potrebnih za izvedbo regulacije v k. o. Medlogu, Liscah, Celju, Zagradu, Košnici in Tremerjah. Na to prošnjo je ban dravske banovine v Ljubljani odredil, da se nameravana regulacijska dela na Savinji izvrše kot banovinsko podjetje in da nastopi pri vodopravni obravnavi banovina kot koncesijonar. O tem r>e odredijo v smislu vodopravnega zakona :ta bivšo Štajersko z dne 18. januarja leta 1872. komisijonelne poizvedbe in razprave, zlasti tudi glede razlastitve za regulacijo potrebnih zemljišč na mestu samem, kakor sledi: /. 18. junija sestanek komisije ob
14.	pri Grenadirjevi brvi. Tehnični ogled regulacijske proge v območju občin Celja iln celjske okolice od km 28.75 do km 23.974 II. 19. junija sestanek komisije ob 9. pri km 28.745 na levem bregu Savinje. Ogled ;temljišč ob levem bregu Savinje v območju k. o. Medloga do meje k. o. Celja. Ob
15.	istega dne sestanek komisije pri km 28.745 na desnem bregu Savinje. Ogled zemljišč na desnem bregu Savinje v območju k. o. Lise do meje k. o. Celja. III. Dne
20.	junija sestanek komisije ob 8.30 ob meji k. o. Celja približno pri km 26.00. Ogled obrežnih zemljišč v območju k. o. Celja, Lise in Zagrada do Grenadirjeve brvi. IV.
21.	junija sestanek komisije ob 8.30 prt Grenadirjevi brvi km 23.974. Ogled proge Savinje na desnem bregu od km 23.974 do km 20.619 (tremarski železniški most). Ob 14. istega dne sestanek pri železniškem mostu v Tremerjah. Ogled proge Savinje ob levem bregu od km 20.619 do km 23.974. V. Dne 22. junija sestanek komisije pri cestnem mostu v Laškem ob 8. Ogled proge Savinje od ovinka Savinje pod Laškim pa do prvega železniškega objekta nad La-ikim. VI. 23. junija sestanek komisije ob i!, pri mestnem načelstvu v Celju. Zaključek in končni pregled komisijskega zapisnika, ki se bo sestavljal ob navedenih komisijskih dneh vsakikrat po izvršenem ogledu in končani razpravi s prizadetimi strankami. Predmetni načrti in seznami za razlastitev bodo do 17. junija med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu v Celju. K tej razpravi se pozivajo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno ban-$ki upravi v Ljubljani, upravni oddelek, do 15. junija, najkasneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sicer sma-tralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz člena 75. z. u. p.
e—- Cepljenje proti kozam v okoliški ob-Zini. Občinski urad za celjsko okolico poziva zamudnike in one, ki niso privedli 6vojih otrok ob določenih dnevih k rednemu cepljenju proti osepnicani (kozam), da privedejo te otroke v sredo 23. t. m. ob ]5. v občinsko pisarne na Bregu k cepljenju. Prav tako poziva vse trgovce in obrtnike s sedežem obratovališča v okoliški občini, da napotijo ta dan vse svoje vajence in vajenke k temu cepljenju. Kdor se ne ho odzval, bo strogo zasledovan po kazenskih predpisih.
e— Žrtve nesreč. V petek si je 361etnl drvar Jože Plešnik z Ljubnega pri delu s sekiro odsekal prst na desni roki. Istega dne si je 201etni dninar Alojz E*ih s Ponikve pri padcu s kolesa občutno poškodoval levo roko v zapestju. V škof j i vasi pri Celju je padel težak sod 381etnemu po-sestnikovemu sinu Francu Keršu na nogo in ga težko poškodoval. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— V poročilo o smrtni nesreči v Logarski dolini, ki se je dogodila v četrtek popoldne, se je včeraj vrinila pomota. Nesreča se ni dogodila pod slapom Savinje, marveč pri slapu Palniku v bližini Planinskega doma. Platanico, ki je povzročila tragično nesrečo, je voda polagoma premaknila, zaradi česar je težki hlod padel čez slap.
e— Nove srečke 111 razreda razredne loterije so prispele. Obnovite jih čimprej v podružnici »Jutra« v Celju
e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 ln 20.45 zvočni velefilm »Tunel« in zvočni
tednik, jutri ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter ▼ torek ob 16.15 in 20.30 dva zvočna filma v enem sporedu »Ognjena smrt« in nadaljevanje »Krog smrti«.
Iz Maribora
a— 56 novih sarrvaritanov sta dobili mariborska industrija in obrt. V sredo zvečer je bil v drvorani reševalne postaje v ma-rlboru zaključen samaritanska tečaj zavarovancev OUZD. Po izjpitfih., ki jih je večina napravila z odliko, so bila razdeljena diplomska izpričevala. Ta slovesmi treno-tek Je pozdravil v imenu OUZD upravitelj tukajšnje etepoziture g. Franjo Stenovec a lerpkm govorom in zahvalo vsem ka so omogočili in vodih tečaj. Predsednik RK g. dr. Jančič ee je v imenu Rdečega križa zahvalil obema adravndkoma predavateljema za njuno požrtvovalno delo in upravi ekspoziture OUZiD, ki je dala pobudo za tečaj, in upravitelju za organizacijo, nato pa je očrtaJ naloge in smotre saanaritamstva. Naposled se je še samari-tan g. Aljančič, nameščenec tvrdke »Zla-torog« v imenu V6eh tečajnikov iskreno zahvalil za to pridobitev predsedniku Rdečega križa, upravitelju mariborske ekspoziture OUZD in pa zdravnikom za trimesečni uspešni pouk in njuno požrtvovalnost. Omenil je, da sta bili prav industrija in obrt potrebni take izobrazbe, in izrazil nado, da za zavarovance OUZD ni bil to zadnji tečaj.
a_ propagandni odsek za V. mestni
okraj bo imel članski sestanek v torek 22. t. m. ob 20. v Mariborskem domu. Za člane propagandnega odseka je udeležba obvezna, vabljeni pa so tudi somišljeniki in prijatelji.
a_Veliki narodni tabor ob Severni meji.
Mariborska nacionalna društva prirede v nedeljo 17. junija skupen izlet k Sv. Križu nad Mariborom, že danes opozarjamo vsa narodna in sokolska društva na to veliko obmejno slavje in jih prosimo, naj na ta dan ne prirejajo svojih nastopov.
kolodvorska
RESTAVRACIJA
Maribor, glavni kolodvor, zopet odprta.
Z dne 20. maja 1934 je prevzel kolodvorsko restavracijo na glavnem kolodvoru v Mariboru g. Majcen Alojzij, restavrater s Pra-gerskega. Cenjenim gostom bo zopet po-streženo z mrzlimi in toplimi jedili ter z vsakovrstno pijačo.	4716
a_ Šahov®ki turnir za prvenstvo Maribora. v petek zvečer se je odigrala prekinjena partija profesor Stupan : dr. Li-paj, ki se je končala z zmago dr. Lipaja. Mladi Kukec je z močno igro v indijski obrambi porazil Golca, Lešnik pa je že v 30. potezi premagal Strnišo. Stanje po H. kolu: Kramer 2, dr. Lipa j, Kukovec 1 in pol, Lešnik 1 (1), Stupan, Sila, Lobkov, Lukež, Fišer 1. Tretje kolo bo v sredo 23. t. m. ob 20. v kavarni Central.
a— Dijaški kuhinji v Mariboru je poklonila ga. dr. Ravnikova iz dohodkov prireditve malih harmonikarjev 1000 Din, za kar ji izreka odbor prisrčno zahvalo.
a— policijski cestni red na današnjo nedeljo. ob priliki današnje birme v stolnici je predstojništvo mestne policije sporazumno z Zadrugo izvoščkov določilo naslednji policijski cestni red: Iz I. mestnega okraja, desno od Slovenske ulice, levo od Aleksandrove ceste iz U. okraja, iz III. okraja brez izjeme, iz IV. pa desno od Samostanske ulice je dovoz na Slomškov trg po Slovenski ulici, Gosposki in šolski ulici, odvoz pa po Gledališki ulici. Iz H. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz IV. levo od Samostanske ulice in iz V. brez izjeme je dovoz preko Glavnega trga po Stolni ulici, odvoz pa po Orožnovi ulici. Ta vozni red velja za vse avtomobile in druge zasebne vozove.
Iz Kranja
r— Zvočni kino v Narodnem domu v Kranju bo predvajal na binitooštne praznike krasen filma iz veselega dunajskega življenja. »Kralj valčka«.
Iz Tržiča
6— Kino Nadiiar bo predvajal v nedeljo sijajen film »Maratonskii tekači« z Bri-giito Helmovo, v ponedeljek pa izredno učinkovito senzacijo »Beštijo«. Predstave: ob 16., 18.30 in 20.30. Pri vseh predstavah: tednik in miška Miki.
Iz Kamnika
ka— Uničen ribji zarod. Zakupnik ribolovnega revirja Kapla vas - Zalog pri Komendi je pred 7 leti pričel gojiti postrvi v potoku Brniku, ki je izredno ugoden za gojitev postrvi. Ker so vsako leto pod strokovnim vodstvom banovinskega ribiča vlagali v potok postrvji zarod, so se ribe zelo razmnožile. V sredo popoldne pa so opazili v Kapli vasi, da je voda v potoku Brniku čisto bela in da plavajo po njej kosi apna. V vodo je brez dvoma prišla večja količina živega apna, ki je uničila ves ribji zarod v potoku v dolžini 8 km. Otroci so polovili v potoku 25 kg mrtvih in omamljenih rib in jih prinesli zakupniku ribolova, mnogo pa jih Je voda odplavila naprej ali pa so zastale med koreninami in grmovjem vzdolž struge. S tem je za daljšo dobo uničen ribolov v tem potoku. V soboto bo strokovna in uradna komisija na licu mesta ugotovila, kako je prišlo do okuženja vode z živim apnom in koliko znaša škoda.
ka— Kino Kamnik bo predvajal ob bin-koštih film lepega petja »Veliko kneginjo Aleksandro« s slavno Marijo Jeritzo. — Zvočna predigra!
Iz Hrastnika
h— Beda rudarjev. Ker delajo rudarj: samo po Sest š^totov na 14 dni in ker so ifihti plačani po 3« Din ter odpade na socialne dajatve okrog 50 Din, imajo za pol meseca komaj okrog 178 Din zaslužka Banska uprava Je poslala v zadnjem času »pet pol vagona koruznih izdelkov za hrastnlSke rudarske družine To pomoč
Na ostarel ost, tudi prezgodnjo, npltva Izredno ugodno termalno kopališče
Dolenjske Toplice
Vse leto odprto. Park, krasni izleti. Centralna kurjava, mrzla in topla voda v sobah. Zdravnik: dr. R. Rožič, dos. šefzdrav-nik Slatine Radencev. Pošta Toplice pri Novem mestu.
so nameravala razdeliti za binkošitne praznike, zaradi nekih ovir pa bo razdelitev izvršena šele po praznikih. Beda rudarjev ima usodne (posledice tudi za vse obrtnike. Mnogii obrtniki in trgovci, ki ne morejo izterjati dolgov pri rudarjih, so tudi potrebni pomoči, ki bi se dala Izvesti morda z odtpdsam davteov, da bi bili obvarovani propasti.
h— Narodnostrokovna zveza upriaori drevi ob IS. igro »Kajn« v Sokolskem domu.
h— Obrtno-trgovska nadaljevalna šola
zakftuči šolsko leto, ki je že 10. njenega obstoja, v nedeljo 27. t. m. z razstavo pismenih ln risarskih izdelkov vajencev in vajenfk v deški narodni šoli. h— Ponesrečena starka. Pri steklarni živi vdova steklarskega delavca Karodina Hoher, ki je stara že 80 let. Ker je brez pokojnine, se preživlja s prenašanjem pošte za steklarno. V sredo, ko je nosila s kolodvora pošto, pa jo je povozil neki kolesar. Sirota si je pri padcu zlomila nogo in eo jo morali prepeljati v celjsko bolnišnico.
h— Kino bo predvajal v nedeljo samo
ob 16.15 ln v ponedeljek ob 15.15 in 20.15 veliko aporeto »Diktator«. Dodatek tednik.
Iz Ptuja
J— izurjenost naših gasilcev. V naši
gasilski četi, ki ji predseduje šolski nad-eonnifk g. Cepuder, vlada zelo stroga disciplina, kar je pokazala tu d j zadnja javna gasilska vaja, ki se je vršila ob navzočnosti predsednika g. Cepudra in mest-ga komandanta majorja g. Manojloviča. Kot gasilni objekt je t}ila dominikanska vojašnica, odkoder so bile naipeljane cevi k Dravi. Ponovno se je kot zelo dobro obnesla motorna briagalna Magirus. Gasilsko vajo je vodil poveljnik g. Breznik. Naši vrli gasilci so pokazali, da so ob vsakem času in ob vsaki priliki takoj na svojih mestih.
j— Pisarna Združenja pekovskih mojstrov za srez Ptuj in Ljutomer Je v hiši Lozinškove pekarne, Hrvatski trg 4. •— Uradne ure dnevno od 8. do 12.
j— Oficirska čitalnica bo imela družabni večer na binkoštno nedeljo ob 21. v či-talniških prostorih. Igrala bo vojaška godba iz Maribora. Vabljeni rezervni oficirji in prijatelji!
j— Pregled živine, vozov in kole« za mesto Ptuj bo 26. t m ob 7. uri pri mestni klavnioi na Pristanu. Proti zamudnikom se bo najstrožje postopalo, živine in prevoznih sredstev, ki so že pregledani od vojaške komisije, ni potrebno ponovno voditi na pregled.
ZA NEGA KOŽE
Crema normal Crema sin grasa Crema univer-sal
LA TOJA
Te kreme vsebujejo učinkovite snovi iz svetovno znanega zdravilišča La Toja v Španiji; odstranjujejo pege, gobe itd., narede kožo svežo, mladostno. Gener. zastopstvo Chemotechna, d. z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
Srečke za III. razred
državne razredne loterije so dospele
in so lastnikom naših srečk od danes dalje na razpolago, da jih obnove pri podružnicah »Jutra«, oziroma v zavodih, v katerih so jih kupili.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Iz Novega mesta
n— Kino Dom v Sokolskem domu bo tpredvajal danes in Jutri, obakrat ob 18.30 in 20.30, zvočni film »Sestra Katarina«. Predigra Paramountov zvočni tedenik.
SODNA DRAŽBA
velike stanovanjske, enonadstropne hiše, v centru NOVEGA MESTA, v kateri sedaj obratuje v pritličju večje strojno podjetje, se vrši dne 4. junija ob 9. uri. Hiša, ki je pripravna za vsako manjšo ali večjo obrt, je opremljena z električno razsvetljavo in vodovodom. Ima prostorne kleti, dvorišče, ter poleg še nekaj manjših objektov. Vse podrobne informacije glede prodaje se dobe v Ljudski posojilnici. 4643
Iz Šmarja
tj- Namesto cvetja na grob pokojnega g. Ivana Gajšika, trgovca v Šmarju pri Jelšah, sta darovala gg- Ivan Beranič, trgovec iz Majšperka in Svan Belcer, trgovec lz Celja krajevni zadčiti dece vsak Po 50 Diin. Hvala!
Iz življenja na deželi
BLA.NCA. Majhna je ta vas ob Savi, a prav lepa. V narodni šoli imajo va&čanl postavljen ličen oder. Skoro bi človek mislil, da je v gledališču kakega mesteca Tu igrajo Blančani kot pravi gledališki igralci z zanosom in vnemo. Pa tudd učenci blanšfke šole so mojstri. V nedeljo 13. t. m. so proslavili Materinski dan. Dekla-marali so tako lepo, da so se prisotne mamice solzile. Sledil je ples dveh učenk ob spremljavi harmonike, ki jo virtuozno obvlada učenec osnovne šole. Ples je bil sam na sebi res mojstrovina. Seveda so morali ponavljati ln aplavza ni bilo ne konca ne kraja. Sledila je igrica »Sirota Jerica«. Na žalost Blanca nima elektrike ln oder je bil razsvetljen le s petrolejkami. Režija v rokah učiteljice Penkove je bila odlična. Sodelovalo je pri Igri 26 otrok, kar pomeni, da se Je ga. Penkova morala res truditi." — Kolo jugoslovenskih sester bo kmalu priredilo »Revčka Andrejčka«. Pridite ga gledat.
MOKRONOG. Te dni je bila vsa mo-krooošfka okolica prijetno imenadena. Prisil so iz Ljubljane Inženjerji ln pričeli meriti banovinsko cesto, ki drži d« trga. Banovina Jo namerava dvigniti, da Ji ne bo mogla Škodovati povodenj kakor lani, ko Je bil zaradi poplave prekinjen za pet dol vee proane* in Je trgovec g. Ferifeo tr-
Za spomladansko zdravljenje
■	čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA-CAJ-
■	BAHOVEC. Pristen je le, če nosi:
™ 1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA, 3. paket mora biti vezan in plombiran.
TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi:
»PLANINKA - ČAJ - BAHOVEC" iz LJUBLJANE
K.-g. pod Sp. br. 76. od 5. febr. 1932.
pel ogromno škodo ter prišel skoro ob premoženje. Cesto bodo tudi skrajšali in presekali ovinek, ki dr?i mimo Pucljeve krčme. Ker je ta cesta zelo prometna in vozijo po njej vozovi in avtomobili ter hodijo tudi pešci, saj je edina pot s postaje Bistrice v Mokronog, se pač vsi ljudje tega popravila zelo vesele in komaj čakajo, da prične banovina delo.
ZGORNJA šI&KA. Oder Narodnega prosvetnega društva »Vodnika« se je zaprl do jeseni. V nedeljo 6. t m. je bil zaključek seaone. Uprizorila se je enodejanka »Raiztresenca« in imeli smo petje, godbo in kuplete. Posebne hvaležnosti je bil deležen g. Reš iz Kranja zaradi svojih izvrstno prednašanih kupletov. Med veselim smehom je minil večer, želimo, da bi nas g. Reš prišel se kdaj obiskat. — 13. t. m. se je »Vodmik« spomnil tudi tistih, ki v svojem življenju največ žrtvujejo za naš blagor, naših mamic. Uvodni nagovor načelnika dramskega odseka je bil prežet od ljubezni in spoštovanja do matere, ki nas Je rodila. Sledile so pevske in violinske točke, za tem so pa našti najmlajši igralci pokazali, da Imajo smisel za oder in da ta čut v Zg. šiški še ne bo tako kmalu zamrl. Tudi z lepimi deklamacijami so se oddolžili svojim mamicam. Nazadnje Je društvo počastilo Jančičevo mater in Ji podelilo diplomo za zasluge materinstva, zakaj rodila je sedem otrok ter se spričo zgodnje smrti moža sama z delom svojih rok borila za obstanek svoje dece. Vizigojila jih Je dobro in izmed sedmih otrok dala društvu »Vodnika« šest agiil-nih članov, zaradi česar je društvo dalo priznanje tudi njenim sinovom, odnosno hčeri, ter Jim podelilo venec s trakovi. Da bi bilo še dosti takih mater, odnosno sinov in hčera, pa bo temelj društva »Vodnika« trden in nerazrušljiv.
Smrt stare nacionalne korenine
Nova Cerkev, 19. maja
V Novi Cerkvi pri Vojniku je po daljšem trpljenju v visoki starosti 91 le* preminil g. Franc Jankovič, obče spoštovani in daleč naokrog znani klobučarski mojster iz Vitanja, kjer je bila njegova hiša že za časa najhujših narodnostnih borb v takrat nemškem Vitanju vedno zavedno slovenska.
Pokojnik je bil oče upravnika zdravilišča Dobrne pri Celju g. Alojza Jankoviča in pred meseci umrlega dr. Franca Jankoviča, zdravnika v Mariboru. Čast pokojnikovemu spominu, preostalim pa naše iskreno sožaljel
Zadnja pot Kramberger jeve matere
Sv. Marjeta ob pesnici. 18. maja.
Ogromna množica ljudstva ee je zbrala pretekli ponedeljek dopoldne ob vaški meji, do kamor so globoko potrti otroci Jožko, Ratek. Elica in Emica pripeljali z avtom mariborskega mestnega pogrebnega zavoda svojo mrtvo mater go. Terezijo Kramber-gerjevo. Pokojnioo, ki je pred leti po smrti svojega moža prevzela sama gostilno, eo poznale vse Slovenske gorice, saj je bilo v njeni gostilni zbirališče vseh narodno zavednih in naprednih domačinov. Ko eo jo prejšnji teden prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je bila operirana, ni nihče slutil, da bo vsa pomoč zaman. Umrla je v starosti 54 let. Kako priljubljena je bila, je pokazal pogreb, kakršnih smo Šmarječani če malo videli. Bodi blagi pokojnici lahka
Ločite jeticne od zdravih!
Nedavno se je vršil pri nas prvi jugoslovenski proti tuberkulozni kongres, od 1». do 21. t m. pa praznujemo po vsej državi protituberkulozne dneve. V teh dneh naj se vsepovsod, zlasti po šolah, društvih, časopisju živo predočijo jetika in nje kužni
Eovzročitelji. kako se jih varujemo m ka-
o bolezen zdravimo.	.
Letos se ti dnevi vrše z glavno devizo: Ločite kužno bolne od zdravihl Ta klic Je prav na mestu, saj vidimo obolelega očeta ali mater, ki hira, kašlja in okužuje svoje otroke; vidimo bolnike, ki so ure in ure daleč z zadnjimi dinarji v žepih prišli iskat pomoči v bolnišnico, pa so odklonjeni, ket ni prostora: bolniki, ki so na najboljšem potu do zdravja, morajo prerano zapustiti bolniški zavod, ker vanj pritiskajo novi bolniki, a za drago klimatsko zdravilišče navadno ni sredstev. Neozdravljivi ietični brez doma: služkinje, brezposelni vseh vrst. ubožci raznih kategorij se vlačijo od hiše do hiše. od ene socialne ustanove do druge in povsod nehote trosijo bacile.
Kako naj bo borba zoper tuberkulozo uspešne ff a. le se toliko Se ozdravljivih bolnikov ne more redno zdraviti, ko toliki kužni viri — ozdravni ali neozdravni bolni — ostajajo med zdravimi ter ogražajo bližnje/	, . ,
Ali ni tudi finančno bolje, da se kuzm zgodaj izolirajo v primernih zavodih, ondi po veliki večini polagoma okrevajo, a neozdravni. če nimajo lastne sobe in primerne nege v lastnem domu, razmestiio po primernih azilih, kakor da nastajajo vedno nova obolenja, z njimi novi stroški, nova finančna bremena?	, ,
Jetika se bo omejila a) z zadostnim kruhom in zaslužkom; b) z možnostjo takoi izvedljive izolacije, kakor hitro je kužnost tu
Ozdravljivi »padajo ▼ specialne bolnišnice. ki so lahko hkratu ljudska zdravilišča. Kdor pa finančno more. naj gre v dražji klimatski sanatorij. Neozdravljivi brez pravega doma spadajo v zavetišča (azile) Za vse te zavode je treba denarnih sredstev: ta sredstva se morajo zbrati in centralizirati po banovinah. Vir: poseben davek le
za pobijanje tuberkuloze. Ta sklad upravlja zbor strokovnjakov sanitetne uprave, ftizeologov in lige proti tuberkulozi.
Bolje je, da se naposled že enkrat odločimo za radikalno pomoč, kakor da leta za letom dajemo podpore in krpamo po malem vedno nove vrzeli navadno brez trajnega efekta.
V Ljubljano (ali nje okolico) nujno spadata specialna avtonomna bolnišnica (d<iro za pljučno bolne) in manjše zavetišče. Nato pride na vrsto Maribor in druga mesta. Posvetovalnice (dispanzerji) morejo priti do popolnega razmaha šele potem, ko bo mogoče, da v njih nele svetujemo in delno zdavimo, temveč tudi odpošljemo bolnike tja, kamor jih je treba izolirati in potem zdraviti.
Program je jasen. Za njegovo dejansko izvedbo sta potrebna le resna pobudnost in krepak pogum. Zavihajmo torej rokave!
Incident na italijanski meji
Žiri, 19. maja.
Dne 11. t. m. je neka fašistična patrulja, sestoječa iz treh iaož. ustavila v bližini državne meje Petra Bevka, posestnika i* Laniš, občina Cerkno, okraj Gorica, ko je šel s svojo ženo Ivanko od nekega soseda
g roti svojemu domu. Medtem ko se Je
evk na poziv ustavil, se je njegova žena zbala, da je ne bi fašisti šikanirali, in je pričela bežati. Tedaj sta jo dva fašista ponovno pozvala, naj obstane, in pričela nato za njo streljati. Oddala sta nanjo šest strelov, od katerih se je žena nevarno zadeta zgrudila brez zavesti. Pripeljali so lo hudo ranjeno v bolnišnico v Idriji, kjvr je 13. t. m. umrla za poškodbami. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je bila žena noseča in da bi imela poroditi dvojčke.
Med tamošnjim prebivalstvom se govori, da so bil fašisti tedaj močno pijani in da so dejanje zagrešili pod vplivom alkohola. Toda nihče se ne upa javno o tem dogodku razpravljati, še manj kritizirati postopanje miličnikov.	_
Repertoar
DRAMA
Nedelja. 20. ob pol 21.: Slehernik na Kongresnem trsu. (V primeru slabega vremena ob 20.: Mojster Anton v drami.) Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 21. ob pol 21.: Slehernik na Kongresnem trgu. (V primeru slabega vremena ob 20.: Brajje Karamazovi v drami.) Izven. Znižane cene. Torek, 22.: Zaprto.
OPERA.
Nedelja. 20. ob 15.: Pri belem konjičkj na terasi hotela Tivoli. (V prime-ru slabega vremena ob 15. v operi.) Ponedeljek, 21. ob 15.: Gorenjski slavček na terasi hote-la Tivoli. (V primeru slabega vremena ob 20.: Gorenjski slavček v operi.) Gostuje gosp. Marij Šimenc. Torek, 22.: Zaprto.
Uprizoritev »Slehernika« pred nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu. Naslovno 'ilo-20 igra g. Levar. nastopa ves dramski an-sambl. operni zbor in orkester ter pevski zbor Glasbene Matice. Uprizoritev j& izredno veličastna, sedeži eo po 25. 20, 15 in 12 Din. stojišča po 6 Din. Kupite vstopnice ie prej. Prizorišče na Kongresnem trgu bo omejeno z zavesami. Dostop je mogoč iz Še-lenburgove ulice, dalje na sredi Kongresnega trga in iz Gradišča, kjer poslujejo posamezne blagajne. Začetek točno ob pol 21, konec ob 22. Ako ne bo »Slehernika« zaradi slabega vremena na Kongresnem trgu, se denar za kupljene vstopnice vrne na blagajni, oziroma se zamenjajo vstopnice za predstave v gledališču.
»Pri belem konjičku« v Tivoliju. Na teras? hotela Tivolija se bo uprizorila danes ob 15. ta izredno uspela opereta. V primeru deževnega vremena bo predstava v operi ob istem
jNMM.
Marij Šimenc, gost v »Gorenjskem slavC-ku«. Jutri gostuje v Foereterjevi operi »Gorenjski slavček« ob 15. na teiasi hotela Tivolija znani odlični tenorist Marij Šimenc. V primeru neugodnega vremena bo predstava v opernem gledališča.
Posetnike predstav na terasi hotela Tivolija opozarjamo na začetek obeh predstav točno ob 15. Blagajna začne poslovati ob stopnišču ia gradom Tivoli ob 14. Dostop na teraso je dovoljen od pol 15. dalje. V primeru neugodnee« vrenvena oredstavi na prostem odpadeta in občinstvo dobi denar za vstopnice povrnjen. Lahko pa jih zamenja za predstavi v gledališču pri dnevni blagajni od 14. daljie v operi. Cene sedežem za predstavi na prostem so no 25. 20, 15 in 1-Din. stojišča po 6 Din. Dostop na teraso ;ef dovoljen samo po glavnem tivolskem stopnišču za gradom, ne p« z dovoznih poti levo in desno hotela Tivolija.
ŠENTJAKOBSKO GLEOALISČR.
Začetek ob 20.15. Četrtek, 24.: Vražji Rudi. Sobota, 26.: Dama na slabem glasu. Zaključna predstava.
S PO R T
„Jutrova" štafeta po Ljubljani
Start in cilj v ponedeljek ob 17. pred Narodnim domom
Binkoštna štafeta za sJutrovo« prehodno darilo, bronast kip Matije Gubca, bo v ponedeljek popoldne zopet po več letih prizorišče ogorčene borbe za zmago med velikima domačima rivaloma Ilirijo in Primorjem. Ni še znano, v kakšni postavi bosta nastopila, sigurno pa je. da sta poklicala vse evo-Je najboljše moči in startata v najmočnejših postavah.
Ilirija bo brez dvoma poslala v borbo odlična brata Zupančiča, eprinterje Svetka, Ota-bala, Brj.netta,erednj,eprogaša Ostermana in Lejko itd.; sila Primorjašev pa bo brez dvoma slonela na odličnih sprinterjih Cerarju Fr., Kovačiču, Skoku, odličnih juniorjih Mal-nariču, šušteršiču in erednjeprogaših Sra-karju, bratih Žorga, Krevsu, Goršku itd. zdi se, da bo Primorje ob tej priliki razen preizkjšenih borcev Korčeta, 2gurj,a, Puti-nje in Tručla preizkusilo še nekatere novo moči, kakor Leskovška, Rannerja, Štoka, Perparja, Ceurdo itd., ki so že v tej eezoni pokazali razveseljiv napredek.
Borba bo zaradi izenačenosti ekip obeh klubov zelo oetna in napeta od starta do cilja, tako da upiavičeno pričakujemo, da bosta moštvi zastavili vse sile, da zrušita rekord 4:47.2 min., ki datira ie iz leta 1923.J
Ljoiibljaneko občinstvo, ki bo brez dvoma
v velikem številu spremljalo lepo propagandno borbo, se naproša, naj se ravna po navodilih rediteljev na predajah in ostane ob tekmovalni progi na hodnikih, da bo etafe ta lahko potekla normalno.
Prepričani smo, da se bo sloves prireditve po več letih spet dvignil in bo ta štafeta res propaganda za lahko atletiko - matico vseh športov.
Razsodišče, ki se zbira najkasneje pol ure pred pričetkom tekmovanja pred Narodnim domom, ie naslednje: vodja tekmovanja geom. Cerne. vrhovni sodnik VVindisch, etar-ter Ljin, sodniki na cilju in časomerilci Karba, Megušar, Kermavner, Sancin S., Bra dač; sodniki na predajah: 1. in 7. (pred pošto) dr. Alujevič. Keber; 2. (pred Schneider & Verovškom) Mihel, Pevalek: 3. (vhod v hotel Štrukelj) dr. Kuhelj. Stepišnik; 4. (leva stran Zmajskega mostu) Vidic, Potokar; 5. (ored Vodnikovim soomenikom) Cimperman. Kos; 6. (pred Prešernovim spomenikom) Gnidovec. Cek. Udeležba za vse delegirane sodnike obvezna. Naproša ee kolesarska sekcija Primorja. naj. določi pet kolesarjev, ki naj se javijo najkasneje pol ure pred startom pred Narodnim domom vodji tekmovanja geom. Černetm.
Dvakrat GAK: Primorje
in binkoštni turnir ljubljanskih klubov na Primorju
Danes in jutri se igrajo na igrišču Primorja tekme po sporedu*, kot smo že poročali. Na 6poroda sta predvsem obe veliki mednarodni tekmi GAK : Primorje, zraven pa še turnir štirih ljubljanskih klubov za pokal g. Hafnerja (ki je razstavljen v izložbi Petriček na Aleksandrovi ulici).
Točen spored obeh dni na Primorju je:
V	nedeljo: ob 14.30 Svoboda : Slog«, nato Jadran : Slovan, druga tekma turnirja.
V	ponedeljek: ob 14.30 oba poražena prejšnjega dne za žogo Primorja, nato zmagovalca prejšnjega dne za Hafnerjev pokal; ob 17.30 GAK : Primorje, rcvanša.
Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva
V Ljubljani na igrišču Primorja dne 26. in 27. t m.
Letošnje lahkoatletsko prvenstvo države za moštva bo prihodnjo soboto in nedeljo na igrišču Primorja. Oba ljubljanska kluba, Ilirija in Primorje, sta se temeljito pripravila in bosta skušala poslati na start svoji kompletni ekipi.
Primorje ima težko nalogo braniti ponosni naslov prvaka Jugoslavije v lahki atletiki za moštva, ker se pripravljajo za naskok na ta naslov ne samo zagrebška Vodilna kluba Concordia in Hašk, temveč tudi Ilirija, ki se organizira na tihem, pa tembolj resno.
Na startu se bo pojavilo ogromno število, okoli 200 tekmovalcev. Razume se, da bodo svoji ekipi vodili vsi državni rekorderji in dosedanji reprezentanti, kakor Krevs, Bručan, Starman, Kovačič Leon, Gabršek. žorga, Fric, Skok, Kovačič Alfonz, Slapar, Korče, šporn itd.
Oba kluba hočeta pokazati napredek in sadove dolgoletnega dela v lahki atletiki in zato bo borba v vseh disciplinah izredno ogorčena.
Ker se vrše letošnje balkanske igre v Zagrebu, si prizadevata oba ljubljanska kluba že sedaj, da pripravita čim večje število atletov, ki bi naj zastopali našo državo na Balkanijadi.
Ljubljansko občinstvo naj ta plemenita stremljenja podpre z velikim obiskom, saj mu ne bo žal obiska, ker se lahko pričakujejo z ozirom na napredujočo formo na-■ših atletov, odlični rezultati.
Tudi tekmovalne naprave Primorja bodo pripomogle, da bodo doseženi čim boljši rezultati.
Storememfca w**©tttetfi5*t pravil
(Službene objave sekeije ZNS.)
International Football Aseociation Board je spremenil §§ 12. in 17. pravil nogometne igre, kakor sledi:
V § 12. iznad? 6. odstavek, ki se glasi v novi etilizaciii: Igralec, ki je iz kateregakoli vzroka zapustil igrišče, se sme vrniti i igro le tedai. ko je žoga izven igre: pri povratku na igrišče se mora javiti sodniku.
Tolmačenje: Ako ee hoče igralec, ki je med igro zapustil igrišče, vrniti v igro. mora počakati, da se igra z znakom sodnika prekine in šele nato sme nazaj na igrišče. Vrne ee torej lahko, ako je žoga v outu, cor-nerju, po doseženem goto, ob izvajanju prostega strela itd., mora ee pa prej javiti sodniku. To velja tudi za igralca, ki zakasni pričetek igre. — Prestopki se kaznujejo z indirektnim prostim etrelom z onega mesta na črti. kfer je igralec vstopil v igro. pa čeprav tik gola. — Ako igralec pri nepravilnem vstop.] na igrišče zagreši še kak drug prestopek, n. pr. ako igra z roko ali napravi foiil. mora sodnik prisoditi direktni oro-sti strel; v takem primeru je igralec polog nepravilnega vstopa zagrešil še drug. težji prestopek proti pravilom igre in ee mora kaznovati s strožio kaznijo. Ako ee tak prestopek r>riT>eti v Va7enskem prostoru, je kazen seveda enaistka.
§ 17. ee pHai glas': Kazenski strel (enajst-ka) se more prisoditi neglede na mesto, kjer se fcoga nahaja v trenotkn prestonka — pri tem pa ie pogoj. da ie loga ob fasu pr^topka v igri.
Tolmačenje: Sodnik bo vsak prestopek kaznoval e prostim strelom z mesta, kjer je igralec zagrnil prestonek: če se je dogodil nresfooek § 9. v kazenskem prostoru, je ka-7Pn (^vedn enatetka.
International Board tolmači: Ak0 sodnik uklone igro zaradi nesportnega vedenia i pral ca. se nri«odi prosti strel nasprotni efranfci ne	na t«, ali ie bil nrestopofc
n<»vod ra izključitev ali samo za opomin do tifnega iflralca.
Pniasnilo: Ako igralec n. pr. žali sodnika, nasprotnega igralca, soigralca ali publiko, rvrokine sodnik igro. opomni oli izključi io-rplc* (kpk^Spp je pač bit prestopek) in nrieodi indirektni prosti strel.
Moštvo Primorja še ni definitivno določano, ker se pričakuje Janežičev prihod. Ce pride na dopust, bo moštvo nastopilo v postavi: Logar. Savo, Stanko, Zemljak, Bon-celj„ Prevolnik. Janežič, Pupo, Jež, Pepček, Zemljič, eicer pa igra na desnem krilu Šlam-berger.
GAK je snoči privedel s seboj teh 12 igra-čev: Jessenitschnik, Fritsch, Werbowscheg, Ritter, Fabian, Kovar, Grditsch, Adamek, Heubrandner, Reiter, Lube, Neinetz.
Vstopnina je kljub bogatemu sporedu popularna, člani kluba imaio ob pre^s;tvi izkaznice popust.
Navedene spremembe- so stopue v veljavo z objavo ZNS v »Sportieti« št. 887 z dne 11. t. m. in se pozivajo sodniki, da jih izvajajo, klubi pa, da opozore nanje svoja moštva. — Tajnik: Deržaj 1. r.
V nekaj vrstah. SK Ilirija nam sporoča, da ni prevzela za ponedeljek ;.eitme z GAK. Klub odklanja skupno prireditev zaradi najnovejših kazni svojih igralcev Varška, Unterreiterja, Sočana in Laha m še nekaterih ukrepov proti njej, za katere nalaga odgovornost Primorju, češ da ima popolno ingerenco na podsavez in večino v vseh podsaveznih odborih. Brez meritorne presoje teh razlogov smatramo, da je takšno stališče spričo sedanjih kritičnih in majhnih razmer v našem nogometu in športu sploh nezdravo in stvari škodljivo. Sodba o tem, kdo je odgovoren za kazni igralcev, pa spada pred drug forum, ki se bo gotovo še bavil z zadevo. Komur pa je do napredka in procvita vseh naših klubov in športnih panog, mora samo z obžalovanjem beležiti takšne pojave. — Zagrebški klubi imajo danes in jutri bogat spored. Gradjanski igra v Splitu (za pokal) in šibeniku, Hašk v Beogradu proti Jugoslaviji (za pokal), Concordia pa ie v gostih v Slav. Brodu.
Še enkrat Ilirija A : Birija B na starem Igrišču. Prvenstvena tekma s Cakovečkhn SK prihodnjo nedeljo bo prva tekma, ki jo bo odigrala Ilirija na novem igrišču v Stadionu. Med tednom bo povabila svoje članstvo in prijatelje na ogled velikopotezne športne naprave, ki nastaja na Stadionu. — Za slovo igrata na starem igrišču jutri, v ponedeljek ob 17.30 moštvi A in B Ilirije še eno tekmo. Obe prvi garnituri Birije sta zmožni odlične igre, v moštvih bodo tudi še Varšek, Unter, Lah, Sočan in Slapar, ki jim je podsavez pravfear izrekel zabrano igranja.
SK Birija v Kranju. Renomirano B moštvo Ilirije igra danes, na bankoštno nedeljo prijateljsko tekmo s Korotanom v Kranju. Za tekmo je v gorenjski metropoli živahno zanimanje, ker je tudi Koro-tan v dobri formi. SK Ilirija vabi člane in prijatelje, da spremijo moštvo v Kranj.
Moštvo Primorja v Tržiču. Danes bo komb moštvo odigralo prijateljsko tekmo s tukajšnjo Svobodo. Igra bo gotovo zanimiva in bo vsak prišel na svoj račun. Začetek predtekme bo ob 14.30, glavna tekma po ob 16
Motociklistlčne dirke razpisuje I. hrv. Motoklub v Zagrebu na praznik dne 31. t. m. oz v nedeljo dne 3. junila t. 1. na svojem dirkališču »Miramare« v Zagrebu. MK Ilirija vabi člane dirkače k prijavi. Hkrati bo ob tej priliki skupni izlet članstva v Zagreb. Točnejši razpis in pojasnila v tajništvu kluba. — Upravni odbor.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. dne 16. t. m.)
Suspendirata se do nadaljnjega Igralca Heber Herbert (SK Ptuj) in Lorbek Ka-rol (SK Zalog), dokler ne poravnata svojih obveznosti do prejšnjega kluba.
Verificira se s pravom takojšnjega nastopa (po § 16. uputstvaj za Mars, Ljubljana: Novak Vinko.
Dovoli se gostovanje igralcu Mekovcu Josipu v moštvu čakovečkega SK 20. in 21. maja v čakovcu
Kazenskemu odboru se izročijo igralci: Bertoncelj Stane (Primorje) in KlančDik Avgust (Hermes), oba zaradi prestopka na prijateljski tekmi Primorje : Hermes 13. maja; Klingenstein Karel (Mars) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Mars : Slovan 13. maja; Zupane Franc, Podkoritnik Franc, Fine Alojz (vsi Dobrna) in HiršI Franc (SK Zagorje), vsi zaradi prestopkov na brzoturnirju Sloge 10. maja v Zagor.iu; Stupica Leon (Grafika) in Trček Ciril (Korotan, Ljubljana), oba zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Grafika : Korotan 13. maja.
(Iz seje u. o. dne 16. t. m.)
Navzoči: Rybaf, Stanko, dr. Kosti, Novak, Logar. Jugovec, Dorčec. Skalar, Bu-Ijevič, Kuret, Zupančič, Vospernik, Kralj. Prijav Amaterja št. 58-34. s 4. maja pro-
ti izreku kazni Igralcem Jane Gvidu, Mr-zelj Ferdu ln Sušter Robertu, objavljene v službenih objavah k. o. 1. maja, se zavrne in potrdi izrek kazni po k. o.
Vzame se na znanje novi odbor Svobode, Vič: predsednik Jugovec Franjo, tajnik Logar Stane. — Nadalje se vzame na znanje sprememba imena Svobode, Vič v Svobodo, Ljubljana.
Dopis Dobrne z 18. aprila se pošlje JNS za ministrstvo za telesno vzgojo naroda s priporočilom.
Na podlagi prijave ss. Jordana, da klubi ne določajo stranskih sodnikov k prijateljskim tekmam, se sklene, da so klubi dolžni postavljati tudi k prijateljskim tekmam primerne osebe kot stranske sodnike (stari morajo biti najmanj 18 let). Vsak zadevni postopek se bo kaznoval kakor prestopek pri prvenstvenih tekmah.
Uvede se postopanje proti Bratstvu zaradi dostave nepravilnih slik igralcev za izkaznice za polovično vožnjo.
Dopis Birije s 14. maja v zadevi dovoljenja igranja kaznovanemu igralcu Slaparju Francu 20. in 21. maja v mednarodnih tekmah v Pečuhu se vzame na znanje in pošlje JNS.
Prijava Ilirije s 25. aprila zoper ss. dr. Planinška ni utemeljena in se ustavi postopanje proti njemu.
Odredi se odigranje nove prvenstvene tekme ISSK Maribor : Ilirija, ki je ostala dne 8. aprila nedovršena, in sicer iz naslednjih . razlogov: Po § 7 pravil saveznih prvenstvenih tekem se mora odigrati podaljšek v roku enega meseca, po tem roku pa le v primeru, če so utemeljeni razlogi, da se podaljšek v določenem roku enega meseca ni mogel odigrati.
Utemeljenih razlogov ni, ker se je zadeva obravnavala nad en mesec Ie zaradi pismene vloge Birije z dne 14. aprila, torej enega udeleženca, ki je bila sestavljena tako, da se naprti ISSK Mariboru krivda za prekinitev. LTgotovilo pa se je po točni preiskavi in na podlagi dodatne vloge Ilirije s 25. aprila t. 1., da ni nikaka krivda ISSK Maribora. Tako je eden od udeležencev povzročil še nepotrebno postransko preiskavo, kar se ne more smatrati kot utemeljen razlog. Zato je treba odigrati novo tekmo in p. o. naj določi na prvi seji nov termin.
Ustavi se tudi postopanje proti ISSK Mariboru zaradi incidentov na prvenstveni tekmi ISSK Maribor : Birija 8. aprila v Mariboru. Utemeljitev: ISSK Maribor je poskrbel za 'zadostno rediteljsko in varnostno službo, toda publika je bila zrevol-tirana zaradi odločbe odbora za delegiranje sodnikov, ki ni upošteval sporazuma, da sodi ljubljanska tekmo ljubljanski sodnik, mariborsko pa mariborski, temveč je delegiral ljubljanskega sodnika. Nadalje so igralci Birije dan pred tekmo v radiu med drugim govorili o rezultatu v Mariboru. Policija in rediteljstvo je takoj napravilo red na igrišču ter bi se tekma lahko odigrala do konca. Zaradi tega ne zadene ISSK Maribora nobena krivda za izgrede na tej tekmi, in se ustavi postopanje proti njemu. — Tajnik I.
(Seja k. o. dne 17. maja 1934.)
Navzoči: dr. Kosti, Logar, Pogorelec. dr. Dougan, Tomšič, Bucik.
Kaznuje se po § 36 in 18 kaz. prav. igr Kos Hinko, Hermes, z dvomesečno zabrano igranja; kazen mu poteče 19. julija t. 1. Suspendira se po § 55 kaz. prav. igr. Ber-var Emil, SK Zagorje. — Kaznuje se po ! 18 kaz. prav. v zvezi s § 14 kaz. prav. igr. Regancin Karel. Sloga - Zagorje, s 14-dnevno zabrano igranja; kazen mu poteče 1. junija t. 1. — Kaznuje se po § 31 kaz. prav. igr. šoner Albin, Dobrna, s 14-dnev-no zabrano ifjranja; kazen mu poteče 1. junija 1.1. — Kaznuje se po § 31 kaz. prav. igr. Močnik Stane, Hermes, s 14-dnevno zabrano igranja; kazen mu poteče 1. junija t. 1. — Kazenska zadeva igr. Dvoršaka Jakoba, Svoboda-Maribor in igr. Debelaka Ivana, Mura, se odgodi na prihodnjo sejo, da dospe zapisnik o zaslišanju. — V kazenski zadevi Svoboda-Maribor : železničar dne 1. aprila t. 1. se sklene zaslišati igr. Drevenška Vilija, Svoboda-Maribor. — Uvede se kazensko postopanje proti igralcem: žitnik Luce, Birija, Stupica Leon, Grafika, Trček Ciril, Korotan-Ljubljana, Zupan Franc, Podkoritnik Franc, Fine Lojze, vsi Dobrna, Hiršelj Franc, Zagorje, Bertoncelj Stanko, Primorje, Klančnik Avgust, Hermes, Gomolj Stanko, Maribor, Klingenstein Karel, Mars, in Flis, Disk. — Kaznuje se po § 25 kaz. prav. igr. Konič Josip, Maribor, s šestmesečno zabrano igranja; kazen mu poteče 19. novembra t. 1. — Kaznuje se igr. Varšek Milan, Birija, po § 25 kaz. prav. s tromesečno zabrano igranja; kazen mu poteče 19. avgusta t. 1. — Kaznuje se po § 18 kaz. prav. igralec Lah Aleksander, Ilirija, s tritedensko zabrano igranja; kazen mu poteče 8. junija t. 1. — Kaznuje se po § 18 kaz. prav. igr. Priveršek Anton, Maribor s 14-dnevno zabrano igranja; kazen mu poteče 1. Junija t. 1. — Kaznuje se po § 18 kaz. prav. igr. Sočan Julij, Birija, s 14-dnevno zabrano igranja; kazen mu poteče 1. junija t. 1. — Kaznuje se po § 36 kaz. prav. igr. Unterreiter Josip, Ilirija, z dvomesečno zabrano igranja; kazen mu poteče 19. julija t. 1. — Tajnik m.
Emone. — (Bazenska Sekcij3). Danes ob
10.30 redni trening za članice na starem igrišču. V garderobi morajo biti vse ob 10. V primeru morebitne tekme s Korotanom morajo biti pripravljene: Zaje I, Anči, Silva, Joža, Slapar, Štefka, Vlasta, Elza, Poldi in Milica. Oprema bo belo-zeleno. Za ponedeljek naj iste igralke računajo s tekmo proti Korotanu v Kranju. — (Lah-koatletska Sekcija). Popoldne ob 17. je na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju trening za vse tekače in za predaje štafet. Istočasno je tam sestanek zaradi »Jutro-ve« štafete za tele: Svetek, Slapar, Pfel-fer, Rihar, Lejka, Osterman, Senčar Leopold, Stegu, Vildman, Zupančič, Sporn. Važno.
SK Jadr«n. Danes ob 15. naj bodo na igrišču primorja igrači: Markič (Burger), Oven, Kiselj, Verbič, Marolt, Lipovšek. Kocjan, Brcar, Rrinček, Modrijan, stran-
ski sodnik Lukežič, gospodar opremo.
SK Svoboda - LJubljana. Za današnjo pokalno tekmo s Slogo naj bodo na igrišču Primorja ob 14.: Zupet, Zemljak, Kamn»-kar, Habiht I in n, Povh, Babnik, Petrič, Vinšek, Jakše, Sam ar, škerjanc, Ribi«, Pole; stranski sodnik šušterič. — Tekma se začne točno ob 14.30 ln ne ob treh. — Isti igralci igrajo drugi dan, in sicer za primer zmage drugo predtekmo, za primer poraza pa prvo ob 14.30. — Tajnik I.
SK Slavijo. Rezerva se zbere za današnje gostovanje ob 12.45 pred »Evropo« pri avtobusu. Fajon, Keše, Kuharič, GJuran sigurno!
SK Zalog-, v ponedeljek ob pol 1«. igramo na Biriji prijateljsko tekmo s komb. moštvom Birije. Nastopijo: Juvančič, Ce-rar, Ambrož, Boben, Kocjančič, Kralj. Jo-ško, Jaka, Stane, Edi, Hans; rez. Hus in Završnlk.
Napredek šolstva v češkoslovaški
Zanimivo predavanje na zborovanju našega učiteljstva
Ljubljana, 19. maja
Današnje veliko učiteljsko zborovanje ni bilo zgolj lepa stanovska manifestacija, današnji zbor, ki se ga je udeležilo 5 sre-skih društev JUU: za mesto Ljubljano, za ljubljansko okolico vzhodni in zahodni del in iz srezov Litije ter Kamnika, je bil iskren izliv simpatij, ki jih goji naše uči-teljstvo za severne brate po znanem geslu: Zvestoba za zvestobo! Razen učiteljev so se udeležili zbora v Unionu, ki sta ga priredila J C liga in ljubljanska JUU. tudi češkoslovaški konzul g. inž. Ševčik, za našo univerzo dr. Ozvald, za profesorska društva g. Zavrtanik in dr. Čermelj, za me-ščansko-šolske učitelje, ravnatelj g. Hočevar; navzočih pa je bilo tudi mnogo znanih delavcev na polju JČ pokreta, med njimi tudi nekateri odborniki JC lige v Zagrebu, ki so dospeli v spremstvu predavatelja g. prof. Saliha Ljubunčiča.
Zborovanje sta otvorila predsednik JČ-lige dr. Egon Stare in predsednik JUU g. učitelj Lojze Mlekuž. Nato pa je g. prof. Ljubunčič referira' o napredku šolstva v ČSR. Znani pedagoški pisatelj je predaval v srbohrvaščini o vtisih ekskurzije v ČSR. ki je nedavno posetila mnoge učne zavode v Bratislavi. Zlinu. Brnu, Pardubicah, Hradcu Kralovem. Pragi Budjejevicah in tudi nekatere podeželske šole. To ekskurzijo jugoslovenskih učiteljev je vodil predavatelj, ki je posnel mnogo lepih in poučnih posnetkov, ter jih je uporabil v svojem referatu. Iz njegovega oredavanja do-snemamo:
Pred vojno je bilo šolstvo v ČSR že močno razvito. Slovaki in pa Podkarpatska Rusija. ki so stali pod vplivom Budimpešte pa so bili seveda zapostavljeni Zato pa kaže razvoj šolstva v republiki v zadnjih 15 letih močan razmah. Danes imajo 2 milijona osnovno šolske dece in 50 000 osnovno šolskih učiteljev
Z isto vnemo kakor za osnovno šolo skrbi republika za ostalo šolstvo Proračuni, ki so namenjeni strokovnemu šolstvu, so v zadnjih letih sedemkrat večji, kakor pa so bili v prvih letih po ustanovitvi republike. Samoobsebi pa je razumljivo, da posvečajo isto pozornost tudi kmetijskim šo-
lam. Jugoslovanska mladež sili povečini v srednje šole. Mladina naših severnih bratov pa se oklepa predvsem strokovnih šol. Eden glavnih češkoslovaških šolskih reformatorjev je tudi našim pedagogom poznani dr. Vaclav Prihoda. Izšel je iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, po svojih delih pa je zdaj svetovna osebnost in je poznan prav tako tudi v Ameriki.
Reformirana enotna diferencijalna šola v ČSR obsega danes naslednje štiri stopnje: 1. osnovno (štiri do pet let); 2. meščansko (štiri leta); 3. višjo srednjo (4 leta) ter visoko (po naše univerza z vsemi fakultetami). Meščanska šola. ki je tako kakor tudi druge šole razdeljena v več tipov, pa ne uči mladine za izučene obrtnike, temveč jih le seznanja z obrtno in industrijsko znanostjo. Domala v vseh šolah ČSR je uvedena delovna metoda.
S številnimi diapozitivi je tolmačil gospod Ljubunčič svoje predavanje, prikazal je vrsto modernih šolskih stavb, koder veje prava domačnost: učenci imajo svoje čitalnice, združujejo se v zemljepisnih, pri-rodopisnib in drugih krožkih. Pri pouku ne uporabljajo več zastarelih in okostenelih čitank, temveč uporabljaoj le mladinske liste in razredno štivo.
Sodobne šole so mladim državljanom resnični — drugi domovi. Takemu narodu je tudi zagotovljeno prvo mesto med nai-kulturnejšimi državami. Mnoge bi sicer lahko zavedli, da se mladina s tem le ma-šinizira in uniformira. Pa je češkoslovaško šolstvo daleč, predaleč od teh zablod. Sam dr. Prihoda trdi v svojih spisih, da ima reformirana šola za vodilno smernico vzgojo k skupnosti. Upravičeno zato ugotavljajo naši severni bratje, ki stoje na čelu šolske preosnove: Mi individualiziramo, da socializiramo! Predavanje dr. Ljubunčiča, ki je tudi sam izšel iz vrst osnovno šolskega učiteljstva, je prineslo mnogo k spoznavanju šolstva naših severnih bratov. Za svoja izvajanja je žel toplo zahvalo številne publike ter predsednika JČ lige dr. Sta-'?ta in predsednika JUU g. Mlekuža. Zatem pa se je vršilo do 13. ure zborovanje, na katerem so razpravljali člani JUU o internih učiteljskih zadevah.	—nč—•
Sokol
Službeno te LNP. Prvenstvena tekma Rapid : Celje ee odgodi na 27. maja. Podpredsednik I.
Službeno iz OZDS. Za današnjo tekmo Bratstvo : Griin-Weiss se delegira ss. Mahkovec.
ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). V binkoštni »Jutrovi« propagandni štafeti po Ljubljani nastopijo naslednji atleti: brata Cerar, brata žorga, Leskovšek, Gor-šek, Skok, Trucl, Ranner, Stok, Perpar, Kovačič Alfonz, Czurda, Krevs, Malnarič, Sušteršič, Srakar F., Putinja, Korče in Žgur. Nastop je za V3e imenovane obvezen. V slačilnid — posebni sobi restavracije Emone — morajo biti najpozneje ob 16.15 in prinesti s seboj čisti dres in hlačke ter copate. 03tali sekcijski člani naj se javijo pred Narodnim domom vodji tekmovanja geom. černetu, najpozneje pol ure pred startom, da jih bo razdelil po predajah ln na progi kot kontrolne In reditelj-ske funkcionarje. — (Nogometna sekcija). Blagajniško službo ob 14. dalje vršijo: Vr-hovnik, Djuro, Gostiša, Sketelj ml.. Križ. Vrhovni reditelj Gerzetič. Reditelji; Fuks. Rakič, Erbežnik, Lovrač, Klančnik, Ban-čič, Zaje. Bašin R., Brodar, Skrl. Stranski sodniki za glavno tekmo: Mrdjen, Bre-skvar. Ligino moštvo naj bo v garderobi ob 17. Slamič. šlamberger, Pišek n. sigurno. V ponedeljek ob 9.30 naj bo na igrišču prvo juniorsko moštvo zaradi trening-tekme.
SK Birija. Seja upravnega odbora bo v torek ob 20.30 v damski sobi kavarne
Sokol na Taboru bo imel letošnji telovadni nastop prvič pri umetni razsvetljavi v sredo 30. t. m (pred praznikom) ob pol 21. na letnem telovadiišču na Taboru. že misel samo, da b0 vsakoletni obračun dela v sokolski telovadnici zvečer, bodo ševilni prijatelji sokolsikega Tabora gotovo z veseljem pozdravili in se polno-števiLno odzvali vabilu Sokola I. za 30. t m. Poleg tega je vredno posebnega poudarka še dejstvo, da bo ta nastop tudi v tehničnem pogledu nekaj povsem novega v razliko od dosedanjih bolj ali manj šablonskih nastopov. Nastopijo vsi oddelki z novimi, zeLo učinkovitimi točkami, ki bodo v luči reflektorjev gotovo prišle do polne veljave. Omenjamo med drugim zelo posrečeno telovadno skladbo »U novy život« po istoimenski kompoziciji br. Jos. Suka in pestie, raagibane lahkoatletske vaje, ki jih bodo izvajali vsi telovadni oddelki Sokola I. Zasledujte podrobna poročila v droevinem časopisju. V sredo 30. t. m. pa na svidenje na Taboru!
Sokol v Litiji je prejšnjo nedeljo uprizoril Dobovišikovo bunko »Radikalno kuro« Glavno vlogo je dovršeno podal Zelo An-želj in je res glavna zasluga njegova, da je burka tako uspela. Izvrstno je kreirala njegovo soprogo Tičeva Jelenca. Tonči Jelnikarjeva in gost iz šmartna Ciril Hauptman kot mlada zaljubljenca sta žela za svoj pevski duet kar pri odprti sceni zasluženo pohvalo. Istotako njegov sluga Jaka v osebi br. Turne in sobarica Marnova Anica, ga. Ronkova kot vesela vdova in Mara Kolbetova kot subreta Etelka sta z uspeMm nastopom povzdignili uprizoritev. Tudi Lado Mazekov kot zdravnik in Jože Vizler kot slatinski bon-vivamt sta se uveljavila. Enako so ostali pripomogli, da je bila burka nad pričakovanje efektna, kar je tudi nemala zasluga br. Lajovica M&Ksa, ki je pevsko na-študiral vse točke in dovršeno spremljal na klavirju. Kakor se čuje, nameravajo igralca igro ponovili v idilični Ivančni gorici.
V okvir sarajevskega pokrajinskega izleta spada tudi prenos bakle hvaležnosti iz Sarajeva na grob kralja Petra Osvoboditelja v Topoli. Gorečo baklo bo prenašala sokolska štafeta od vasi do vasi na 355 km dolgi poti. Za prenos je določen 2. junij, ko bo iz Sarajeva v popoldanskih urah ob streljanju topov in možnarjev ter zvonjenju zvonov odhitel proti Topoli prvi tekač, da jo odda naslednjemu. Določenih je več tisoč bratov in sester, naraščaja in dece, da ponesejo baklo vse bliže in bliže na grob junaškega kralja, kjer bo pričakoval štafeto starešina sarajevske župe z zbranimi starostami ostalih šestero žup, ki so obvezne sodelovati na sarajevskem zletu, pa tudi ves odbor sokolskega saveza. Starešina bo baklo v imenu vsega So-kolstva položil na grob kralja Osvoboditelja. Istočasno z baklo bo Štafeta ponesla tudi posebno vabilo kralju Aleksandru za sarajevski zlet. štafeta bo tekla od Sarajeva preko ViSegrada. Užic, čačka in Kragujevca na Oplenac. Posebna sokolska komisija je že prepotovala vso pot in točno ukrenila vse potrebno v zvezi z lokalnimi sokol akimi činitelji, da bo potek štafete točen in neoviran. Pot štafete bo vodila tudi preko raznih gora ln višin, zla-
sti v območju sarajevske župe, preko Romanje planine, Glasinečke planote, preko Semeč planine strmo navzdol v Višegrad in preko šargana v Užice. Povprečna dolžina za poedinega tekača bo znašala okrog 200 m.
bremenski pregled
Dobili smo znatnejšo ohladitev, dasi samo za krajšo dobo. Uveljavila pa se ni po predipisu srednjeevropskega vremenskega pravila na dneve ledenih mož, marveč malo kasneje, kar je popolnoma v skladu s statistično ugotovitvijo, da se majske mrzle reakcije pojavljajo blizu tako pogosto tudi na dnigačme datume kot na slavne mrzle svetnike. Sicer pa naša ohladitev ni bila nič posebnega; slani se na srečo ni nikjer približala.
Hladna reakcija je bila združena z nenavadnim razširjenjem atlantske depresije, potujoče preko severne Skandinavije proti vzhodu; čez nedeljo se je ta oceanski ciklon nagLo vračal na široko proti jugu in v ponedeljek se je razprostiral že preko vse srednje Evrope, njegovo središče pa se je pomaknilo nad Dansko ter do torka zlezlo že nad Baltiško morje. Of-kJonski vetrovni vrtinec je vrgel preko Anglije, Francije in Nemčije hladne zračil« mase, ki jih je depresija potegnila xa seboj prav s severnih predelov Atlantskega oceana; bile so tako mrzle, da so v ponedeljek na škotskem in na nekaterih otokih severno odomdod prinesl« sneg eeio ob morski gladini. Na nadaljnjem potH se je ta mirzli zrak s severnega oceana sicer nekoliko segrel, a vendar je na svojem prodiranju čez srednjo Evropo ob zadevanju na tople tamkajšnje zračne mesO povsod povzročil veliko pooblaščitev, potem pa obilo dežja, K nam je deževna fronta prodrla v torek zjutraj in se v toku torka pognala še dalje čez srednje FVv dunavje ter prinesla dežja tudi tem, zaradi suše že silno prizadetim deželam.
Bilo je videti, da se bo po tem dežju ta znatni ohladitvi vreme za nekaj časa popravilo in v sre-do je kazalo skoro na lepo. Toda brž se je znova pojavil močan ju*-nozapadoi veter z oblaki od Jadranskega morja, znamenje, da je na pohodu nova depresija z Oceana. Njeno središče je bilo postavljeno v STedo nad Severnim mar-j*»m ob Angliji, njen vpliv pa se je čea četrtek razširil preko vse srednje Evrope, in povzročilo novo deževje, ki se fe pri nas raztegnilo še na petek, ker se je atlantski depresiji v pomoč razvila posebna sredozemska depresija, ki to sprožila deževno in vihamo vrom« ria«® ob Jadranu.
Toda v teku petka se je med obema depresijama nad srednjo Evropo razširil visok zračni tlak in v njem se je razvil manjši anticiklon, ki pa se je v soboto ola« 6il Ln povečal ter nam naklonil prav lep dan, z rahlo obnovo nevihtnega razpoloženja. Vremenski značaj pa je ostal nemiren; nad Oceanom gospodari še vedno mogočna depresija, le malo odrinjena proti severu; podoba je, da ne moremo še računati s stanovitnim vremenom.
Lepše vreme je imela ta teden Rusija: adaj je že tako razmerje, da so imeli nekateri kraji tamkaj na pr. v petek n* spodnjem Povolžju najvišjo toplino v vsei Evropi. Seveda zaradi tega, ker tamkaj gospodari mogočni anticiklon.
*
Gospodarstvo
Potreba nadaljnjega znižanja obrestne mere
Narodne banke
Kakor znano, je Narodna banka letos v februarju, potem ko je njena obrestna politika povsod v državi naletela na naj-ostrejšo kritiko, znižala svojo diskontno mero, toda le za komaj pol odstotka na 7 odst. 2e v februarju smo to znižanje označili kot docela nezadostno in smo izrazili mnenje, da mora biti to le prvi korak k nadaljnjemu zniževanju obrestne mere, odnosno da bo temu prvemu koraku moralo v kratkem slediti ponovno znižanje. To pričakovanje pa se žail ni uresničilo. Jugoslavija je danes v Evropi še vedno država z najvišjim diskontom. Celo v Rumu-niji znaša diskontna mera samo 6 odst., na Madžarskem 4.5 odst., v Poljski in Avstriji .5 odst., da ne govorimo o zapadnoevropskih državah, kjer se giblje na višini okrog 3 odst.
Ker je visoka obrestna mera v naši državi za vse gospodarstvo, zlasti pa za denarne zavode, ki so potrebni pomoči, najtežje breme, zato moramo ponovno izraziti zahtevo, da se čim prej izvede nadaljnje znižanje diskontne mere Narodne banke. V "treh mesecih, odkar je bilo izvedeno prvo znižanje, se je izkazalo, da je tudi 7 odst. diskont nevzdržen, zlasti za one denarne zavode, ki imajo večje kredite pri Narodni banki, in to so predvsem zavodi, ki so pod zaščito. Naši denarni zavodi v sedanjih težavnih razmerah v resnici ne morejo več nositi bremena visokih obresti za kredite pri Narodni banki in se skušajo čimprej otresti tega bremena. To nam potrjuje stalno nazadovanje meničnih posojil pri naši Narodni banki. Ta menična posojila so namreč padla že na 1600 milijonov, medtem ko so še v začetku lanskega ieta znašala okrog 2100 milijonov, Lom-bardna posojila pa so se v istem času zmanjšala od 343 na 235 milijonov. Situacija na našem denarnem trgu je torej taka, da že sama na sebi zahteva znižanje diskonta in je odpadla prav vsaka nevarnost, da bi nižja diskontna mera povzročila zopet naraščanje kreditom.
Narodna banka »e nadaijojeaM sviiaaiju diiskomta iasdi ne ba-ani morda zaradi situacije na denarnem trgu, temveč edino zaradi tega, da lahko z visoko obrestno mero doseže tak poslovni uspeh, ki ji bo omogočal, da poleg izplačila dividende nadalje odpisuje svoje dutoiioze. Kakotr zmano je morala Narodna banka samo v zadnjih dveh letih odpisati za 114 milijonov Din sumljivih terjatev in najbrž njene izgube še niso docela pokrite. Da si ustvari možinost nadaljnjih odpisov, zato očividno drži nadalje tako trdovratno svojo visoko obrestno mero.
V glavnem gre torej pri vprašanju obrestne mere Narodne banke za sanacijo
njenih izgub; ta sanat	pa se vrM
predvsem na breme onih denarnih zavodov, ki so dolžniki Narodne banke in Ji morajo plačevati visoke obresti, čeprav so sami pomoči najbolj potrebni. Kajti od približno 900 milijonov kreditov, ki Jih imajo denarni zavodi pri Narodni banki odipade preko 000 milijonov na kredite onih denarnih zavodov, ki so pod zaščito. Talko smo v naši državi prišli do paradoksne situacije, da morajo zaradi kreditne krize hudo oslabljeni denarni zavodi s plačevanjem visokih obresti največ prispevati k sanaciji Narodne banke, medtem k0 v drugih državah obratno novčanične banke prispevajo največie žrtve za sanacijo privatnih denarnih zavodov. Upoštevati pa je treba, da Narodna banka nI morda utrpela svojih izgub zaradi kreditiranja denarnih zavodov, temveč večinoma pri kreditih, ki jih je neposredno dajala posameznikom ali posameznim tvndikam.
Pri tej priliki se moramo zaradi tega dotakniti zahteve, kd se ponovno čuje 1» vrst naših gospodarskih krogov in ki gre za tem, da bi Narodna banka neposredno kreditirala gospodarstvo. laku šoja zadnjih let, zlasti pa iagube, ki jfih je Narodna banka utrpela pri takih kreditih, tam do-katzeuje, da je talka kreditna politika napačna in da je pravilmo le načelo, ki bo ga osvojile vse napredne novčanične banke, d« dajejo eskontne kreddte le denarnim zavodom, odnosno da dajejo posameznikom in tvrdkam kredite le preko bank in denarnih zsavodev.
Zaradi visoke obrestne mere Narodne bamlke so pa v zmatni meri prizadeti tudii vlagatelji Zlasti banke, kd so pod zjašfci-to, ne morejo več plačevati visokih obresti za kredite pri Narodni banki in uporabljajo sredstva, ki jih dobivajo od likvidacije starih naložb, predvsem za od-pflačila svojih dolgov pri Narodmi banM, namesto, da bi Jih porabili za izplačila vlagateljem.
V zvezi s podvojenim prizadevanjem, ki ga kažejo v zadnjem času naši merodajni faktorja za sanacijo naših kreditnih razmer, bo treba vnedar enkrat kreditno politiko naše Narodne banke temeljito reformirati. Zlasti bo treba čim prej izvesti občutnejše znižanje diskontne mere Narodne banke. Napraviti se mora konec dosedanjemu pogrebnemu naziranju, da mora Narodna banka zaradi utrpelih izgub, ki jih je sama zakrivile, držati pretirano visoko obrestno mero. Ce obstojajo še neodpisane izgube, potem jih naj Narodna banka odpiše predvsem iz dobička, ki ga sedaj rezervira delničarjem za dividendo.
Jugoslavija v luči mednarodne statistike
(Glej »Jutro« 31 marca, 8., 22. in 29. aprila)
X.
Hranilne vloge.
Nekako merilo za blagostanje narodov je med drugim višina hranilnih vlog pri denarnih zavodih, ki odpade povprečno na prebivalca dotiene države. Seveda pa je tu treba upoštevati tudi ra7Jike o načinu nalaganja orihrankov. V državah, kjer po običaju in po tradiciji nalagajo široki sloji prebivalstva svoje prihranke bolj v vrednostne papirj (bodisi v državne ali industrijske obligacije), je stanje hianilnih vlog. ki odpadejo povprečno na prebivalca dotične države, manjše, kakor morda v kateri drugi državi pri enakem razvoja blagostanja, kjer je bolj ■udomačen običaj, nalagati prihranke v denarne zavode. Vsekakoi pa je poučna naslednja primerjava, ki jo objavlja »Vestnik« Saveza jugoslovenekih hranilnic glede višina hranilnih vlog, ki odpadejo povprečno na prebivalca v posameznih državah (preraču-
dinarie):	Din
Švica	20.000
Anglija	17.500
Švedska	17.DC0
Danska	14.000
Norveška	13.000
Belgija	12.000
Nizozemska	11.500
Francija	11.000
Češkoslovaška	8.000
Zedinjene države	8.000
Avstrija	8.000
Italija	6.000
Finska	4.500
Rumuniia	1.500
Madžarska	1.200
Grčija	1.200
Jugoslavija	800
Poljska	550
znatne
Francija, ki je znana kot država največjih
varčevalcev, ne stoji baš na prvem mastu, kar je pripisati v uvodu omenjeni okolnosti, da tam prebivalstvo nalaga svoje prihranke predvsem v vrednostne papirja. Razmeroma nizko stanje hranilnih vlog v Ameriki pa je zopet v zvezi z okolnostjo, da tam zaradi razvite podjetnosti nalagajo varčevalci svoje prihranke raje v investicije. Jugoslavija jie v statistiki skoro na koncu, saj znaša pri nas višina hranilnih vlog, ki odpade na prebivalca, komaj 800 Din.
XI.
Poraba mila.
Značilna je gotovo naslednja statistika. k< jo objavlja londonski »Economist« glede potrošnje mila v posameznih državah povprečno na prebivalca. Tudi tu vidimo prav znatne razlike. Potrošnja mila je znašala v letu 1932. po računih znanega londonskega ^o spodarskega lista v kilogramih'
Zedinjene države	11.5
Nizozemska	11.1
Danska	10.0
Anglija	9.0
Francija	8.0
Belgija	7.0
Švica	7.0
Švedska	6.6
Nemčija	6.3
Norveška	5.4
Italija	4.1
Španija	4.0
Madžarska	2.7
Rusija	2.5
Poljska, Jugoslavija	2.0 ali manj
Rumunija in Bolgarija	
čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Binkošti
Stare slovenske šege, navade in vraže
Binkošti, nemško: Pfingsten, se izvajao iz grškega: pent>ekoste, to je petdeseti dan po Veliki noči; odtod je tudi ruska in bolgarska »p i a t d es j a t n i c a«; Hrvati pravijo: duhovi ali trojaki; Srbi: duhovi in trojice; v Beli Krajini: duhovo, trjaki in K) trjacihc; Cehi: letnice, t. j. poletni praznik; v Prekmurju: rie&li.
Prvotni kristjani so praznovali binkošti po osem dni; nikdo ni smel v tem času postiti se, niti kleče moliti in delati. Cerkveni zbor v Konstanci 1.1904 je določil, da se praznujejo samo binkoštna nedelja, ponedeljek in torek. Binkoštni prazniki spominjajo krščanstvo na prihod sv. Duha in razširjanje evangelija. Praznujejo se v letnem času, ko vsa narava zažari v najibujnejši pomladanski krasoti, zato se jih veseli mlado in staro. Kakor ostale, obdajajo tudi te praznike stare šege. navade in vraže, ki so bile nekdaj splošne, zdaj pa so se umaknile v prav od-daliene gorske vasi in sela.
Na binkoštno soboto dekleta krasijo okna s kitami cvetic, pa tudi svetniške podobe in kipe v kapelicah in cerkvah e smrečjem in cveticami. O praznikih tudi ne pozabijo na grobove svojih pokojnih, kamor polagajo ven e in šopke. Fantje t>* so imeli staro navado, da eo ovijali gospodarska po-
Obtok bankovcev nadalje pada
V poslednjem izkazu Narodne banke od 16. t. m. Je zabeleženo povišanje zlate lin devtane podlage za 6.8 na 1872.1 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so »tale na nespremenjeni višini 30.7 milijona Dim. Vsota kovanega denarja v niiklu in srebru v blagajnah Narodne bamlke Je narastla za 34.3 na 289.0 milijona Din. Nazadovanje posojil se nadaljnja. V drugi četrtini maja so menična posojila nazadovala za 6.3 na 1G00.7 mdlijopa Din, kmibardna posojila pa za 0.1 na
tms miBJona Din.
Obtok bankovcev Je ponovno nazadoval za 43.4 milijona Din in Je padel na 4093.1 milijona Din, s čimer smo dosegli novo rekordno nizko stanje. Doslej najnižje stanje je bilo 4121 milijonov (22. aprila). Pred dvema letoma Je znašal 15. maja obtok še 5003 milijone, to Je za preko 900 milijono več. Obveznosti na pokaz so se Istočasno povečale za 62.9 na 1173.0 milijona Din. Pri tem so privatne žirovne naložbe narasle za 51.9 na 494.5 milijona Din, obveznosti na pokaz po raznih računih, kjer se knjižijo tudi klirinški dinarji, pa so se povečale za 10.8 na 676.4 milijona Din. Obveznosti z rokom so nazadovale za 6.3 na 951.1 milijona Din.
Razmerje kritja je ostalo v glavnean ne-ispremenjeno in znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 35.5% (po zadnjem izkazu 35.55), kritje v samem zlatu pa 33.48% (33.60).
Znatnejši
dvig zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev je pravkar objavil globalne številke o povprečnem številu pri njegovih krajevnih organih zavarovanih delavcev in nameščencev. Ta statistika nam kaže malo bolj razveseljivo sliko, kakor v prejšnjih dobah, kajti v mesecu marcu je bilo Število zavarovanih delavcev in nameščencev r naši državi že za 26.504 članov ali 5.3 % večje nego lani v istem mesecu in celo 14.117 Piano r ali 2.8% vetje nego pred dvema letoma. Skupaj je bilo v letošnjem marcu zavarovanih v naši državi 52S.070 delavcev in nameščencev nasproti 496.566 v lanskem marcu, 508.829 v predlanskem marcu in 578.501 v marcu 1. 1931.
Sezonski prirastek članstva je bil od februarja na marc znaten, zakaj, povprečno število zavarovanih članov se je v tem meseca povečalo za 28.019, dočim je lani od februarja na marc število zavarovan, naraslo le za 11.194. Še zanimivejša postane slika, če primerjamo sezonski prirastek članstva v razdobju jan<uar - marc v zadnjih letih, ki je bil naslednji:
1934.	1983.	1932.
januar 484.232 482.449 533.265 marc 523.070 496.566 508.829
+ 38.838 +14.117 — 24.436
Sezonski prirastek članstva od januarja na marc je znašal torej letos skoro 39.000 članov, dočim je lani v istem razdobja ta prirastek znašal le nekaj nad 14.000 članov, pred dvema letoma m je bil zabeležen celo oadec za preko 24.000 članov, ker je bil v tem letu vpliv konjunkturnega padca zaposlenosti tako velik, da j? presegal sezonski vpliv v smeri naraščanje. Kakor 6e zdi. je
letošnji prirastek zaposlenosti celo nekoliko večji, kakor bi ustrezal normalnemu razvoju, kajti pri konjunkturno ugodnih razmerah v začetku 1. 1930. je v tem razdobju znašal sezonski dvig le nekaj nad 25.000 članov. Seveda pa iz tega še ne moremo sklepati, da se konjunktura zopet dviga, ker je zelo verjetno, da gre precejšen del prirastka članstva v zadnjih mesecih na račun slučajno ugodnejše konjunkture v lesni produkciji zaradi velikih naročil Italije, kjer so ee lesni trgovci v znatni meri zalagali z lesom v pričakovanju občutnega povišanja uvoznih carin na les. Slika nam bo v tem pogledu jasnejša, ko bo izdelana statistika članstva po strokah. Na drugi strani pa moramo znova opozoriti, da v gornjih številkah niso 'upoštevani rudarski in topilniški delavci, ki so zavarovani pri bratovskih ekladnicah. Vsekakor pa se zdi, da se je nadaljnje koniunkturno padanje zaposlenosti končno ustavilo.
M«»d posameznimi okrožnimi uradi izkazujeta v marcu le dva urada manjše število zaposlenih članov nego lani v istem mesecu, namreč Skoplje (— 3677 ali 12 Vo) in Dubrovnik (— 715 članov ali 4%). Odstotno največji prirastek članstva beležijo okrožni uradi v Tuzli (+ 32°/o). v Banjaliki (+ 25 %). na Sušaku (+ 18°/o) in v Som-boru (+ 17%). Ti okrožni uradi z največjim prirastkom imajo baš na svojem področju največ lesne industrije. Pri ljubljanskem okrožnem uradu je bilo v marci število zavarovanih članov le 4.7% večje nego v istem mesecu lanskega leta. Ta ugotovitev ie važna glede na svoiečasne trditve »Narodnega blagostanja«, češ, da se zaposlenost delavstva dviga edino v Sloveniji.
Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj
Kakor znano je bile preteklo nedeljo na kongresu trgovskih združenj v Skoplju ustanovljeno Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije, ki ga tvorijo delegati posameznih zvez trgovskih združenj. Pravilnik tega centralnega predstavništva, ki je bil sprejet na predkonferenci 12. t. m. v Skoplju, se glasi:
1.	Ne posegajoč v samostojnost in pravice posameznih pokrajinskih zvez, se bodo njihovi predstavniki sestajali najmanj štirikrat na leto ali po potrebi na sejah Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije, da razpravljajo in se posvetujejo o aktualnih in splošnih vprašanjih trgovskega stanu.
2.	Ti sestanki se imajo vršiti izmenoma na sedežih posameznih zvez. Vsaka zveza nosi stroške za svoje predstavnike.
3.	Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije zastopa trgovski stan odnosno samostojne zveze trgovskih združenj samo po doseženi soglasnosti v naziranju posameznih zvez. Če ne pride do take enodušnosti, si zveze pridržujejo svobodno akcijo.
4.	Vse podrobnosti v pogledu administracije, financiranja in občevanja z oblastvi bo predstavništvo odredilo po načelih, navedenih v točki tretji.
Gospodarske vesti
= Pobiranje banovlnske trogarlne v dravski banovini po organih finančne kontrole. Glede na vladajoče prilike je minister za finance začasno odredil, da bodo banovinsko trošarino na vino in žganje v dravski banovini pobirali organi finančne kontrole. (Po uredbi o višini in načinu pobiranja banovinske trošarine na vino in žganje bi morali to trošarino pobirati banovinski odn. občinski organi).
= XIV. velesejem v Ljubljani ee bo vršil od 30. maja do 10. junija. Na železnici je dovoljen 50% popust na podlagi posebne železniške izkaznice, ki se dobi pri vseh postajnih blagajnah za 5 Din. Naj nikdo ne za-
mudi ogledati si te velike pestre prireditve. Veliko število domačih in inozemskih tvor-nic razstavi najrazličnejše blago. Zlasti opozarjamo na oddelke tekstilnega blaga, usnja, papirja, pohištva, strojev, kovin, poljedelskih strojev, perutnine in kuncev, fotografskih potrebščin itd. Permanentne legitimacije se dobe v predprodaji pri Putniku, denarnih zavodih, županstvih, župnih uradih po 2 Din. razlika 18 Din pa se potem doplača na sejemski blagajni ob prvem obisku ve-lcscjmži
= KOnkorz je razglašen o imovini For-tunata Crtanca, trgovca in posestnika v Vačah pri Litiji (upravnik mase dr. Ivan glibar, odvetnik v Litiji; prvi zbor upnikov 2. junija ob 10., prijavni rok do 15. junija, ugotovitveni narok 2. julija) in o imovini Ivana Majerja, hotelirja na Bledu (upravnik mase dr. Mirko Triller, odvetnik v Radovljici; prvi zbor upnikov 26. maja ob 10., prijavni rok do 16. junija, ugotovitveni narok 23. junija).
= prevozne olajša?e za potnike in blago, namenjeno na XIV. ljubljanski velesejem, ki ee bo vršil od 30. maja do 10. junija, so dovolile naslednje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Francija. Grška, Italija, Madžarska. Nemčija, Poljska, Rumuniia in Švica.
= Vsak obrtnik, ki mu je razvoj in napredek njegove stroke pri srcu, naj, si ogleda letošnji XIV. ljubljanski velesejem od 30. maja do 10. junija. Tu bo našel sredstva in pota, po katerih se mora dvigniti, spoznal izdelke, primerjal jih s svojimi, videl boljše izdelano, finejšo opremo itd. Na mestu samem se bo lahko prepričal o okusu in o željah interesentov, videl kako konkurenca ustreza željam, a sam zaostaja nezaposlen. Sam bi bil kriv, če bi takih opazovanj n« umel izrabiti v svoj prid in se na podlagi opazovanja ne izpopolnil. Ni zadosti, posvetiti se obrti, ni zadosti postaviti izdelke na trg. Dober obrtnik skuša svoje podjetje izpopolniti. svoje izdelke izboljšati, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogražati obstanka. Najboljša šola za spoznanje hib in za spoznanje potrebe izpopolnitve ie vzorčni velesejem. Ogleda si lahko tudi poučno razstavo o reklami in propagandi na veleseimu.
ki ga bo poučila, kako je treba izvajati reklamo in propagando za svoje izdelke, da bo imela uspeh.
= Dobave. Dne 7. Junija se bo vršila pri upravi zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu ustmena licitacija glede dobave 180.000 vreč. — Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršil« naslednje licitacije: 21. junija glede dobave 20 omar za instrumente, 26. junija glede 500 komadov žimnic in 250 komadov blazin, 3. julija glede dobave 40 komadov stolov, 10 komadov miz, 7. julija glede dobave 100 železnih umivalnikov, 100 vrčev za vodo in 30 zidnih ur, 21. julija glede dobave 10.000 kg vate, 100.000 m hidrofilne gaze in 150.000 m kaliko-platna, 17. julija glede dobave 100 termoforov, 50 garnitur gumijastih cevi, 100 kg gutaperče, 400 m gumijaste drenaže, 21. julija glede dobave 2000 kom. rjuh, 26. julija glede dobave 50 komadov emajliranih loncev, 28. julija glede dobave 600 vreten kirurgičnega sukanca, 31. julija pa glede dobave 700 kom. zdravniških plaščev in 4000 kom. bolniških plaščev. Dne 1. junija t. 1. se bo vršila pri upravi smodnišnice v Kamniku ofertalna licitacija glede dobave 100.000 kg trinitro-toloula, dne 11. junija t. 1. pa glede dobave 1200 kub. metrov lesa.
= Dobave. Komanda pomorskega arze-nala Tivat sprejema ponudbe do dne 3. junija glede dobave večje količine vijakov, matic in podložnih plošč, 15.000 ška-telj paste za čiščenje kovin, 2000 steklenic tekočine za čiščenje kovin, 20.000 pol smir-kovega platna, 3000 pol smirkovega papirja, 20.000 pol steklenega papirja, 600 kg angleškega kamenja za čiščenje, do 4. junija glede dobave 20000 kg sirovega železa, 1800 kg železnih cevi, raznega steklenega materiala. 1000 kg mazila za parkete. 1000 komadov predpražnikov, 9900 komadov raznih krtač, 1800 komadov brezovih metel, 5000 kg sirkovih metel in 300 komadov ročnih metlic, do 5. junija pa glede dobave cirkularnih žag in žaginih listkov. Dne 4. junija se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu pismena licitacija glede dobave železne pločevine in profilov. Dne 6. junija t. 1. se bo vršila pri skladišču I. oddelka Vojnotehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave 7400 zavitkov vijakov.
Borze
Devize.
Curih. Pariz 20.3125, London 15.6850, Newyork 3C6.875, Bruselj 71.90, Milan 26.18, Madrid 42.10, Amsterdam 208.60. Berlin 121.25, Dunaj 57.45, Stockholm 80.85, Oslo 78.75. Kobenhavn 70. Praga 12.81, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 19. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za MU 88.25. za september S9; koruza: za julij 51.875. za september 52.125.
+ Winnipeg. 19. maja. Začetni tečaji t Pšenica: za fini j 69.75, za julij 71.625.
+ Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca mirna. Promet je bil slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednje-baška, gornjebaška 125 — 130; okolica Sombor in gornjebanateka 122.50 — 127; baška potiska in sremska 130 — 135; ladja Tisa 135 — 140; južnobanatska 120 — 125; slavonska 127.50 — 132.50; baška ladja Be-gej 132.50 — 137.50. Oves: baški. sremski, slavonski, banatski 87.50 - 90. — Koruzar baška. sremska 726 — 78; okolica Sombor 77 — 79; banatna 73. — 75; ladja Begej 79 — 80; ladja Tisa in Dunav 80 — 81. — Moka: baška, banatska »Og« in »0gg< 200 — 220; >2« 180 - 200: >5« 160 _ 180; »6« 135 — 155; >7« 100 — 110; »8« 95-100; sremska slavonska »0g« in »Ogg« 200—210; »2« 180—190- >5« 160 — 170; »6« 135 do 155; »7« 100 - 110; >8< 95 - 100. Otrobi: baški, sremski 85 — 87.50; banatski 82.50 do 85: baški ladja 95 - 97.5o
Carjev dvojnik
V	Leningradu bodo v kratkem predvajali film, ki predstavlja dogodke iz revolucije 1. 1905. in pri katerem bo sodelovalo mnogo visokih dostojanstvenikov iz carske dobe.
V	prizoru, ki kaže dogodke 9. decembra
Bred carsko palačo, nastopa rudi Nikolaj
[., ki ga predstavlja pek Jepdakov. Mož je carju tako podoben, da so mu pod staro vlado policijsko prepovedali nositi brado. Vsi pravijo, da ga v njegovi vlogi ni prav v ničemer ločiti od pravega carja. Nastopa pa prvič v filmu.
Družba, ki je izdelala ta film, je iskala dolge mesece primerne osebe, ki naj bi se kretale in govorile samo tako, kakor so se kretale in govorile pred boljševiško revolucijo. Med dvorjaniki je bivši resnični dvorni komornik, dalje babica nekega velikega kneza in veliko število generalov. Med 35 osebami, ki predstavljajo konferenco generalnega štaba, je en sam poklicni igralce, vsi drugi so resnične vojaške osebnosti starega režima. Vlogo ministra Pleweja igra filmski igralec, je ministra osebno zelo dobro poznal.
slopja z brezovimi vejami ter stavili sredi vasi binkoštni mlaj, ki so mu okrasili vrh s pisanimi trakovi in zastavicami. — Na Gorenjskem eo še nedavno na binkoštno soboto zvečer odpirali okna in vrata; matere eo pozivale otroke, da morajo mirovati, češ, da potem pride sv. Duh v obliki lepega, belega golobčka. — V starem in še v začetku srednjega veka eo spuščali v krščanskih cerkvah z višine goloba, da je letal nad verniki kot simbol sv. Duha. Pogani pa 60 to krščansko šego sramotili, natikali kakega goloba na visok drog in streljali nanj. — V gornji soški dolini že na binkoštno soboto popoldne niso več hodili na polje, češ da 6e takrat že razliva sv. Duh; ako bi jih videl tamkaj, bi ee jim izognil in ne bi blagoslovil polja.
Ponekod so o binkoštih napravili zmaj na polju binkoštni ogenj ali kres. Kdorkoli se ie približal goreči grmadi, je moral vreči na ogenj suho vejo ali poleno, 6icer so vrgli njegov klobuk ali kapo na grmado. Med kresom so navzočni klicali: »Sveli ogenj. poidi kvišku do neba in odpri nam njegove duri. da nam pošlje leno vreme in da dobro letino.« Ali pa: -»Binkoštnl ogani. dvigni se k nebeškim vratom, na? pride odtod obilen blagoslov na naša polj«.« Medtem ko so kurili kres. eo v odmorih streljali iz
pištol in pokali z biči, da bi odganjali zle duhove in žalik - žene.
0 binkoštih so ljudje rano vstajali, zlasti pastirji, ki so morali še pred solnčnim vzhodom gnati živino na pašo. Preden so jo izgnali iz hleva, so ji da jali s sirovim maslom namazanega blagoslovljenega kruha, da bi bila žival očuvana na poletni paši na planini pred strupenim pogledom in dihom hudobnega škrata. O njem eo pripovedovali, da je grbast in gol, da ima velike, ognjene oči in prebiva na planinah. S svojim pogledom ali dihom lahko zastrupi živino. Ko eo pastirji izganjali živino, so kakor za stavo pokali z biči ter tako odvračali nesrečo od hiše. — Ponekod so gnali o binkoštih živino ponoči na pašo, namakali belega kruha v tekočo vodo ter dajali kravam, da bi bolj obilno dojile. — V Semiču pa za binkošti niso gnali krav pred eolncem na pašo, ker bi jih sicer čarovnice rezdile in potrle. Nekateri pastirji eo povošfilj biče s posvečenim voskom. Tudi na Dolenjskem niso gnali krav pred solnčnim vzhodom na pašo. drugod sploh ne dopoldne, ker eo se bali, da tre bi čarovnice vzele kravam mleka. Pastirji so dobivali o binkoštih od svojih gospodinj priboljškov pri jedi, mesa, pogače itd V Dobrepoljab pravijo, da >o binkoš'ih še ptica ptico ujč. da meso je.«
KoroSka narodna priča pripoveduje, da hodi pozimi žalik - žena čez polje in skozi gord. Kakor hitro pa pride pomlad, gre v svoj1* skalnato stanovanje, kjer prede pre-divo ali melje žito. Ako pa o binkoštih pla-
ninska meela pokriva skalnate vrhove, smukne iz svoje skalnate jame in sede na breteč grm. — Druga koroška narodna pravljica je nastopna: »Nekoč ee je pastir vračal o binkoštih s svojo čredo s pašo in naenkrat zagledal pritlikavca, ki je čepel pri koreninah stare lipe. Obetal je, nekoliko čaea opazoval drobnega možička in ga nagovoril: »Povej mi vendar, zakaj ždiš tukaj tako samoten in ssmcat?« — »Da ti takoj povem,« mu je odvrnil pritlikavec, >baš zato, da boš dobil nekoliko svetlih srebrnikov, ki so zakopani pod to lipo, ako pojdeš pametno in previdno na delo.« — »Možiček, eai si sam dovolj pameten,« je rekel pastir, »zato mi jih sam lahko nekoliko daš, ne da bi jih bilo treba meni izkopavati.« — »Dobil boš. kar poželiš.« je dejal možiček. »Ako bi si pa sam poiskal zakopani zaklad, bi si lahko sam izbral boljšo vrsto denarja.« Rekel je in izročil pastirju tri srebrnike, katere je pobral v travi iz stare drevesne skorje. Pastirček je vesel spravil srebrnike v žep in šel svojo pot naorej. Ko je dospel domov, je pripovedoval kmetici, kaj ee niu je spotoma pripetilo. Ko pa i« eegel v žep. da bi gospodinji pokazal, kakšne srebrnike }i dobil od pritlikavca, je neprijetno razočaran potegnil iz žepa namesto srebrnikov tri suhe smrekove storže.«
Medtem ko so pastirji gnali čredo na pašo. so šle kmetice na oolje in škropile zemljo t blagoslovljeno vodo in s palico vlekle čarovne brazde proti škodljivim črvom. Pri tem delu eo govorile: »Dane6 je binkoštno
jutro, zato vlečem tri brazde: prvo čez belega, drugo čaz rdečega, tretjo čez mrtvega! črva. Slabo letino hočem odgnati in obilno žetev imeti.«
Tudi v Rožu na Koroškem 60 pastirji o binkoštih gonili zelo zgodaj živino na pašo. Kdor je prignal zadnji, tega so dražili in je bil oklican kot »binkoštni kralj«. Skušali so mu obesiti žabo na vrat, smešno so se mu priklanjali in ga zmerjali: »Potouci ha, pomouzi ha, vrzi ha za plot, pa daj jom'
ano skledo pačanah krot!«
Drugod na Koroškem zopet so pastirji vodili oba praznika noooldne binkoštnega kralja od hiše do hiše in govorili: »Pripeljali smo vam binkoštnega kralja, da bi imeli binkoštno srečo v hiši. V zahvalo za to nam dajte merico vina v naš kablič, pa vam bomo, bodite zagotoljeni, hvaležni za darilo do prihodnjih binkoštnih praznikov.« — Ali p3! »Pripeljali smo vam lisico v hišo. Ako jo hočete videti, pridite hitro ven. Toda prinesite tudi tri klobase in tri jajca, sicer vam pošljemo jazbeca v hišo.« — Tudi tako: »Majski dečki prihajajo in hočejo svojo binkoštno pravico, binkoštno pogačo m kos slanine, potem pa pojdejo takoj napre,.« Za dar, ki eo ga prejeli, so se navadno zahvaljevali z besedami: »Za jedi. ki sto nam jih dali, naj Bog blagoslovi vaše posestvo z bo-otttim bmkoštnim blagoslovom.« — Podob-no šego kakor koroški so imeli tudi štajef
*

1734 - Anton Janša —1934
Danes obhajamo 2001etnico rojstva odličnega slovenskega čebelarja, ki ga, zdi se mi, še danes bolj upošteva tujina kakor domovina. Saj mu nameravjo na Dunaju postaviti spomenik, v Ljubljani pa nosi njegovo ime skrita ulica nekje v Šiški. In vendar govori in piše evropski in ameri-iki čebelarski svet z velikim spoštovanjem o tem velenadarjenem možu naše krvi.
Ko je 1. 1932. potoval po Evropi čebelar P. Phillips, profesor na univerzi v Newyor-ku, svetovna avtoriteta v svoji stroki, in Je proučeval evropsko čebelarstvo, je prišel za dva dni tudi v Jugoslavijo, »da si ogleda deželo kjer je za časa Marije Terezije živel patrijarh modernega čebelarstva, Slovenec Anton Janša«.
Janša se je rodil 20. maja 1734 na Brez-nici na Gorenjskem. O njegovi mladosti vemo le toliko, da je bil že doma vnet čebelar in da je kazal veliko sposobnost za slikarstvo. To nagnenje je njega in tudi
dva njegova brata privedlo na Dunaj, kjer so vsi trije obiskovali slikarsko akademijo. Antonu je cesarica Marija Terezija naklonila ustanovo letnih 360 gld in še prosto stanovanje, kurjavo in svečavo, da bi dovršil akademijo in da bi po končanih naukih šel na potovanje v Italijo, kjer ,iaj bi izpopolnil svoje slikarsko znanje. Toda usoda je hotela drugače. Čeprav je po pol-tretjem letu svojega študija bil že priznan kot slikar, ga je srce vendar vedno vleklo k čebelarstvu.
Ko je 1. 1769. »Gospodarska družba« na Dunaju iskala čebelarskega učitelja, se je Janša javil pri predsedniku. Takoj pri tem prvem sestanku je napravil s svojim globokim in temeljitim čebelarskim znanjem na predsednika tak utis, da se je takoj odločil zanj in prekinil pogajanja z drugim Slo-
vanom, Lužiškim Srbom širahom. Koliko j« bilo predsedniku družbe in cesarici sami na tem, da postane prav Janša čebelarski učitelj, se vidi iz tega, da sta sprejela vse njegove pogoje. Dobil je trajno plačo 600 gld. na leto. Poleg tega se je smel udej-stvovati tudi kot slikar, samo da ni bilo na kvar njegovemu novemu poklicu. S tem je dosegel Janša vsekakor velik uspeh.
In Janša se je odlično uveljavil kot čebelarski učitelj. L. 1773. so čebelarili po njegovem načinu po vsej dunajski okolioi daleč naokrog; poročila kar niso mogla prehvaliti, kako ogromno se je dvignil pridelek medu in voska. Popolnoma novo je bilo za tiste kraje, da je Janša prevažal svoje »kranjiče« na ajdovo pašo; to je priporočal vsem čebelarjem in ne brez uspeha.
Pod Janševim vplivom je ustanovila Marija Terezija več novih čebelarskih šol; poučevati pa se je smelo samo »po preizkušenih načelih, ki po njih uči prvi čebelarski učitelj Janša«.
Janša je žal umrl v najboljših letih. 2e 13. septembra 1773 je podlegel vročinski bolezni, star šele 39 let, ko je bil dobra štiri leta čebelarski učitelj. Vendar je v tem kratkem času kljub obilnemu delu našel še časa, da je napisal dve knjigi, ki po tolikih letih še danes nista izgubile na vrednosti, nasprotno, še danes velja vse, kar je trdil Janša in kar je odkril v kraljestvu čebel s svojim nenavadno bistrim pogledom.
L. 1771. je izšla njegova »Razprava o rojih«, 1. 1775., torej že po njegovi smrti, »Popolni nauk o čebelarstvu«. Obe deli sta uživali in še uživata silen ugled, bili sta dolgo časa edini izvor, ki so iz njega črpali čebelarsko znanje napredni čebelarji.
Janša je prvi trdil, da se z rojem seli stara matica; vedel je, da zalega matica vse celice, čebelne in trotovske; ovrgel je takrat razširjeno mnenje, da so trotje vodo-nosci v panju in je ugotovil, da so samci; odkril je, da je spol določen že v jajčecu in torej lahko čebele iz ne preveč stare žerke vzgoje matico; opazoval je, da se matica oplemeni v zraku in je popisal, kako se vrača po oplemenitvi v panj z znakom oplemenitve v zadku; osirotelim družinam je znal dodajati nove oplemenjene matice. Zlasti se je Janša boril proti uničevanju čebel. Ko jim je on jemal med, ko je torej »podiral«, ni čebel žvepljal — kakor delajo ponekod še danes, tudi pri nas — ampak jih je ohranil za prihodnje leto, da so mu zopet nosile medu in voska.
Tako je dal Janša s svojimi teoretičnimi izvajanji in s svojim praktičnim znanjem razvoju čebelarske vede popolnoma novo smer in je tako utrl pot vsem novejšim ugotovitvam in izumom. Kdo ve, kako bi bil obogatil čebelarsko znanost, da ni umrl tako zgodaj.
Zdi se mi, da ima Janša danes v inozemstvu za nas vse večji pomen kakor svoj čas. Saj so ga kot avstrijskega državljana smatrali Nemci za svojega človeka, Nemca, danes pa dela čast naši domovini Jugoslaviji. Slava njegovemu spominu!
S. Rajii
Iz skrivnostnega
kraljestva čebel
Bili eo časi, ko je čebelar fetoeteril le jielo primitivno in malo poznal efcrd nabirajoče živalce. Pogled v panje, ki jih je jsseni zatrl z dimom in žveplom, mu je sicer <tal slutiti neki čudovit red v panju, njegovo bi-ftro oko pa vendar ni moglo iz kupa mrtvih Jebel in preostalega satovja razbrati zakonov življenja v posameznih čebelnih družinah. Dolgo ee čebelarju ni zdelo potrebno, da bi globlje posegel v skrivnosti čebelne družine. Vse je prepustil božji volji in naravi, boječ se, da bi z nasilnim poseganjem f življenje čebel povzročil slabe posledice.
To skrivnostno življenje, čudovit red, velika skrb. ki io kažejo čebele, je vodilo čebelarja iz ugibanja v opazovanje in h opazovanja k delu, ki je bilo obilno nagrajeno z izsledki, na katerih temelji danee vsa veda o umnem čebelarstvu. Vsakdo, ki misli, da je bilo to znano že našim prednikom, preden je osnovne nauke postavil nag prvi čebelarski učitelj Anton Janša, ee mo*i. Janševo temeljito opazovanje je rodilo ugotovitve. katerih ne morj ovreči nihče.
čebelna družina
Čebele žive nekako zadružno življenje, v katerem se s svojimi posebnostmi kažejo dvospolni zadružniki v treh vrstah, feo je kot matica, čebela in trot. Prevladanjema prvi dve vrsti, to je ženski spol, troti pa eo v evojo sramoto moški spol, ki pride v poStev samo pri oplemenitvi mladih matic, sicer pa je v družini neporaben, ker samo jč in lenari. Čebele jih trpe zaradi tega v panjih le štiri do pet mesecev, nato pa jih na lep ali tudi okruten način izženo iz panjev. Usmiljenja ne poznajo in jih tudi neizpro-
ski pastirji, samo da eo imenovali binkošt-nega zaspanca, ki je zadnji prignal živino na pašo, »lukmana«, pastirico pa »lukman-co.«
Kakor božična, novoletna in velikonočna, tako ima po narodni veri tudi binkoštna voda čudodelno zdravilno moč, ki ee enako pripisuje tudi binkoštni ali djhovski rosi. V minulih časih je bila navada, zlasti na Koroškem in Štajerskem, da so si ljudje Umivali pred solnčnim vzhodom obraz, posebno pa še oči z roso. ki je bila na pšenici. To i« bilo gotovo sredstvo proti očesnim boleznim in pegam; ako jih je pa kdo že imel, jih je gotovo izgubil. Tudi je bila vraža, da so čarovnice pobirale še pred solncem po tujih travnikih roso in jo prenašale na 6voje, da bi jim trava bujn^jše rasla.
V mnogih krajih narod pripisuje binkošt-nemn vremenu poseben pomen. V novome-gki okolici eo ljudje o binkoštih z blagoslovljeno vodo škropili vinograde in travnike. da bi jih sv. Duh rešil toče; na najvišje trte so obešali na cvetno nedeljo posvečeno oljko, da bi odvračala hudo uro. — Na binkoštno vreme se nanaša mnogo narodnih rekov, tako p. pr. na Koroškem* »Ako o binkoštih potok visoko naraste, bo poletja zelo deževno.« — >Ako je o binkoštih nebo čisto in jasno, bo dobra letina.« — »Na binkoštni ponedeljek zjutraj veter, bo vsak dan v letu vetrovno.« — »O binkoštih gore v 'megli, bo pšenica pozno zrj-la.< — Na Vačah pravijo: »če binkoš*ne
»en naravni zakon eili, da odstranijo, br bi utegnilo škodovati njih skupnemu življenju v zimski dobi.
NajimenitoejSa v čebetai družini Je matica, ki jo je že Janša označil kot glavarico. Poudaril pa tudi njeno materinsko poslanstvo in jo označil kot mater čebel. Matica je tisto središče v čebelni družini, okrog katerega se suče vse življenje v panju. Eni fi prisojajo posle vladarice in matere ter jo nazivajo tudi kraljico, drugi spet trdijo, da fe le mati vseh članov družine in nič drugega.
Premene matic
Prav v tem mesecu se vrše v čebelnih družinah kočljive izpremembe, ki spravijo marsikatero čebelno družino v negotov ali eek> obupen položaj, ako ne poseže vmes roka umnega čebelarja. Menjava matic je v čebetoii družini prav delikatna zadeva. Povzročijo lahko trije vzroki, ki so naravnega izvora, in sicer:
1. Družina postane ogrožena zaradi starosti matice, ki ni več zmožna, da bi v času pašnih dni znesla po 1200 do 1500 jajčec dnevno. Ker je treba silne izgube čebel - delavk nadomestiti, se izvrši zamenjava matice po wm tiho in za čebelarja skoro ne-opažsno To se izvrši na ta način, da čebele še v navzočnosti stare ali poškodovane mati-oe It jaičec vzgoje več mladih mamic, od katerih si najlepšo določijo za bodočo mati-oo. Stara služi v panju še toliko časa, da se mlada oplodi in prevzame mesto. Ker postane stara matica v panju odveč, jo zabodejo in vržejo pred panj. Če pomislimo, da nobeno živo bitje ne gre rado prostovoljno na
■BHMB^SBBBg umi BagHBM
praznike dežuje, kmet žitnic ne napotnjjje-.« — V Metliki: »Posvečena binkoštna voda oblake razganja.« — V Krškem: »Ako k binkoštni nedelji dan zazvoni ravno opolnoči, potem ti6to leto na poljih toče ni.« — »Če na binkošti deži, ima pšenica dve plevi.« — V Motnikn: »Če na binkošti deži, potlej se je slabe letine nadjati.« — Na Žili pri Beljaku: »Ako na binkoštno nedeljo dežuje v ničkč, bode prazen klas.« — Na Dolenjskem: »Ako za binkošti dežuje, je to leto mnogo miši.« — »Binkoštni dež rodi mnogo gob.«
Pa tidi čarovnice in >ii duhovi so izkazovali po narodni veri o binkoštih svojo moč. V krški okolici eo pripovedovali, da so čarovnice razgrnile po polju rjuhe in na ta način odvzele žitu »plenjanje« (obilnnst).
V	Čemšeniku pa je bila vraža, da tista babnica, ki je na binkoštno nedeljo zjutraj z dlanjo ometala roso. je bila čarovnica. —
V	idrijski okolici so pravili, da na binkoštno nedeljo VBakdo lahko spozna čarovnice svojega kraja, ako pred sončnim vzhodom žene krave na pašo. preobleče vso obleko narobe, ee skrije in gleda, kai bo. Priha-iale so čarovnice vsaka s evojo golido in začele moleti krave. Nekdo pa je pozabil obrniti en sam žep. Hitro ga je zapazila ena izmed čarovnic in zavpila: aržek! ar-žek! — in pri tej priči eo vse izginile. — Pa tudi srečo so prinašali čarodeji: Štajerska narodna pravljica pripoveduje, da j« šel nekoč vinogradnik na binkoštno nedeljo zjutraj v svoj vinograd. Na povratku je do-
oni swt ta da laku okrfltsi korak napravijo
čebele nasproti svoji lastni materi, nam me bo vse na mah razumljivo. Vendar pa ne smemo smatrati tega dejanja kot maščevanja, temveč kot viSjo »poved xa ohranitev rodu.
2.	V drugem primeru lahko zamenjavo
matice povzroči silna plodov i tost matice, kar ee v resnici največkrat zgodi, k čemur pa pripomore tudi oni silni nagon po množenju, ki je last vsem živalim. Rodovitna matica tako pomnoži evojo družino, da postane panj kmalu pretesen in da k treba misliti na delitev družin«. Ko k družma oskrbljena s zadostno hrano, s Sterilnim aarodom ki mladimi naslednicami, aapueti matica s precejšnjim delom čebel dosedanje bivališče in roji...
3.	Tretji primer premen« matioe pa ee izvrši, če družina izgubi matico pred pripravami za rojenje. Ako eo na razpolago žerke (črviči), ki še niso nastopile poti vajoje za matico, se hitra izguba matice prav lahko nadomesti, kar bo najbolj razumljivo iz odstavka o vzgoji.
Vzgoja in spol
Tajnost, ki je čebelarjem ostala precej časa prikrita, j-e bilo vprašanje o 6polu čebel, dokler se ni ugotovilo, da pri tem sodelujejo matica in čebele, v novejšem času pa tudi po umetnem potu čebelar sam. Vendar pa je sool vselej odvisen od vzgoje, ki jo usmerjajo žerki od prvega dne dalje in od veličine prostora, v katerem ee smejo žerke razvijati.
JajBeea, U JBi lefe martka, so aH oplojena aii pa neoptojena. To regulira sama. Oplojena so namenjena ženskemu, neoploje-na pa moškemu spolu, teneki spol je torej ie v samem jajčecu določen in ee u takega jajčeca razvije lahko matica ali pa navadna čebela delavka, ki eo jo včasih smatrali za nekak erednji spol. Medtem ko ee jajčece, namenjeno vagoji mlade princese, takoj zalije z najčistejšim sokom in žerko tudi nadalje prtajo s čisto hrano in »e ovirajo razvoja v tesnem prostoru, ie mogoče, da ee notranji organi v vsem obeej?j in popolnosli razvijejo. Čebele delavke, ki eo prav tako ženskega spola, pa prejmejo drugo vzgojo. Predvsem ihn ni omogočen prost razvoj zaradi tesne in manjše celice, v katero je bilo položeno jajčece, in pa zaradi posebne hrane. Po prvih dneh čistega krmljenja se prične krmljenje s skromno in slabšo hrano. Rarvoj ee usmeri bolj na želodček in čebele zao^anejo v tem, da jajčniki niso normalno razviti, kar ima za posledico, da ne porcnajo seksualnega življenja.
Za čebelarje le ta tajnost velikega pomena. ker lahko s spretnim poseganjem v to vzgojo po umetnem potu vzrejajo matice in izboljšujejo pleme. Znanstvene preizkušnje zadnjih let najlepše dokaz.iiejo uspehe prizadevanja umnih čebelarjev. Dokazano je, da znaša povprečna teža naravno vzgojene matice 0.186 g, matice iz zasilnega matični-ka 0.196 g, iz umetnega pa 0-210 g. kar je dokaz, da slednje ne zaostajajo za drugimi in jih celo prekašajo.
Takoi po rojstvu mlade matice v panj«
Se ni zadovoljne mirnosti, ki je edintfvenA za prepoznavanje družine, temveč pričakuje vse Se veselega trenutka — svatbe mlada princese, kar pa je čeetokrat za družino usodno, ker se mnogokrat mlada princesa, regubi in ee ne vrne več.
Navadno ee ob 6olnčnih dneh takoj po 12. uri odpravljajo mladeniski trotje* na vsakodnevni izprelet. Z glasnim brnenjem iščejo v nihalnem letu v okolici čebelnjaka mladih družic. Prav v tem času čjti tivfc mlada matica potrebo po takem izletu. Mladostno vitka se z majhnim spremstvom pojavi na panjevi bradi Za trenu<tek jo omami bleščeča svetloba solnca, da postoji in ei e sprednjima nožicama prav rahlo pomane vs-like mrežaste oči. Trenutek nato zakrili žh 6e obrne. Obrnjena proti izletnici jo nekaff časa obletava v majhnih lokih, ki se večajo in večajo. Ko si tako ogleda svoj panj ki nato še v=« čebelnjak, se loki pretvorijo v kroge, v katerih se spusti više v zrak lt oplemenitvi s trotom. Po oplemenitvi, ki ee konča s smrtjo izvoljenega trota, se vrne * večjo rano v zadku v panj. katerega odstaf dalje ne zapusti dr.igače kakor z rojem, k<f* dar se umakne svoji mlajši naslednici.
Te in še tisoč drugih skrivnosti se odfc igravajo v cebelnem kraljestvu. V družini, v kateri je 40.000 do 80.000 članov, vlada točen red. Nikake protivnosti ni v tej združbi, Z življenjsko nevarno požrtvovalnostjo dela« jo vsi člani samo za skupnost in svoj 1J:iM domek. Vsi člani ljubijo svojo matko, toda le. dokler je to v korist skupnosti.
MORAVSKA DOLINA IN NJENI ČARI


'k m
S:S , • m -f
■fM •• Si« ':
--- ~~~	-	TJ
Na levi: Zadružni dom, v katerem domujejo vse gospodarske in kulturne organizacije. — Na desni:
moravškem polju
sasČ^i
Melioracijska deia
Malokatera občina na deželi se lahko ponaša s tako uspešnim gospodarskim in prosvetnim življenjem kakor moravška. Trdne temelje gospodarskega in društvenega življenja je pred več kot 40 leti položil šolski upravitelj v pokoju g. Janko Toman. Zbral je okrog sebe mlade pevce ter us4i-novil pevski zbor, ki je pred dnevi proslavil 401etnico. Navdušene pevce je pridobil tudi za gospodarsko delo ter je že leta 1895. ustanovil posojilnico in hranilnico. Uspehi tega važnega gospodarskega zavoda so privedli do zgraditve zadružnega doma, kjer domujejo poleg posojilnice mlekarska zadruga, v-odna zadruga, kmetijska podružnica. Sokol, pevsko društvo, gasilno društvo, godba itd. Posojilnica je nad 30 let vzdrževala mlekarno, ki se je lani reorganizirala, združeč se s tremi sosednjimi mlekarnami v zvezo mlekarn. S tem se je delo porazdelilo, prodaja mleka in mlečnih izdelkov pa povečala. Pred tremi leti je bila ustanovljena vodna zadruga z nalogo, da regulira strugo Drtiščice in njenih pritokov. Delo uspešno napreduje in se bo z osuševanjem močvirnih travnikov pridobilo nad en kvadratni kilometer rodovitne zemlje. Poleg navedenih zadrug, delujejo tudi živinorejska in kmetska nabav-Ijalna zadruga ter ljudska posojilnica. Visoko razvito je tudi društveno življenje. Poleg pevskega društva, ki je najstarejše v dolini, delujejo s požrtvovanjem in velikim uspehom tudi Sokoli, gasilci, godbeniki, organizacija kmečkih fantov in deklet in strelska družina. V zadnjem času pa se )e mladina lotila zanimivega in koristnega dela — barvanja pirhov po navodilih strokovnjaka učitelja g. Franceta Belina.
Kaj radi se razgledavamo po tujem svetu, se navdušujemo za tuje vrednote in lepote, na domače pa pozabljamo in jih često celo podcenjujemo. In vendar se more baš naša ožja domovina zlasti glede prirodnib krasot kosati z najlepšimi predeli sveta. Med take izredne, vendar precej nepoznane prirodne bisere smemo prištevati tudi mo-ravško dolino, odnosno geografsko še točneje izraženo: moravški kot. Je to svet, ki v zemljepisnem pogledu predstavlja prehodno ozemlje od alpskega področja k Di-naridom, zato se na njem pridružujejo tipičnim lepotam alpskega predgorja mnogoštevilni kraški pojavi v nad- in podzemskih oblikah in posnetkih.
Srce doline so »Moravče, med gorami vas...« (352m), na katere se nam z vseh
najvišjih točk obrobnih gora odpira presenetljiv pogled hkrati s panoramo po celem moravškem kotu. Sredi kraja se dviga na komaj vidni vzponi farn." cerkev sv. Martina, okrog nje so na gosto posejane bele hiše. Iz tega osrčja moravške doline se nudijo posebno onim hribolazcem, ki jim ni kar nič veliko na tem, da bi se borili z gorskimi velikani, marveč so jim ljubše la-gane in povsem varne ture, številni izleti na vrhove moravških gora, med katerimi si poskusimo na kratko premisliti najvažnejše.
Izlet na Limbarsko goro in k Sv. Mohorju. Na severovzhodni strani »stoji tam gora Limbarska, pod njo zelena trati-ca, ..kakor nam jo lepo opeva narodna pesem, in s svojim polagano zasločenim vrhom dominira nad moravško dolino na eni in črnim grabnom na drugi strani. Od moravške plati se polagoma vzpenja pot na vrh, ki ga po dvojni poti bodisi skozi Sotesko in Serjuče ali po cesti mimo Zaloga do Gaberja dosežemo v poldrugourni hoji, dočim je dohod iz črnega grabna radi strmo padajočega pobočja napornejši. Malo pod 773 m visokim vrhom se dviga prostorna božjepotna cerkev sv. Valentina. Vseokrog se razgrinja pred očmi odprt razgled po bližnjih in daljnih z obilnimi cerkvicami po sejanih vrhovih in gorskih grebenih, dokler nam v sivih daljinah ne obstane pogled na severi, in severozapadu na mogočnih skalnih stenah kamniških planin, ki se mimo Karavank približajo geološko sorodnim Julijskim Alpam s častitljivim očakom Triglavom in Mangartom na skrajnem obzorju. Na južni in jugozapadni strani zasanja pogled preko moravškega in dolenj. gričevja ter Krima daleč tja do potanjic Snežnika in Nanosa. Zapadno steno zaključujejo Polhograjski Dolomiti s podaljški Blega-ša in Ratitovca visoko gori do bohinjskega kota. Na vzhodu nas skoro tik pred očmi pozdravi čemšeniška planina z Javorjem in Sv. Planina s svojo tovarišico Sv. Goro pri Litiji na drugi strani, ki jo skrbno čuva v ozadju dolenjski prvak Sv. Kum. Tik pod goro pa nalahno valovi moravška dolina z rodovitnimi polji, zelenimi travniki in tratami, s sadnimi vrtovi in bogatimi gozdovi v najrazličnejših barvinih odtenkih in se, polagoma prehajajoča v rodna polja in ravnice okrog Mengša in Domžal, preliva v Ljubljansko na eni in Sorško polje na drugi strani mimo šmarne gore tja gori do starodavnega Kranja, Sv. Jošta in šmar-jetne gore. Sredi te valovite ravnice čepi na ostrem stožcu cerkvica sv. Mohorja in
spel do meje, kjer je zagledal škrata. Ta je sedel na ekali in ee igral e cvetlicami. Ko je šel vinogradnik mimo možička, je ta zaklical: »Km-etič, vinograd ti bo dal letos mnogo žlahtnega pridelka.« — »Hvala lepa,« je odvrnil kmet, »za tvoje veselo binkoštno poročilo, zakaj to, kar prorokuje škrat na binkoštno nedeljo zjutraj, ee vedno točno izpolni.« In j»e šel evojo pot naprej. Ko je prišla jesen v deželo, je viselo v vi-nogradj toliko lepega grozdja na trtah, da je vinogradnik potreboval trikrat toliko posode kakor v prejšnjih letih. — Podobne narodne pravljice so tudi v tržaški okolici.
Še pred nekoliko desetletji je bila na Štajerskem navada, da eo napravili o binkoštih hlapci in dekle iz smrečja in elame veliko, človeku podobno dondo. Ovenčali eo jo e cveticami in privezali na kravo, okrašeno z zelenjem in cveticami: v zobe oa so ii vtaknili jelševo oipo. Kravo eo gnali skozi vas, toda vaščani eo zapirali vrata pred njo. da ni mogla niti v hišo niti na dvorišče. Vsak io je podil izpred svoje hiše, dokler ni padla donda e krave ali se na kose raztrgala. Gospodar krave ie končno odgnal svoje živinče v hlev. Ta šeg8 ie oomeniala izganjanje smrti iz vasi. — Že Valvasor omenja binkoštno vražo: kdor po-1*6 na binkoštno nedeljo Pred soncem tri liste dreena (persicaria. Flohkrairt), mu ir? more nikdar Škoditi škorpijon. Valvasor popolnoma veriame to vražo, edino ee mu ne zdi potrebno, da bi to moralo biti baš na binkoštno nedeljo in ravno pred soncem.
Zadostuje, da se jih užije na tešče in približno v tisti dobi, ker ima dresen takrat v listih največjo moč. Učinek pa Valvasor pripisuje naravnemu sovraštvu ali otkisj. ki jih imata medsebojno dresen in škorpijon, »kakor je podobnih simpatij in antipatij pač mnogo v naravi.«
Za sklep bodi navedena lepa srbska narodna priča iz Vnkore zbirke: Život i običaji:
Na duhove, kad ie crkva aelenom travom posuta, prvi dan na službi, kad se prvi put kleči, uzme djevojka malo trave iepod d»»-nog koljena desnom rukom, drjgi put opet tako, tretji put opet. onda od evega, dok se još kleči, savije vijenac, natakne ga na desnu ruku. tako ga iznese iz crkve, pred crkvom mane vijencem na sve četiri strane svijeta, govoreči u sebi: »Bogom sudjenil ma gde da ei, podji brzo za ovim vijencem, rer če venac uvenuti, a moje lice precveia-ti.< Kad dodie kuči, vijeruac obesi o ikonu, ■u veče ga motne pod glavj, zaklinjaluči sudienika. da dodje, dok vijenac uvenuo nije.	Rudolf Dostal.
Hrošči v Nemčiji
Vsa severna Nemčija hudo trpi zaradi hrošča, ki se je letos pojavil v ogromnih množinah. V okolici Berlina so hrošči uničili mnogo drevja, ki je skoro povsem golo. Oblasti si ne vedo pomagati drugače, kakor da so angažirale za pob:jdnje hroščev šole, ki jim prireja to delo mnogo zabave.
Fortunata, odkoder se odpira v s4eer
zmanjšanem obsegu skozi stransko okno moravškega kota prav pester razgled po neposredni okolici tja doli do mengeškega gorskega zaledja in Kamniških planin ca strani.
Izlet na Vače In v Peče. Ob severnem pobočju Moravškega hribovja dospemo po banovinski cesti Moravče-Vače-Litija aH po gorskih poteh mimo Gore sv. Florijana (700 m), kjer se je odigravalo Deteiovo »Malo življenje«, in 150 m višje Slivne 8 cerkvijo sv. Neže do zgodovinskih Vač, ki kakor skalnat gorski plaz čepijo sredi obronka. Onkraj presedljaja iz moravškega kota preko Vač v Zasavje se vzpenja od Slivne precej nižji, a strmo zarobljeni Slem-šek z grobišči in najdišči starih Keltov, na katerih račun vživajo svoj sloves v zgodovinskem svetu na široko poznane Vače. Na povratku v Moravče se kmalu pod sedlom, ki veže vaško plat z moravško stranjo, ločimo od banov, ceste Moravče-Vače in krenemo v Peče, skrajni vzhodni mejnik moravškega kota. Vračajoč se po banovinski cesti Moravče-Zagorje si že tik za Moravčami ogledamo mimogrede še zaloško graščino, ki po svojih arhitektonskih posebnostih in stilni čistosti spada med najbolj zanimive stavbe na slovens .h tleh.
Izlet na Stancelaze in k Sv. Miklavfcv, Kdor si želi še posebno očarljivega razgleda po panorami moravške kotline in poškilit. preko skal in pečin še malo doli v savsko dolino, se bo povzpel mimo Nadloška gostilne, za belneško graščino gori prod Štorovju na nad 800 m visoko planoto na štancelazih. Zajet od prijetnega planinskega okolja pestro-pisanega in živahnega cvetja rododendrona, bo vžival razgled pO krasotah slovenske zemlje v skoro nezman$» šanem obsegu kot oni, ki si je izbral aa svojo izletniško točko Limbarsko goro. OJ-tod nas vabi in kliče na svoj samorasO stožec mimo najnižjega prehoda iz Moravč v Zasavje, čez 574 m visoke Grmače, Vrti sv. Nikolaja (737 m), odkoder vodi naš pogled savska dolina na vzhodu mimo Lit in ob stran potisnjenega Bogenšperka doli do Kuma in Primskovega, na zapf pa mimo Janč zopet do Krima in Ljubljana,
Izlet k Sv. Trojici in Sv. Križu. Na skrajnem jugozapadu moravškega kota, kjer se Moravško hribovje preko drugega Sv. Ml« klavža nad Ihanom počasi iagublja v raw nino, se beli na 526 m visokem robu prikup-ljiva cerkvica Sv. Trojice, čeravno med vsemi opisanimi izletniškimi točkami najnižje ležeč, spada Vrh sv. Trojice med naj« priljubljenejše točke v nizu moravških gora, ker nudi kljub malemu trudu in naporu že zgoraj opisani razgled v nezmanjšanem obsegu. Najboljše izhodišče za to gorsko postojanko je pač ovinek pod Ravni« škim klancem tik pod Vrhom sv. Trojica. Vračajoči se proti Moravčam, se oglasimo, četudi je nekoliko vstran, vendar saj jo časa dovolj, še pri Sv. Križu, kamor speši-mo pot ob Murovc' skozi Zg. Javorščico, kjer obiščemo rojstno hišo slovitega matematika barona Jurija Vege v četrt ure oddaljeni Zagorici. Nazaj v Moravče grede nas vodi pot skozi Vrhpolje, prijazno ob hrib potisnjeno vasico, ki slovi zlasti po tem, da so tu pospravili koline znamenitega moravškega mačka, kamor so jih po lepi stari kranjski navadi poslali prijazni Moravčam.
Dobrih 10 minut od Vrhpolja ustavi potnika častitljiv tustanski grad, kraljujoč na mali višini nad cesto, dom pokojnega prof. Maksa Pirnata. Na križišču pod gra* dom se lahko odločimo za pot, ki pelje naravnost v Moravče, ali za drugo skozi vaa Tustanj na Krasec vodečo, kjer se znajdemo zopet na glavni poti iz Domžal v Moravče.
Vse opisane izlete moremo opraviti a prav majhnimi stroški in si jih privoščiti tudi tisti, ki ne razpolagamo s posebnimi denarnimi zalogami in prihranki. Posebna hvala zato gre avtoprometni zadrugi, ki vzdržuje najboljšo zvezo Moravče s svetom, ob nedeljah in praznikih s trikratno dnevno vožnjo za nizko ceno 15.- Din iz Ljubljane sem in nazaj.
Kraljestvo mode

Moda nekdaj in sedaj
"Vedno iznova slišimo, da «e nača moda močno naslanja na modne predloge devetnajstega stoletja, ki jih modni umetniki na nenavaden način stilizirajo in potem servi-rajo občinstvu kot zadnje novosti — iatza časa naših prababic.
Še pred par leti (v dobi pot*darjene stvarnosti). bi se naš? dame zgrozile ob pogledu na vse te podrobnosti, kakor trakove, cvetlice in volančke, ki jih prinaša današnja moda in ki ee nam danes zde tako mikavne. Danes so se modni krogi in občinstvo zedi-nili v tem, da obvelja stvarnost le za športna in štrapacna oblačila. Zato pa je popoldanska in večerna garderoba mnogo b>lj fantastična — tu gre vse modno stremljenje za tem, da bi ženo čim boli polepšalo in ni čuda, da se v ta namen ravna moda po vzorcih preteklega stoletja, ki izražajo toliko feapriciozne in prikupne žensko^i!
Moda preteklega stoletja, ki nam dan-* eluži za vzor. nosi ime po cesarici Evgeniji, ki ji pripisujejo največ »zaslug« za modno sliko njene dobe. Koliko modnih legend obdaja to prvo damo tretjega cesarstva! Celo izumiteljico krinoline io imenujejo, dasirav-no so žene nosile krinolino že davno pred njenim časom. Re6 pa je, da je bila Evgeni-ja prva, ki je končno odklonila krinolino in jo nadomsrtila z malo blazinico na trnovem mesta, ki so jo poznale še naše babice pod učinkovitim imenom x?u>l de Pariš«. Seveda se nam zaenkrat ni treba bati, da bomo tudi v tem ozira morale kopirati cesarico Evgenijo, današnja moda posnema po takratni modi le gotove značilne podrobnosti, nikakor pa ne celotne linije, ki bi bila le preveč neudobna.
Iz naših skic najbolje razvidi!« iveeo med današnjimi modeli in slikami i* prejšnjega stoletja:
Ko je še bila kočija edino prevoano Bistvo, so nosile dame tako zvnno >mantiljo«, ki je služila za vzor poznejšim kepom. Na prvi skici vidite moderno, vzorčasto obleko z dvostransko izdelanim kepom, na sliki pa mantiljo iz prejšnjesa stoletja. A ne samo obleka, tudi mali' ploščat klobuček s cvet-
^KpIHITTOl
LJUKUOMfl
Levstikova ulica na Vrtači Andrš Maurols:
Korintski preddvor
Vseh štirideset let svojega zakonskega življenja sta živela lord in lady Bar-chester v isti hiši v Lane Parku. Toda po vojni sta zabredla v stisko. Denar sta naložila slabo, eden njunih sinov je padel. Vdova in otroci so ostali v breme staršem, in dohodninski davek je znašal pet šilingov od vsakega funta. Lord Bar-chester je moral spoznati, da ne more obdržati svojega rodbinskega dvorca v Sussexu hkrati s hišo v Lane Parku. Po dolgem pomišljanju se je odločil, da iz-pregovori o svojih skrbeh z ženo. Dolgo se je bal užalostiti jo. Pred tridesetimi leti je bilo njuno skupno življenje burno, toda starost je prinesla zopet po-mirjenje, prizanesljivost in nežnost.
»Draga moja«, ji je dejal, »žalosten sem, ko vidim samo en način, po katerem bi se najino življenje častno sklenilo, pa vem, da ti ne bo prijeten. Slo bi takole: emljišča, ki mejijo ob park, so dosegla veliko vrednost. Neki podjetnik potrebuje naš vogal, ki tvori v njegovi posesti ovredek. Ponuja mi zanj ceno, "a katero bi lahko dobila v istem okraju ne samo drugo hišo, ampak bi tudi lahko dela nekaj na stran, kar bi nama dovoljevalo, da bi udobno preživela še tistih nekaj let, ki nama jih je še usojenih. Ker pa vem, da imaš Barchester House rada, nočem ničesar storiti, frar b:i tebi ne bilo po volji.«
ličnim šopkom odkriva sorodno^ obeh modnih dob!
Nabrani životi, volani ob izrezu in vsakovrstni polovični rokavi se vedno znova pojavljajo v modi cesarice Evgenije. Oglejmo si drjgo skico: tukaj in tam volani in polovični rokavi, v obeh primerih pa po sredi nabran život.
Najbolj dokazuje sorodnost obeh slogov tričetrtinska jopica, ki obvladuje današnjo modno sliko, a tudi mali, z visečimi trakovi okrašeni klobučki so podobni prejšnjim modelom (tretja skica).
Mnogi modni umetniki gredo še na korak naprej in nameščajo pri popoldanskih in večernih oblekah zadaj volaočke in serpentine, ki podčrtavajo zadnji del obleke in tako ustvarjajo gotovo podobnost a tedanjimi modeli (predzadnja skica).
Namestu močno nabranih in drapiranih delov, ki bi dandanes vendarle učinkovali preveč pretirano, vidimo na današnjih večernih oblekah slično nameščene širok? pentlje, ki ustvarjajo podobne obrise, kakor jih ima predloga iz devetnajMega Poletja (zadnja skica).
Iz vsega tega je razvidno, da se vračamo k modi naših prababic, torej k modi, ki je nastala v lepi in uravnovešeni dobi. Ali ni značilno, da smo prav v današnjih nemirnih časih podvzeli to potovanje v preteklost?
MILOSTIVA --------------
Vai krmni pWHS potetje najsk."i»*>» kuuaui i«m
tvrdlca
L. ROT, Ljubljana, Mestni trg Itev. S
Obenem i«tega »bom pol« tja za polovjčno eet» P*-prwvi in mod«rnniTa. Plačljivo jeseni pri pr«Tzwim)
Sidro
je priljubljen motiv poletne kopališke mode. ki se je uveljavil hitro in v nmogošte-
pasovifa. Ljubko j« malo sidro n
verižici, ki je pričvrščena na mali Mri v iepa. Posebno učinkovito se odraža sidro na beli torbici ali pa kot pisano vwvo n« svetlih rokavicah.
KROJE PO MERI
po najnovejših žurnalih, Id so strankam na razpolago, izdeluje po najniijih cenah
modni salon ROZMAN
Dvorni trg S» poleg Uatvene
Barvasto usnje
igra vnfao vlogo v letošnji poletni modi. Posebno na svetlih pastelnih oblekah je itt-nek barvastega usnja jako priljtMfat. Ali
vilnih variantah. Sidro se pojavlja n. pr. v
obliki pozlačenih gumbov »a na kopališke obleke, pa tudi kot zaponka na modernih
ni posebno mikavna svetlomodra obiska, ki jo okrasimo e temnomodro usnjeno pentljo z robom is nagubanega organdija? Cesto sestavimo celo garnituro te vrste tako, da 66 s pentljo ob vratu sklada uponka na pasu in slična pentlja na rokavih..
Kopalci in turisti?
Uporabljajte proti mrazu In vetru kakor tudi za solnčenje
dr. Kmetovo mazilo
IN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din.
Letošnja moška moda
Meditam ko pred vojno moška moda vaaj pri nas ni prišla mnogo ▼ poštev, je dandanes kolikor toliko potrebno za vsakogar, da je malo poučen o njej. Ogledati ■1 hočemo na kratko najvažnejše dele mo-9ke oprave: obleko, klobuk, čevlje, ovratnik, arajoo in kravato.
Obleka
Pri moSfcl opravi je zavladalo v zadnjih Istih stremljenje po solidnoeti, skromnosti in enostavnosti. To stremljenje je letos de posebno poudarjeno. Temu principu Je podrejena vsa oprema, posebno pa obiska, in sicer tako glede barve blaga kakor glede kroja.
a)	Barva blaga. Ustrezajoč navedenemu stremljenju po soMdnoeti in skromnosti prevladuje letos siva barva, lrf napravlja vtisk mirnosti. Vrorci so bolj ali manj črtasti Os ožjdroi in Širšimi črtami). Kričeči raoinct so izključeni. Popolnoma gladki vtaorcl ipa tudi niso moderni. Zaradi antipatije (če se sunemo tako Izraziti) do gladkih vBorcev je morala »topiti bolj v ozadje leto« tudi enobarvna modra obleka Poleg sive obleke se nosi todl rjava, ki je bila v zadnjem času na prvem mesti? V zadnjih letih se pojavljajo ie zelenkasti vraorci, a Jih vsaj pni nas ne sprejemajo preveč navdušeno. Poleg črt «e pojavlja škotski karo, ki pa pride v poštev bolj za Športne obleke.
b)	Kroj. Načelu soMdnosti Je podrejen tudi kroj. Sukmjič sme biti le malo po-3-ložem x vato, in sicer toliko, da ae izpopolnijo morebitne napake telesa. Od zunaj se vata ne sme oP*šiti. Rame smejo biti Izpopolnjene, nikakor pa ne apačene.
V modi je farona na eno vrsto in 3 gumbe, od katerih pa se zapenja samo srednji; ostala dva gumba ostaneta nezapeta Opasanost (taja) je poudarjena letoe nekoliko močneje kakor v zadnjih letih. Je v vidinl srednjega gumba nad reverji stranskih žepov in ne me biti pretirana temveč mora kazati pečat naravnosti pri rodno« ti. Reverji suknjiča so srednje veliki. Suknjič Je srednje dol«. Njegov! ogli so zmerno zaokroženi.
Modri in »ploh enobarvni suknjiči »e krojijo n« dve vrsti gumbov, a t vrsti »ta samo ipo dva gumba in fasona je krajša kakor pri suknjičih iz črtastega blaga
t^*-*---a.
f\IOVWK
Mm višnjen peča* Ann-te aolidnoeti. Zaradi tega je srednje velik in ima navsgor z&pognjene krajce. RMmkl s pretirano velikimi krajci kakor tako vrani bofcecoaki kJobnk, niso v navedi. Kater pri obleki, tako prevladuje tudi tekaj siva barva. Nosijo se tudi druge barve, ki se prilegajo obiski in osebi. Vendar pa Je b*rwa dinje ali melon«, k! Je M« v navedi v mdnjtfa letih, nesnoder-aa.
fievljf
Mtor awre mieMIfll Mm h mMt slugami a le ena obleka, M Je mirna po IM« in neravna po kroje, tako more Nti to prav tate samo pri čevijili. Id nsfcreaajo tej sahtevi. Kroj Je naraven, ne preosek (Splčast), ne preširok. Crnd čevlji eo pfttti do vočje veljave. Poleg teh »o v neredi rjavi, za šport (katerega »e tukaj ae dotikamo) p« seveda tudi beli in stvi.
•rejca z ovratnikom Lata m ▼ neradi poleg belih »raje s tetini ovratniki tudi barvaste STajce z barvastimi ovratnik«. Ovratnik je k srajco lahko priMt in more biti enake ali pa stič-n« barv« in vw>rca. Vendar pa se morajo barv« ln vxorcd skladati. Ovratniki so, posebno tedaj. a*o so prišMi lahko pottrdi. Modemi so ( v mislih imamo običajno promenado« obleko in se črnih oblek spfoh n ©dotikamo, nitki, tako zvan-i dvojni ovratniki. Ker se ogli takih ovratnikov, pceebno ako so mehki (ipoltrd«), radi ribajo, so bali pripeti pred leti na srajco z gumbi. Loto« to ni v modi. Da se pa kUub temo ne vihajo, morajo biti dolgi in poševno vkrojeni, tako, da pridejo pod telovnik. — Znano Je, da je prav srajce s prišdtimi ovratniki najhuje in najteftj« pravilno ukrojiti.
Kravata
K promenada! oNe*i se nosijo danes Stroke svilene kravate. Volnene, pletene in oake kravate sploh so dopusta« samo pri športni obleki. Vzorci morajo prav tako nositi pečat solidnoeti In mirnosti !n ne smejo biti v kričečem nasprotju z obleko. Kričeče barve so sploh idkijučen«. Prav tako pa tudi niso t navadi enotoarv-ni vzoroi. Kravata mora kazati nekoliko iivljenja. afcor je ie sploh nI lahko izbrati, tako Je letos to Se prav posebno
^^navadi so tudi male kravate, tako zvami metuljčki. Pomniti pa Je, da so ti sa slavnostne prilike nečoipnstni, da se morejo nositi samo poieti in — d« ne pnsto-Jajo vsakomur.	J>
Radie
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja 20. maja LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 10: Zdravstvo: Delavstvo in alkoholizem (Puhar Leopold).
—	10.30: Radio orkester, vmes operetni vložki: poje gdč. Ivica Cankarjeva. — 12: Caa, poročila. — 16: Negovanje vrtne pri angorskih kuncih (Kuntare Vilko). — 16.30: Koncert Bežigrajskega pevsk. društva, vmes radio orkester. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmoru napoved časa in poročila.
Ponedeljek 21. maja LJUBLJANA 8.30: Plošče. — 9: Orgelski koncert, izvaja Blaž Arnič. — 9.30: Versko predavanje (p. Regalat Čebul). — 10: Prenos z Rakovnika. — 11: Leto 1934 na slovenskem avtomobilskem trgu (g. Pi-penbacher). — 11.30: Radio orkester. — 12- Cas, za ples in poskok (revija stare in moderne plesne glasbe). — 16: Državljanska vzgoja odrasle mladine (proz. Krose) j.). _ 16.30: Dolinškov šramel kvartet, vmes reproduciran koncert vokalnih jazz-kvartetov. — 17.30: Narodna odbrana (dr. Cepuder). — 20.30: Prenos opere »Krabu-ljin pleac lz Beograda. V odmoru napoved časa in poročila.
BEOGRAD 16.30: Narodna glasba. — 17: Orgelski koncert. — 19: Pesmi s spremlje-vanjem orkestra. — 19.30: Lahka glasba.
—	20.30: Prenos opere iz gledališča. — ZAGREB 12: Koncert na ploščah. — 17: Godalni trio. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. — 22.30: Plesna muzika. — PRAGA 19.30: Plesna glasba. — 19.55: Prenos Smetanove opere >Tajnostc iz gledališča. — 23.05: Plošče. — BRNO 19-30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.52: Simfoničen koncert. — 21.15: Violinske skladbe. — 22.10: Plošče. — 23.05: Plesna glasba. — DUNAJ 11.20: Dunajski simfoniki.
—	12.30: Komorni orkester. — 16.30: Lahka glasba — 18.55: Prenos Wagnerjeve opere »Lohengrin« iz gledališča. — 22.50: Ciganska godba iz Budimpešte. — BERLIN 20: Spevoigra. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 20: operetni večer. — 21.40: Vesele zgodbe. — 22.30: Plesna glasba iz
Lady Barchester je na to zamenjavo pristala, in nekaj mesecev pozneje se je stari par naselil v novi hiši, nekaj sto metrov od hiše, ki jo je moral zapustiti in ki so jo začeli delavci podirati. Lord in lady Barchester sta, odhajajoč od doma, preživljala sleherni dan pred svojim starim stanovanjem, in vselej, ko sta videla, kako se počasi podira oblika, ki je bila zanju najpotrebnejša in najbolj stalna celica na svetu, ju je prevzel nekak čuden občutek. Videč svojo hišo brez strehe, se jima je zazdelo, kakor da sta onadva sama izpostavljena vetru in dežju.
Zlasti je trpela lady Barchester, ko so preluknjali steno na pročelju in — ' a-kor pri predstavi, ki jo igrajo gledalcem — odkrili sobo Patricka, sina, ki ga je izgubila, in njeno sobo, v Kateri je preživela skoraj vse ure svojih štiridesetih let.
S ceste je gledala zmrzlo tkanino v črnem ozadju, ki je tvorila tapete njene sobe. Tolikokrat jo je imela pred očmi, v urah žalosti, sreče, pa tudi veselja, da se ji je zdel vzorec tega blaga kakor ozadje, na katerem je upodobljeno njeno življenje. Delavci so tkanino odtrgali, Li prikazal se je črnikasto bel papir, na katerega je bila pozabila, pa ji je s silo, ki jo je komaj razumela, priklical v spomin njeno dolgotrajno razmerje s Har-ryjem Webbom. Kolikokrat se je zjutraj, ko je prebrala tako lepa pisma, ki jih ji je bil pisal Harry z daljnega Vzho-
da, ob pogledu na te japonske hiše brez konca zasanjala. Zelo ga je ljubila. Sedaj pa je bil sir Harry Webb poslanik Nj. Vel. v Španiji.
Kmalu je de£ odlepil ta črnikaatobeli papir in za prvim se je prikazal drugi Bila je to prilično grda risba cvetlic, toda lady Barchester se je spomnila, da si jo je 1. 1890., ko se je možila, izbrala z veliko pobožnostjo. Tisti čas je nosila belo obleko iz volnene tkanine in kor&lde iz jantarja. Prizadevala si je, da bi bila podobna Mrs. Burne Jones, in ob nedeljah je hodila na čaj k staremu Williamu Morrisu. Dokler so se dali videti os an-ki tega papirja rožne in zelene barve, je hodila po večkrat na dan mimo hiie, k. jti ta papir jo je spominjal njene mladosti in časov, ko je tako strastno ljubila lorda Barchestra.
Nazadnje so tudi zidovi sami padli, in neki dan sta lord in lady Barchester, ko sta se šla peš v park izprehajat videla, da stoji od hiše le še malo korintsko stebrišče, ki je varovalo vhod vanjo. Bil je to čuden, žalosten prizor, kajti ta preddvor na vrhu stopnic je odpiral pogled na strahotni okras, okras kamenja, ki je bilo nakopičeno pod zimskim nebom. Lady Barchester je dolgo gledala, kako se pode oblaki med belimi stebri, nato pa je rekla svojemu možu:
»Ta preddvor je zvezan v mojem spominu z najbolj žalostnim dnem mojega življenja. Nikdar si nisem upala 8 teboj glede tega izpregovoriti, toda sedaj
sva že tako v letih, da to pač nima nobenega pomena. Bilo je takrat, ko sem jaz ljubila Harryja, ti pa Sybilo. Neki večer sem ila na ples, da bi se ssšla s Harryjem, ki je bil ravno prišel iz Toki ja. Že več tednov sem se veselila te-s. svidenja, toda on, Harry, se je vrnil a Angleško le toliko, da se je zaročil in je ves večer plesal z nekim mladim dekletom, medtem ko se je delal, da mene ne vidi. Ko sem se vračala z vozom, sem jokala. Prišla sem domov. Čutila sem, da so me solze tako izmaličile, da se ti takšna, kakršna sem bila, nisem upala pokazati Naredila sem se, kakor da hočem pozvoniti, odslovila sem kočijaža, nato pa se naslonila na enega izmed teh stebrov in tam ostala dolgo časa. Močno je deževalo. Vedela sem, da tudi ti mislil na neko drugo žensko, in zdelo se mi je, da je z mojim življenjem pri kraju. Glej, ia tega me spominja, ta :oali preddvor, ki bo zdaj pa zdaj izginil...
Lord Barchester, ki je silno sočutno in z zanimanjem poslušal to povest, je ljubeznivo prijel svojo ženo za roko, rekoč:
»Ali vel, kaj bova storila? Preden po-dero to stebriiče, ki je grob tvojih spominov, pojdeva skupaj kupit nekaj cvetja in ga položiva vrh teh stopnic.«
Priletni par je šel k trgovcu s cvetlicami, prinesel rož in jih položil k vznožju enega izmed stebrov v konntskem slogu. Drugi dan stebriiča ni bilo več.
M. L N.

91
\HAMm
ZOPET NEKAJ
NOVEGA!
Da, to je pralni prašek »PERION«, ki vam olajša trud pri pranju in napravi vase perilo snežno belo.
Berlina. — MttHLACKER 19.10: Violinski in klavirski koncert. — 20: Pester program iz Hamburga. — 24: Nočni koncert. —' BUDIMPEŠTA 16.40: Madžarske pesmi. — 19.10: Klavirski koncert. — 20.15: Zborovski koncert. — 22.10: Ciganska godba. —• 23.30: Plesna glasba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.30: Plošče.
—	21.45: Mešan program.
Torek 22. maja LJUBLJANA 11: šolska ura: Koroški Slovenci. — 12.15: Koroška narodna repro-duclrana glasba. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, havajske kitare na ploščah. — 18: Otroški kotiček (ga. Medvedova). — 18.30: Čajkovski: Nussknacker Suite (reproduc. koncert). — 19: Sokolstvo: Nekaj zgodovine telovadbe in kratek pregled v sedanjost (Marjan Tratar). — 19.30: Intervjev z ljubljanskimi fotoamaterji. — 20: Ruska glasba: Vokalni dueti (Verbič-Korenčanova), radio orkester. — 21.30: Citre solo, g. Mez-golits. — 22.10: Cas, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
BEOGRAD 16.30: Klavirske skladbe. — 19: Narodna glasba. — 19.30: Pesmi. — 20.30: Violinski koncert--22.10: Orkester.
—	22.15: Pesmi. — 22.45: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio.
—	20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: Havajski trio. — 21.45: Plesna glasba. — PRAGA 19.10: Operetna glasba ia Brna. — 20.25: Slovaška ura. — 21.25: Prenos iz Brna. — 22.30: Jazz. — BRNO 19.10: Operetne melodije. — 20.25: Prenos
iz Prage. _ 21.25: Zborovski koncert. —
VARŠAVA 20.15: Filharmonijski koncert.
—	22.30: Godba za ples. — DUNAJ 12; Plošče. — 12.30: Orkester. — 16.15: Komorna glasba. — 17.30: Arije in pesmi. — 19.15: Plesi od včeraj in danes. — 20.15: Meš»n program. — 20.25: Komorna glasba. — BERLIN 20.15: Sinovi Joh. Seb. Bacha. — 21: Mozartove arije. — 22.20: Nočni koncert. — KONIGSBERG 19.35: Pesmi Daljnega vzhoda. — 20.15: Prenos iz Berlina. _ 21: Veseloigra. — 22.30: Orkester.
—	MUHLACKER 20.15: Program kakor V Berlinu. — 21: Igra. — 21.20: Lahka glasba. — 23: Historični koncert, Pariz 1785.
—	24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Komorna glasba. — 18.30: Orkester.
—	20: Klavirski koncert. — 21: Ciganska kapela. — 22.20: Plošče. — 23: Godba za ples. — RIM 17.30: Instrumentalna glasba. — 20.45: Violinski koncert.
Sreda 23. maja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Komorna glasba radio kvinteta. — 18.30: O verstvih (Fr. Terseglav). — 19: Radio orkester. — 19.30: Literarna ura: Knjižni pregled (Ljud, Mrzel). — 20: Simfonični koncert (Beethoven), izvaja radio orkester. — 20.30: Vokalni koncert Roberta Primožiča s sprem-Ijevanjem radio orkestra. — 21.15: Klavirski koncert C-mol, izvaja Božena Mucha s spremijevanjem radio orkestra. — 22: Cas, poročila, plošče.
BEOGRAD 16.30: Schubertove pesmi. — 19: Orkester. — 20: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22: Prenos večera Jadranske straže. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20: Prenos koncerta i« Ljubljane. — PRAGA 19.25: Vojaška godba. — 20.10: Program iz Brna. — BRNO 19.25: Koncert iz Prage. — 20.10: Radio epos »Cristobal Colon«. — VARŠAVA 20.02: Prenos Massenetove opere »Manon« iz gledališča. — 23.15: Lahka glasba na ploščah.
—	DUNAJ 12: Dunajski simfoniki. — 16.15: Iz zvočnih filmov. — 17.20: Lahka glasba.
—	19.45: Orkestralen koncert. — 21.05: Jugoslovanski večer. — 22.40: Koncert godalnega kvinteta. — BERLIN 19.30: Pevski koncert. — 20.30: Plesni večer. — KONIGSBERG 19: Baletna glasba. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: Plesna muzika. — 22.30: Plošče. — MOHLACKER 20.30: Serenade. — 22.20: Mešan program.
—	23: Beethovnova glasba. — 24: Plošče. —BUDIMPEŠTA 17: Orkester. — 18.50:
Pesmi. — 20.30: Plošče. — 21.50: Ciganska kapela. — 22.45: Koncert opernega orkestra. '— RIM 17.10: Orkestralen koncert.
—	20: Plošče. — 20.45: Mešan glasbeni program.
Rešitev krlžaljke „JS"
Vodoravno: 1. Val, 3. dok, 5. Rr, 7. un, 9. oa. 10. la, 11. jv, 12. sk, 13. ab, 14. Na, 15. vt, 17. ar, 18. Ni, 19. uk, 20. Malta, 21. Kolpa, 22. na, 25. oš, 27. er, 28. sokol, 30. pi, 31. bh, 32. ab, 33. oi, 34. liana, 35. te, 36. J. M., 37. in, 38 še, 39. tmina, 42. ji, 43. ad, 44. ona, 45. ak.
Navpično: 2. Ljubljana, 3. Dubrovnik, 4. on, 5. Bojana, 6. Ravbar, 8. Makar-ska, 10. Is, 16. ti, 19. up, 22. Nebojša, 23. Arhimed, 24. Skradin, 25. Opatija, 26. ši-benik, 28. Split. 29. Lhasa, 40. Mo, 41. na.
CHafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
Najsevernejša morska pot
Od Anadirja do Aljaske — Nova letališča v Nomeju in Fairbanksu
V Moskvi so pod vodstvom ljudskega poverjenika Kujbiševa osnovali »Pomorski urad za najsevernejšo paroplovno progo«. To progo, ki bo vezala Rusijo z Ameriko, bo urad šele ustvaril, a pri tem mu bodo vse izkušnje arktičnih ekspedicij v zadnjih letih in posebno izkušnje rešilnih ekspedicij ter »Celjuskinove« posadke v največjo korist.
Najsevernejša ladijska pot pojde od polotoka Anadirja in rta Wellen proti Alja-ški. Ameriški raziskovalci delujejo danes v ta namen skupaj z Rusi. Sovjetska vlada se je odločila, da zgradi ob tej progi poleg že obstoječih brezžičnih postaj, ki podpirajo danes parnike, tudi velika nova pri-
stanišča. v Leningradu so pričeli graditi nov tip parnikov, tako zvanih »pol-ledo-lomilcev«, ki bodo vzdrževali redne zveze med Anadirjem in Aljaško. Z navadnimi ladjami je promet v Beringovi ožini danes mogoč le v poletnih mesecih, kombinirani prevozni ledolomilci pa ga bodo vzdrževali po vsej priliki tudi pozimi.
V bližnjem času otvorijo tudi letalski promet med Rusijo in Ameriko preko Severne Sibirije in Aljaške. Ta čas stičejo ruska in ameriška letala v Beringovi cesti za pristanišči, ki bi se dala uporabljati tudi pozimi. Pri rtu Wellenu in na drugi strani v Nomeju ter Fairbanksu na Alja-ški gradijo nova velika letališča.
Največji prekomornik
Gradijo ga v Glasgovvu in bo najhitrejša ladja na svetu
V clvdebanski ladjedelnici v Glasgowu napredujejo z veliko naglico dela okrog trupa ogromnega prekomornika, ki bo po svoji dovršitvi največji na svetu. Parnik bo last Cunardove družbe, ki hoče z njim doseči rekord najhitrejše vožnje \i Evrope v Ameriko.
Od 1. 1907. do 1. 1929. so se Angleži lahko ponašali, da imajo najhitrejše parnike na svetu. Toda tega leta so poslali Nemci svoj novi veleparnik »Bremen« v New York in je ta gladko potolkel vse dotedanje hitrostne rekorde na morju. Od tedaj imajo Nemci »Sinji trak Oceana«, ki ni nobeno odliko" vanje, temveč samo naslov, v svojih rokah. To seveda ni moglo biti Angležem prav, zato so začeli graditi nov parnik, ki
Oko in poklic
Mladi ljudje, ki so kratkovidni in imajo na roženici enega ali obeh oči motne pege, naj si ne izbirajo poklica, v katerem bi morali delj časa delati z napetim vidom iz bližine. Lahko je mogoče, da postanejo še bolj kratkovidni in da jih bo mučil glavobol, omotica, živčna slabost itd. Najprimernejši poklici zanje so: poljedelstvo, vrtnarstvo, mlinarstvo in podobno.
če se že poklic ne da več spremeniti, si jt treba delo urediti vsaj tako, da ne trpijo oči zaradi njega. Krojačenje je n. pr. manj naporno za oči nego pletenje in krpanje. izdelovanje pisanih vezenin manj nego šivanje belega perila.
Tudi pri daljnovidnosti, ki zahteva naočnike za delo iz bližine, je treba večkrat na dan spremeniti delo, da se vid ne poslabša.
Mnogi ljudje dobe zaradi sedečega življenja močno pordele veke, marsikatere oči ne prenesejo kuhinjske pare. plina iz likalnikov itd. Preden določimo otroku poklic, je vsekako potrebno, da mu damo ts previdnosti preiskati oči.
Omejitev proizvodnje kavčuka
V Londonu se je vršila konferenca produ-ceutov kavčuka iz vseh zainteresiranih <?e-žel, ki se je bavila s krizo v tej produkcijski stroki. Potreba po kavčuku je sicer ogromna, « še večja je njegova proizvodnja, tako da mu preti močno znižanje cen. Da to preprečijo, so se producenti sporazumeli za strogo določene kontingente za vsako posamezno ozemlje in za procente vse proizvodnje, ki smejo biti na razpolago za izvoz. Sporazum velja od letošnjega 1. junija do 31. decembra 1936. Poseben odbor bo od časa do časa določeval nove kvote. Novi nasadi bodo strogo prepovedani. Producenti so osnovali sklad, ki naj bi ra-b 1 za proučevanje nove m razširjene »porabe kavčuka.
25.000 dolarjev za žive lohneško pošast
Ravnatelj newyorškega zoološkega vrta Blair je razpisal 25.000 dolarjev nagrade m tistega, ki ujame živo lohneško pošast mu jo prinese za njegovo zbirko. Pogoj Blaira pa je, da mora pošast meriti v dolžini vsaj 12 m. Našel se je seveda mož, ki ravi, da bo kmalu izpolnil željo ravnatelja laira. To je neki brezposelni delavec, ki ravi, da je videl podobno žival že v ne-em drugem jezeru.

Rusija uvaja novo plemstvo
Ameriški listi poročajo iz Moskve, da je biia pred kratkim priznana podlaga za novo rusko aristokracijo, ki jo ustvarja današnji režim. Plemstvo bo obstojalo v tem, da se bodo te osebe imenovale »plernenit-niki domovine«. Listi pišejo, da bo tisk pozival ljudske mase. naj se ravnajo po njihovih zgledih.
Film o Edisonu
Avtomobilski tvorničar Ford se je pogodil z neko filmsko industrijo glede filma o Edisonovem življenju. Film bo prikazoval Edisona v zasebnem življenju in pri izumiteljskem delu.
Kandidati za letošnjo Nobelovo literarno nagrado
Kakor poročajo iz Stockholm-a, sta v ospredju kandidatov za letošnjo Nobelovo literarno nagrado finski pisatelj Sillenpaa in Grk Palamas.
Sin Gorkega umrl
V Moskvi je umrl za pljučnico sin pisatelja Maksima Gorkega, Maksim Pješkov. Pokojniku je bilo komaj 36 let.
Vojna ladja na plitvini
Angelška največja in najdražja vojna ladja »Nelson« je te dni nasedla na peščino nri Portsmouthu, ko je vozila v pristanišče. Ladjo so po dolgem manevriranju z vlačilci in torpednimi rušilci rešili iz negibnega položaja, v katerega je zašla.
naj bi jim izgubljeno prvenstvo spet vrnil. Se prej pa bo prešlo po vsej priliki v roke Francozov, ki tudi že končujejo svoj znameniti ogromni prekomornik »Normandie«. Dovršili bi ga bili že davno, da jih ni gospodarska kriza prisilila kakor Angleže ustaviti za več nego celo leto gradnjo svojega velikana. V ostalem pa bo »Normandie« nekaj manjša od parnika Cunardove družbe. Ta bo meril 1018 čevljev, »Normandie« pa 962 čevljev.
Po vseh računih bo trup izdelan do septembra t. 1. Potem se bo vršila svečana splovitev, ki se je udeleži tudi angleški kraljevi par. Kraljica bo celo za kumico pri krstu.
AMERIŠKE R O R N E OPAZKE
Mi nismo za nameravani petdnevni teden, temveč za nenameravani petdnevni počitek ob koncu tedna. (»Atlantic Journal«). «
Dama je ženska, ki se vedno spominja drugih in sebe nikoli ne pozabi. (»Atlantic Journal«)
*
Moški tako dolgo teče za žensko, dokler ga ona ne ulovi. (»El Paso Times«).
Ženske lahko prav tako dobro ohranijo kakšno skrivnost kakor možje — samo da
jih je pri tem več treba.
*
Lepa ženska je postala astronomka. Takoj
je začela iskati »moža v luni«.
*
Samogovor filmske zvezde: Obleke delajo vloge.
*
Najzvestejši smo ženskam, ki jih ne dosežemo.
---
Francoski dobiček od radija
Pariški »Journal« poroča, da je lani vnov čila francoska državna blagajna 75 milijonov frankov na račun davkov za radijske aparate. Poštno ministrstvo bo porabilo ta denar za zgraditev novih oddajnih postaj na jugu in vzhodu države. V Villejustu pri Parizu bodo poleg tega zgradili največjo francosko oddajno postajo s 100 kw.
Od Indije do Amerike
Bivša Gandhijeva privrženka Nila C ram Couhova je zapustila svojega učenika in odšla v New York, kjer popularizira v ondot-nih zabaviščih indsko glasbo
ZU. uk
Zoro vodo
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo.
Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL
ZAGREB, Radičeva (Duga) ulica 32
Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las.	63
Obsojeni ugrabitelji
Ugrabitelje borznega senzala Gettleja so obsodili v Ameriki na dosmrtno ječo, na prošnjo ugrabljenca pa so jim dosmrtni zapor spremenili v 42 mesečno robijo, ker je Gettle prosil zanje ter izjavil, da so z njim dobro ravnali.
Vojska na kamelah
isppj
V npopadih med oblastniki Hediasa in Jemena v Arabiji je sodelovala vojska na
kamelah, kakor jo prikazuje naša slika
enske stresajo s palm
Ločitvena procedura med črnci
Misionar Palatzky, ki je v najtemnejši Atfriki »preobračal zamorce, pripoveduje zelo zanimive stvari o svojih doživljajih.
Spočetka nisem imel najmanjšega pojma o tem, kolikokrat je bilo moje življenje v nevarnosti. Pridigoval sem v vaseh domačinov, ki so v pragozdovih in stepah, daleč od vpliva belih oblasti. V eni teh vasi je prišla v moj šotor krotka antilopa. Napodil sem jo, ker sem se bal, da bi poškodovala moje instrumente in dele moje opreme.
S tem pa sem si nakopal jezo vseh va-ščanov. Menili so, da je v antilopi duša nekega njih umrlega poglavarja in da sem to dušo smrtno razžalil. Položaj je bil zame precej kočljiv, ko mi je šinila v glavo rešilna misel. V žepu 3em imel košček sladkorja, in to stvar, ki je niso domačini še nikoli videli, sem ponudil živali, ki jo je malo ovohala in nato z najboljšim tekom použila. Lepa žival mi je celo obli-
zala roke, kar je napravilo na domačine ogromen vtis. Bili so prepričani, da imam vpliv tudi na dušo njihovega poglavarja.
Nekega dne sem bil na bregu velike reke priča nenavadnega prizora. Na jasi je bila zbrana vsa vas, ki je sedela v krogu okolu osamljene palme. V njeni krošnji, kakšnih pet metrov nad zemljo, je čepela ženska. Atletski črnec je stresel drevo z vso silo, ženska v krošnji pa se je oprijemala debla, vpila in kričala. Mož je stresal s čedalje večjim besom. Nisem vedel, kaj pomeni ta procedura, pa so mi povedali, da gre za ločitev zakona. Pri tem rodu je navada, da se mož, ki se je naveličal žene, na ta način loči od nje. Ce pade ženska med stresanjem z drevesa, se zakon loči. Usoda žene je potem klavrna. V drugič se ne sme omožiti in jo običajno prodado za sužnjo. Ge pa ne pade in se zakon ne loči, ni zanjo nič bolje, kajti živeti mora cb možu, ki jo smrtno sovraži.
Kjer je vino, ni tifusa
Alkohol pomori kužne bacile v vodi
Te dni »o otvorili prvo rusko arktično progo iz Murmanska na Grumante; na njej vozijo sedaj ruski in norveški parniki. Nova premogovna ležišča, ki so jih pred kratkim odkrili na severu, bodo po ruskem mnenju zadostovala popolnoma za ves severni ladijski promet. Za letala pa bodo na vsej severni obali Rusije zgradili velike bencinske postaje.
V Beringovi cesti divjajo pogostoma siloviti tajfuni, ki bi ogražali ves ladijski in letalski promet. Da bi mogli takšne iz-nenadne viharje pravočasno sporočiti ladjam in letalom, so Rusi tu osnovali številne vremenske opazovalnice, ki so opremljene seveda z brezžičnimi napravami.
Pariški zdravnik dr. KI ing že leta in leta proučuje in ugotavlja, da se v vinorodnih krajih Francije, niti tam, kjer imajo zelo slabo pitno vodo, nikoli ne pojavi tifus.
V krajih z okuženo vodo se epidemija tifusa redno ponavlja. Tudi v Franciji imajo ponekod zaostale kraje, da ljudje ne vedo, kaj pomeni, če stoje vodnjaki blizu gnojišč, ki niso cem en tirana, in se iz njih odteka gnojnica.
Zdravnik je napravil v svojem pariškem laboratoriju niz poskusov, ki so brez izjeme pokazali, da imajo vse vrste vina, tudi takšne, ki ne dosežejo niti 9 stopinj alkohola, veliko moč nad bacili. Vina, posebno močnejša, umore bacile v kužni pitni vodi že v desetih minutah. Vina z manjšim odstotkom alkohola, ki naravnost ne umore bacilov, jih pa vsaj toliko oslabe, da ne morejo več izzvati bolezni, tudi če človek pije pokvarjeno vodo. Dr. Kling je spoznal, da močnejše vrste vin niti tedaj ne izgube svojega učinka na bacile, če jim primešamo do 50 odstotkov vode.
K tej ugotovitvi, ki je zanimiva *a vsi vinorodne kraje, torej tudi za nas, bi H lahko pripomnili, da je aksiom, ki ga j« postavil pariški raziskovalec, iz prakse Jako dobro znan prebivalstvu zgornje Italijo Pri ofenzivi na Tilmentu 1. 1917. so vojske uničile vse zaloge vina v pokrajini. Kmetje so takoj napovedali, da bo v najkrajšem času nastopil tifus. Niso se moti« li. Epidemija je nastopila in tako grozno razsajala, da je uničila na tisoče človeških življenj.
Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenji črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Boj za kraljico mode
Zgodba, ki je mogoča samo v Ameriki
Naslednja zgodba je pač tudi za Ameriko neobičajna.
Neka ga. Greggova iz New Yorka je imela ambicijo, da bi postala odločujoča ženska v kraljestvu mode. Polna mošnja njenega moža ji je omogočila ta luksuz. Najela je nekatere najbolj znane šivilje v deželi in za veliko vsoto je od njih dobila obljubo, da bodo delaie samo zanjo m nc bodo nikomur izdale, v kakšni toaleti se bo pojavila ta in ta dan na tej -n tej slavno-sti. Zal pa se je na teh slavnostih često pojavila neka silno bogata vdova ga. Tomp-seyeva v prav tako razkošnih toaletah pariškega izvora. Dolgo fasa se »družba« ni mogla odločiti, katera izmed obeh žensk je kraljica mode.
Nekega dne je zadala Tompseveva svoji tekmici odločilni udarc-e Po posredovanju podkupljene tajnice ge. Greggove :e angažirala šivilje, ki so za to delale in jih s knežjo plačo 1000 dolarjev na mesec ter posebnimi nagradami za izvirne na<"rts novih toalet priklenili nase.
Greggova je osovraženo nasprotnico tožila, toda sodišče jo je zavrnilo Tedaj je stopila .v zvezo z nevrvorškim podzemljem Nekega dne so najeti gangsterji po izdatnem špioniranju napadli njene bivše šivilj« in samo srečen slučaj je nanesel, da jih ni" so ugrabili. Tompseveva je nato najela šest detektivov, da bi vohali za norimi nakanami Greggove, a vsaka šivilja je dobil« dva krepka moža za stalno telesno stražo Te dni se je ta boj med obema ženskama končal na nasilen način. Tompseveva je prišla k neki gledališki premieri, na kateri so bili navzoči »vrhovi« družbe, r tako uspeli toaleti, da je postavila Greggovo v senco. Ni se mogla premagati, da bi v odmorih z zmagoslavnim nasmehom ne šla ^o nekolikokrat mimo svoje nasprotnice. Ta pa se je nad tem končno tako razburila, da je šinila pokonci, ji prisolila zaušnico in ji strgala sijajno toaleto s telesa. Treba je bilo precej dela, da so obe ženski spravili narazen. Ta čas ležita v dveh sanatorijih. A ko bosta ozdraveli, bo imela vsa zadeva svoj epilog še na sodišču.
Ribe vidijo brez oči
Vsaka riba lahko plava v najtemnejši noči proti toku, ne da bi se pri tem zadela v kakšno skalo, peščeno sipino, drevesno deblo ali drugo ribo. Šele pred nedavnim so odkrili organ, ki ji pri tem pomaga. Posebno razločno ga je videti pri ribah iz družine lososov, a tudi pri mnogih drugih vrstah. Ob obeh straneh ribjega telesa teče žlebič, nad katerim je s tekočino napolnjen rezervoar. Od tega vodijo živci do možganov. Ti živci prenašajo vtise najmanjših sprememb tlaka v okolišni vodi. Ta tlak se spreminja, kakor vsi vemo, z različno globino in če se vodi zoperstavi kakšna ovira. Reakcija ribe na svarilni znak, ki ga prenašajo živci v spremenjenih tlačnih prilikah, se izvrši povsem avtomatično, kar je razumljivo, kajti če bi sledila šele po kakšnem miselnem procesu, bi bila toliko počasna, da bi se žival neprestano zadevala v ovire. Da vidijo ribe tudi v motni vodi, pa razlagajo tako, da so njih oči dojemljive tudi za svetlobne žarke, ki jih človeške oči ne vidijo. V tem je nekaj podobnega kakor fotografiranje s pomočjo infrardečih žarkov v megli.
Ledne gore grozijo
Obrežna stražna ladja »Mendota« iz Bostona poroča, da je srečala v bližini velikih prekomorskih prog 74 velikih lednih gora. Zato 90 ameriške obrežne opazovalnice sporočile evropskim paroplovnim družbam, naj opozorijo na to nevarnost kapitane svojih ladij. Prekomorniki bodo vozili z zmanjšano brzino ter poostrili opazovalno službo.
Strelovod na klobuku
Neka milanska tvrdka si je izmislila 6 m visok strelovod, ki se da zložiti okoli klobuka in nima posebne teže. Namenjen je
rd vsem zaščiti kmetov, ki jih pri de" na prostem zateče nevihta. V tem primeru se strelovod odvije io vtakne v zemljo. Izumitelj trdi, da sfcrek potem ne more zadeti kmeta.
Načrt za veliki Pariz
Odsek za načrte o preurejanju Pariza v pariškem mestnem svetu je izdelal načrt, ki predvideva bodoči razvoj Pariza. Načrt vsebuje niz cest, ki bodo odpirale pota v francosko prestolnico od vseh strani. Na periferiji mesta bodo uredili več lepih parkov. S tozadevnimi deli bodo pričeli čimprej, stroški za preureditev so veliki. Znašajo tri milijarde frankov.
Vlada — žrtev liberalnega zakona o braku
Pred kratkim je parlament v Peruju sprejel osnutek zelo liberalnega zakona o braku. Sprejetje tega zakona pa je povzročilo vladno krizo. Ministrski predsednik Joeč de la Rivo Aguero je odstopil zaradi določbe, ki jo vsebuje osnutek tega zakona, ki pravi, da sodišče lahko izreče ločitev zakonske skupnosti že samo na željo obeh zakoncev.
„čeljuskinciu
na „Smolensku"
Iz Vladivostoka je dospel v zaliv Provi-dence parnik »Smolensk«, ki je vzel na krov oteto posadko ponesrečenega »Celju-skina«. »Smolensk« je rabil za svojo pot štiri tedne. Ve« čas vožnje se je moral trdo boriti z lednimi masami, katere je naposled obvladal in si odprl pot v zaliv Law-rence. Zdaj se bo »Smolensk« s posadko ponesrečenega ledolomilca vrnil v Vladivo-stok.
Politični umor v Rumuniji
Lani 29. decembra so našli na veliki cesti, ki drži v Bukarešto, truplo neznanega moškega, ki je bilo ranjeno od sedmih izstrelkov iz samokresa. Ker je bil prav tedaj izginil brez sledu vodja Železne garde Zelea Codreanu, so nekateri menili, da je on žrtev. Kmalu se je pokazalo, da je drugače. Mrlič je bil blagajnik Železne garde, Sterije Ciumeiti. Morilca niso našli. Pred nekaj dnevi pa je preiskovalni sodnik v Bukarešti izdal nalog, naj se aretira policij* ski komisar Avrelij Negrescu, ki je obdol-žen tega zločina. Aretacija policijskega funkcionarja je zbudila v Bukarešti ogromno senzacijo. Proces proti Negrescuju je napovedan za prvo polovico junija. Morilec se bo moral zagovarjati pred bukareško poroto.
Prvi aerovlak
Pred dnevi so videli v Moskvi prvi aerovlak. Troje jadralnih letal, ki so bila med seboj povezana in so imela enotno krmilo, se je dvignilo 800 m visoko. Čez 25 minut so se letala odpela v zraku in so posamič gladko pristala na zemlji. V najbližnji prihodnosti se bo vršil polet takšnega »aero-vlaka« iz Moskve na Krim. Računajo, da bo trajal polet nepretrgoma 10 ur.
Za birmance
izdelujemo res lepe obleke. Za botre same in tudi za birmance po meri po seto nizkih cenah. Velika izbera blaga.
Drago Schwab, Ljubljana
ALEKSANDROVA CESTA
ANEKDOTA
V nekem kinematografu so predvajal* fikn »Madame Bovarv« po znanem romanu Gustava Flauberta. V prizoru, ko počiva Ema Bovaryjeva poleg svojega ljubčka m (v filmu) kadi cigareto, se je nagnil nelol gospod iz občinstva k svoji sosedi in ji ixl-Šepeta.1 v uho: »Glej, ona kadi v po^-elji pmv tako kakor fcM«
VSAK DAN ENA
Barometer
Gospodinja: »Mici, ali ste vi premaknila Iglo na barometru?«
Služkinja: »Da mil osti v a, jutri imam prost popoldan ln želim imeti lepo vreme.«
Lep napredek jugosiovenskega Sokolstva
Pogled v delovanje mogočne, Sirom Jugoslavije razpredene največje naše nacionalne organizacije
Na IV. glavni skupščini Saveza Sokola konec aprila v Beogradu, ob navzočnosti delegatov vseh žup, so podali savezni funkcionarji izredno lepo sliko o delovanju saveza. Savezna uprava je izdala vsa ta poročila v obliki knjige vsem delegatom, razposlana so bila tudi vsem sokolc,':— edini" cam sirom Jugoslavije, predložena pa so bila tudi vsem najvišjim državnim uradom in drugim nacionalnim korporaci jam. Gradivo, obdelano v tej knjigi je tako ogromno, da ga ni mogoče objaviti v enem samem članku. Zato bomo postopoma v izvlečku objavili vse, kar bi utegnilo o delovanju našega Sokolstva zanimati javnost in naše sokolske čitatelje.
Jugoslovensko Sokolstvo je doživelo takoj po beograjskem vsesokolskem zletu leta 1930.
Izredno krepak razmah po vsej naši domovini
Starim edinicam se je takoj v jeseni istega lete pridružilo že izredno zadovoljivo število novih društev in čet, največ edinic pa £e je ustanovilo nato v le>tu 1931., ki ga mo" ramo smatrati kot rekordno. Razume se, da tudi kasneje ni povsem ponehalo ustanavljanje novih društev in zlasti čet, toda raz' gibanosti v tem oziru nista zadnji dve leti dosegli leta 1931. Kakor pa vse kaže, bomo najbrž tudi v letošnjem letu imeli zopet prav veliko število novih edinic, saj jih ima savezni statistični odsek že do srede aprila zabeležnih nad 130, ki so bile ustanovljene letos. V razdobju 1930.—1933. prednjači
flede osnovanja novih sokolskih edinic vse"
akor vzhodni del Jugoslavije. Pred vsem moramo omeniti poleg izredno agilne župe Zagreb še župe Beograd, Niš, Skoplje in Cetmje, kjer je sokolska organizacija bila pred beograjskim zletom tako rekoč še v povojih. V zadnjih treh letih se je ustanovilo nad 1000 čet med našim preprostim narodom, ki so skoraj vse prav trdno zakoreninjene in razvijajo poleg prav zadovoljive sokolske delavnosti tu-di intenziven gospodarski pokret, ki feaSe ponekod že prav čedne uspehe.
Naše Sokolstvo je imelo konec 1930. skupno 630 društev in samo 118 čet. Od tedaj pa je število društev naraslo na 934, okrog 46 odstotkov več, število čet pa je preseglo že prvi tisoč in je danes
po raznih župah je 1171 sokolskih čet
Skupno je imel sokolski savez konec 1933. že 2105 edinic napram 748 konec 1930.
Društva obstoje v mestih, trgih in večjih vaseh, dočim prevladuje četni način soko-krvanja po vaseh. Pri tem moramo zopet razlikovati prav za pTav dva načina čet. Zapadne župe imajo po večini manj čet in se one. ki so osnovane, tvorijo le nekaka nesamostojna, matičnim društvom podrejena društva. Te vrste čet bodo prej ali slej postale samostojna društva. Na vzhodu pa prevladuje tip sokolske čete, ki bodo svoj nalogo bolj primerno, bolj uspešno vršila kot četna edinica. Življenjske prilike v vseh predelih države namreč niso popolnoma enake. Čet Tadi njihovega načina nikakor ne smemo podcenjevati, marveč nasprotno. niihovo delovanje z vsemi silami podpirati. Tin sokolske čete, kot so osnovane v župah Zagreb, Niš, Skoplje, Kra-guievac, Beograd, Getinje, zlasti pa v župah Sarajevo in Mosta r se bo prihodnja leta še bolj množil in bo v sedanji svoji obliki prinesel Sokolstvu zelo mnogo koristi.
Zanimati utegne vsekakor tudi
število članstva v našem Sokolstvo
Z naraščanjem edinic je nekaj časa napredovalo skoraj v istem razmerju tudi število članstva. Zadnji dve leti pa se je položaj spremenil v toliko, da postaja dotok članstva manjši kakor p aje odstotno število novih edinic. Ta pojav je povsem pri-roden, ako se malo ozremo nazaj. Pred vsem je v 1. 1930. in 1931. stopalo v sokolske vrste tudi mnogo oseb, ki niso tega storile iz svoje notranje potrebe ali iz težnje, udejstvovati se pri sokolskem delu, temveč so smatrale kot potrebno, da se vsaj vpišejo v Sokola, bodisi iz lastnih oportunitetnih ozirov ali pa iz kakršnihkoli izvensokolskih motivov. Stični elementi so sicer v navedenih dveh letih nekoliko po-jačali vrste starejših društev, toda po neuspehu svoje akcije so spet pričeli zapuščati sokolske vrste in se ta proces pomalem vrši tudi še sedaj. Medtem ustanovljena nova društva in čete so seveda ta odtok ne samo številčno nadoknadila, temveč prinesla v sokolske vrste mnogo zdravega naroda, zlasti iz naših vasi. Ta zdravi element je pač vse drugače pojmoval sokolsko delo. kakor oni višje omenjeni »oriživniki«, ki so hoteli s sokolsko legitimacijo koristiti samemu 9ebi, v organizaciji pa figurirati kot »podporni« člani. Kakor rečeno, ta proces še ni popolnoma ponehal in se bo vršil še vedno, četudi v manjši meri. Sicer pa je selekcija vsaki organizaciji potrebna.
Savez Sokola je štel konec 1. 1930. skupno 69.723 članov in 12.860 članic, torej 82.583 članstva. Kako hitro je v tem letu naraščalo članstvo, najbolje dokazuje dejstvo, da ie v septembru istega leta bilo še samo 55.473 članov in 11.258 članic in se je torej v nekaj mesecih povečalo za dobro petino. Nato se je število v prvi polovici 1931. dvigalo še nadalje ter je doseglo po stanju konec julija že 114.133 moškega in 18.956 ženskega člansta ali 133.089 oseb. Tudi leto kasneje, v juliju 1932. je bil porast toda že mnogo manjši, saj je statistika izkazala kljub povečanemu številu edinic le 125.267 članov in 22.719 članic, torej 'e okrog 11 tisoč članov in 3 tisoč članic več kakor pred letom V sredi teta 1933. je b'lo
134.536 članov in 23.354 članic, skupaj 168.990 članstva
in se tudi iz tega spet vidi, da je glavni narast po letu 1931. pojenjal ter znaša sedaj skoraj stalno vsako leto okrog 10 odstotkov pri članih in 7 odstotkov pri članicah. Pričakovati pa je. da se bo tudi število članic pričelo polagoma večati, ko bo smisel za žensko telovadbo prodrl nekoliko globlje v naš narod.
Glede števila članstva moramo pripomniti, da v bodoče ni pričakovati takega dotoka kakor leta 1930-1931 Prvič je samo ustanavljanje novih edine prišlo v mnogo mirnejšo fazo in po večini vse župe skrbe,
da se ustanvljajo nove čete in društva samo tamkaj, kjer je kolikor toliko podano vsaj nekaj pogojev za obstanek društva ali čete. Društvene uprave pa so po večini tudi mnogo bolj previdne pri sprejemanju novega članstva. Prosvetni odbor namerava še poostriti splošne pogoje za vstop v Sokolstvo z upeljavo primernih članskih tečajev, da se vsak temeljito spozna s sokolsko mislijo in da ve, zakaj stopa v Sokola in kaj zahteva organizacija od njega. Zbiranje kolikor mogoče velikega števila »podpornega« članstva donaša sicer društvenim blagajnam nekaj denarja, druzega haska pa organizacija nima od njega. Oni bratje in sestre, ki so sami prošli skozi sokolsko vzgojno šolo, skozi telovadnico in iz katerihkoli vzrokov ne morejo več telovaditi, ostajajo itak zvesti svojemu društvu tudi v nadalje in se skušajo uveljavljati v drugih društvenih odsekih. Take »stare garde« smatramo še vedno kot aktivno članstvo, saj je dalo iz sebe tekom let vse, kar je moglo koristiti društvu ali četi. Vsi imajo poleg starih borcev prilike dovolj, da poprimejo za delo, saj bodo edino na ta način pokazali pravo sokolsko zavednost in disciplino, ne pa kot »{»odporni« člani, ki morajo od njih društva tirjati članarino tako rekoč v potu svojega obraza. Vedno bolj prihaja Sokolstvo do spoznanja,
da ne odloča število, temveč kakovost članstva
In mnogo je že društev, ki prevajajo to naziranje v prakso ter izločajo one, lri jim ni do dela, temveč več do — sokolske legitimacije.
V bližnjih letih pa bo morala organizacija vsekakor rešiti dvoje važnih vprašanj,
ki ste ofgsnlCno »ek> povezani. Treba bo
enotno rešiti vprašanje okrožij in žup vobče. Toliko je že žup, ki imajo zelo veliko število društev m čet, d« jih le težko upravljajo v tehničnem in prosvetnem oziru. Vsekakor bodo morale polagoma pristopiti k okrožni organizaciji, toda potrebno bo, da savezni vodilni organi najprej zavzamejo k vprašanju organizacije žup z okrožji oziroma reorganizacije žup brez okrožij svoje končno stališče. Savez naj se razdeli ali na devet banovinskih žup ter beograjskimi društvi, ki naj bi bile razdeljene na veliko število malih okrožij od 10 do 20 edinic, ali pa naj ostane pri velikem številu majhnih žup do kvečjemu 40 edinic, ki se dado še voditi nekako brez okrožne podrazdelitve. Rešitev tega vprašanja pa ni tako enostavna pri tolikem številu edinic in žup, kakor bi si kdo na prvi pogled predstavljal.
Sokolski organizaciji pripadajo vsi sloji naroda.
Število inteligence je sicer precej manjše napram ostalim poklicom, lahko pa rečemo, da si inteligenti marsikje z vso iskrenostjo prizadevajo, pomagati sokolski'misli do napredka in veljave, drugje pa je spet inteligenca bolj mlačna napram sokolskemu pokretu. Vendar pa prevladuieio oni inteligenti, ki jim je do sokolovanja, ker pravilno razumevajo naloge te organizacije in jim ne zasenčuje jasnega pogled« kak meglen predsodek ali še kaj več.
Po poklicu deluje v Sokolstvo med članstvom: 6,7 odstotka delavcev, 23,2 odstotka kmetovalcev, 13,0 odstotkov bbrt-nikov, 8 odstotkov trgovcev in trgovskih sotrudnikov, 8,9 odstotka učiteljev in profesorjev, 13,9 odstotka ostalih državnih uslužbencev, 7,3 odstotka različnih zasebnih nameščencev, 2,2 vojakov in častnikov, 1,3 odstotka zdravnikov in lekarnarjev, 0,8 odstotka advokatov m javnih beležnikov, 0,3 odstotka ribičev in mornarjev, 3.4 odstotka dijakov in akademikov ter 0,5 odstotka duhovnikov. Ostalim poklicem in zasebnikom pripada okoli 8 odstotkov vsega članstva. Seveda so ti podatki celokupnega saveza v
Esameznih 2$ župah države zelo raznoliki, kršna je pač tudi socialna struktura naše države.
Vladimir Regally:
Med potomci senjsklh
uskokov
Ko se cesta pod Plasami v Hrvatskem Primorju odtrga od glavne, ki vodi dalje proti Sušaku, se odpre človeku pogled na morje, toda ne ono pravo, nego na peščeno morje, na ogromno, nepregledno puščavo skal in zdrobljenega kamenja, med katerim se vije cesta proti Kraljeviči, Cri-kvenici, Novem Vinodolu, Senju ia dalje ob obali Hrvatskega Primorja do dalmatinske obale proti našemu solnčnemu jugu. Prvi hip ustvarja v človeku dvom o lepoti in privlačnosti teh krajev, četudi ima to skalnato življenje svojo posebno draž in privlačnost. Globoko pod nami je Bakar, malo bližje Bakarac, kamor hodi mnogo naših otrok na počitnice, da se vrnejo čez mesec ali več čili in ogoreli od toplega primorskega solnca. Kraljeviča zbeži naglo mimo nas in za njo Drivenik, kjer se odcepi naša cesta proti Crikvenici, Novem in Senju, a druga se izogne obali, da se za Bribirjem in Ledenicami zopet vrne k naši. Crikvenica in Novi Vlno-dol sta prekrasni primorski mesteci z izredno pestrim življenjem, vendar brez zanimive zgodovine in dogodkov, ki bi v našem javnem življenju bili količkaj značil-nejši.
Cesta se vijuga ob morski obali. Peščeno skalovje, v katerega buta morje že tisočletja, ni tako ostro, kakor ono v notranjosti. Vročina je poleti neznosna in tudi noči niso hladnejše, čeri so razbeljene, a vode nikjer. Le redko kje v morju zagledamo podvodni izvir zdravne in pitne vode, ki pušča še daleč v morju sledove, dokler se ne pomeša s slano morsko. Tako je tudi pri vsakem izlivu potočičev, ki so tu silno redki. Kraji so siromašni. Ljudje se preživljajo z 'bogslgavedi čem. Malo seveda tudi s tihotapstvom, ker kaj bi jim sicer prineslo najskromnejši groš za življenje. -In čudno je, da se kljub revščini in pomanjkanju ne umaknejo od tod. Rojstni košček grude je vsakemu drag. Krog številnih malih fjordičev vodi cesta proti Senju, nekdanjem mestu Uskokov, borb, živahnega trgovskega življenja, kulture, cvetoče trgovine in obrti in vere. In vendar kljub temu morda nobeno naših mest na Primorju ni bolj občutilo posledic napredka tehnike, kakor ravno nekdaj bogati in gospodovalni Senj. Njegove jadrnice z junaškimi mornarji so plule po vseh morjih in oceanih in zapisale tudi ime Senja z zlatimi črkami v zgodovino. Znamenita senjska mornarica Uskokov je zadajala vsem sovražnikom vedno silne
skrbi in jo Je celo mogočna beneška republika spoštovala. Tudi bogastvo Senja je 'bilo nekdaj znano šipam sveta. Senjani, ki jim je življenje minevalo na morju, so prinašali domov zlata in dragocenosti iz vseh celin in celo iz daljnje Japonske in Kitajske. Njihova moč je bila tedaj silna in vsak je iskal njihovega prijateljstva Toda, odkar je zaplul po morju prvi par-nik, je pričelo polagoma življenje Jadrnic in njihovih mornarjev izumirati.
Novi časi so prisilili ponosne in Junaške Senjane na drugo pot življenja. Grenko je bilo to našim starim praporščakom svobode, ki niso nikdar nikomur klonili vratu, nego bili vedno vajeni le gospodo-vanja in oblasti. Stari poklic jim Je zapustil v krvi hrepenenje po morju, ki jih je klicalo in vabilo na svoje valove. Sicer pa drugega izhoda niso niti imefi, nego se ponovno oklenili svojega starega vsakdanjega kruha. Velebitski krš ni hrana, a prst je tam redka, kakor pri nas cvetoče pomarančno drevo. Lotili so se spet starega poklica in zapluli po morju. Toda ne več na svojih Jadrnicah, nego na tujih parnikih kot podrejeni mornarji. Izgubili so se sitari paroni in kapetani, izumrli so znameniti in ponosni morski volkovi, ki so desetletja svojega življenja kljubovali silnim morjem in grozečim valovom. Senj je umiral.
Usoda ni bila vsem naklonjena. Kruha na morju niso vsi dosegli. Mnogo je bilo mornarjev in junakov na jadrnicah, manj jih je bilo potrebnih parnikom. Senjani so I>oiskali novo pot, v Ameriko, kjer so si z jeklenimi mišicami, ki jim je nekdaj bila bitka z Benetkami, Avari ali Bizantom smeh in šala, služili trd kruh s trdim delom v rudnikih ali brezmejnih neobdelanih poljanah, čas je hitel in pomanjkanje je dohitelo tudi Ameriko. Mnogi so izgubili tudi tisti trdi košček kruha in se vrnili k ognjišču svojih praočetov, da žive, kakor se bo pač živeti dalo. Nekaj z ribolovom, nekaj s poljedelstvom, nekaj sp6t z obrtjo, ki sicer ni ravno najlažji kruh. šele v zadnjem času so spoznali, da bi vsaj nekateri lahko živeli tudi od tujskega prometa in so pričeli mestece popravljati, hotele obnavljati in skrbeti za zabavo tujcev, ki sicer ne bivajo tod celo leto, a vendar puste lepe denarce, s katerimi skromni Senjani tako ali drugače prežive zimo v burji in mrazu.
Senj ni le eno najstarejših mest. na našem Hrvatskem Primorju, nego je sploh
S. Bitežnik:
Mesto in vas
Meščani zavidate nas vašičane, ker nimate svežega zrasa in kislega zelja, temnih gozdov in kislega mleka, zelenih ravnin in ajdovih žgancev na pretek. In še marsičesa nimate, kar mi imamo. Ali nečesa nam manjka: reda nimamo, ne samo reda, tudi olike nam manjka. Vam tiči vljudnost v kosteh kakor starim ljudem protin. Pri nas pa: kdor je bolj robat in neotesan, več velja, če pri vas krvnik natika komu vrv za vrat mu še vtfuino reče: »Izvolite, prosim, stopiti pod vislice«. Pri nas pa nahruli novoporočenec že prvi večer svoj dar božji s potolonom »Stara, marš spat!«
Hodriš, reedmo, zamišljen po samoto! pot/i ln uživaš krasoto božjega stvarstva. Krog tebe mir, v duši mir in v glavi tudi mir. Nenadno ssoči laza drevesa pred te razcapan rokomavh s pištolico v eni, z gorjačo v drugi — in zarentači nad Teboj: »Denar ali življenje!« No, pa sta res mir in vsa lepota stvarstva, kakor bi trenil, pri kraju. V mestu je drugače. Bog ne daj, da bi Val očital, da nimate roko-mavhov in tatov, Imate jih, Bogu bodi hvala, morda še več, kakor na deželi! Toda svojo obrt vrše vljudno in obzirno, ker vedo, • da Je strah zdravju štooddjiv. Nikdar Vam ne delajo sile. Izvolite pohajkovati po najobljudenejših ulicah, izvolite se drenjatf kolikor vam drago v groječi po kolodvorskih čakalnicah al/i drugod, in nihče Vam ne bo pomolil pištolice pod nos ali pritisnil gorjače na glavo. Pri vas
v mestu Je red in ljudje vedo kaj dolgujejo oliki. In vendar boste pogrešali, ko pridete domov, i denarnico i uro. Kaj, kako elegantno, da ne rečem gracioaio vrše nokoenavhi x mestu ta posel!
Ampak olikani rokomavh i znajo to še mnogo bolj. Koračiš po živahnih mestnih ulicah in občuduješ elegantne lahkoooge krasotice, ki brezskrbno čehljajo o modri in o ljubezenskih prigodah, iz polteme se zaiskri vate dvoje črnih, kakor ogenj ža-rečih oči, ki jih spremlja rahel, zapeljiv smehljaj, v zadregi si. Oči strme vate in ti vanje. Tako vabljive, tako mamljive so, da si ne moreš kaj, da ne bi potegnil klobuka z nežne pleše in zajecljal nekaj v pozdrav. Ona, velikomestna dama, ki Poeana napake podeželskega človeka, te vljudno povabi v kavarno, kjer v temačnem kotu nemoteno razlivaš svojega srca čuvstva. Iz kavarne odideta v prvovrstno restavracijo, iz restavracije seveda v — bar. O življenje, kako si lepo, kako sl sladiko! Ob poskočnih zvokih jazza bo Počil zatič šampanjske steklenice. Ona se naslanja k tebi in ti šepeta s sladikim glasom, da si celo interesanten, da si moder, da si duhovit. Na lepem Ji solze zalijejo očesoi ln ti zaupa, da je nesrečno zaljubljena In v ljubezni kruto varana, čustvuješ z njo. V svoji velikodušnosti Jo najbrž posadiš na kolena in tolažtfš kakor veš in znaš. Vidno raseš ▼ svoji samozavesti Doma te žena zmerja z bedakom in šlevo. tukaj v mestu, kjer znajo olikani ljudje cenit) človeka, pa Izveš iz tako dražestnih ustec, da si Interesanten, moder, duhovit Prsi se td nabreknejo kakor stratosferski
eoo najstarejših naših mest, ker IM ie
od časov mogočnega rimskega imperija.
Kakor je bil znamenit po svojih gusarjih, ki so imeli tod svoja zanesljiva skrivališča, tako je znamenit tudi zaradi svoje burje, ki ima v Senju gotovo svojo prestolnico, tako da Je narod skoval pregovor: »Burja se v Senju rodi, na Reki oženi in v Trstu umre«. Tradicija trdi, da ga je zgradil še rimski car TarkviniJ Snperb. V četrtem veku pred Kristusom so ga imenovali Senltes, dočim ga Plinij starejši imenuje Senia. Italski trgovci so se naselili v njem še mnogo pred rimskim imperijem. Mestne pravice je dobil 35. leta pr. Kr. od Oktavijana in Je bil že tedaj najmočnejša luka na Jadranu.
še v zgodnjem srednjem veku Je izumrlo v mestu romansko življenje in zavladalo slovansko. V dvanajstem veku so ga dobili v oblast templarji in je istega stoletja dobil tudi naziv kraljevskega mesta. Imel je svoje kneze, od katerih so nekateri izvirali tudi od Frankopanskega rodu. Zgo daj so prišli v nasprotstva z Benečani in so se male praske vedno ponavljale, dokler ni Avstrija teh hrabrih braniteljev svoje grude po znameniti uskoški voi' v letih 1615. do 1617. zaradi ljubega miru razgnala in jih naselila po notranjosti. Hrabrim Uskokom, ki so Benečanom požgali cela brodovja in se borili kot največji junaki s turškimi roparji, je bilo težko živeti mirno življenje.
Današnji Senj šteje jedva 5000 prebivalcev. Kakor vsa primorska mesta, je izredno bogat s starinami. Frankopanski dvor iz XIV. stoletja je danes znameniti konvikt Ožegovičianum v samem središču mesta. Od številnih vhodnih vrat v nekdanjo močno obzidano petoglato trdnjavo so ohranjena do danes le še Vela vrata, ki vodijo h Kneževičevemu parku. Ohranjen je še papežev stolp, ki ga je na svoje stroške nekdaj vzdrževal Leon X. Trdnjav-ski stolp sv. Save so spremenili v skladišče, drugega spet v mlin, dočim od mnogih ni danes niti sledu več.
Senj je zanimiv tudi zaradi svojega sta-roslovenskega bogoslužja, ki se je ohranilo od 1248. leta, ko mu je bila priznana ta pravica, vse do danes. Vsled tega je postal tudi sadovnjak slovanske liturgije in slovanskih svetih knjig. 2e v XV. stoletju so Senjani nabavili v Benetkah prvo tiskarno z glagolskimi črkami, škofijska staroslovenska katedrala je stara že več ko 700 let in je prebogata z umetninami in zgodovinskimi zanimivostmi.
Kakor vsa primorsko - dalmatinska mesta, ima tudi Senj srednjeveški arhitektonski značaj: zahodni način gradbe visokih hiš, ozke ulice, čiste in popločene. Med 6tarimi patricijskimi hišami jih rs mnogo z napisi iz XVI. veka. ki pričajo o nekdanjih hišnih lastnikih ali kratko opisujejo njihovo zgodovino. ki je pogosto vklesana v lastnikov grb.
Središče mesta ie Zvonimirov trg, kjer se življenje razvija najmočneje In kjer se po primorski navadi sestajajo ljudje, da se pomenijo o dnevnih dogodkih in vsam, kar zanima jafvnost, ker eo Senjani, kakor pač vsi Primorci, veliki kritiki. Morda je to tudi ostanek gospodovalna dobe niihovih prednikov, ostanek iz časov, ko so bili ras gospodarji in velmožje ti Senjani in ko je njihovo mesto krasilo 16 mogočnih cerkva.
V mestni občini imajo bogat arhiv starih dokumentov, med katerimi jih ie nekaj ie iz časov kralja Matjaža. Zanimiv fe stari mestni štatut iz leta 1388., v katerem so zapisane stare pravice svobodnih Senjanov. Zelo lapa je fridi gimnazijska biblioteka, ki ima vrsto klasičnih del starih pisateljev in rokopisov redke vrednosti, ki našim učenjakom ne bi nudili obilo gradiva le za seni-sko zgodovino, nego tudi za zgodovino celega našega naroda. Med mnogimi starinami re važno omeniti božjepotno cerkvico sv. Frančiška. Ta cerkvica je polna uskoški h grobov, a zanimiva ie tudi prižnica v romanskem stilu, bogato okrašena z rezbarija-mi velike umetniške vrednosti. Obenem skriva v 6ebi tudi mnogo priseg Uskokov, ki so imeli navado, pred bitko tiu zaobljubi jati se. Škoda je le, da eo te zaobljube le redko zapisane, ker bi verjetno odkrile mnogo tajnosti, ki bi mogle razjasniti nekatere neznane in nerazjasnjene dogodke iz ionašk? zgodovine Senjanov. zlasti iz njihove borbe proti zahodnim neiprijateljem, s katerimi so vodili tudi versko borbo.
Izzvan Senja je še stara kapelica sv. Martina, ki hrani zanimiv dokument iz glagol-skega leta 1303.
Iz Senja, ki leži na podnožju Veiebita, vodi lepa cesta proti Vratniku in dalje proli Plitvidkim jezerom. Senj bi bil torej lahk> torišče tujskega prometa in bo sčasoma isti gotovo tudi oživel, ker je Senjska draga ena najbolj romantičnih na celean Hrvatskem Primorju. Ce človek več časa gleda velebitski krš in govori z ljudmi, ki žive v njem. ga vzljubi, ker je značaj ljudi kršen, kakor pokrajina sama: junaški, odkrit, goetoljubin in prijazen v vsej tisti revščini, ki jih neusmiljeno muči celo življenje. Nad Sen jem vieOko v skalovju so vasice, iz katerih imajo otroci po 10 in več kilometrov do šol* in še več do oerkve. a vendar jih obiskujejo in iim ni not težka, kakor je mestnim otrokom. Zanimive so njihove hiše. kjer so še danes vsi prostori ena edina soba z malo
balon, srce se širi. Steklenica sledi steklenici!
Predramiš se. No... od vse lepe dogodivščine Je ostal le še natakar z neplačanim računom. Nikjer ni lepotice, ne listnice, ne ure, ne prstanov — le natakar stoji pred teboj in zahteva plačilo za zajpi-tek. Pri vratih pa rase v nedoslednost motni obris stražmika, ki potrpežljivo čaka, kdaj mu bo natakar pomigndl, da te odvede. Tedaj se šele prav zaveš, da si v mestu, kjer sta red in olika doma.
Jn adaj samo še en primer z dežele. Sediš zvečer z družino za mizo in se pogovarjaš o mršavl letini in o davčna je-tika. žvemk, žvemk... skozi razbita okna uderejo maSkirani razbojniki: »Roke kvišku, denar sem!« Povežejo tebi in rodbini roke in noge Ln ti proti vsem higienskim predpisom zmaše v usta umazane ounje, da ne bi po nepotrebnem budil počitka potrebnih sosedov. Pretaknejo ti vso bdšo, ti in družina pa med lite med tem od groze in strahu. Ko vzame rokcnnavhe noč, ugotoviš na vso žalost da si ob vse svoje dolgoletne prihranke. Ali Je to red? AU je to olika? V mestu, vidite. Je to vse drugače! Svoje prihranke nosiš v krasne Palače, kjer sluge v livrejah odpirajo in zapirajo vrata za taibo. Poklonil spredaj, pokloni zadaj. Spioh cvete tukaj vljudnost kakor brinje na Krasu. Nič čudnega ni, da komaj čakaš, kdaj boš zopet toliko prihranil, da poneseš kaj v palačo. Vsak rad vidi, če se mu klanjajo. Ln ko misliš, da Imaš že dovolj prihrankov Jo lepega dne mahneš, recimo, po obresti. Med potjo vesel računaš koliko boš dobil denarja.
------ognjišSetn nad podom. Toda State
so in prikupne, stisnjene med skalovje in pest zemlje, kakor lastavičje gnezdo na kozolcu. Prijazna so in radi sprejmejo tujca v hišo, naskočijo mu kozarec vina in se pomenijo z njim o bridkem življenju in težavah. Vsak kmet pozna svoje uskoške prednike in jih rad omenja. Ponos jim je to.
Nekdaj prvi čuvar vzhodne slovanske obale Jadrana. Senj, mesto senjskih Uskokov, ki jih ni bilo strah istočasno 'voditi borbo proM cesarju, ben ečanekemu levu in polmesecu, danes ni tako močan. Gusarji so biii Uskoki, tako hrabri in spretni, da eo s svojimi malimi ladjami pluli celo do Otrant-6kih vrat in tam ustavljali in ropali ben°-čanske galije. In ko so dunajski cesar, Benečani in Tjrki zedinjeni uničili bojno moč Uskokov, ni Senj propadel. Vživel se je v nove razmere in kmalu postal napredno trgovsko mesto na vzhodni obali Jadrana. Senjsbe jadrnice eo plule po vseh morjih sveta, toda spet sta usoda in državna oblast nastopile proti Senju. Parniki eo izključili jadrnice, a Senjani se v prvtm trenutku, ki je vedno najvažnejši, niso znali preortenf-rati. Madžarska državna oblast Je zgradila železniško progo do Reke. toda ne proko Senja iz političnih razlogov. Ta udarec ;e zadel Senj v živo. Do najnovejšega časa je stalno propadal, šele v Jugoslaviji 6? ie pričel d<vigati. Državna oblast in privatna iniciativa bi ta morali pospešiti reorganizacijo. Ne le zaradi tradicijo in slavne zgodovine teh jadranskih čuvarjev, nego tudi ;z realnih gospoda rekih in nacionalno vzgojnih razlogov. Senj je najprirodnejša luka za Liko in severozahodno Bo6no. Naravne pogoje ima za dobro življenje, le izrabiti jih je treba. Značaj S?njčanov je močan in le zadostno jamstvo za pošteno dalo. In pol?^ tega je Senj zibelka velikega dela naše kulture in zasluži vso našo pozornost.
Koncert violinista Soetensa
Ljubljana, 18. maja.
Francoski institut v Ljubljani je povabil francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa, ki je bas na koncertni turneji, da gostuje spotoma tudi v Ljubljani. Odzval se je vabilu in priredil koncert v dvorani Fil-harmonične drjžbe s sporedom, ki je razen prve točke navajal le francoske skladbe. 2© v prvi točki, Mozartovem sedmem violinskem koncertu (ne v koncertu op. 7. kakor je navajal spored, ki je vseboval tudi ostale, pri naših koncertnih sporedih žal že obligatne tiskovne pomote), se je violinist izkazal kot umetnik velikih kvalitet. Mozartov sedmi koncert so našli šele 1. 1998. in izdali, ter zahteva posebno mnogo okusa, veliko glad-koet v pasažni tehniki in gibkost loka, poleg tega pa velik ton v kantileni. Vse to obvlada So^tens v največji meri. Njegov ton je velik, speven, daei ne vedno enako plemenit; tehnična izvežbanost brezhibna, perfekt-na, prednašanje vzorno, v slogu in v izrazu, le intonacija je bila ponekod malo manj sigurna. Njegova domena je velik, koncertni ton ter slogovno prednašanje. Oboje je prišlo do najlepše veljave v veliki Franckovi sonati v A-duru, ki io je mogoče vedno znova poslušati b pobožnoetjo, tako vzorno in plemenito je zgrajena. To delo daje izvajal-ei nebroj prilik, da se izkaže v kantileni. SoStens jih je s pridom izrabil. Že takoj začetek je presenetil v poetični interpretaciji, ki se je v dmeem stavku stopnjevala do prave dramatičnosti, ne da bi kjerkoli bila nasilna. Ako bi želel za Recitativo - Fantasia nekoliko več življenja, je pa sloviti kšnon finala bil izvajan, kakor bi si mog?l skladatelj le želeti, z vso predpisano vezanostjo, uglajenostjo in skladnostjo. Z izvedbo te sonate je dosegel violinist ogromen uspeh pri publiki in bil deležen navdušenega aplavza.
V drugi polovici sporeda je prišlo na vrsto več manjših 6kladb, in sicer Debuesvja »La fille aux cheveux de line iz preludijev za klavir, istega skladatelja »Minstrels« iz iste zbirke, obe prireditvi za vialino in klarir, Milha'tda »Le printempec in Ravela »Tziga-ne«, dva originala za violino in klavir, poslednja za violino in orkester. Priredbe vobče zvene nekoliko prisiljeno in nenaravno: tudi obe Debussyjevi,ki ju je priredil prvo A. Hartmann, drugo skladatelj sam, nista ušli usodi aranžmajev, vendar ju zaradi efektnosti in dobrega skladateljevega imena radi izvajajo. Milhaud je ustvaril e >Po-mladjo« nežno akvarelno sliko prozornih barv, Ravel pa ognjevito fantazijo v ciganskem slogu, seveda v znatno omiljenem in saloniziranem, ki pa j?, osobito z orkestrsko spremljavo, jako efektna. Tudi s klavirjem, ki ga je pri vsem koncerti mojstrsko in obenem prilagodeno skrboval prof. Marjan Li-povšek, je dosegla krasen uspeh in violinist je bil nagrajen s tolikšnim aplavzom, da je moral dodati še nekaj točk, tako Rimeki-Korzakova »Himno 6olncj« in dr.
Publika, ki žal ni bila baš mnogoštevilna, zato pa tem bolj pozorna in hvaležna, je imela priliko, seznaniti se z modernimi francoskimi deli ter z originelno, delom adekvatno interpretacijo. Violinist Soetdns pa se je izkazal kot prvovrsten mojster, ki ga bomo vedno radi čuli.	L. M. Š.
V palači ti pa prav vljudno in kar se da obzirno sporoče, da Jo je blagovolil blagajnik popihati čez veliko lužo in da je pomotno vrzel s seboj i ključe in ves denar iz blagajne. Tako vljudno ti siP^roče to, upoštevajoč tvoje rahlo zdravje in razrvane živce, da se ne utegneš niti razburjati. Res je, da si ob vse svoje dolgoletne pri branike, ali nereda in nasilja jim nikakor ne moreš očitati. Doma hraniš kot nagrobni spornemilk svojega bogastva lepo vezano, z zlatimi črfeami otarašeno knjižico, kjer je vse točno popisano, koliko in kidaj si kaj vložil. Vse odlično soglaša. Pripisane so obresti in obrestne obresti. Nikjer napake, nikjer goljufije. Vse Je v najlepšem redu — le denarja ni.
Kaj bi se razigovarjali samo o rotoo-mavhih, razbojnikih ln vlomilcih! Oglejmo si kaj bolj veselega. Ste mar že slišali kedaj, la Je prišlo v mesto do fantovskega pretepa? Ali sploh veste vi meščani, kaj je fantovski pretep? Brez njega bi bila naša vas zapisana pozabljeoju in nSkdar bi ne zvedela Javnost ničesar o njej. Tako pa imamo, Bogu bodi hvala, fantovske pretepe, ki skrbe i za časopisno reklamo 1 za tujski promet i za sodne razprave. Fantovski pretepi so naši brezplačni zvočni tedniki in naše kulturne prireditve. Za take prilike so na vasi dobrodošle vsakojake prilike. Dobro došle so podoknlce. prav tako, kakor ljudske ve. sellce In že«nanja koristno tekmujejo z godovanji. Krabkomalo, pri nas nismo ta» ko Izbirčni, In vse nam je prav, samo da vodi do pretepa. Ko spi vsa vas odeta v plašč pozne noči, se zgodi. Kar na lepem
Romarske postaje
... et calices poscit majores stomachosque ampliores. (Horac.) Ne mislim onih, kjer se poje slava Bogu v višavah, niti onih, kamor se zatekajo bolniki v nadi, da usliši njihove prošnje ta ali on zaščitnik-specialist za dotično bolezen ali rano ali pohabljenost, — takih postojank namreč v bližnji okolici Ljubljane z malimi izjemami, kakor recimo one pri sv. Roku v Dravljah, — ni.
Pač pa so mi v mislih ona zatočišča ljubljanskih žejnih-grl in lačnih želodcev, kjer so v ta namen več ali manj prikupljiva zdravilišča, vsako znano po specialiteti vina, klobas, krač, žgancev, pišk. Kolikor so mi znana, naj jih tu opišem, saj zdaj je
čas za to, ko se seli pomlad v deželo. *
Tako rekoč pred nosom, to se pravi, če svoje zdrave ude zaupaš predpotopnemu tramvaju, ki vozi v smeri proti Dolenjski, slovi gostilna pri Juriju ali Marenčetu. Stara je že in je bila na višku veljavnosti v onih časih, ko še ni železni hlapon spajal dolenjske metropole z ljubljansko.
Takrat so bili tod idilični časi, za krč-marja namreč in pa za furmane. Prvi je prebolel krizo železnice, vozniki pa so se razkropili. Danes je tu več ali manj postojanka ljubljanskih purgarjev, ob nedeljah in praznikih pa izletna točka otroških vozičkov s pritiklinami: mamicami, tetami, očeti in dedki. Na košatem vrtu posedajo in obirajo piške, ki jih vsi povprek zalivajo s cvičkom. V kuhinji se v potu svojega obraza vrti okrog štedilnika Ma-renčetova mama, dočim jo na vrtu nadomešča sin Stanko, če je prva zgled dobrodušnosti in brige za dobrobit lačnih želodcev, katerim rada postreže individualno, — nekaternik si poželi celo žgancev z »aj-mohtom« —, je Stanko že več ali manj civiliziran povojnik.
Sediš tako tam v skrajnem kotu vrta in motriš posetnike drugih miz in one, ki balincajo. Po poševno ležečem vzhodu na vrt se pritaklja otroški voziček v spremstvu pet, šest oseb. Posedejo. Mamica se vrti okrog vozička, preklada otroka, ga sprejme spet v naročje, ga ziblje na rokah, da ga čimprej uspava. Zakaj tudi matere so potrebne okrepčila. Vsi so že za mizo, polnijo si kozarce, usrkavajo mameči vonj po »pohanih« piškah, ki se jim pod nos nastavlja izza odprtega okna kuhinje, samo ona, mučenica, naj bi stala in guga-la otroka ter gledala morda, kako njeni svojci udrihajo po božji dobroti! — Sedaj ima za nekaj časa mir, ki ga nemoteno uživa v jedači in pijači.
Sledita dva parčka, zaljubljenca, kakor je videti, ker sta precej izbirčna v prostoru: tam v skrajnem kotu bo še najbolj varno za srčne pogovore. On pije, ona srka, njima je vsaj v trenutku želodec postranska stvar.
Slede jima okoliški sosedje, ki imajo tod nekak privilegij, zakaj brez naročil jim Stanko s izpodrecanimi rokavi prinaša, kakor on že to ve in zna. Pod verando so se ustalili ljubljanski »ritenpikarji«, kakor jih imenujejo tu na dolenjski strani mesta. Na nje ima posebno pozorno oko Maren-četova mama. Sama jim aonaša jedil. — Vrt je zdaj poln, soparica nič kolika, vonj po kuhinji in izhlapkih skoraj omamljiv in gostolenje veliko. Zunaj zavija tramvaj v višinskih škripljajih na trhlih tračnicah, da rani uho. Luna vstaja, počasi se odmakne od raize sosed, njemu sledi drugi in za njima ostali, zgolj ona zaljubljena parčka sta zdaj v zenitu sreče in zadovoljstva. In pa balincarji.
Na Posavju Pred Figovcem stoje avtobusi in tudi železnica te popelje na severno stran Ljubljane. Ježica se imenuje ta romarska postojanka. Tu je že več svetišč: pri Alešu, pri Angelci, pri Ruski carici, pri Urban-čku; in v Klečali pri Umku in Avšiču.
Svojčas, vsaj pred desetimi leti, ko še ni bilo toliko avtobusov, so Ljubljančani svojega rojstva kosti kar peš prevažali do teh pivskih in »snedenih« postojank. Cele karavane so se pomikale vso pet kilometrov dolgo pot. Tu je zginil en del, tam spet drugi .tretji in na ono stran Save, k Ro-govilcu je našlo samo nekaj tistih vztrajnih nog in nožic, ki so pomišljale na daljši odmor.
Danes je cesta — dolga in prašna ali blatna — skoraj prazna, zakaj vse se vozi. Sicer najdeš v imenovanih postojankah ob prazničnih dnevih dokaj otroških vozičkov, toda ti so do tja prispeli po stranskih, poljskih potih.
Pri Urbančku ti, če je dobre volje, postreže mamica v lastni okrogli osebnosti. Vrt je prikupljiv, jedača in pijača zadovoljiva. Pri Ruski carici, kakor se danes imenuje, odkar je načelnica te zatočiščne točke gospa »carica« vdova, je pod kostanji na hladnem vrtu sila idilično posedanje. Vse dobrote so tu na izbiro. Pri Angelci se pa kar lahko sončiš na strešni terasi ali pa si, če si že poln dobrot, najameš kar prenočišče. Birtinja je sila prikupljiva — časih celo v narodni noši — in zna govoriti
na srce. Skozi hlapovino dima ae pojavi očem skoraj kot božanski kip, da zavriskaš v srcu: Hospitalis mea, candida, rubea! Pri Alešu pa je najstarejša »obrežna« gostilna. Bila je svojčas nekaka filijalka Fi-
govca _»a Posavju: vsi konjski lišaji so
se tod zbirali, vsi furmani z Dunajske ceste so se tu krepčali, preden so se zatekli v osrčje Slovenije, v belo Ljubljano. Lepi so bili dnevi takrat in sijajen zaslužek je postavil temelj poznejši daleč na okrog sloveči Alešovi romarski postojanki. Na vrtu je ob nedeljah in praznikih velik di-rindaj. Tam sta usidrani kot hebi stara Polonca in Špela. Mize se šibe pod poha-nimi piškami in rujnim vincem. Do poznih ur valovi tu življenje.
Pri Avšiču in Umku v Klečah sta tudi zelo priljubljeni zatočišči lačnih želodcev in žejnih grl. In imata še to prednOst, da sta daleč izven prometne avtomobilske ce ste, nekako v zatišju med drevjem m grmičevjem. Tudi tu srečavamo ob nedeljah nešteto izletnikov, ki pridejo pa sem večinoma peš, po poljskih potih. Specialiteta: beluše, piške in šunka.
V St. Vidu in Dravljah Pri »Slepem Janezu«. Pred petdesetimi leti so nekaterniki tačasnih Ljubljančanov
—	večina jih namreč ni romala tako daleč
—	kaj radi posedali v gostilni pri »Slepem Janezu«. Takrat so bili bolj patriarhalni časi. Kdo je takrat posedal tu? Bile ,so skrbne ljubljanske »dijaške gospodinje« s svojimi oskrbovanci. Konec meseca je potem v saldakontu figuriral označek: izlet k »si. Janezu« — 1 fl. Sicer pa ne mislite, da je dotični dijaček res en goldinar zajedel in zapil, kaj še, kvečjemu preostale repet-nice od pohane piške, kos kruha in kra-helj!
Dandanes je tu drugače. Na košatem vrtu posedajo ljubljanski obrtniki, mesarji in tihožitarji, ki so se pridreveli sem z lastnim zapravljivcem. Izumirajoča rasa! Na košatem drevju si še pred tremi leti lahko opažal cele jate — kokoši, posebno pleme, ka-li? Marsikaka nezaželjena padavina z viška se je utaborila v — kozarcu. Idila je pa le bila, in ni to najmanj motilo za-dovoljnosti pivcev. Ob pozni uri so se vsi srečno in zadovoljno odpravili domov. — Danes drevi mimo tramvaj in zapravljivč-kov je čimdalje manj.
Pri Kovaču v Dravljah stoji že nad sto let stara birtija. Spada »par excellence« v podnaročje romarske turistike.
Ob stari šišenski cerkvi, mimo »Vodnika« prilezeš sem v pičle tri četrt ure, kar prav za — žejo. V prijazni senci sediš tam pri dobri kapljici in še boljši kuhinji: piške, šunka, klobase in krače so tukajšnja posebnost. Imenitno se dajo zalivati.
Ta starinska hiša ima posebnost svoje vrste: če naročiš vina na vrtu, izgine gospodar skozi pritlični vhod, kjer je bojda nekdaj bil tuskulum sv. Aleša, ki je pod »štengami« prebil svoje življenje, — v klet, iz katere se pa ne pojavi več, marveč se vrne in ti prinese jedače in pijače po stopnicah nizdol, ki vodijo navzgor v krčmo. Morda ima birt tam nekako vzpe-njačo navzgor? čudno je le to, da se nikdar ne vrača po isti poti!
V	Dravljah je na sv. Roka dan (16. avgusta) velik naval pobožnih romarjev. Z vseh krajev Dolenjske in Gorenjske prihajajo sem množice. Popoldne je tu zelo oviran prehod mimo cerkve po prašnih cestah do odmorne točke. Pod kozolci in tik vaških hiš stoje zapravljivčki, kmečki »taj-selni«, sporadično tudi kak ljubljanski fi-jakar ali celo avto. Nebroj je pa kolesarjev. Prah in vročino sta neznosna. Ni čudno, če so vse draveljske gostilne — in teh je precej — s svojimi improviziranimi klopmi in mizami — polne žejnih in lačnih romarjev. štant pri štantu z »odpustki«, sladoledarjev nič koliko. Na večjem tržnem prostoru ves ljubljanski »prater« z vrtiljaki, gugalnicami, strelišči itd.
V	teh dnevih je osobito pri Kovaču obilo posla. Niti trenutek ne mine, da ne bi prispele nove množice, ki iščejo prostora Tedaj brani ata Kogovšek vstop v svoj podzemeljski sanktuarij s tem, da zabari-kadira vhod z veliko kredenčno mizo, ki je namenjena za točenje pijače. Za njo stoji potem široko razkoračen in dostojanstven v svesti si velevažne vloge — kot mentor in pokrovitelj nestrpne in žejne množice. »Le počasi, le počasi, vsak pride na vrsto, le ne se drenjati!«
Tedaj cvete tu kupčija. Ves razpoložljivi draveljski ženski materija! je takrat mobiliziran v postrežbo gostov. Toda kljub navalu ne zmanjkuje ničesar: ne vina, ne kruha, ne šunke, ne krač. In vse je pristno domače.
Pri »Sedmiči« v Mostah
Je ena izmed starejših »obrežnih« postojank, nekoč sloveča furmanska oštarija. Je še posebna zaradi umetnostne ali faktič-ne kratkobesednosti in z »modrimi« izreki našpikane originalnosti obeh zadnjih bir-tov, očeta in sina, kakor ju poznam jaz. Prav zares sem se čudil mlademu, jedva
brez reklame, brez oblastnega dovoljenja, brez taks in brez davčnih olajšav. Ob poskočnih zvokih navdušenega »Auf biksa« krepko udarja butica ob butico, težke pesti padajo po ušesih in zobeh in pipec hvaležno mrcvari, kar mu pride v bližino Ko se zidani, pričajo o navdušenem boju le še mlake krvi, porezani uhlji, odbiti nosovi in pomanidirami klobuki. Drugače vlada povsod veličasten mir. Junaki noči pa si skrivaj po skednjih in kozolcih izpirajo in ližejo svoje rane.
V mestu je to nekam drugače. Mestni lantje se zavedajo, česa so dolžni svojemu dobremu glasu. Ne trdim, da se nikdar ne stepo. Nikakor ne! Malo puščanja krvi tudi mestnim škricem ne škoduje. Saj je še K rja vel j s puščanjem krvi zidiravil kozo, ko je bil preprost človek in ni ničesar vedel o modernem zdravilstvu. Toda po mestih niso tako neobzirni, da bi počenjali take stvari sredi noči in kratili spanje miroljubnim meščanom. Nikakor in nikoli ne! Imajo lepo urejene prostore, zagraje-ne z visokimi ograjami in posejane s klopmi in s tribunami v ozadju. Nimajo samo dobro urejenih prostorov, ampak dajo vsej prireditvi tudi privlačno in lepo zveneče ime kakor: nogometna tekma, športna prireditev, prvenstvena tetama, nogometni derby aH kaj sličnega. Za take prireditve imajo oblastveno dovoljenje, davčne olajšave ln pobirajo vstopnino.' Sploh so zasnovane te prireditve na najširši podlagi, kjer ne manjka ne odličnih osebnosti, ne zastopnikov oblasti, če se vrše prireditve ponoči, se ne sitrašijo stroškov za bajno razsvetljavo na prire-
ditvenem prostoru. Kdo bi se sicer pretepal v temi, saj niso na kmetih! Tudi ne izbruhne pretep brez vzroka, ali morda celo kakor na vasi, zaradi kakšne zastarele ljubezenske zadevščšne. Nikakor ne! Tukaj igrajo odlično vlogo povsem drugi velevažni činitelji kakor je n. pr. kratkovidnost ali pristranost sodnika, iapregle-dana roka, nedolžni foul, od katerega odnese nasprotnik zlomljeno nogo, prosti strel ali kaj sličnega. Tudd jim ne more nihče očitati, da se pred pretepom do nezavesti napijejo in da se pred sodnikom izgovarjajo kakor kmečki fantje s pijanostjo. O,-ne! Oni se stepo trezni in stepo se. čim jim športno navdušenje plane v možgane. In čimveč je športnega navdušenja v m,ožganih, tem srditejši in živahnejši je boj. Zakaj bi se pa ne stepli, prosim vas, saj so plačali vstopnino ln za svoj denar f>e sme vsakdo do sitega pretepati.
Sploh je za take prilike vse sijajno ure-eno. Pri rokah so takoj zdravniki, sama-ritanci, reševalni avtomobili, človekoljubna društva. Ranjence znesejo lepo na eo kup, mrtvece na drugi, da bi ne bilo po mote in zdravniki imajo polne roke dela. •Nato pridejo društveni veljaki, sortirajo ranjence in mrtvece po klubovi prinadno-•sti, jih preštejejo in objavijo rezultat novinarjem: »6:8 za nas«. Naslednjega dne *>a poročajo listi v dolgih stolpcih o pote-Iku tekme, o kreposti te in te brce, o odličnosti tega in tega zaleta z glavami in zaključijo poročilo, da ,je prišlo na koncu do brezpomembnega incidenta, ki je bil v kali zadušen.
devetnajstletnemu fantu, ki je po smrti očeta zakraljeval na tej zakladni točki. , Njegovih potez nikdar ne ošine blagohotni smehljaj, vedno se zrcali v njegovem licu neka priučena resnost in rezkost. Kakor bi bil njegov oče, stoji tu pred teboj, samo za petdeset let mlajši! In leta ga v tem pogledu niso izučila Je še vedno isti kakor pred desetimi leti. Razumen gospodar pa da mu ni para.
Tu sem se zateka ob prazničnih dneh nebroj ljubljanskih in okoliščnih sprehajalcev. Krčmar streže sam, seveda preudarno, kakor se spodobi takemu resnemu modrijanu, kar ima za posledico, da moraš malce dalje časa čakati na postrežbo.
Tudi vino in jelo je izborno in gneča velika.
Precej ljudstva odhaja odtod pokrepčano in pogumno še dalje proti Fužinam in se v Hradeckega vasi ustavi
na špekhiglu. Nekega lepega dne sem trans Tiberim — Gruberjev kanal — zašel le-sem na špek-hlgel. V hladni senci pod košatim drevjem tik Gruberjevega kanala je nekaka revija zaljubljencev, ki tu mimo prihajajo na božjo pot v Fužine.
Spekhigel je splendid isolation za blagoslovljene družine. Dočim posedajo stari pri rujni kapljici ter se mamice, stare in mlade, maste s piškami in drugimi dobrotami, se lovi okrog miz nadebudna mladina, ki se neprestano gunca na tisti sredi griča stoječi gugalnici. Hrup in vrisk ne preneha niti za trenutek. Umljivo, da tu v teh urah ne posedajo radi zaljubljenci in čemerni samci.
V vfečernih urah pa je tudi Spekhigel pribežališče zaljubljencev, ki se vračajo z božje poti na Fužinah. Tu potem posedajo nemi in tihi. Tembolj govore njihove oči in bi je jo srca. še bolj se pritisneta drug h drugemu, držeča se za roke in zroča si v oči. Blažena se ne brigata za okolico in se ne brigata niti, če prisedeš nadležneš k njuni mizi. Kaj jima mar svet!
Pa tudi drugače je tu polno življenja. V kotu tam tik lope sedi trojica bujnih krasotic, ki jim očividno zelo ugaja dobra tekočina. Zakaj razvnele so se in njihovo hihitanje je privlačnost za marsikakega osamelega pivca, da nehote obrača oči v tisto smer in naposled ž njimi obvisi ob kotičku tik lope.
In Gruberjev kanal drvi dalje tisto zahrbtno vodovje, kakor bi se mu bogve kam mudilo, čisto tiho in zahrbtno. Ni videti in čuti valovja.
Ko pa nebeški mežnar prižge svoje zvezdice, da skozi vejevje odseva luč v deroči vodi, je tu življenje v razmahu. Do tedaj tihi in navidezno nebrižni zaljubljenci so nehote oživeli, .bodisi da jih je v to podkrepilo rajno vince, bodisi da se zavedajo svojih zaščitnikov tam gori na nebeškem svodu. Usta prekipevajo poezije ljubezni in trenutno prekine mir tu in tam gorak poljub, da se ti kar sline cede v ustih.
Ona trojica tam v kotu ima že davno ob strani občudovalca, ki jo podžiga v čimdalje večje veselo razpoloženje. Kateri je namenjen ... ?
In v luninem svitu se vrača ves ta veseli ln srečni svet v — trivialno realnost prihodnjega dne, običajno ponedeljka.
Na Viču
Odkar vozi do sem tramvaj, se je romanje množic v tp z zemeljskimi dobrotami preobilno obloženo pokrajino, znatno pomnožilo. Pa tudi ni kar tako! Toliko svetišč premore kvečjemu še Posavje. Pri Kramarju, pri Petriču, pri Pirnatu, Novaku, Erbežniku in Robežniku, še dalje pri Dolgem mostu ... Izbira je težka in vsako teh svetišč ima svojo publiko, časih se pa romarji kar prerivajo iz enega »štaci-jona« do dragega. Zame je posebno v veljavi gostilna pri Novaku. Ljudomilost in postrežljivost gostilničarskega para je skoraj brezprimerna. Horacovega: odi profa-num vulgus et arceo... tu ne poznajo. In tako naletiš tu na vse vrste ljudstva, ki se nebrižno in nemoteno, ustrezajoč zgolj svojemu temperamentu in volji, veseljači.
Dobrin je na Viču in tam okrog kar nakopičenih. Beračev pa tudi. So že vsi več ali manj udomačeni in vedno eni in isti tipi. Ni čudno, če so se v tolikih viških štacionih že okorajžili! Saj. K beračenju je navsezadnje treba tudi poguma in — pot je dolga.
Lepo zborovanje nacionalnega delavstva v Celju
Celje, 14. maja
V nedeljo dopoldne se je vršilo v Narodnem domu v Celju zborovanje celjske podružnice Narodne strokovne zveze, ki se ga je udeležilo nad 180 članov. Smelo trdimo, da je to sedaj najmočnejša delavska organizacija v Celju. Članov ima 204, kolikor jih ne spravijo skupaj ne marksisti, ne klerikalci. Zborovanju Je predsedoval g. Emanuel Janežič, ki je uvodoma pozdravil predsednika NSZ g. Ju-vana iz Ljubljane, predsednika mariborske podružnice NSZ g. Bajta in predsednika sreske organizacije JNS g. dr. Kalana.
Dt. Kalan je opravičil zadržanega narodnega poslanca Prekorška in sporočil zborovalcem njegove pozdrave. Izrekel Je svoje veselje nad tem, da je tudi v Celju zopet oživela nacionalna organizacija delavcev. Delavstvo s tem, da se združuje v nacionalni strokovni organizaciji, ne čuva samo svojih stanovskih pravic, ampak krepi kot enakopraven in enako nacionalno in državno zaveden faktor ves nacionalni pokret Nasprotno pa je dolžnost države in celokupne družbe, da posvetita vso skrb delavstvu ter njegovim interesom in potrebam. S tem bosta utrdila pri delavstvu idejo skupnosti in solidarnosti stanov, ki je ena glavnih programskih točk JNS. Delavec ne zahteva nikake milosti, ampak le delo in priznanje vrednosti svojega dela. S tega stališča je reševati tudi najtežji problem sedanjosti, to je brezposelnost, ki se da s podporami le trenutno omiliti. Delavcu je treba preskrbeti dela, ker je to edino moralno in vredno visoke stopnje našega delavstva m njegovega človeškega dostojanstva.
Predsednik glavnega odbora NSZ g. Rudolf Juvan je v eno uro trajajočem govoru orisal težnje našega delavstva. Navedel je, kako brezvestno izkoriščajo marksisti delavstvo po vsem svetu, nič manj pa tudi ne njihovi zavezniki klerikalci. Ni še dolgo, ko so odnesli prvi deset milijonov mark iz bratovskih skladnic v Nemčiji, kako pa je s konzumnimi društvi pfi nas, je naše delavstvo itak občutilo na lastni koži. Značilno za sedanje razmere je tudi, kako 1»-žemajo delovnega človeka takozvani »krščanski socialisti«. Pri nekem takem pod-
jetniku Je morala delavka doplačati 2 Din na svoj 14 dnevni zaslužek za material, ki ga je porabila pri svojem vestnem delu. Ako ne bi živelo delavstvo v tako mizer-nem položaju, ne bi potrebovali protitu-berkuloznih kongresov. Poudarjal je, da je NSZ popolnoma nepolitično združenle vsega nacionalnega delavstva in nameščen-stva. Priznamo nacionalno politično organizacijo, ki bo vsikdar in povsod delala na gospodarskem ojačanju delavca in sploh delala za malega človeka. Smo za slovansko narodno skupnost
Nadaljni govornik g. Bajt iz .Maribora je zahteval med drugim takojšnje izvajanje zakona o starostnem zavarovanju, uvedbo zavarovanja za brezposelnost in ureditev vprašanja minimalnih mezd. Vse to se pa da doseči le, ako bo delavstvo korakalo strnjeno v vrstah NSZ do končne zmage. Vsi govorniki so bili deležni živahnega odobravanja in se Je g. Janežič vsem prav prisrčno zahvalil za njih izčrpna izvajanja. Ob koncu je g. Franjo Wl-tavsky opozoril na strokovni list »Delo«, po katerem naj članstvo pridno fega in ga čita
Opustošena Tiberija
Iz Jeruzalema poročajo, da so morali mesto Tiberijo te dni popolnoma izprazniti. Že drugič je prihrumela nad naselbino silna nevihta. Komaj so pokopali žrtve prve katastrofe, že se je potemnilo nebo in iz oblakov je začelo liti kakor bi se odprle vse zatvornice.
Katastrofa je uničila vse, kar so reševalni oddelki storili po prvem neurju, da bi rešili prebivalstvu imovino in domove. Na" liv je bil tako silen, da je voda odnašala blago iz trgovin, iz stanovanj pa cele kose pohištva.
Med nalivom so se odigravali strašni prizori. Matere so kakor blazne dirjale po cestah k svojim otrokom, da bi jih otele v zadnjem trenutku. Niti ene ni zapustil spomin na strahotne doživljaje med prvo nevihto, panika pa je bila zdaj še večja.
Trupla, ki so pri prvi nevihti izginila brez sledu, je voda po drugem neurju naplavila na breg Galilejskega jezera. Po cestah in trgih leže in razpadajo trupla oslov in konj, psov, mačk in perutnine ter zasmrajajo zrak. Med človeškimi žrtvami je tudi po drugem neurju največ otrok, ki si niso mogli pomagati in jih je smrt zatekla, ko so io najmanj pričakovali.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Med mestom In deželo
posreduje »Jutrov« malt oglasnik.
Prodajamo na obročna oblačila
švedske posnemal-nike
za mleko in brzoparilniice krmo! Sprejmemo pomike!
Teliaa. Ljubljana, Mestni trg 25/L	133
Moški
ki topit® na eekeua: na cevimatanijl oziroma impotenci, nezadostni funkciji «|poMi žle<z, duševni depresiji, poskusite
OKASA TABLETE, kd so preskusen« in odobrene od mnogih zdravnikov kot hormone ki preparat. Naročila in vprašanja naslovite na zastopnika : lekarno Hofer. Zagreb, oddelek Okasa. Berislaviče^a 8. Zahteva j t« v vseh lekarnah. Ogl. reg. Sp. br. 382. 28. ni. 1934. Veaia originalna škatlica j« prerezana z zeleno. numerirano vrvico.
Damske obleke za poletje
vsakovrstne svilene, volnene, platnene, fro-tiraste, iz krepa, cefirja, ripsa in delena, bluze od preprostih do najfinejših svilenih, damska boljša in navadna krila, poletne plašče in kostume, otroške oblekce za dečke in deklice v vseh velikostih. Zelo velika izbira po zelo nizkih cenah nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Oglejte si veliko izbiro blaga in nizke cene v naših izložbah.
NATEČAJ
Združenje trgovcev za mesto Maribor v Maribora razpisuje mesto KONCEPTNEGA URADNIKA pod naslednjimi pogoji:
1. Jugoslovensko državljanstvo. 2. Trgovska visoka šola ali pravna fakulteta; v prvem slučaju nekaj pravne, v dragem nekaj trgovske prakse. 3. Starost nad 30 let. Prošnje s potrebnimi izkazi je vložiti do 31. t. m. na gornji naslov.	4693
Najboljše urejeno
pletilstvo
s polno zaposlitvijo ter z avtomatičnimi stroji, vse brezhibno, z vsemi stalnimi, dobrimi strankami
skupno ali delno prodam
zaradi bolezni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalni dohodki«.	4705
♦
V globoki žalosti naznanjamo tuž-no vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, hčerka, sestra in teta, gospa
ALOJZIJA PAVŠIČ
roj. Medvešček danes po dolgotrajni, težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 21. maja 1934, ob >/25. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubi Jana-Jesenice, 19. maja 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zaustavite
izpadanje las s petrolejem HAHN, najučinkovitejšim higienskim loti-inom zoper izpadanje las, zoper prhljaj in srbečico na glavi, ne masti, in ima prijeten vonj. Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodaja se v vseh trgovinah te stroke. Zastopstvo: H. Mayer in drag, Zagreb.
Petrole
Hahn
VRTNE SOLNČNKE
IvMs^: BELA FETTMANH
Zagreb, Ma&arjkova e. I.
Prevzema tudi prevleke. — Za&terajt« oreapla&iu Suetrova-ot eetrik!	13
Komfortno
stanovanje
na Miklošičevi cesti, komplet* no, L nadstropje, sestoječe ki 5 velikih sob in 2 kabineto% kopalnice ln vseh pritiklin, ge odda 1. avgusta. — Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra. 4 MB
NAZNANILO PRESELITVE
Orožarna
J. PASTUOVIC
Zagreb, se je preselila z Zrinjevca 15 v Jurišičevo ul. broj 1. (Ogal Jela» čičevega trga.) Resnim interesen« tom pošljem ceniJe zastonj, sicer poslati Din 3.— v poštnih znamkah.	4652
Prostovoljna javna dražba
V	konkurzni zadevi S 11/33 se ho vr* šila dne 26. maja t. 1. od 9. ure dalje na Krekovem trgu pred Mestnim domom prostovoljna javna dražba, raznih v kon-kurzno maso spadajočih premičnin, t. jL raznega trgovskega inventarja, tehtnic in sličnega, dalje vozov in raznega po« hištva.
V	Ljubljani, dne 19. maja 1934.
Dr. Dinko Puc.
4721	konkurzni upravitelj.
Zahvala
Ob nenadni izgubi našega ljubljenega, nepozabnega brata, vnuka, nečaka, bratranca
Dušana
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v teh težkih urah. Globoko zahvalo smo dolžni preč. gospodom iz Mladinskega doma, vodstvu moščanske šole, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo upravitelju g. J. Gradu za iskrene poslovilne besede, ki jih je govoril ob njegovem grobu, učitelju g. R. Požar ju ter vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so pokojnemu izkazali poslednjo čast.
Moste, dne 19. maja 1934.
Žalujoče rodbine Praček, VVostner, Kepic in Pavlica.
ZAHVALA
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom bridke izgube našega dragega nam soproga, očeta, brata in svaka, gospoda
MARTINA LAMPIČA
žel. zvaničnika v p.
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Enako zahvalo tudi za poklonjene vence in cvetje. Prav posebno se zahvaljujemo preč. župniku g. F. Finž-garju za tolažilne besede ob bolezni ter g. Oroslavu Dolencu za vso požrtvovalnost ter vsem ostalim pevcem za v srce segajoče žalno petje, nadalje g. Skuku za ganljiv nagrobni govor. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat najlepša hvala.
Sv. maša zadušnica se bo brala 28. maja ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Janeza v Trnovem.
Žalujoča soproga z otroci in ostali sorodniki.
4822
NAZNANILO!
Za elegantno in udobno opremo vašega stanovanja, čakalnice in verande vam nudim po najnižji ceni in v najboljši kakovosti vrtne stole, stojala za cvetice, kipe in drugo,
vseh vrst košare i. t. d.
POTOČNIK FRANC
PLETARSTVO, RADOVLJICA, GLAVNI TRG. ŠT. 33.
4698
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za oesedu, Din 2.— davita sa vsak oglas to enkratno pri-stojbino Oin 3.— za Silro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki IMejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—, Dopisi ln tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din li.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo p«> Din l.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Alfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. Se zahtevate od Oglasnega^ddeU« »Joga« Q{fl • . ^^ oagovor. priložite
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, odroma jih je vposlati v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila Ia vprašanja, tfčoča s« malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana.
Politehnični institut v Parizu
Jugoslovenska sekcija
Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenakem Jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice
MONTERJEV,
NADZORNIKOV,
POMOČNIKOV LNŽENJERJEV
LN INŽENJERJEV
v elektro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e)
94

Mmmm
rieseda J Din. davek 2 Din 2:a šilro ali dajanje o a 6Jeva S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pletar pomočnika
žensko moč iščem ta iak&j. Stanko Mu-lej, plete reevo, Mlino 10-1, n. Bled '14001-1
Frizerko
iamo prvovrstno ffi*<č.
možno it-th del v dauic-ki »troti, takoj sprejmem. -?:emene ponudbe na Sa-loa i tla-. Ljubljana, Ga-jeva nI. 6.	14097-1
Trgov, pomočnico
Starejšo <n-ibo, kavcije zmožno, ki bi vodiki po-družuico v mestu, sprejmem Poniuibe oa oglasn-i oddelek Jutra«. 14039-1
Služkinjo
priduo in pošteno, sred-njlh let. veščo opravljanja vseh pod'inj?-kih d-tl in po-*trf.žbe k bolni vdovi, ■■"»rejmem po dogovoru na naslov Loke 309, Trbovlje 1.	140:30-1
ZoboteJinik
perfebten v ®i«tu in kavčuku, dobi sl-u&bo. Obzirne ponudbe na oglue. oddelek »Jutra* pod šifro »Zobo-tehni-k 72'.	13972-1
Starejšo žensko
pridno in pošteno, ki zna samostojno kuhati ter Tr?a bitna, in vrtna dela opravljati. ejrrejmem. Naslov v W"««>n<ni -odualku > Jutra« 13731-1
Natakarico
proti proe.entora, 6 kavcijo iSčemo. Vprašati v restavraciji •»•Samoborekd kolodvor«, Zagreto. 13912-&
Prvovrstno pletiljo
sprejmem takoj. Ponudbe na ogle«ni oddelek Jutra pod jCletil ja pridna <-.
14160-1
Služkinja
fci zna neka-j šivati in ima -w*elj« do otrok, dob: gluf-bo v trgovski haM. Naslov v o^asnem oddelku Jutra 13980-1
Razglas
Predsedstvo mestne občine
Novo mesto razpisuje mesto občin, veterinarja.
Proso j« j« treba vložiti do SI. m-ala 1934 L, z vsemi prilogami, ki eo predpisane ?<a sprejem v državno službo. Službeni prejemki po dng-.voru, vsl-ed česar c.9 morajo v prošnji navesti kO't miukaaiina mesečna plača.	. 10075-1
Kuharica
ki zna dobro kuhati, ki opravlja tudi druga hiš-na dela, stara 25 do 35 let, samo z daljšimi službami dobi mesto. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	14112-1
Dekle
mlado io čedno, kd ima veselje do gostiln« in vse-h 'lomačih do.. SfprejtneTii takoj. — Ietio;a.m prodam ta. 800 Dim dobro ohranjeno
harmoniko
&ri tonsko »Lubas«. Dušan Humer, trg. hi gostilna, Pod tabor, pošt« Pod brez j a 13777-1
Fanta
pridnega in poštenega, močnega ln zdravega sprejmem z meščansko šolo za trgovino z mešanim blagom na deželi. Nastop takoj'. Pojasnilo daje ogl. odd. »Jutra*.	14100-1
Ljuba Jurkovlč:
(Ilustriral V. Mad)
89
Na bregu velike reke sta nafta krasnega krokodila, ki se je pravkar solnčil na vročem pesku. Lep je btl da nikoli tega, luskine so se mu svetile kakor živo srebro. »Dobro jutro, gospod KrokocHI!« sta ga prijazno pozdravila LIH in Jarlk.
Žensko moč
ki se razume na vezenje in na domača dela sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. Ljubljana, Karlovška cesta številka 4.	14121-1
90
Ko ju Je gospod Krokodil opazil, se je obema globoko priklonil, rekoč: »Sveti božanstvi, s čim vama merem ustreči?« šarik se Je spomnil, da je bil videl prav tega krokodila med radovedneži, ki so se jima klanjali, ko so ju Zulukafrl sprem. Ijali v svetišče, misleč, da sta nekakšna rogova. Zato je dejal: »Boginja Lili želi ">* ji razkažeš vse lepote te reke In vse <;vali, ki živijo v njej!«
Frizerko
prvovrstno moč sprejme boljši salon v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šilro »Damski salon«.
14118-1
Frizerko
dobro onduiorko po možnosti vr&čo trajne in vodil« ondulacij«, sprejme ea-ii>n ttV.dmann, Napoleonov trg.	14147-1'
Kuharico
perfektno v kuhanju, z daljšimi spričevali, sprejme hotel Henke, Laško.
14090-1
Fotografskega
pomočnika (co)
hitrega, dobrega kopl-sta, sprejme v stalno službo Fototehnlka, Prešernova ul. 9.
14388-1
čedno dekle
pridno, pošteno, za hišna dela ,kl zna tudi kuhati, sprejme takoj AdolI Vatovac, Ambrožev trg 3.	14333-1
Stalno službo
dobi -ih*ga, delavec (ka) s ka-vcijo nad 5000 Dim. — Dopise na oglasni oddelek pod »Sigurno 260«.
14260-1
Beseda 1 Oin. davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
15 leten fant
priden, pošten, bi se rad učil v v«čjj t/rgovu«. Ima 3 gimnazij«. R. Kelbel, Poljska pot 57, Moste pri Ljubljani.	:4040-44
Vajenca
z meščansko šolo, uglednih staršev, sprejme Zor-ko Vinko, trgovec pri Sv. Benediktu v Slov. goricah 1084&-44
Pekovski pomočnik
samostojen, vajen peči — čedne zuma-njostd in snažen dobi službo pri Franu Kos, peku v Mokronogu. Ponudbe pieim-ene.	14110-1
Frizerko
zmožno vseh v damsko stroko s padajočih del sprejmem takoj. Prednost imajo prosilke z znanjem nemškega jezika. Ponudbe poslati na: Prano Hering, brivski salon, Dobrna pri Celju.
14095-1
Pletiljo
ki bi imela veselje tudi za gospodinjstvo, sprejmem v ve o oskrbo. Ponudbe pod i Gospodinjstvo«.	14221-1
Do 2000 Din
mesečno
si lahko osigurate, ako razpolagate s primerno gotovino. Ponudbe z navedbo razpoložljivega zneska na osi. odd. »Jutra« pod značko »Lahko delo 209«. 14209-1
Za vkuhavanje gob
sprejmemo osebo, ki je bila zaposlena v konzerv ni tova rni in ji j* bilo s lično delo poverjeno. Sever & Kornp., Ljubljana. 14033-1
Boljšo dekle
marljivo, mlado in simpatično, ki ima veselje do pomaganja v buffe-tu, išče manjša obitelj za vsa hišna dela. Ponudbe s sliko na naslov Josipa Luklč, Vir je. Hrvatsko.	14161-1
Trg. prodajalka
a znanjem nemškega ln slov. Jezika ee takoj sprejme v trgovino z meš. blagom. Potrebna kavcija 6000 Din. Ofer-te po možnosti s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Stelna služba«.
14284-1
Dve kuharic!
samostojno ln pomožno, dobre močt sprejme hotel Rokan, Selce, Hrvat sko.	14292-1
Godbenike
1—5, z« vrt, sprejmem 4 večere n« mesec od 8. do 11. are. Pismen« ponudbe
ia oglasni oddelek »Jutra« ;*>d »Ljubljana«. 14252-1
Iščem kuharico
ta letno ln zimsko eezljo, za manjši hotel na Gorenjskem. Pismene ponudb« n« oglas, oddelek »Jnitra« pod »Stalna 1934«.	140«-1
Kuharico
sprejmem s 1. junijem k tričla-mit nradnaBri drati ni. Nasioiv v oglasnem oddelku »Jot™«. 1435B-1
Zmožnega
pevovodjo
išče pevska dmrfba na periferiji LjeWja<ne. Porradbe z referencami pod »P«rr«W na oglasni odd-e-Mc »Jirtrsu .4905-1
Samostojno kuharico In podkuharico
ssprejme hotel Rokan. Selce. Hrvatsko.
14293-1
Postrežirico
ščem. Porwid1>e na oglasih oddelok »Juifcra« pod Šifro »SiSka«.	14S18-1
Hotelski portlr
Inteligenten, z večletno prakso, ki poleg slovenščine povorl nemški. Italijanski ln francoski Je-7tk, srednllh let ln samski se spretme. Ponudbe « prlloco slike ln oren?' 'oričeval le poslat! n« oarl. odd. »Jutra« port šifro »Hotelska oraksa» na ogl. odd. »Jutra«.
14338-1
Brivski vajenec
išče nadaljnjo učenje pri mojstru z hrano in stanovanjem, je zelo priden in ima veliko veselje do brivske obrti. — Ponudbe na naslov: — Valentin Soklič, pek. moj., Bled II. 14148-44
Za 14letno deklico
iščem učno mesto za šiviljo z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Rejenka«.
14253-44
Službe išče
Beseda SO pum. davek i Din sa Ufro ali da tanje naslova 3 Din. Najmanjši enesek 13 Din
Mlad pekovski
pomočnik
išče službo kot samostojen ali skupni delavec. Din 500.— dam tistemu, ki mi preskrbi stalno mesto. Ponudb« na podir. »Jutra* Maribor pod »Agilen«.
14006-2
Kroj. vajenca
sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hiši po dogovoru. Leopold Kol-man. krojač. Bled.
14178-44
Trg. vajenca
i® pošten« hiše sprejmi« tekom d-veh mesec er Verbič v Ljubljani.	H41S3-M
Pridnega učenca
poštenih staršev, v tirgovi-■n«o mešanega blaga sprejme Stanko Lenajčič, Nova vos pri Raktiu. 13918-44
Vajenca
sprejmem v trgovino mešanega blag« r Lju-bljani. Pomudibe z ifcr edlbo kaj eo starši, na oglasni oddelek »Jirbrn« pod »Deflaven vajene««.	13005-44
Iščem vajenca
za elektrotehniško stnoko. Ponudibe na oglas, oddelek »Juitra< pod »Ljubljana 96« 14196-44
Vajenca
ia kovitiako obrt sprejme »Jn^oi-ufiz«, Ljobljsna VII.
113997-44
Oskrbnik-šafar
i Din 14.000 kavcije, zfflhv len vsega vrtnarstva, sadjarstva, splob vsob bo-spodarekili deil, ki je bil ie 10 let na veieposeetvu, ieli službe. Pontidbe na »odm$nio» »Jutra« v Oe-Lju pod znaSko »Bus«.
14084-8
Hišnica
zelo čista, izobražena, samska. 40 let stara, zmožna nemščine, išče mesta. — Opravljala bi tudi vrt in pral«. Pogoj: prosto stanovanj« ta malo plač«. Na s'ot v oglasne« oddelku »Jutra«.	14081-S
Steklar
t obrtjo, Jeii sl<rfb» v večji steklarski trgovini. Ponudbe na podmi. Jutra v Mariboru pod »Steklar«.
14070-2
Mizar, pomočnflc
l«t star, vešč stavbnega. pohištvenega dela ter izdelovanja »muči išče stalno službo v Ljubljani alf kjerkoli. Gre tudi :«ven Skmrije. najraje v Dalmacija Cemj. ponudbe na oe^snit oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten in Ma-vea/140«.	14011-2
Trg. pomočnica
i delele. vajena v trgoivi-ni »ešanega blaga. Iri bi tudi pomagala pri gospodinjstvu, Išče stožbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	14000-2
Šofer-kijhičavnlčar
Hče etaloo elufbo ioferj« aii sprevodnika k avtobnsn Naslov pr! podrofi. »Jutra« v Oel ju.	14081-S
Perfektna kuharica
tndl vseh hišnih del. ieJJ službo proti 100 Din mesečne plače. Nas bo pi takoj »M s 1. junijem. Naslov; Oskrbnico Seoek. Poltela. Savinjska d Mina 14082-2
Prevajalec
h nemSčlne v sloven55!no. »rbohrvaJčino ta Italijan Wiw>. »H obratno, dobm »fiMst. literarno ta turna "stično usposobljen, ieli »spnsJenJe. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Prevajale««.	19973-?
Prodajalka
me*ao« stroke, ki bi pomagala tudi pii gospodinjstvu, vajena tudi nekoliko šrvaoja. želi pr«me«»iti mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutri«. 13996-2
Knjigovodja-
dopisnik
ozir. tajnik, za slovenski, srbohrvaški, nemSki in ita-lijansti jezik, t dolgoletno prakso, išče namestitev Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knjigovodja — samostojen«. 13974-3
šoier-tnehanik
r večletno prakso — vse-•transko zanesljiv te>r do-Her vozač-, z odličnimi spri-r rrali, iell kakršnokoli službo. Cenj. ponudbe na naslov: J. E., pošlmo ležeče, Slatin«-Radenci.
13603-2
Kateri trgovec
v Mariboru
bi epfejrt miadega trgovskega pomočnika proti nizki plači, da bi M naučil nemščine. Pušmik Viktor, Muibor, RiblSk« štev. 4.
13961-S
Frizersko-brfvska pomočnica
dobra (Je'avka i»e sezonsko mesto v kakem kopališču ali letovišču. — Ponudbe na podrui. »Ju'ra« * Oelju pod »Seizons«.
13887-2
Gospodična
t dobro šolsko izobrazbo, vešča nemškega in hrvait-skega jezika, c znanjem stenografije in stroj«pis:«, zna tudi dobro kuhati, išče sluSbo blsgajničark« aH karkoli. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Wfro »Pridna 1>4«.	H99S7-2
Izurjen slaščičar
samostojen delarrec, išče mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1337.36-2
Občinski tajnik
kot pom.ožna pisarn, mol * dolgoletno pisarn, prakso, zmožen perfektoo nemškega jezika, išče službo ali »lično. Cenj. ponudbe ca oglasni oddelek »Jo tira« pod »Občinski tajnik«.
187G&-2
Fotograf, pomočnik
išče službo — po možnosti s brano ta stanovanjem. Nasflov: 2orS Bogomir, Braelovoe, Savinjska dolina.	13815-2
Trg. pomočnica
išče kjerkoli «iu€bo v tr-ro^tni mešanega blaga. — Vajena budi pri gospodinjstvu. Naslon por« oglasni oddelek »Jutra«. J
200 Dhr dam
tistemu, ki preskrbi delavni to tihi gospodiStai sluS-bo tomarniške delavk« v Kranju ali kjerkoli. Cenj. ponudbe prosi n« oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Stroga tajnost za željen« K.«
19884-2
Mesto hišnika
bi prevzela v boljši hiši mirna stranka s enim otrokom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Snatoost«. 14128-3
Perfekten
bubi-strižec
ki je vešč ondullranja ln trajnega kodranja. Išče me«ta r boljšem salonu kot praktikant. Pero Beer 8w. Mllltlčeva 2. Stanišlč (Bačka).
14337
1000 Din
dobi, kdor ml preskrbi stalno službo v kakšni tovarni ali trgovini. Govorim slovensko, srbohrvaško ln nemško. — Sposoben sem za vsako delo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Pridna moč«. 14130-3
Sobarica
Išče mesto, najraje kje na letovišču. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
14106-2
Starejša kuharica
za vsa hišna Ma, išče mesto. Ponudbe na oglaaei oddelek »Jutra« pod šifro »Kuharica«.	14191-1
Mlada natakarica
»apatična, pošteoa ta «4-kuplfivs. vajena goetHoe, ki bi opravljaj« todi droga hišna deta teti premeni« sln*bo * 1. junijem v dobro idouo goetftno. Naslov por« opfasn! oddelek »Jutra« v Ljubljani.
MMM
Trg. pomočnica
s znanjem nočnega Ma, teli službo — najraje ▼ Ljubljani aH okoiiei. Na •1-ot por« ogkisni oddel«* »Jutra«.	14914-'
Iščem službo hišnika aH sluge
u Ima obenem Interes gojiti vrtna drevess pri boljših ljudeh. Ponudbe ns ogl. odd. pod šifro »Vesten hišnik«. _14203-2
Prodajalka
» veSIetmo prakan v m«l«-H stroki, lefl premeni*" •riufbo. Narfov r oglasne« oddelku »Jutra«. 14318-2
Trgovski pomočnik
mešane attoke, popolnoma samostojen. Išče službe na deželi. — Ponudbe n* ogl. oddelek »Jutru« pod »8emo-stojen 235«.
14235-2
Steklarski pomočnik
izurjen v vdelavl šip, reaanju, isdeUvl okvirjev za slike, dober prodajalec v trgovini stekla ln porcelana Ue« 'službo. Prevzel b! tudi podružnico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Steklarski pomočnik«.
14238-2
Točflec
sredn jtti tat, veste« ta marljiv, dobro ta ur jen. išče mpoalen je. — Pomndb« na ogls«. oddelek »Jutre« pod »Točita« 35«.	14081-3
Mizar
< tafrtofan otortanm !Wtom.
sli
m tndi prctimm pr+vatno Mo.	▼ oglas uem
oddelku »jTtra«. 14038-8
Kot biagajnfčarka
ali prodajalka v Špecerijski trgovini, o*k. v kavarni trafiki Hčem slulbo. Ponudbe na podi u-I. Jutra v Maribora pod značko »8 tat prakse«. 14069-3
Mesarski pomočnik ozhr. poslovodja
starejši, z dolgoletnimi spričevali, zmožen nemščine, prvovrsten se kač. vešč vseh v stroko »padajočih del. pošten, trezen event. kavcije zmožen. Seli službe. Gre tudi kot kuhinjski mesar v ve*1e sezonsko podjetje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 14220-3
Hlapec
ki J« stalil f« pet tat pri konjih, išče službo. Gre tudi k vsakeora drugemu delu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14277-2
Hotelski shiga
samec, H govori perfek^no nemško ta hrvatsko išče službo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutrs« pod lifrO »Večletna »pričevala«.
14291-3
Korespondent
za nemški, slovenski, srbohrvaški jezik, nemško stenografijo ter vsa ostala pisarniška dela Išče službo, event. tudi samo za popoldan. — Cenj. dopise pod »Perfekten« na Ogl. oddelek »Jutra«.	14268-?
Trgovski pomočnik
mlad, s prav dobrimi spričevali, vešč nemščine, srbohrvaščine, italijanščine. želi službe v trgovini mešane stroke ali lesni industriji. 2e
samostojen delovodja zmožen kavcija. — M. Klavžar, Trebnje — Dolenjsko.	14371-3
Mesto trs.
poslovodje
Iščem w vodenje trgo vlne s čevlji. Imam večletno prakso, prevzel bi kakšno podružnico. Ponudbe oa ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovski poslovodja«.	14345-3
Knjigovodja
samski, vešč vseh pisarniških poslov ln potovanja, dober organizator ln propagandlst, zanesljiv, zmožen samostojnega vodstva večjega podjetja, sprejme primerno nameščeni e katerekoli stroke. Ponudbe pod »Praksa« na oglas. Ql odd. »Jutra«.
14344-3
Dekle
k{ »na kuhati io opravljati vas hišna dela, govori tudi nemško, išče mesto. Ponudbe n« ogl««. oddelek »Jvtra« pod »Sposobno ie-kle«.	14357-2
Za gospodinjo
M Sta s 1. junijem k »tare jšemu samostojnemu gospodu. N«e>v t*>v» og.it. ■>ddel«k »Jutra«. 14» 1-2
Brivski pomočnik j
ta babi
striieaju, išče eluš-bo. Ponudbe na podrofeioo »Jutra« t Oelju pod šifro »Nekadilec«.	1434!-*
Mehanfk-šoier
izkušen. Išče zaposlitve kot šofer s takojšnjim nastopom tudi na d«to-11. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14383-3
Pozor, vinski trg. In vinogradniki!
Zeta dobro vpeljan trg-o-vee sprejme prodajo to tudi zalogo vina. Zmoten je karoij« ta dober avto vo-mt. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinski zastopnik«.
1304M
Zaslužek
dobi pošten moški, ki ga veseli ročno delo ln Ima privatno službo. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Podjetnost«.	14128-3
Na stroj 10
z najmodernejšim Nop-pen aparatom prevzamem vsakovrstno delo. Iščem pletiljo, veščo v modnih stvareh za stalno. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro: »Prvovrsten isdelek«
14240-3
WSBBIH3P
Beseda 1 Din davek 3 Din sa šifro ali dajanje na slova 3 Din. Najmanjši enesek 17 Oin
Iščem potnika
U bi potovel z moj™ avtomobilom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14295 .*>
Stalne potnike
za mesto Maribor in oko-Voo išče najbolj vpeljana »»varovalna druiba. — Ponudbe na podružnice Jutra v Manb»ni pod »Dober za alužek«.	14S49-5
Jeseda i Oin davek 3 Din a* šifro sil dajanje na »lova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din. Dflatt ta Oto
Za poučevanje
nemščine
iščem inštruktorja. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nemščina«.
141132-4
Instruiram
m gimnazijske predmet« tudi med poči taščami. — Grem tudi n« 4om. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Akademik«.
13964-4
J. Čehova
šoferska šola
sa pokttene šoferje to sms terja, Tjrševa s« garaš« Jogoamto.
36 -184-4
Šoferska šola
L Gaberščik
bivši komisar aa šoferske topite, Ljubljana, Slomškova trite« štev. 6 — ga™fta Stopica.	14270-4
Nemško
koaveraaeijo to pouk nudi taobrašena gospa po 10 Din m aro. Gledališka al. 16. pritUČjo — pri g. Rebek.
14013-4
Prodam
lDln davek 3Din turo ali dajanje na slova S Din. Najmanj^ il Din
Rabljen biljard
proda: Ptnj.
Vprašati Cuček, 14093-6
Nov voziček
za sladoled prodam po zelo nizki čemi. Poizve »e: Glin««, Tržašk« 4a, vil« Nas ta.	14066-6
Voz za samca
te moško kolo prodam takoj prav poceni. Naslov * " smem oddelku »Jutra«.
14109-6
Električni motor
4 Vi HP, v celo dobrem stanju ugodno naprodaj. — Pojasnila daj« Zany, Celje, Prešernova ulica. 14066-fi
V Celju
naprodaj komiptatma sušilnice aa hmelj, v zelo dobrem stanju, skoraj nova. Oglasiti se je pri Zany. Celje, Prešernova ulica.
14066-6
Službo sluge
skladiščnika, lnkasanta ali kaj stičnega Iščem. Vešč sem tesarstva. — Jamčim v nepremičninah 100.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »ZanesMlv«.
14353-2
Zaslužek
Sesedal Din davek 3 Dia z* šifro aH dajanje na «lova < Din NalmanJ« znesek 17 ntn
Šivilja
gre Ba dom šivat. Popravlja to« staro. Naslov v ogtaeoeas oddelke »Jutra« 14171-8
Nad 100 Dhi
dnevne nagrade tahko dobi vsak-a Za odgovor le priložiti znamko. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nagrada 317«.
14317-3
Vrata io okna
rabljen« ter nora naprodaj v Vegovi ultai štev. 10.
14086-8
Vodne sesafke
rabljene proda Gerkman, Laško.	13682-6
Slamoreznlco
in kosilnico
proda Fr. Foltin, Dravlje, pošt« St.- Vid. 14001-6
Hladilne avtomate
za slaščičarne, mesarije, restavracije itd. poceni proda G. F. Schneiter, tovarna strojev, škofje Loka 13978-6
18 praznih panjev
A. Jcidsršič, ter 100 izdelanih eatni-kov, težak voe, 3 te>zne peči in par težke konjake viprege prodam. — Nas'ov v oglosne-m oddelku »Jutra«.	13881-6
12 oken s šipami
1.15 1.60
in pletilni stroj
»\Vedemja4j-Q« &o0, na dva nštovoda, vse v najboljšem stanju prodam. Ponudbe na ■oglas, oddelek »Jutra« pod >Rf6 vredno«. 13877-6
Puško
dobro ohra.njeno trocevko kal. 18 ta 9 mm — ter
daljnogled Zeiss
prodam. Naslon v og'as. oddelku »Jutra«. 13923-6
Prazne sode
lesene ln pločevinaste, od strojnih olj, večjo množino, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
14201-6
Otroške vozičke
najnovejši modeli, v ♦eeh modnih barvah dobite najceneje edinole pri
tvrdki M. Tomšič
Sv. Petra cesta 52. 3696-6
Kolo
e posebnim motorjem proda Ivan Okoren, Celovška cesta št. 43.	1C576-6
Otroški voziček
(za sedeti) naprodaj v Mostah Poljska pot at. 29.
14139-6
Moško kolo in otroški voziček
poceni najprodaj v Linhartovi »lici 7.	14127-8
»Slov. pravnik«
5 vas letnik« od 1912 popolnoma nove po trnki tetri prodam. Naslov v oglas, oddelke »Jutra«.
13847-6
Ceneni Čevlji
Vsled opustitve prodaje čevljev nudim globoko pod o«no otroške, damske ta moške — tatne kot zimske. Ugodna prilika todi z« podeželske trgovce. Pri večjem odjemu znaten popust. L Korenčan. Ljub-'.jaoa. Mestni trg št. 20.
13887-6
Otroške vozičke In kolesa
kupHe poeeoi to tudi oa obrok« pri & Rebolj & drug, Vošnjakova ulic« 4.
84-8
Mizarji
StAvtoo okotj^. orodja todi Ba knjiStoe AoMte najugodneje pri Jeklo. Stari «rg.	106-8
Zelo poceni se oblečetc pri Preskerjn
v Ljubljani. Sv. Petra ee-•ta it. 14.	183-8
Mizarsko orodje
kompletno, z dvema skobelnlkoma ln voziček poceni naprodaj. — Lepa priložnost. Vprašati v ogl. odd. »Jutra«.
14104-8
Brinjevo oHe
pristno kupim vsako množino. Ponudbi je navesti količino ter ca-no postavno v drogeri-1o A. Florjančič, Ljubljana. Sv. Petra c. 19.
14137-6
Zagrabite!
Hišni gramofoni 200 Din. Tridelne posteljne prevleke 160 Din. Alpacca-sladkorna doza 30 Din. 24 ur ldoča kuhinjska ura 80 Din. Trgovcem v komisijo. Omnla. Tyr-ševa 38.	14321-6
Izložbena okna
188 krat 119, solnčno plahto, stojalo za Izložbo, poceni prodam. — Flortjanska ulica 170.
14334-8
Otroški voziček
globok, ugodoo proda Bra-ier Tesanka ulica it. 3.
14361-6
Vrtne stole
proda Tribuč, Glšnce, Tr-iaška 6, telefon 3606.
14296-6
Rižotarji in drugi!
Specijalni r i ž za rižoto, n;\m;ino olje, bučno Ia olje daim. Ia olivno olje, Aiaer olje, maliuovec. eaiame in konzervirane ribe dobite najceneje »Pri MJcla^-ftifc, Vodnitov trs. 14266-6
RESNICA
je, da se v Ljubljani, Napoleonov trg 7 (nasproti Križevniške cerkve) pri tvrdki
»Promet"
komisijski trgovini ln posredovalnici za nakup ln prodajo dobro ohranjenih predmetov zelo ugodno prodajo: raz-i ženski, krojaški, čevljarski, krznarski, sedlarski, pletilni. gumbaiški, en-tel. ajour, pisalni ln drugi stroji, klavirji, pohištvo (garantirano čisto) kompletno ln posamezni deli, preproge, slike, antični predmeti, knjige (kompletna dela) foto-. radloaparati, gospodinjske potrebščine, avtomobili, motorji, kolesa.
OTROŠKI VOZIČKI
razmnoževalni ftroj, električni sesalec prahu, Werthelm In registrirne blagajne, tehtnice in drugo. — Tja ponudite tudi goraj omenjene kakor še vsakovrstne druge predmete, ki vam leže doma v napotje in brez haska v prodajo!
14274-6
Stare kode
na«nih velikosti, kaptavo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pločevina«.
13M2-7
Opremo za bufet
(t-očiilnioo) »krogle mize, stolčke in točilno miz« k-u-pim. Naslov v og1««!«« oddelku »Jutra«. 1S930-7
Stare vreče
oele in raztrgane, za 60log vsebine kupim. N«e!<yv r oddelku »Jutra« 14162-7
Crešnje
kupujem v vsaki količini za tu- ln inozemstvo. Ponudbe na ogl. odd, »Jutra« pod »Sadje«.
14122-7
Mizni štedilnik
(Tirciherd) d-ofcro ohranjen kupi Jočiphia IgKč, Krakovski naf-tp i. 14213-f
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Slovenske knjige
dobro ohranjene, Modre Ptice, Hrama, Jugoslovenske ln zbirke Zvezne knjigarne. Ponudbe s seznamom knjig na og.. odd. »Jutra« v Ljubljani pod značko: »Iz raznih krajev«.
14340-8
Rqdio
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
siova S Din. Najmanjša znesek 17 Din.
Radio telefunken
štiricevm t zvočnikom za 3500 Dim proda Čonaja, Ruše pri Maribora.
14OT2-9
Radio-aparat
oeemoevni, « sobno okvirno anteno, Phlllpsovim zvočnikom in akumulatorjem, vb« v d-obrem stanju prodam za 2500 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Radio-aparat« 14047-9
Radio
gramofon, fina elektro-doza, plošče, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »600 Din«.	13459
Kupim
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mikroskop
dobro ohrainjen, s povečavo do 1000 kratno, »tota-ko analitično tehtnico kupim. Josef KLrhvš, Celje.
14069-7
Daljnogled (trieder)
kupim. Ponudbe z označbo cene in znamke Da ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Daljnogled«.	14107-7
Dvigalo
na ročdii pogon, 800 kg nosilnosti, kupim. — Ponudb« na naslov: M. Kar-dlnar, Pobrežje-Maribor.
14075-7
števec
za istosmerni tok 220 V., kupim. Ponud/be na podr. »Jutra« v Novem mestu pod šifro »K. K. 220«.
13976-7
Stružnico za železo
kupi Jugolutz, Ljubljana 1. __13606-7
Dober objektiv
z daljšim žariščem ln boljši povečevalni aparat kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Objektiv«.	14269-7
Otroški stolček
za učiti hoditi in dobro ohranjeno, čisto spalno opravo kupim. Ponudbe pod »Stolček — oprava« na ogl. oddelek »Jutra«.	14281-7
Stružnica
1 H ni dotco ohranjeno, i ali brez motorja kupim. Ponudbe na podruž. Jutra v Celja pod »DrehiuMjik*. _ 14409 7
Damsko koio
otroški voziiček in šivaint •troj kihfrim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrat pod »Plačilo«.	14331-7
Leico standart
kupim takoj. P^n-udbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Leica«.	14335-7
Kupimo motor
dobro ohranjen, Istosmerni tok, 300 voltov VjHP z zaganjačem ali brez njega. — Ponudbe: TIskarni Blasnika naslednika, Ljubljana, — Breg 10.	14259-»
M3SEB0B
Beseda i Din. davek 2 Din,
za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Žensko kolo
raHje-.no, kui-i Bere«, Tyiw wva (Dunajska.) cesta 87 — med i3. ta 14. uro.
IdOM-lt
Kolo
dobro ohranjeno, v brer.-bibnesn eta-nju kupim. P<»-o-ud.be na oglasni oddelek •Jutra« pod »Koio 1914«.
14017-ia
2 kolesi
popotaom« novo zelo ugodno, in že rabljeno ta 230 Din naprodaj n« Ji»rčkovi poti 55 ob Ižaosiki oertfi.
142^-11
Moško kolo
za. 700 Din proda Gražek. Gledališke 4. 14300-11
Do 1000 Din
plačam »a dobro ohranjene športno kolo. Torpeto ta Kavčičeva balanca za ž elitna. — Kupim pa tadi
Leico
Ffignerjeva ul. 7, pritMčj« dflsno.	14330-lt
Avto, moto
Ueseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši
eresek 17 Din.
Lep osebni avto
štirisedežen. štirieilind«'-ski, 20 HP, 7%1 bencina za 100 km, nizek davek vsled male teži-ne voza, na prodaj po zelo ugodni ceni. Vprega ee v trgovini Radio Starkel, Maribor, Trg Svobod« 6. 14078-10
Motorno kolo
350 cm' ali 500 cm*, novejša tipa, brezhiben, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam takoj 23«. 14125-10
VSE brivske potrebščine po nizkih cenah!
Dhi 10.— 15.— 16.— brivski aparati
,, 27.— 34.— 50.— britve „ 30.— 36.— 76.— lasoetrižniki
Čopiči, mila in vse druge potrebščine po izredno nizkih cenah.
TTC0V5KI-D0M
"fo^BnAPEBiiA-n-OBta
Celje St«
Zahtevajte veliki brezplačni cenik z več tisoč slikami Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
NAŠE PREPROGE IN PERZOANCI
Dvosedežen avto
majhen in lep, 900 kg težak, prod« Jug v Kranju.
13979-10 |
»Kabriolet« avto
dmosedežen, 2 rezervne sedeža, radi preselitve v imo- , n , . .	,	...
temetvo ugodno naprodaj. Posredujem denar	Jedilnica
d^i	na hranilne knjižice ? *a7ke1kT ,
^^ P0*1	.. I	h^^si,	|derna zelo lepo udelana,
nerabljen«.
so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje.
13968-10
velikih denarnih zavodom. . aerabl>eD4i , lUbim ^
Rudolf Zore, Ljubljana <tencem, stenskimi svetil-Gledaiiška 13. 13969-16 | tam; klavirjem, naprodaj
skupa; ali posamezno redi izselitve pod telo obodni- | mi pogoji. Pojasnila v br-
Državnl uradniki, častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 meaecev brez povi-Ska cen in obresti.
SARAJEVSKA TKALNICA PREPROG
e___ SKLADIŠČE ZAGREB
samo GUNDULICEVA UL. (
Tovorni avto
tritonaki, v dobrem etejijti e novo pnevmatik o, pod
SSn	I P™™"*	de- I goviot° Nifergalj Maribor, I »Jutri«
J? I™?0*1 P°	narnth zavodom jemljemo Koroška e 1 tj«»_.a I--
voru. ^onu-dbe na JMTM- | do prekIica 1<vpet
v račun.
Knjižice
Mlekarno
takoj poceni odda-m. Na-elom pome oglaeai oddeiek 13608-17
14071-18
aioo »Jutra« v Mariboru pod »Din 45.000«. 13964-10
Deutz motor
80 PS, skoro nov, na oglje poceni proda Farni Laufer, Ljubljana, Gregorčičeva 17 14106-10
2 avtomobila
Fiat 509, pol tovorna, tn 520 odprt potniški, zamenjam za dobro ohranjeno limuzino ali Cebriolet. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-ara« pod »Doiplačilo«.
13048-10 I
A. & E. Skaborne, Ljub- i o__,
ijaaa.	ia96»^6 »pa ln a oprava
------I skoraj nov* po izredno ni*- j
Knjižico Praštedfone |	^t
vnov&ite oajboJje pri na kapa motor, kolesa F. N — Zastopstvo: H. Kend« Ljubljana.	13560 10
Knjižico 10000.-
dinarjev ali dobropis prt Ljudski posojilnici v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Samo gotovina«.	14023-16
14184-13 |
Pohištvo
Predno »1 nabavite, — ] oglejte st mojo zalogo spalnic (orehove korenine), trde. mehke, ples-kane ln kuhinje. Znižane cene. Andlovlc, Ko-menskega ul. 34.
14276-12
Lepo hišico
i -vrtom, e 4 prog ton, elek tridns razsvetljava, v prijazni vasici Milu Kamni ka oddam e 1. junijem najem. Oddaljeno 4 minute od cerkve, šote, amto-buane postaj«, trgovine. — Mesečna najemnina 180 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Deiela 36«.
13963-17
Fiat 501
odprt, v zelo dobrem stanju se proda proti gotovini. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 14099-10
Avto Fiat 521
se ugodno proda tudi proti mesečnemu odplačilu pri garanciji. Kari Wrentschur, Marenberg.
14102-10
Avto Steyer
Chevrolet, skoraj nov. «e proda izpod polovične cene. Vprašati Metelkova 5.	14219-10
Družabnike (-ce)
za eksport sadja ln deželnih pridelkov se Iščejo za ustanovitev večje družbe. Dobre Inozemske zveze na razpolago. Ponudbe pod »Dober zaslužek« na ogl. oddelek »Jutra«. 14123-16
Ureditev dolgov
sodne ™ izvensodne
poravnave,
Pekarijo
z vsem stanovanjem ln lokalom, dva lokala za vsakovrstno obrt ln ie eno stanovanje poceni . oddam. Naslov v oglasili kuhinjskre mize — vse | nem oddelku »Jutra«.
Gostiln, kredenco
dobro ohranjeno kupim. Mestni trg št. 3/HT levo.
14336-12 i
14157-17
deeeda I Din davek 3 Din '4» Slfro ali dajanje na uova 9 Din. Najmanjši
znesek 17 Din
Bukove morale
prvovrstne kakovosti,
Gostilno
na prometnem kraju vza-mem v najem — tudi izven Ljubljane. — Ponudfbe m oglas, oddelek »Jutra« pod >Z julijem«.	14166-17
Izredna prilika!
Trgovino tn gostHoo i ________vsem inventarjem pod ie
konkurzne zadeve, suh odležan les 6 ln pol lo a«<xJoani	"I*®®
Motorno kolo
AJS. 500, 8 prikolico (oben^esteuertj, skoro nov« poceni naprodaj do 25. t. m. Adamič. Vodnjakoma i.
14S01-10 | poslovne
»Puch« kolo
dobro ohranjeno, zamenjam za motor 350 m3. 100 Din takoj, drugo na obroke. Ponudbe pod »Pošten plačnik 303« na ogl. odd. »Jutra«.
14303-10
Kapital
Beeeda 1 Din davek 2 Dtn M ittro »U dajanje na Kova S Din NajmanJš znesek 17 Din
Družabnika (co)
sodelujočega za izdelavo predmeta, ki se v Jugoslaviji še ne izdeluje, z 10 do 15.000 Din sprejmem. — Pojasnila: Adamič, Vošnjakova 4.
14306-16
Družabnika
najraje galanterijske stroke z vlogo 100.000 dinarjev Išče tovarna zaradi povečanja. Ponudbe pod »Sigurnost — tovarna« na ogl. oddelek »Jutra«.	14319-16
Družabnika
gospodarja išče semska podjetnica za prevzem velikega podjetja. Dober promet zajamčen. Potreben kapital 200.000 Din. Cenjene ponudbe na podruž. »Jutri« Celje pod »Srečna bodočnost«.	143MS-16
Vložne knjižice
posojilnice »Nerodni dom« v Mariboru kupim v vsakem znesku. Pismene ponudbe na: Grmek. Mari-bor-Stndenci, Cankarjeva tu. 11.	14060-16
upeljamo, vodstvo, revizije iin etalno nadizoretvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelamo proračunom tn kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgom in uvedbo
kmečke zaščite,
vse trgovsko - obrtne informacije in druge neurejene poslovme zadeve poverite zauipno koTicesijoniira-ni ko-mercijalini pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. reorizor in zapriseženi knjigovodski »trokovnjaik — Ljufeljana, Giedališka oirea štev. 7/1.
14337-16
Veleposestnik
iiče 30.000 Din poeojiia proti petiraitoi varnosti za dobo 3—o tet, po 8 %. — Poeredimfci 2 %. Ponudbe
krat 6 ln pol cm ali 7 krat 7 cm, v dolžini enega metra ali več kupi tovarna Pekatete, Glin-ce, LJubljana. 14114-15
Kam pa,kam ?
Beseda 1 Din davek l Uid za šifro ali dajanje ua slova 5 Din. Najmanjša .znesek 17 Din
Kam pa za binkošti
Gostilna »Jadran« zraven Sokolskega doma ŠiSka se priporoča za obilen obisk. Točijo se pristna vina. Dobra do-mača kuhinja. ^
Kam?
Na koncert proti mest-
v najem s 1. julijem t SoStanju. Ponudbe na Koo sumno družtvo. Ljubljana, poitn) predal 7«. 13068 17
Mesnico in klavnico
na prometnem kraju od' dam takoj v najem. Obrt je zraven. Naslo>v v oglas, »ddelku »J wtra«. 141166-17
Slaščičarski obrtni list
oddam v najem ali prodam. — Ponudbe pod »Slaščičarski obrtni Ust« na ogl. odd. »Jutra«.
14115-17
U UUiUe i - - —----- /-...vu«
na oglasni oddelek Jutra nemu logu Po Gerblče-
»od »Veleposestnik«.	vi ulici, kjer nI prahu.
1.4212.1« ne ropot vozil. Pripelje 14312-lfl | ^ pQt>-v gostllno k DO-
v	i lenjskemu Lojzetu, tam
KnfiZICO	se pokrepčaš z domačo
Mestne hranilnice Celje J šunko, vsakovrstnimi Je-2000 Din prodam za 70 dili, na blnkoštni pone-odst. gotovine. Ponudbe I deljek pa pečen Janček na ogl. odd. »Jutra« pod | ln prvovrstni cviček. — »Celle 2000«. 14227-16 Se priporoča Pabjan.
14174-18
Kmečki mlhi
vzamem v najem na de-letlv, event. grem za mlinarja. Ponudbe na: Jakob Bizjak, Sedlarjevo, p. Podčetrtek.
14143-17
Prilika!
Knjižico LjublJ. Kredit- ■ _ .	. , , i	» uojem » umum
ne banke 400.000 Din FranKopanSKi avor kolodvora. Ponudbe na
Danes vsi t restavracijo
Pol šupe
za vozove in po! konjskega bleva za enega jabal nega korc«, oddam v najem na Novem trgu it. 5.
14304-17
Gostilno
dam v najem v bližini
Kupim hišo
▼ sredi m mesta ali bliinji periferiji. Plačam v go+o-vir. do konca t. 1. Po-nudV s opisom biAe io mvedbo oeoe pod »Solidno« na oglacai oddelek »Jufrs«,	14021-30
Rodoviten vinograd
v Podlehnlku v Halozah pri Ptuju, v krasni legi, tudi prikladen za poletno bivališče, 30 oralov, arondlran, novo veliko gosposko poslop-1e, 2 vlnlčarljl, 5 oralov zemljišča za trte, nad
Stara restavracija i,000 '*ctam dreve8-
brezhibnem stanju fundus lnstructusom za [ 250.000 Din proti gotovini takoj naprodaj. — Vprašati W. H. Albreeht Ptuj.	14084-20
« hotelskimi sobami t een-tm Ljubljane »Fundue-In-strootns« naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »76.000«. 14008-30
Zamenjam hišo
sredi Maribora (MSinska 8) |	J
sa Ljubljano, Žagreb »U	T fteotpetenfcem
prodam lokal 2 stanov., I	Narfov o^ reuovirano vse.
Dve parceli
14061-20 I	»Jutra«. 14060-20
Klepar, pomočnika
Parček)
kateri je unoieo »mostoj-	P"^0 530
n<o iivriiti omamentna toJ-čena del«, sprejmem. Pla-ada
a 70 Din prodam. — Za kupnino vzamem za 11 ča od komada po <k>govo-	dinarjev knjižice
ru. Zulek Bled I. 140S2-1 I Ljudske posojilnice v VELIKA TRGOVSKA HIAA LJubljani ln za 11.000 v Ljubij«», 7 lokalov, dinarjev kn'lžlce Kmet »50.000.—.	I ske posojilnice v LJub-
HT5A. ramotam, 11 »ta- j Uanl. Ostalo kupnino pa novanj. iparcela, 380.000. T gotovini. Naslov v ogl
DVONADSTROPNA HIŠA ▼ Maribora, krasna, ne-
«e 10%, -leo.ooa—, VTNOGRA DSK O POSESTVO lepo, 16 oralom. 90.000. VILA. majhna, 130.000.—, velika 300.000.—, deloma knjižice.
Posredovalnica
»Rapid«, Maribor,
Gosposka 29.
14076-90
odd. »Jutra«. 13666-20
Stavbne parcele
r St. Vidu - Vitmarje ia Brod ob Savi po ugodni o«ii naprodaj tmdi za hranilne knjižice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
13073-30
Novo hišo
s velikim ograjenim vr-_	. tam ln elektriko, blizu
V LasKem	kolodvora, cerkve ln šo-
naprodaj enonadstrop. hils I le v Dev. Mar. v Polju gostilno in mesarijo — | prodam za 69.000 Din. —
event. prodam tudi polovico hile. Pojasnila daj« »osestnrk Fretize Joaip v Laškem.	14063-80
Solnčna stavbišča
Informacije daje Prane Zaje, Polje 6 pri Ljub-Uanl.	14163-20
Nova hiša
trlstanovanjska ln vse
tik meeta. priprannna m I prltlkllne, vodovod, par-upokojence. tuda na obro- I ket, elektrika, naprodaj ke proda Schwarz, Maribor I pet minut od tramvaja — Klavuiška »lica št. 14. | za 150.000 Din. Kralj.
14074-30 Clglerjeva 29, Moste. — Ljubljana.	14190-20
Dvodružinsko hišo . _ . t
noro, prodam v Studencih I 1 TgOVSaO h ISO y«eiov t oglasnem oddelku I enonadstropno, oovoaidauo.
Jutra«.
14073-30
s trgovskim inventarjem, na najprometnejii ceeti pe-
Ve5 cfavh narcel I	^i« prodam pro-
• • ^	« hranilnim knjižicam bolj-
po ugodni ceni prode« pri | sih pt,u^klb i*nilraib J.
>oetaji Gorenja vas-Reteč« Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	13909-30
dam kot posojilo na do I na domačo zabavo, ples bro hipoteko pod ugod- j — brez vstopnine. Ocvrt niml pogoji. Pišite na | kozliček, nova vina. — ogl odd. »Jutra« pod | Vabi Ukmar. 14177-18 »Kompenzacija«.
ua36-161 Danes In jutri
zabava s plesom
v gostilni Dalmaciji pri Lasanu v Šiški. Dobra vina. S* priporoča Lasan.
14198-18
Ugodno
si lahko nabavite manu-fakturo za knjižice Za- . . ,	.
družne zveze, katere | Vam v poljubnih zneskih prodam po ugodni ceni. Pišite na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ma- j Kam pOhitiŠ
nufaktura 223«.
14228-18
ogl. odd. »Jutra« pod »V najem gostilno«.
14325-17
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Ugoden prostor
za deli<kait»n<o trgovino oddam z 4« ' ofcetoječo gosti l<no skupaj. Koncesija nepotrebna. Vprašanja na
V gostilno na strelišču pod
Prodam 2 kniižlci I	Z 't
po 15.000 Din Praštedlo- i«njska kapljica, ter nudi niče najvišjemu Donud- I prvovrstna gorka in mrzla nlku na ogl. odd. »Ju- I jedača. tra« ood »Praštedlona«.
|	I "T"™""1*1'	, pi	11 ,*» IM
V DinKOŠtlh. I ogioeai oddelek »Jutra« pod
»Zelo prometno križišče«.
meetn-o 141106
13954-18
14205-16
Z vlogo Kmetske
posojilnice 1,000.000 Din pristopim v strogo so-
Lepa eksistenca
t _ _ i. »i_ _	I Kx	v ooiuku c>\J-
br-» strokovnega znanja se lld podjetje. Ponudbe nudi v prometnem kraju1	^ J
brez konkurence. V račun vzamemo braailne knjižice. Vprašanj« na oglasna oddeiek »Jutra« pod »Sigur-ao«t<.	14103-16 I
pod »Solidno podjetje« ca ogl. odd. »Jutra«.
14250-16
Gostilna pri Marici
Levčeva ulica 7, nudi za praznike pristna dolenjska, štajerska vina, mrzla ln gorka Jedila po zmerni ceni. Za obilen obisk se priporoča M. Savšek.	14120-18
V Novem mestu
na najprometnejšem kraju na glavni cesti, takoj oddam nov trgovski iokaJ. Ponudbe pod »Promet 924« na pdTužinioo »Jutra« Novem mestu. 13934-18
Vložno knjižico
Zadružne gospodar, banke kupimo v evrbo kompenzacije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »999« 14019-16
Kupim knjižice
Ljudske posojilnice v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ►Do 40.000«.	14048-16
Hranilne knjižice
vseh zavodov kupimo najdražje. Javite zavod, znesek ln ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Vsaka vloga«	14299-16
Vložno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske, na 13.000 Din, prodam proti gotovini. Naslov pore oglas, oddelek Jutra pod šifro »G. 14«.
14002-16
Šivilja
dobro vpeljana, išče dru-labnico v svrho akirpne otvoritve salona. — Ponudbe s pogoji na oglasni
Prodam
knjižice Mestne ljubljanske 2000. 10.000, 20 tisoč. Lludske Novo mesto, 10.000. Clrkovce 10 tisoč. Ponudbe ln znamke 3 Din pošliite na ogl oddelek »Jutra« pod »Ugodnost«. 14298-16
Knjižico
Mestne hranilnice Ijubljan-približno 10.000 Din prodam. Ponudbe n« ogla« oddelek »Jutra« pod Šifro »Originalna vV-ja«.
1-4273-16
Vljudno ste
vabljeni vsi
v nedeljo ln ponedeljek na domačo zabavo godbo, dobrim prigrizkom in žlahtno vinsko kapljico. Priporoča ee Gabrijela Lavrič, gost. Vitez.	14249-18
Na binkoštno nedeljo ln ponedeljek
v gostilno Cotič
pri Angelci na Martino-cl cesti, kjer bo oba dni svirala godba, se pilo ln pelo, da bo vse veselo.	14247-18
Investiram
100.000 Din proti sode' lovanju v varno, ren oddelek »Jwtra.« pod °šifro I labilno t>odjet1e.
»Krojaški eaJon«.
13998-16
Posojilo
50.000 in 25CX> l«čem na orometno vknjižbo. —
Kratkoročno, visoke obresti.
HranHno knjižico
Vzalemne oosolilnice ->ooor> do 30 000 nin ku
, . on n , f.
10.000 Din posojila
Išče hišni posestnik v Ljubljani, plača visoke obresti. Isto tam se dobi stanovanje. — Ponudbe pod »Varnost« na ogl. odd. »Jutra«. 14175-16
Kupim vlogo I
posojilnice v Radovljici ^ do 20.000 Din. Ponudbe | deseda 1 Din davek 2 Din
*a šifro ali dajanje na *lov8 s Din. Najmanjši snessk l*i Din.
na ogl. odd. »Jutra« pod »Denar takoj«. 14192-16
Posojilo
m menice in proti tntabu-laeiji dobite Pred škofijo št. 18, prMičje. 141168-16
Hranilne vloge
vseh bank
kupujemo, prodajamo Vn kredi tiramo najugodneje. — Vsa naročila iuvršu jemo takoj. Poslom 1 tavod d d.. Zagreb Praška oi 6^1 reMtrt. 88-36 Za odgoro-orilotHe 3 Dim v tnamkah 148-16
Vložno knjižico
Meetne hranilnice celjsk»-tU pa občinske hranflnic* ^'ške v višini 75.000 IHn ■ i m e n J a m t« kujiiice C m "take posojBrtlce ljub in^ke okiHce. Ponudbe „ ifftasnl oddelek Jotra od Šifro »K. 0. K 75« 19952-16
Pohištvo
Na obroke — Na hranilne
knjiJHce. Sperane orehove eptlclce črešnjeve
šperane ......2S00 Din
pleskane...... 1800 »
omare .......400 »
poetelje ...... 200 »
nočne omaric« . . 130 » kub. oprave .... 850 » kuh. kredence . . 435 »
vi^-Sfcl ....... 90 ,
ma draof ......330 ,
Sprejemajo se vsakovrstna oopravila po konkurenčnih ffenah. Vse drugo pn-hiitvo ■loblte najceneje oamo pr! Mizarstvo »Sava«, Kolo-Ivorska 10 MiiklošiSev« e 6. Telefon 2780. 14018-12
Več kosov pohištv?
I11 kompletna nova upal nI ea zelo poceni naprodaj n« Poljanskem nasipu St. 5?.
14179-12
Vsj v gostilno
»Dalmacija«
(Laean) v Šiški, n« .ples. Vatoip prost. Se prk>oroč« Ivan Lasan.	14310-18
V najem
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro al) dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek .1 Din
Ugodna prilika!
Gostilno
z večjimi proeto« oddam vsled bolema na zelo prometnem kraju v Ljubljani. Lepa prostorna klet, lep gostiioiški vrt. Odstopim po dogovoru tudii koncesijo. Za odstop gostiln« in odkuip inventarja potrebno nekaj kapitala v giotovini, eventuelno tudi knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro vpeljana gostilna«.
1401647
Gostilno in trgovino
dam v najem. Pod šifro »Dober promet gostilna« na oglasni oddelek »Jutra« 14100-17
Trgovino
t mešanim blagem, staro in dobro vpeljan«, v prometnem kraju oddam v m jem t vso zalogo, pod zel« m godnimi pogoji — zaradi nreseMtve. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Redka pritoka — trnovi na 83«.	13983-17
Pozor, mizarji!
Mizarsko delavnic« s MSp "ddam v najem »M prodam. Ponudbe na po drožmeo »Jutra« v Oelju pod šifro »Prometni! kraj«.
13899-17
Kavarno
moderno urejeno, dobro idočo, na prometni cesti v Ljubljani, s točilnico, inventarjem in stanova nJem, oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Dod »Kavarna«.
14179-19
Se nekaj lokalov
■"Idam v nom zgradbi, vero! Resl jervs ms ta - 8I00 »kova ulica v Wi*rad glav oega kolodvora. Ker je še pr&ika aa apee^jeluo opremo, naj se interesenta 'glasijo pn J. Kobi, isto-tam.	1655* 16
Skladišča
5 prostorom, vhod t tatice in vele, primerno za obrt ali siično, oddam v najem skupno atf deljeno ta ni« ko oeno os Starem trgu Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	18809-48
Mesnico
center mesta, Gorenjsko, takoj oddam. Naslov za pojasnila daje ogl. odd. »Jutra«.
14197-19
Lokal
na Miklošičevi cesti 30 oddam z avgustom. Is totem tudi lepo suho
skladišče
Poizve se drogerija »Hermes«, Miklošičeva cesta 30.	14242-19
Beseda 1 Din. davek 2 Din 2a šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din
Lokal z mesarijo
»ušiliMOo, staiiovaajem io zemljiščem na dobri točki naprodaj. Naslov t oglas, oddelku »Ju.tra«. 14007-30
Lepo posestvo
x 26 jobom zemlje io velikim 'n lepim sadonesnikom blizu Rimskih Toplic prodam. Cena po dogovoru. Več se poirre v bo teki Nova pošta« v Rimskih Toplicah.	14060-30
Parcela
567 m« pri Kolineki to varal, solnčna lega. vogal na. vodovod, elektrika. 0' prodaj Ponudb« u ogla« >dd«lek »Jutra« pod šifro »Parcela/014«. 14014-80
Dvostanovanj. hiša
naprodaj na Brdo št. 84 — pošta Vi« pri Ljob!J«/nt 14166-30
Nedodelana vila
na Mali je vem brdu traven Golnika naprodaj. — Ponudbe n« naslom; Dr. Refek ... - . _ . Josio. odvetnik v Nove« I Alojzij Brenči«, trgo-meetn.	13877-J01 v Ptuju. 33715-20
vodov. V hiši se nahaja dobro vpeljana trg. mešanega blaga, električna napajava, ro6ni vodomod. parketinana tja, vse pod- ! kleten«, obsežen in krasen vrt. Ostanem v hiši tudi kot najemnik. — Pojasnila
Hišo ali parcelo
kupim. Ponudbe z ceno poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Predmest ie ljubljansko«.
14230-90
Lepa parcela
Južno ležeča, blizu Vr tače, čez 1000 m' napro daj. Naslov v ogl. odd »Jutra«.	14204-20
Enonadstropna vila
lepa. z vsem komfortom, z velikim vrtom ln de pendenco v Radovljici v krasn* legi poceni na prodaj. Ponudbe pod »Vila Radovljica« na ogl. odd. »Jutra«.
14195-20
Stavbne parcele
najlepše, po 600 do 800 m', krasna solnčna lega na Poljanah ob Zarnl kovl ln Ul. rtare pravde, nasproti cerkve — samostana o. jezuitov, naprodaj. Enako naprodaj več parcel v Rožni dolini. — Vprašanja na: P. P. Vldlc A: Komp.. Llubljana, — Prešernova ulica.	14167-20
Stavbna parcela
ob Bohinjskem Jezeru, lepa lega. Je ugodno naprodaj. Poizve se pri no-tarlu Hafnerju v L1ub-ljanl.	14185-20
Veliko novo hišo
spodaj hlev in prostor za vozove v Semiču. Bell Krajini, v bližini trga prodam pod ugodnimi pogoji. Štefan Butale. Mlhelja vas 6. Črnomelj.	14145-20
Ne pozabite
da kupite ali prodaste vilo, nišo. posestvo, parcelo itd. najhitreje in ugodno zaradi obširne evidence kupcev ln prodajalcev potom Reall-tetne pisarne Grašek Jože, Ljubljana, Gledališka 4.	14297-20
Hišo v Šiški
tristanovanjsk« s trgovskim lokalom, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14278-20
Enodnižin, hišico
• trgovino metaoega bl^ ga, trafiko in vrtom pro-ogteeoi
Ponudbe
Krasno posestvo
1 uro od kolodvora, gosposka vida na hiša. viml-čarija, vsega 9 sob. masiv
oddelek »Jutra« ped~šilM | mL/'^ »Najbliija ^taT	SJ
1 vinograd, sadooosmik. gozd. njim«, telo lobra pitns voda, vse v najboljšem sta njo ter zelo primemo kot zdravilišče, ugod00 naprodaj. Pojasnita daje Anton
Novozidano hišo
visok opri tiičoo, 1 vrtom, ob driavni cesta 3 km od postaje Celje prodam za . p._ 115.000 Din. Polovico kap- S^i®' ^^^ T urne v gotovini, ostanek v 1 B1*""«1-	I3fin7-2f
fenjiiiei Ljudske. Naslov: , .. ^ Marija Anderlui v Celja, MajhllO HOVO hlŠiCO Aleksandroma 3. 13966-30 | 2 sobi. lep vrt. radi pre
»elitve takoj prodam pod ceno. — Maribor-Pobrež je Vrtna ulica 16. 13902-20
Tristanovanj. vila
blizu glavnega kolodmora v Mariboru naprodaj. Pojasnila daj« Inkret, Maribor, Praprotnikoma ulica l/I.
13063-30
Stavbna parcela
krasna, približno 3000 kvadratnih metrov, 1 sredini St. Vida ob glav
Dvostanovanj. hiša
lepa, oa Pobrežju pri Ma riboru, s Uem« podstrešnimi sobamii in večjo delavnico, električno lučjo, vrtom in sadonosmikom za 100.000 Dvn naprodaj. Nekaj hipoteke. Naslom pome oglašuj oddelek »Jutra«.
13062-20
Enonadstropno hišo
bLisiu kolodvora, 6 stano-vaoj, trgovma, vrt, ia Difl 3SO.OOO prodam. Ponudbe na podrui. »Jutra« t Mariboru pod šifro »Kui«c«.
UB60-30
Posestvo z gostilno
blizu Ljubljane prodam ali zamenjam. Dopise d« ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »160.00g«.	13948-30
Manjše posestvo
kupim na Gorenjskem ali oa Pohorja blatu železnice Ponudbe pod »Br. 37537« oa Public*tas, Zagreb.
1«M0
Hiša
ob bammueki cesti v okoli«! Celja, pripravna m upokojenca, ugodno napro-daj. Naslom pri podrutoi oi »Jutra« v Celja.
13836-30
Trg. hišo v Ptuju
na driavu, ceati, io
vinograd, posestvo
v Halozah takoj naprodaj. Agentuna G. Picbler, Ptuj _ 13854-30
Trg. hišo z gostilno v Celju
enonadstropno, t lepimi lokali, aobe. vrt. hlev sredi mest« takoj prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Oo-ttilna Celje« v ogl. odd. »Jutra«, Ljubljana.
14225-30
Parcelo la hišico
b!wa Aerodroma pri Dev v Polj. kup«. Na aipoiage j«	ume
njava s MKeo. odoestM W W t okolici Ljubljen« s parcelo, nd nosno hišico blfen Aero iroma Ponudbe pod Htm »Lip« 8000«. na oglasni od felek »Jutra« T Ljubljani 1404120
Parcelo
r»rio a4i polorico. konec Marmoiitome ulice, zelo po-oeiri prodam. 7sel«m pere »glasni oddelek »Jutra«.
14160-80
prodaj. Tramvajska postaja, mestni vodovod. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	14135-20
Enodružinsko hišo
10 minut od tramvaja, velikim vrtom ugodno prodam. Nasl-om v oglasnem oddelku »Jutra«. 14156-5)
Hišico ali parcelo
kupim oa mesečne obroke Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hišica ali parcel« 500«.	14109-30
Krasna parcela
780 m» velika — t vsemi udobnostmi takoj naprodaj Marij« Steriekar. Ljubi ja-na, Prule 86. 13870-20
Stavbna parcela
4A2 m* velike, poceni oa-
Sroda j. — Preskar Anton, o*te - Ljubljana, Poko-f«
Mk* ulica 8.
13885-30
Stanovanjsko hišo v Ljubljani
prodam za 320.000 Din oa knjiiic« Mesroe hranilnic«. Posredovalci »ključem. — Ponudbe pod atanovanjska biSa na oglasni oddelek »Jutra«.	14176-20
Dvonadstrop. hiša
velika, s pekovsko pečjo, zelenjadnlm vrtom, zraven velike tovarne ln v centru naprodaj zaradi družinskih razmer za 75.000 Din. — Potrebno 40.000 Din gotovine. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra pod »Pekarna«.
14154-20
Vinograd
dve uri od Celja, v znamenitem vinorodnem kraju, s kletarsko posodo. naprodaj. Plača se lahko z hranilno knližl co. event. na obroke. — Primerno za vsakoear Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vinograd M«.	14096-20
Hiša z gostilno
novozldana. dvonadstropna, na prometni točki Ljubljane z vsem Inventarjem ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Hiša z gostilno«. 14119-20
Hišo z vrtom
v Dem. Mer. Polja, ume o}mb m biie na periferiji Nastov v oglasnem oddelku >Ji»H	14164-20
Več hiš
trgovskih ln stanovanjskih imam naprodaj. — Novih m starih ter več vil ln manjših hiš. Na vsej periferiji LJubljane, vse po nizkih in ugodnih cenah. Pojasnila: Jančar, Sv. Petra 27.
14267-20
Vinograd, posestvo
1 gostilno, na Dolenjskem prodam tudi za hranilne vloge. Vprašanja na oglas. ■>ddelek »Jutra* pod šifro »Dolin« gradov«. 14334-20
Posestvo
pol ure od Celja prodam. Naslov pri podruž. »Jutra« » Celja.	14347-20
Visokopritl. hišo
novo, tristanovanjeko, zelo ugodoo prodam blizu mitnice v Zg. Šiški št. 280 -Jančigajeva pot. 14309-20
Parcelo
približno 10.000 do 15 tisoč m' v Sp. Slškl v bližini elektrika ln vodovod se zelo ugodno proda, delno tudi na knjižice Mestne hranilnice. Naslov se poizve v ogl. odd. »Jutra«.
14258-20
^TflrMUrffil
od ci a
Beseda J Din davek i Din za šifro ali dajanje na •lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
a pritiklinami oddam takoj. Podrožnikom, cesta 1X7-18.	14096-21
Dvosob. stanovanje
oddam « junijem. Cerkvena 19.	14101-21
Enosob. stanovanje
eoltafno in veliko, odda mirni ia boljši nt.rauki Anton Fatur, Večna pot 7 JPodroinik).	14(006-21
Stanovanje
oddam » junijem mirni stranki v Idrijski uiic« 7.
14042-21
Enosob. stanovanje
v I. nadstropju, oddam 1. ju .mi jem v Zg. Šiški Celovška 113. 14035-21
Stirisob. stanovanje
oddam s 1. avgustom. Več M izve v pisarni Pax, Celovška 14.	U302-21
Prostorno sobo
udobno opremljeno, evetj«, 5i*to in mirno, s posebnim vhodom, parketom in elektriko par sto korakov od Zvezde oddem s 1. junijem ataioemni boljšemu gospodu. Kasl-ov pove oglas, oddelek »Jutra«.	141257-23
Štiri sob. stanovanje
z vs.-m komfortom oddam 1 avgustom. Naslov pove oslatni oddelek »Jutra«
14294-21
Dvosob. stanovanje
solnčno, 1 uporabo vrta poceni oddam. Ponudbe t,e oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zmerna ce-na 6Š«.
14263-2:
1 aH 2 sobi
z 2 ali 3 posteljami, tudi 6 kuhinjo ali brec oddem po ■z-merni ceni. Primerno za letoviščorje. Mrren kraj na Gorenjskem, i uri bode od Bleda — lahko tu<ii skozi Viotgar. Dopise na ogi. oddelek »Jutra« pod »Gorenjska 38«. 13852-30
5-6sob. stanovanje
komfortno. lepo in solmčno v centru mesta oddam. — Ponudbe na >gi »e. oddeirk »Jutra« pod »Centrum 64» 14264-2!
Dvosob. stanovanje z lokalom
2 praznima sobama in skladiščem oddem posamezno ali sk-upno 1 avgustom na Krako-vskem nasipu št. 36.
13971-21
Stanovanje
«obe, kuhinj« m pritiiklin oddam v Zeleni jami, Sre-liaka ulica št. 8. 13943-21
Dvosob. stanovan»e
komfortno, predsoba, poselska, plin oddam v nizkem pritličju v novi vili za avgust. Vrteča, Tobačna 16. 14188-21
Dvosob. stanovanje
pritiklinami, solnčno in eubo, v nov rUi oddam za 450 Din mesečno. Naslom v trafiki v Kolodvorski ulici ši. 36. 14152-21
Lepo stanovanje
pritlično, sobe in kuhinje oddam v Savljah štev. 50.
14134-21
Enosob. stanovanje
novo, oddam boljS. plačila zmožni stranki. Glince, Tržaška cesta 30. 14136-21
Trisob. stanovanje
komfortno, oddam s 1. junijem 1934 — Bežigrad 3.
14144-21
Enosob. stanovanje
oddam odraslim osebam tik tramvajske postaje v 5'ški — K-osomo polje čter. 148.
14308-21
Na Poljanski c. 17
oddam stanovanje, obstoječe h 2 «ob. predsobe in kuhinje za ceno 800 Din. Vprašati pri hišnici.
14337-21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek U Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najman.l& znesek Din
Dvosob. stanovanje
a pritiklinami do 400 Din, is-uho, solnčaio, v mestu ali na periferiji išče-.» zakvn ca i otrokom s 1. junijem Ponudbe na ogl. oddeiek »Jutra« pod »Ingenieur«.
14050-2la
Solnčno sobo
z vhodom s »topnjiš^a. »it i^oblco oddam n« Poljanski oeeti št. 13/11, no.
1*4183-33
Sobo
lepo oipremljeno. z 4r«na posteljama, oddam v Mostah, Poljska pot štev. 29.
14140-38
Sobo
novoop-emljeco. e separatnem vbodom in elektriko oddam gospodu kot sosa-novalca e (»eiotin« oskrbo z« 550 Din mesečno nasproti bolnice — Zaloška cesta 3.	14170-23
Opremljeno sobo
« souporabo kopalnice oddam s hra.no ali brez na Sv. Petra nasipu štev. -13. Oddam pa tudrl prazno sobo s kabinetom, za 2 osebi 14130-23
Opremljeno sobo
e separirančm vbodom oddam v Ko-menskega ulici št. 16. Vprašati med 1. in 2. uro.	14200-23
Mesečno sobo
opremljeno za dve osebi, a posebnim vhodom in elektriko oddsm s 1. junijem oa Rcsljevi (.esti šteiv. 30, pritličje.	14334-23
Enosob. stanovanje
v centru mesta išče starejša gospa, točna plačnica. — Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro j Enosobno«.	14054-21/e
Dvosob. stanovanje
Iščem s 1. avgustom. Ponudbe z navedbo cene na oglos. oddelek »Jutra« pod »7ikonca brez otrok«.
14056-21/a
nosob. stanovanje
a shrambo in drvarnico oddam v Zelena jami — Ko-roščeve cesta 5. 14L29-21
Stanovanje
lepe kuhinj« in sobe, v centru mesta iščeta zakonca a 1. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Točno plačljivo«.
14206-31/a
Štiri sob. stanovanje
oddam i avgustom. Naslov pove og!a«n.i oddelek »Jutra«.	14131-31
:nosob. stanovanje
solnčno io suho, s pritiklinami, v pritličju oddam majhni d-ružini e 1. junijem v Trnovem, Jelovško-va 24.	14151-21
2 stanovanj)
trisobno in dvosobno a kopalnico oddam maJočlanski družini na Gerbičemi cesti. Poizve a« v Oraž novi ulici itev. 3/1.
13788-31
2 stanovanji
>et- in trisobno oddam os larlomski cesti štem. 1. — Ogl-ed od 3. ur« popoldne dailje.	14159-21
Stanovanje
3—Ssobno, a kopalnico ln prifrlklinamf takoj oddam. Vprašati v Metelkovi nI. 5 «218-21
Stanovanje
eno- ali dvosobno, v centru mesta išče ves dau odsotna vdova za julij. — Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Vdova< J4206-21/a
Enosob. stanovanje ali prazno sobo
iščem e septembrom aLi za takoj. Pon-udbe na oglasni oddelek »J»tre« pod šifro »Ena oseba 173«. 14173-21/*
Enosob. stanovanje
iščem v okolišu ev. Petra in Tabora. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod tnačko »24«. 1419tt-31/a
Sobo v centru
oddam t Gledališki ul. 16*6 • vrata Žl.	14307-23
Opremljeno sobo
čisto, oddem gospodu ali gospodični takoj, ozii^ima s i. junijem, za 160 Din mesečno. Naslov: Adamle, Stari trg 2/1. 34153-23
Mesečne sobe
se oddajo po najnižji ceni — Grudnovo nabrežje. Tudi hrana. Pojasnila daje gostilna »Sodček«. Hrenova ulica 24. Dobra vina.
14287 23
Lepe pisarn, sobe
oddam z avgustom» Poizve fe v drogeriji Hermes r,a Miklošičevi c-esti šter. 30.
342H1-33
Majhno sobo
oddam takoj za pisarno ali stanovanje na Miklošičevi cesti 14, I. nadstropje stopnji ca h.	141239-23
Prazno sobo
oddam v novi hiši z vsem komfortom. Isto-tam se odda čez počitnice opremljena soba. Naslov v ogl. odd. »Ju-
tra«.
14275-23
3 krasne parcele
ob Dunajski cesti v Brinju ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	13458
Prodam trgovino
v splošnem, velika hiša, seneno skladišče s pre-šo, velik vrt. trafika, točilnica. Promet siguren. Cena 220.000 Din. vračunam knjižice. Naslov v podružnici »Jutra« Celje. 14344 20
Parcelo
v bližini Sv. Krištofa ob Tyrševl cesti ln parcelo ob Smartlnskl cesti, par minut od tramvaja, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodna cena«.
14332-20
Veliko izbiro hiš
vil, posestev ln parcel nudi najugodneje Rea-litetna pisarna Adamič, Vošnjakova 4. LJubljana.	14316-20
Stanovanjsko hišo
event. vilo v Ljubljani ali na periferiji kupim. Ponudbe pod »Eno ali drugo« ns oglasni oddelek »Jutra« 14354-30
Vogalno hišo
enonadstropno. pet sob, 3 kabineta. parket, zaprta veranda, pritikline. og-a.ien vrt elektrika, plin. vodovod, prodam. — Moste, Oiglerjeva 15. 14317-30
Večjo hišo
donose«, bi kupil v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Ponudbe piod »Tudi trgovska« oa ogl. oddelek »Jutra«.	14365-30
Stanovanje
i parketiranih sob, kuhinje in pritiklin, z vrtom oddam z avgustom n« Večni poti št. 9 — Podirožnik.
34216-21
Trisob. stanovanje
oddam s 1. junijem na Mestnem trgu štem. 8.
14:96-21
Dvosob. stanovanje
maivzardno, e pritiklinami oddam solidni stranki e 1. junijem v Rofoi dolini — v+u IV/22.	14186-21
V novi Vili
oddam Jtnrisobno komfortno stanovanje z etažno kurjavo, z avgustom. Tobačna ulic« 16 (Vrtača). 14187-21
Junija
oddam lepo dvosobno stanovanje, prvo nadstropje, blizu vodmat-skega tramvaja za 350 dinarjev. — Predovičeva ulica 11.	14117-21
Trisob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. avgustom. Poizve se pri Vidmar, pekarna, — Rimska cesta.
14118-21
Dvosob. stanoval ie
« kubin'«. v centru mesta oddam. Naslom v oglasnem oddelku »Jutra«. 14?&4-31
Hiša
prvovrstna ? oral« temi j«, arna pred vsako poplavo pri Celju naprodaj na knji žice. Ponudbe na podmžni "o »Jutra« v Oelju pod: 65.000«.	14346-00
Posestva In hiše
id 80.000 Din naprej ter
gostilne in pekarije
orodaj« posredovalni«* v Maribor*. Soveoska oNe« •t. 26.	10B99-&
Dvosob. stanovanje
eobično. tračno in suho. v •uteremi oddani takoj v Livarski ulici štem. 3.
14064-2«
Dvosob. «fanovan?e
eolrčuo, s kopalnico 1o poselijo eob« « d d a m i avgustom ali prej«. Infor macije na Triaški cesti 8-142T2-2'
T-ACnl,
• kabinetom, kopalnic« ln pritiklinami »vidam s 1. junijem v Podmi1ščakom4 nI *t. 14. Mesečna naiemnii« 750 Din.	14280-21
Trisob. stanovanja
»olnčna. v parterju. II. in tn. nadstropju t uporab« *rt« oddam v centra me-«ta. Ponudbe n« o^asnl ><d<Mek »Jutra« pod *Wr« »Trisobna 62«. 14368-81
4—5 sob. stanovanje
iščem v sredini mesta. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Zračno«.
14124-21a
Enosob. stanovanje
iščeta mati Im sin za takoj ali pozneje — najraje v tr norskem ali šentjakobskem okraju. Navesti je ceno. — Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod Mfro »Mirna dva«. 14331-2:l/a
Samski oficir
ki želi prememu stanovanje, naj si poprej ogleda veliko opremljeno sobo blizu pehotnih vojašnic. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 14282-23
Sobo
s posebnim vhodom, za 260 Din odda Strned, Žabjek it. 7/1.	14352-2S
Opremljeno sobo
oddam s 1. junijem t Uireki ulici št. £f>'I.
1-1328-33
Trisob. stanovanje
s posebnimi vhodi iščemo. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Cisto 88«.	14288-21a
Sobo in kuhinjo
s pritiklinami in samostojnim števcem, v visokem ali nizkem pritličju v okolišu Spodnje Šiške iščeta mož in že na za 1. Julij proti primerni najemnini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« v Siškl pod Slfro »Upokojenec«. 143H-21a
Dijaške sobe
beseda 1 Din davek 2 Din trn šifro al) dajanje na 'lova 5 Din. Najmanjši aneoek 17 Din.
Profesor, ali učit. družina
ki bi sprejela v popolno
oskrbo deklico — tače t na-oo gimnazij« v Ljubljani aH Nomem mestu, se naproša ia cenj. ponudbo n« oglasni oddelek Jutra pod tnačko »Gimnetija«.
13984-22
Gdč. ali dijakinjo
sprejmem na stanovanje z hrano ali brez, — poleg gorenjskega kolodvora. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14285-23
Sobo odda
K Para. Savel Din ea šifro ali dajanje naslova 3 Din Naj--Tianl*1 znesek 12 otn
Na stanovanje
sprejmem o« Rimski ceeti ffospoda ali gospodično. — Naslov v oglasnem oddelk o »Jutra«.	14063-23
Opremljeno sobo
mirno, oddam v Maraooo-tomi ulici 32 (oa Mirju).
14012-23
Sobe
i posebnim vbodom, oddam 8 1. junijem. Naslov pom« oglasni oddelek »Jutra«.
13855-23
Opremljeno sobo
* posebnim vhod-om. oddem gospodu aa 150 Din na Hrad*ckega Meti Hev. 5.
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko eventuelco tudi ha hren-o. Po zmerni ceni. Naslom: Pire, Ljubljana. VII. Srv. Jerneja cesta 8, dmorišče.
14329-23
Gospoda
sprejmem na stanovanje za 100 Din mesečino so«M niomalira. Naelom v ogi. oddelku »Jutra«.
14314-23
Sobo
malo. s posebnim vbodom oddam eni aH dmem« osebnima. Lampetova 9. Ogledati popoldne od 2. neprej.
14315-28
Sobe išče
Seseda 50 para, davek
2 Din za šltro ali da-lanje naslova 3 Din. Najmanjši znesejt 12 Din.
Sobico s hrano
prijeten dom pri osamljeni (kosilo prinesti), po prvem išče obrtnik. Ponudbe oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijetno 600 Din«.
14030-29»
Prazno sobo
solnčno, z uporabo kopalnice ali s tekočo vodio in se.pariratvim vbodom, v bližini Bieiwei®ove ceste, Tivolija ali ne Mirju išče stalen gospod. Ponudbe n« oglas, oddolek »Jutra« pod značko »Severna stran izključena«.	14332-33/a
Dopisi
Beseda * Din davek i Din. za Slfro ali dajanje na-»lova 8 Din. Najmanjši znesek 3G Din.
AU bi bila
katera dama pripravljen« pomagati 2Sletnemu gospodu iz denarne stiske? Dopise na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Ekstaza«.
13991-34
Katera
prijetna gospodična aM mlada dama bi hotela v družbi in ob strošku štiridesetletnega boljšega gospoda prevesti od 1.—16. junija smoj dopust na morju — naj s prilogo slike •poroči do 24. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Častna ddstrecija«-
«8070-24
L. VVolff:
Garragan
Roman
(jitrragan je stopil iz jetnišnice in urno, kakor človek, ki nima časa na prebitek, krenil po golem lipovem drevoredu.
Uradnik, ki mu je bil odklenil vrata, je gledal za njim in majal z giavo. Nato se je vrnil v poslopje.
Bilo je februarsko dopoldne s skoraj pomladnim solncem, a preko polj je pihal rezek, mrzel veter.
Ko je prišel Garragan na konec drevoreda, je za trenutek obstal, pogledal v nebo, ki se mu je zdelo za čudo visoko in široko, zblodil z očmi po vsem obzorju, zaduhal vlažno zemljo, globoko zasopel in nato malone zdirial dalje, kakor da bi hotel dohiteti zamudo.
Z dolgimi skoki se je spustil za vozom cestne železnice, ki je bil pravkar minil postaiališče, ga dohitel in skočil nanj. Brzina vožnje, ki je že dolgo ni bil vajen, ga je v prvem trenutku tako omamila, da je nehote zaprl oči. Bilo mu je, kakor da bi v sanjah padal z višine.
Nato je prišel sprevodnik in ga vprašal, kam se pelje.
V dolgih letih svojega jetništva je bil Garragan slišal, kolikanj se je izpremenila slika sveta, a vendar le v tako širokih obrisih, da mu je bilo zdaj kakor človeku, ki je padel z neba. Svojim ušesom ne verujoč, je dvakrat vprašal, preden je plačal voznino, za katero bi bil lahko leta 1914., preden so ga zaprli, kupil veleposestvo.
Sprevodnik, star mož, ki je poznal ljudi, je pomenljivo dejal:
»Da, prijatelj, na tej progi se marsikdo čudi.«
Garragan se je iztreznil. Pijanost hitrice ga je bila minila. Kako počasi je drdral voz po zanemarjenih ulicah mimo umazanih hiš, ki se jim je omet drobil z zidov! Gledal je v notranjost voza in opazoval potnike, ki so v razdraženem molku sedeli drug zraven drugega kakor truma popadljivih in lačnih živali. Kakšni veli in sumljivi obrazi, razdejani od grehot, izdolbeni od skrbi, spačeni od grenkobe, izmaličeni od pohlepa, raztrgani od obupa!
Garragan se je odvrnil. Kaj mu je bilo do teh Budi? Kaj je pomenil zanj izpremenjani svet? Z enim samim človekom mu je bilo poračunati. Ta edini račun je bilo treba plačati. Vsega ostalega mu ni bilo mar.
Počasna vožnja se mu je mahoma zazdela neznosna. Skočil je z voza, kakor da bi ga z bičem podili, in stekel na postajališče avto-mobilnega izvoščka. Pod pazduho je držal usnjeno mapo, ki jo je skrbno stiskal k sebi.
»Knežja ulica!« je zakHcal šoferju in sunkoma odprl vratca.
Voznik je počasi zlezel s sedeža, pognal voz in vprašal po hišni številki.
Nazadnje sta se vendar že odpeljala.
Garragana ie mučila vročična nestrpnost. Da je le zaprl oči, Je že zagledal sliko prihodnje četrt ure. Iznenadil bo ženo. Saj ne more slutiti, da pride danes. Dva meseca kazni so mu izpregledali. Morda je Glorija še v postelji. Nikoli ni vstajala pred desetimi. Videl je samega sebe, kako plane v sobo. Glorija bo zavpila. In potem?
Garragan je odprl oči in divje pogledal okoli sebe. Potem zadavi Glorijo ali jo ubije s čimerkoli, kar bo pri rokah. To mora bitu Usoda tako veleva. Deset let njegovega jetništva kriči po tej sekundi maščevanja. Šele ko bo Glorijin dolg poplačan z njenim življenjem, bo spet'pravica na svetu.
In po umoru? Kaj bo po umoru, Garragan? Spet nazaj v jetniš-nico? Odprl je usta kakoT za strašen krik,'ki bi bil spravil vse mesto na noge, če bi ga bili ljudje slišali. Vročica ga je oblila z mrzlo zono. Ne! Nazaj v jetnišnico ni bilo več poti. Ko ubije Glorjo, mu ostane samo še smrt. Treba ie plačati v gotovini. V gotovini. V gotovini.
To je ponovil neštetokrat, z drhtečimi čeljustmi.
In mapa z načrti? Ali se je moralo vse pogrezniti? Morda so bili vmes koristni izumi. Koristmi? Komu koristni? Temu svetu sadističnih ječarjev, ki zapirajo svoje bližnje v kletke? Naj crkne, ves ta zverinski svet!
Garraganu je bilo, kakor da bi imel polna usta pepela.
Avtomobil se je sunkoma ustavil.
Garragan je spoznal hišo, kjer je nekdaj stanoval, in skočil iz voza. Šofer je izračunal vožnjo ter povedal, koliko je.
»Toliko denarja nimam pri sebi,« je zmeden odvrnil Garragan. »Poslal bom slugo z denarjem dol.«
Planil je v hišo in stekel po stopnicah navzgor.
Pred vrati v drugem nadstropju je sooihaje obstal in zagledal dve vizitki. Na eni je bilo natisnjeno >S. Rosenstein«, na drugi pa »Juan Espogito«. Gariraganu to ni šlo v glavo. Ali je bil zašel v napačno nadstropje? Šele čez nekaj časa je opazil pobledelo in ne-kazno ploščico z imenom Garragan in pritisnil na gumb zvonila, ki ga ni izpustil, dokler mu niso odprli.
Mlada, čedna hišna se je pokazala in z grehotnitni lutkastimi očmi zastrmela v razburjenega vsiljenca.
»Ali je moja žena doma?« je hripavo vprašal Garragan.
»Tu je samo madame Espogito, a madame zdaj ne sprejema. Ali ji smem kaj sporočiti?«
Garragan ni razumil niti besedice. Stopil je v predsobje, zaloputnil vrata za seboj in zavpil z glasom, besnim od nestrpnosti: »Vprašam, ali je moja žena doma? Ali — je — moja — žena — doma?«
Dekle je preplašeno odskočilo. Vrata bližnje sobe so se previdno odprla. Majhen, tolst možiček brez suknjiča, gospod S. Rosenstein iz Žolkijewa, se je pokazal in zlovoljino vprašal: »Kaj pomeni ta hrup? Saj nismo v gozdu!«
Ko je pa zagledal shujšani, razorani obraz s plapolajočimi očmi, se je tiho umaknil.
Garragan je stal na mestu, ne vedoč ne kod ne kam. Nato se js spomnil svojega sluge in zaklical kakor človek v hudi stiski: »Eweding! Eweding!«
Dekle se je zdaj obrabrilo in plašno dejalo: »Takoj pokličem gospoda Ewedinga. Zadaj v kuhinji je.«
Garragan je strmel za dekletom. Kaj se je tu godilo? Kakšni ljudje so živeli tu? Ali so bili izpremenili njegovo stanovanje v hotel?
A že je prišel Eweding, za katerim je stopala radovedna hišna, ia spoznal svojega gospodarja.
»Gospod baron!« je zmedeno vzkliknil, loveč Garragana za roko, da bi mu jo poljubil.
»Ali je moja žena doma, Eweding?«
»Ne, gospod baron.«
»Ali je v Berlinu?«
»Ne, gospod baron.«
Garragan je zastrmel v zrak. Strašna napetost, ki mu je dotlej mučila živce, je ponehavala. Njegova pripravljenost, da bi izvršil umor, se je razblinjala v nič. V kolenih mu .ie drhtela slabost. Počasi, trudno je sedel na klop, ki je stala v predsobju.
Dekle je odšlo.
»Ne veš, kje je moja žena?«
»Ne vem, gospod baron,« je negotovo in s tesnobnim glasom odvrnil stari mož. Še trenutek, in solze so se mu ulile po licih.
Garragan ga je začudeno ošinil z očmi. Kako zgrbančen in star je bil postal! Ce si ga pogledal, te je prijelo, da bi zaspal ali umrl.
Garragan se je zbral.
»»Spodaj stoji avtomobil, Eweding. Vožnje nisem mogel plačati. Tri ali štiri a 1 osemdeset milijard ali bilijonov stane, s^m ne vem. Ali moreš ti plačati šoferju?«
»Prosim, gospod baron,« je vneto odvrni! sluga, ne da bi kaj osupnil.
Garraganu to ni šlo v glavo. Stari Eweding je mogel kar tako plačevati milijarde ali bilijone? Čuteč, kako ga obhaja vrtoglavica, 'je vstal in vprašal: »Kaj se je pa zgodilo z mojim stanovanjem, Ewe-ding? Ali ste napravili iz njega hotel?«
»Vse bom pojasnil gospodu baronu.« Odprl je neka vrata. Ti dve sobi, delovna soba in spalnica, sta pridržani gospodu baronu. Samo šoferju stopim plačat.«
Garragan je stopil v svojo delovno sobo. Nič ni bilo izpremenje-nega. Tako je bilo, kakor da bi bila soba čakala svojega gospodarja. Peset let je bilo minilo kakor en dan.
Garragan je vrgel svojo mapo na pisalno mizo in z obotavljajo-čimi se koraki krenil v spalnico. Preden je odprl vrata, je začutil divje razbijanje svojega srca, kakor da mu je v naslednjem trenutku izvršiti strašno, neusmiljeno sodbo. Toda nje, ki jo je bilo soditi, ni bilo v sobi. Samo bled vonj po parfumu, ki ga je Glorija rada imela, je bil ostal in je še vedno visel na zastorih in preprogah.
Mlad trgovec
Seli poctr« netvo trg. n»-obra-žene gotpodiftne, z i>e-k«.j kapitala., ki bi *amo-«f\jTK> -rodila trgovino vi&led odhoda k rojakom J?oroejša ženitev tli izklju č«ia. Le >refno TOSleče naj f-« javijo T*a og-laeni odde »Jutra« pod »Zlata bodiocioet«.	1372---34
Obrtnik
ie<i dopisovati z w8iteJ.j!.«o Genj. ponudbe f sliko na
oz-as. oddelek	»Jutrai pod »Mala muca«.
Trgovec
z lastno trgoviuo. išče ?o-apodiino 6 tavc-ijo, vr»l•■d obhoda k -rojakom. — Pri obojestranski enropatiji želi: Ser ni izključena. Ponudb« n-a ogledni oddelek »Jut-«« pod »Sijajna pro-tekrija«.	" 137?!-24
Poroke
vfoh »!oj-ev in ver cwe d u jemo naMit.kre-tTi.ej4. — Imamo veliko izbiro dam ■in u oapodov; državnih in zasebn h uradnikov, profe-<virjev, učiteljev, doktorjev, odvetnikov, častnikov penzijonerjev. trgovcev in razn:h oetal;h. Za evoje ponudbe jamčimo. Poletite M* s polnim zaupanjem Proč-pesie in navodHa raz-p ': a th> pro ti v-pocl-a t vi JO X>rn v ipoS;n!h znnmkah »FTDES«, Zagreb, Tknlči-čeva 4.	33915-24
Uradn'ca
V: ima n-ekn j p-emn®enia. išČ-e rte. živi len ;eki poti tovor'?«. — dobro P:tuirane-pa urednika, srednje fta-Ponudbe na o^laftffli oddelek »Jutra« pod Šifro »Dom 60.000«. 13PU-24
Situlran samec
fdrav. 38 let. Išče Inteligentno prijatelllco, zdravo, mlado, temperamentno, lepe postave, črnko ali brinetko temnih o<M. Slika po možnosti zaželjena. Diskre-ptja častna zadeva. Ponudbe pod »Mladost 22« na ogl. odd. »Jutt a«.
142*1
Gospodična
do-bm »i tu i ran«, čiste preteklosti že!« znanja z dr-favrfrn tiradn.ilkom 30 do 45 let. Resne neamvrlmne po-midlKe pod »Samnttjvna ?'ri':a« na otrlaeni odd-e. »Jutra«. ' -14312-34
WSSSfSS
Beseda 2 Din. davek 3 Din. za Šifro nit dajanje na-«!ova !i Din. NalmanjSl enesek 20 Din.
Samostojen gospod
feli poročiti sorpodično, v^rzireno v trgovim m-efa-r <ica bla-sn. Dopise na oel. oddelek ».Jutra« pod šifro »Majsko c.vert,je«. 114034-23
Poročim
črnino kmečko dfkle z nekaj dete ter vajen« eroepo-dinjefcva, etar-o do 28 let. J»m primeren fant, imam lepo posestvo v bližini tr. Ponudbe na oglasni cddek-k »Jutra« pod šifro »Sreča t« išče«. 14065-25
Dekle
f-«dn»ifa let, pocestnica — lobra gospodinja, »e želi ..oivičvtf 't, starejšim (roepo-jjom Sitadnjih fet, dobrim (rofpodari-em. Ponudbe rm o?'as. oddelek »Jutra« pod »Srečna bodočnost !'40«.
14045-26
Gospodična
»-ednjih let, prvovmtn« Vu-biroa, postavna, i lepimi prihrani«, neotnadeževan« pretekloi»ti, žeii poznanstvo v svrbo ženitvie z 4o 40 let sta.rim obrtnikom, dr-iavnim nastarvljenoem aJi poštenim dielarvoem, c skalno službo. Dopise n« po->lrufn'i<v> »Jutra« v Mari-lK>ni pod »Pomladni rubin« JS86f -2o
Dekle
staro 16 tet, ii boijie hiše. imci&> tudi nemškega
jea-ika, se ieli izučiti v figovimi usnj«. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« .pod šifro »Delaivna in poštena« B4025
Gospodična
stara 31 let, pridna, želi rednega znanja v svrho že-■nitve s solidnem gos^podom stairim 32—40 let, t dobri državni službi. Cen j. ponudbe s sliko pod značko »Resnost 13®« na oglasni oddelek »Jutra«. 13688^5
Simpatična gdč.
mlada, pridna gospodinja Išče resnega znanja v s vrbo ženitvie. — Bomudibe na og'as. oddelek »Jutra« pod •IVidne roke, dobro srce«.
14141--5
Blondinka
z nekaj gotovine se želi
poročiti z državnim uradnikom. Le resne ponudbe s sliko pod šifro »Uradnik 25« na oglasni odd. »Jutra«. 14113-25
Mlad šofer
želi zno-nja v svrho ženit-ve z gospodično, ki bi
pripomogla z denarjem za ustanovitev lastne obrti. — Dr»prse na podr-už. »Jutra« Mariboru pod »Varčnost« 14350 35
Klavirji
planin!
Kupujte na obroke od Din 400—
prve svetovne fabrikate B5-eendorfer, Steinway. F5r-ster, P&trof. Hftlzl, Stingl orig., k,i so nesporno Daj-boljši! Lahka in preciina mehanika. Prodaja jih izključno 1« sodni izvedenec in bivši učitelj Gl. Matice
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova cesta 7
(vogal Beethovnove ulice).
Črn klavir
železne konstrukcije, vfcled odpotovanja. izvanredno poceni naprodaj na Poljanski cesti št. 54, vrata 19.
14146-26
Klavir
dobro o-h-ranjen, močan glas, ugodno proda Pušipan. Mestni trg 11/1. 142Sf?-i6
Obrtnik
star 30 let, poroči v pravoslavni veri čvrsto damo. ločenke in vdove niso izključene. Resne ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Simpatija«.
14345-25
Poznanstvo
svrho ženice želi po-sestr.iea z železniškim uradnikom a!'i nčiteiijem 35—45 let. Ponudbe pod »Mimi značaj« na oglasni oddelek »Jutra«.
14356-25
Beseda 1 Din davek 2 Din za Mn aH dajanje ca slova 5 Din. Najmanjši »aesek 17 Din.
Zavitek
s krtočktumi za dinamo, je izgubil preprost delavec v Med-voda-h od Jeeiha do Sajovica. Ker ni njegova last, prosri poštenega najditelja. da ga odda v restavraciji Bohinc pri kolodvoru.	13990-38
Glasbila
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din.
Dolg, črn klavir
genera.no popravljan, za 3000 Din proda Dobrajc v Mariboru, Tattenbacbora tri. it. 21.	14067-26
Saksofon
tenor B za 2800 Din proda Finžgar Obrtna šola, Ljubljana.	14,i33-2fi
Fotoaparat
9/12, dober, s priborom
in gramofon
i 20 ploščami zamenjam
za kolo.
Naeiov v oglasnem oddelku »JtttTa«.	14211-38
Pozor, pevska društva in šole!
Harmonije in planine d'0-bite najceneje tudi na obroke v tvornici Iv. Kacin, OomžaJe. Zahteva Jt-e cemik 1434S-26
Mizarske stroje
nove in malo rabljene, t najboljšem stanju Iabko zelo ugodno kupite. Vabimo Vas na brezotoveieo ogled. Opozarjamo na današnji oglas. — Klein Stiefel Fulda zastopstvo Peter Ange'o, i. z o. z., Ljubljana, Tj-rSenra cesta št. 31. Telefon 3249.
532-29
Lokomobilo in
polnojarmenik
lokomobila 70 k. s., polnojarmenik 65 cm premera, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	14200-29
^ Orodje
za tedeavo dobro idočega kovinskega predmeta, zelo ugodno naprodaj. Pripravno za manjše kovmsk« obrate ali kleparja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Orodje«.
13612-26
Pozor, gostilničarji!
Proda se zelo poceni avtomatični gramofon e ploščami, skoraj nov, tudi na obroke. Predo-vlčeva št. 12 Moste.
14307-26
Živali
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 6 Din. Najmanjši znesek \"i Din
Pava, samico
staro 1 leto, prodam za loO Din. Naslov v o-glas. oddelku »Ju.tra«. 14007-27
Skoraj nov klavir
kratek »Stingl original«, salonska garnitura ln fotel za bolnike, vse prvovrstno in v prav dobrem stanju, se ugodno proda na Gosposvetski cesti 10/1., Cesar. Ogleda se lahko od 10. do 12. ure.	14199-26
Stiriton. harmoniko in moško kolo
poceni prodam. Hišnik, Novi trg 3. 14322-26
Kratek klavir
v dobrpm stanju poceni proda Vidic Fausto, Cerne-6.	14320-36
Pozor, pevska
društva in šole
Pienin« od 10.000 ln harmonije od 2000 Din vam dobavlja Ivan Kacin. Dom-žaie. — Zahtevajte cenik.
12535-36
Pristna dobermana
rjav in črn, ceno prodam na strelišču pod Rožnikom 14038-27
Angleške seterje
mlade, t> »1 e, čistokrvne, oddam. Poizve se v pisarni dr. F. Lu^-kmanna v Ljubljani, Gradišče št.
13828-27
Nemškega ovčarja
eno leto starega prodam v Ljubljani, Mariborska 19.
14181-27
Springer-Spaniele
čistokrvne mladiče proda A. Smole, Kraaj. 14326-27
Šivalni stroj
znamke »Golurnbos« z okroglim čolničkom, uporaben za krojače, krojačnee im ve-zilj«, šiva naprej in nazaj, zelo ugodno naprodaj. Na ogled pni tvrdki »tPromeU v Ljubljani, Napoleonov trg 7, nasproti Križevniške cerkve.	13846-29
Oljarna
Kupim kompletno strojno opremo oljarne. Ponudbe z navedbo kapacitete na ogt oddelek »Jutra« pod šifro »Oljarna«.	13874-29
Slaščičarna
dobro vpeljana v ©ewfcru Zagreba naprodaj. — Ponudbe pod »Br. 37.358« na Publicitas, Zagreb.
»3866-80
Mesnica
i-n prodajalna pnekajenega
blaga, v centru Zagreba, najlepša i-n najmodernejša, z zelo oi&ko najemnino, takoj naprodaj po zelo niziki ceni sa-radi rodbinskih razmer. Prikladna za večje renomirane tivrdke. Ponudbe na naslo«v: Slavko Kaurič, Zagreb. Juri-Bičeva 21/1.	13813-30
Trajnaondulacija
»e od 60 Da na aajoo-vejšem • aparatu. Jamčia za tifpetooet frmrore. Strgar, »Grafika«, Miklošičeva eesta (pri kolodTO-ru).	13796-30
Shramba
kožuhovlne
moderniziranje, popravila čez poletje po polovičnih cenah. Knnarstvo Kenk. Ljubljana, Židovske ulica 3.	18802-30
Kolesarji, pozor!
Vsa popravila koles vam točno in poceni Izvrši specljalna meti. delavnica. Nadomestne dele ln dobro pnevmatiko I vam hitro vstavijo pri Franu Seunlg, Gospo-svetska c. 16 na dvorišču restavracije pri »Levu«,	14289-30
TA\ ZA\SČ1ITNII Žil G
IMAJO
0PANKE
VTISNJEN NA VSAKEM PODPLATU IN SLU2I KOT JAMSTVO, DA SO PRAVE IN EDINE, KI SO ZA VAS PRIMERNE. AKO JIH NE DOBITE PRI SVOJEM TRGOVCU, VAM DA OBVESTILO
MEHANIČNA TOVARNA OPANK IN OBUTVE
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Popravila pisalnih in računskih strojev
ter raimnioiževalni.h aparatov in registrirnih blagajn prevzema Ant. Rud. Legat <5c Co., specijalae delavnica za popravila pisarniških strojev, Maribor, Vrazova ulica 4, telefon 25-00.
14057-29
Prodam
dva raz boj a, stroj za pranje centrifuga valja-vlca 1 žakar. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Tekstil«.	14343-29
Wolf lokomobilo
15-18 HP ln manjši parni kotel prodamo. VoJ-novlč, Ljubljana. GUn-ce.	14110-29
Šivalni stroj
pripraven za šivilje, ugodno proda Boh, Tobačna ul. it. 14.	14S15-2B
Informacije
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 19 Din.
Informacijski zavod
Glocke Hinko, Zagreb, Baruna Jelačiča 2. obvešča o Imovini, dohodkih, zasleduje, nadzira, spremlja način življenja, zveze ln odnošaje
(nezvestobo, zakono-lom) vsake osebe v vseh krajih v naši ln v tujih državah proti za-Jam*	-ecljl. Pis-
menim ali osebnim vprašanjem absolutna diskrecija.	11416-31
Dražbe
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro al! dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dražba
Na prostovoljni sodni javni dtaffbi se prodajo nepremičnine po parcelah v Grosupljem, dne 22. junije 1034 ob 9. dopoldne. Po-iavedbe pri sadnem komisarju Galle Antonu, javnem notarju t Ljubi »ani.
13830-32
Steznike in trebušne pasove
izdelujem po meri. Izvršujem vsa popravila. Na željo pridem na dom. Terezija Kranjc, Vodmat, LJubljana — Društvena ul. 23.
14256-30
Gostilno
v sredini Ljubljane, r
Inventarjem. Ugodno prodam. Naslov v osi. odd. »Jutra« pod šifro »Gostilna 265«.
14263-90
R
ueseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanj znesek 17 Dtn
Trajna ondulacija
Dunajski preparati Vam 80 Din — zunanji gostje imajo il0% popusta. — Se priporoča Janko Mernarič, frizer, nasproti kolodvora Jesenice.	14092-30
Stolpne ure
tudi na obroke, in popravila tnpežno, po z«!o oizki ceni z jamstvom izvršuje rauraiitelj Ferdo Motniier, urar t Zagorju ob Savi.
13991-30
Krojaške hitke
Izložbene, za dame in gospode v vseh velikostih, prlma Izdelava, brezkonkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe! — Samozastopstvo J. Sapi ra, Tjrrševa 36.
14320-30
Vri d not t
Besede 1 Din davek 3 Din
za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanj«1 znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato in srebro
k u p ■ J • rafinerija dragih kOTin v Ljubljani. litrska o lica štev. M — vbod it Vidovdaneke oeM* (pri go •silni Možica).	70
Vsakovrstno zlato
kop®j* po aajrifijB) cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfov« ulica 3
Zlato, srebro, platin
knpnje po oajriljilh doev-nih cenah Mariton-ka afi-n»rt<a »lata — Maribor. Oroiaora al^ca 8. 290-85
PETAR M. DUMITR0V, Pančevo
Košnjo
prvovrstno, oddam ob Tria 5ki ceati. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
14037-38
15 hI jabolčnika
prvovrstnega, pretočenega,
in 30 hI vina
rd-eiega in belega, letro-k 1033, proda Tomi«, Glo-boko-Breiice.	138S&-33
Plen. krušno moko
• v e i o, oudta. Na ieljo poW>em t»ot«c. Ivan Kn-rait, -raljčai mS.n, Dom-Jale.	13D'.7-83
Košnjo 10 oralov
oddamo na alineah. — Vojnovič, LJubljana. — Gllnce.	14111-33
Iščem s<Ao z oskrbo
za 2 osebi v krajih 700 m in več nadmorske vitine, za 2—3 mesece. Točen opi« kraja na nasiov: H-orratič, Zagreb, Maksi m irska ceeta it. 14/n.	10914-36
Beseda 1 Din davek 3 Dtn za šifro ali dajanje na slova 9 Din. NaJmanjK znesek 17 Dtn
Domačo pijačo-
jabolčnico
zdravo, okusno, si napravite iz le znanega »Jablus-moštine« ter stane za 150 litrov z navodilom Din 60 franko Maribor. Uspeh zajamčen. Naročila sprejema začasno uprava »Jutra« v Mariboru pod fcfro »Jabolčnico*.	14079-83
Brežice
Cenj. občinstvu, posebno gg. potnikom, leto-vličarjem itd. se priporoča gostilna Lukež C. pri Savskem mostu v neposredni bližini kopališča, nova zgradba, vrt, prostor za balincanje, garaža, udobne sobe, taborna kapljica ln hrana. Sprejmejo se abo-nentl. Cene zmerne. Za mnogobrojnl oblak se priporočata A. ln C. Luke«.	14143-38
Razno
Beeeda i Din davek 2 Din za šifro al) dajanje na slova 5 Din. Najmanj« znesek i*> Dtn.
VELIKA IZBERA
SVILE
▼ TNh mortntt barvah, gladka to ▼zorfiaata, razlito« kakovosti, sa Obleke, bluze to perilo
Pri ntt(tfaiM
Ljubljana
O
S14S
toku) (Ni i IN) m
9
kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnib čitateljev.
prvovrstna bela ln Črna. vam ugodno nudi od 50 litrov naprej
Belokran|ska klet
vinarska zadruga LJUBLJANA VII. Gasilska ulica itev. S.
Maimfak turist
vojaščine prost, izvežban prodajalec, z finim nastopom in dobrimi referencami se sprejme v večjo mannfakturno trgovino v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prva moč 25—30«.	4696

Vlago v stanovanju
vidno gobo
ter vse »lične nedostatke odstrani zanesljivo in za vedno potom specljalne izolacije stavbno podjetje
HUGON SCHELL, Ljubljana 7
Maurerjeva ulica Stev. 29. — Telefon štev. 21-91. Zahtevajte neobvezno strokovnjaški pregled ln proračun!
idealno letovišče in morsko kopališče.
Informacije daje brezplačno kopališčno poverjeništvo otoka Raba.
Mizarske stroje
nove in rabljene v najboljšem stanju si lahko ogledate v našem skladišču v pogonu. Istotam se predvaja tudi TROSTRANI SKOBELNI STROJ za izdelovanje ladijskega poda, katerega CENA JE TAKO NIZKA, DA SI GA MORE NABAVITI VSAKDO, KI GA LE MALO
POTREBUJE.
Velesejma se ne bodemo udeležili in VAS VLJUDNO VABIMO NA BKEZOBVEZEN OBISK.
NE ZAMUDITE PRILIKE UGODNEGA NAKUPA.
KLEIN & STIEFEL FULDA
zastopstvo
PETER ANGELO d. z o. z, LJUBLJANA, Tyrševa 81 Telefon št. 3249	4603
g* V
Jbuce
v Savinjsicih ftlpah
Vsi kateri ste potrebni zdravega gorskega zraka, solnca, kopanja, miru in lepih izpre-hodov po iglastih gozdovih, posetite naše romantično letovišče, katero je tudi glavna izhodna točka za Sav. Alpe. Stanovanja po gostilnah in privatnih hišah. Penzija do 35.— Din. Redne avtobusne zveze iz Celja ter avtopoštne zveze od železniške postaje Šmartno ob Paki. Obračajte se na Tujsko-prom. društvo Luče, ki Vam bo dalo potrebne informacije.	4620
r
PERJ
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čobano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vaj da, čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, 4.
CENE PERJA ZELO ZNI2ANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
»TRIBUNA« F. Batjei. Ljubljana, iuulovšUa Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko.
I
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnib vozič kov, stolic, holen-derjev, malih dvo koles, tricikljev.
a;h strojev, motorjev in dvo-koies v prostorih domače tovarne
LEPE GRUDI --
čvrste tn normalne polnosti dosežete v 4 do 5 tednih pri NERAZVITIH G R UDIH
ail kadar prsa usahnejo zaradi bolezni ali Otroške postelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prof dr. med. Bieru. Pri tem se ne okrepe telo ln boki. Naraven, popolnoma uspešen ln zajamčeno neškodljiv preparat 135 Din.
PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih zadobite s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni in priDoročilu dr. med. Punkeja ln dr. med. H. Mayerja) zopet elastičnost in čvrstost. Garnitura 70 Din. — Originale SCHROOKR-SCHF.N-KE razpošilja »OMNIA«, oddelek 1/3, Zagreb,
Gunduličeva 8 1. Poštnina pri plačilu v naprej 6 Din, po povzetju 12 Din. .	4624
Plise za volane v različnih gubah, speci elni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtisba-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj.	129
AH
veste,
kako lahko najuspešneje in brez vsakih žrtev pobijate brezposelnost ?
S tem, da omogočite z novimi vlogami domačim denarnim zavodom podeljevanje novih posojil, ki bodo dala dela in zaslužka trgovini, obrtu, industriji, delavcem in kmetovalcem. Zato nalagajte Vaš denar v
MESTNO HRANILNICO
LJUBLJANSKO
Prešernova ulica 3
ki je največja jugoslovenska samoupravna hranilnica (vloge Din 420,000.000)
Nudi Vam popolno varnost, ugodno obrestovan je ter izplačuje nove vloge, vložene po 1. I. 1933. vedno v vsakem obsegu.
Najstarejše kronične rane
ZANESLJIVO IN NAGLO ZACELI

»FU0NIN
«
tek m itm laoemarjene rane, kar j* dokazano i« ugotovljeno po naiib »dravnikib in zdravstvenih zavodih. Bili •o slučaji, ko to bile take rane stare preko 20 let. a so sc zacelile t teko ie ne meaeca dni.
Stektaoioa 20 Din r !ek«Lr-na h. Po poStD«m porietju 2 etcklenioi 50 Dit. Po-aiao knjižico K. 14 po-»Ij« »PITON« dr. i o. i., Zagreb 1-78.
Registrirano pod 8. l>r. 1381 — od 28. Mij* 1033.
Couch zofe
spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni
RUDOLF RADOVAN
tapetnik Mestni trg štev. 13.
2
Pini & Kay, Topham zaradi ustavitve obrata ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Werks verkauf« na ogl. odd. »Jutra«	4591
ZOPER PEGE
ln nečistosti na obrazu uporabljajte samo novo odlikovano RIVOLI specljalno kremo, ki so jo izpopolnjevali leta in leta najboljši strokovnjaki. Uspeh zajamčen. Zvečer si umijte lice z milom RIVOLI, i mlačno vodo ln na lahno smaslralte s to epecijalno kremo. Zjutraj si ponovno umijte lice in ga lahno zopet "masirajte s to kremo ln na to ga dobro napudrajte z RIVOLI pudrom, ker vsebuje ta puder najfinejše snovi, brez živega srebra. Krema stane 20 Din. Puder v vsaki barvi, srednja škatljlca 20 Din; milo 8 Din. Poskusite tudi dructe RIVOLI specijalitete. Dobivajo se povsod; kjer pa niso v zalogi. Jih razpošilja
Parfumerija I kozmetika RIVOLI Francoski magazin. Osijek I.
Katalog za polepšavanje ln cenik poSljemo
brezplačno.
Z balzamskim učinkovanjem kisi-kove kopeli se Vam povrne zdravje in lepa oblika nog v štirih dneh!

Otekli sklepi, kakor »udi težka Vn o^aigur i na hoja nniiujejo poj«o{'n.oma vtae, fcj go Minopeta oetavibi ijutrak obrai in lepa po -tava, ker se popolnoma po pravici predpo-■itflvl-ja, da ee iraška, ki ne posveča svojim aogam nlteke pa-žnj«. zanemarja tudi v dni ?em pogledu. Vsaka i ena lahko m dobi le-oe sklepe in vitke noge, ako stopi v !a vorju tople vode neboliko 4pkagrajnov sv. Boka »Otii. V tej betaamaki kopeljd je treba kopati noge 10 minut. V tem času pre-
v\l
dejo bolečine, pečenje nog in otekline kakor 6u4ei. Voda, ki j« nasičena e kisikom, prodre v por«, >mehč« trdo kožo in kurja o&eea v toliki meri. da jih lahko brez noža in brez bnrov« s prsfvm odstranite za. Jed no s korenino. Izdaten zavojček sv. Roka dobite že za ceco 9,— Din.
3
.<3 u
X a
s
>
0
Jf
e
►
1
s
S o
Cenjenemu občinstva naznanjam, da sem prevzel
znano trgovino z mešanim blagom
O
S
VU
o«
M«
VI. Sbrbec, Urhnl&o 28!
katero bom vodil pod imenom
Ciril MdMl!
„pri Cirilu"
Trgovino sem založil popolnoma s svežim prvovrstnim špecerijskim blagom, manufakturo, konfekcijo OTIVAR« obleke), galanterijo, železnino itd.
Za obilen obisk se priporočam
CIRIL MALAVAŠIČ, „pri Cirilu"
VRHNIKA 28	4623
«3
9
<
HI
§
2.
o
g
Hi M
6
XVI. trivenetski vzorčni velesejem
Padova 9.-24. junija 1934 1.
Najvažnejše italijansko tržišče za razpečavanje zemljedelskih produktov med Italijo in državami v Podu-navju in na Balkanu. Največji popusti na železnicah in ladjah za po-setnike velesejma v Padovi, kamor prihajajo milijoni obiskovalcev bilo radi sejma samega bilo zaradi cerkvenih antonijanskih svečanosti.
4028
Vulkan
KOSE
apno, cement in raznovrstno železnino si
nabavite po zmernih cenah v staroznani trgovini železa
VINCENC KUHAR
MARIBOR, pri frančiškanski cerkvi.
4578
Parketne deščice, trstje za strope,
asfaltno strešno lepenko,
bitumenjuto
za izolacijo,
bitumen, lesni cement, karbolinej,
strešni lak
in razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki
JOS. R. PUH, LJubljana.
Gradaška ulica 23 Telefon št. 251S
131
GOLAŽ
EKSTRAKT
Kjer sem hodil in kjer
sem bil, povsod sem polno hvale užil.
»Ekstrakt družba«
Ljubljana Gosposvetska c. 8
Telefon 2059
_	Premog
Karbopaketf drva in kolo * ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva o lica 5
VATO
v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik!
ARREITER
Maribor 29
Kostanjev les
kupuje celo leto proti takojšnjemu pia«
čilu
ZLATKO KRALJ, Zagreb
__Dordičeva ulica 6-III. 4656
ZAHVALJUJEM SE
»Naprednosti« reg. pom. blagajni v Mariboru na kulantno polno izplačani podpori po moji umrli tašči, katero sem imel zavarovano ter priporočam to humanitarno ustanovo.
Celje, dne 15. maja 1934.	4641
Jakob Kovač, s. r., krojaški mojster.
Trgovina z deskami
v Zagrebu poleg kolodvora s poslovnico, šupo, in velikim ograjenim skladiščem NAPRODAJ. Ponudbe na Interreklam d. d. Zagreb, Masarykova 28, pod »Trgov.
dasaka« K-2685.	4654
LETOVIŠČE LUČE
Zgornja Savinjska dolina
Gostilna OJSTRICA
priporoča turistom, izletnikom in letovi-ščarjem sobe, prvovrstna štajerska vina in dobro domačo kuhinjo. Pension 30—35 Din.
4674	Josip in Ana Boltin.
zaloga klavirjev
MARIROR
Gosposka ulica 2
Zastopstvo
klavirjev VViirschinger
Salonski pianino Din 15.500, na mesečn® obroke po 300.— Din.	4671
HM
... * - i
- *	..	* t"
* /••*	*	* *
t., +	' A'"-	*
*	. ■*-■	•*•	:m
H
samo
ftmml
G LAZb IL A'.
kep so najpopolnejša in najcenejša,
ppavijo tisoče in tisoče mojih stpanko VicHiiie od Dm 71.-daJje% Havajske gitar>e, Giiave . -148.- - \klavipske harmonike. Mandoline -« 98 - - \saksofoni, tpobJje in td. Harmonike -73.- - I po najnižjih cenah
t1ALOVBČ3j\ COMA&l STROKOVJVO ODPREHNA. TVRDKA GLA.ZBILA KRALJEVSKI DVORNI OOBAVITELJ
FtSCHNCIDER.
PROIZVOD SLAZBR, IN POTREBŠČINA Zj\€xRBB, Niko/ičevo ul. 12,/c.
ZAHTEVAJTE CENIK
Hotel .BEUEVUE' v Ljubljani
Krasae terase z divnim razgledom na mesto in planine. Priznano prvovrstna kuhinja ter izborna vina, pivo ležak. Lepo urejene čiste tujske sobe. Pension od Din 50.—. Kopel v hiši, avto-garaže, lastni gozdni park, izreden užitek za letoviščarje.
Priporoča se P. ŠTERK, hotelir in lastnik hotela.
Telefon interurban 30-42
Telefon interurban 30-42 2
oo
NJEN DOMAČI PRIJATELJ
JE REVIJA „PRIJATELJ"
Eno številko Vam pošlje uprava v Dalmatinovi ulici 10 brezplačno na ogled.
»ŽIMA"
KONJSKA STRUNA (Rosshaar)
2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki
FRANG J E S E, tovarna žime, StražiSče pri Kranja. Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke!
Delikatesa in restavracija
v Celju
na najbolj prometnem kraju se takoj proda z zalogo ia inventarjem zaradi preselitve in bolezni. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Sreča«.	4692
ZAHVALA
Ob bridki izgubi nad vse ljubljene soproge in zlate mamice, gospe
MARIJE PIBERNIK
čutimo dolžnost, izreči iskreno zahvalo za neštete izraze sočutja. Prav posebno smo hvaležni preč. duhovščini, številnim darovalcem cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru, rudniški godbi, gasilcem in vsem, ki so blago pokojnico spremljali na poslednji poti.
Ob nenadomestljivi izgubi nam je bila Vaša razumevajoča ljubezen ter sočutje v tolažečo uteho.
Velenje, dne 17. maja 1934.
4690
Žalujoči ostali.
*§1LAY1I J A
i
JUGOSLOVANSKA ZA VAM O VALIM A BA1VKA
V LJUBLJANI, Bospoika ulica Ig, telefon štev. 217«, 2276.
Dobro ido6o. 40 let obstoječo
veletrgovino
Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split
ure .ju i* Davun* Kavijen Izdaja sa fcoozorcu »Juura« Adoil RibmJuu. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskanmrja Frane Jezera*. 2* inaerauu del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi » Ljubljani
z mešanim blagom in poljskimi pridelki
na deželi, tik farne cerkve, železniška postaja, v središču združene velike občine ODDAM zaradi bolezni s stanovanjem vred 1. julija v najem. Prevzem blaga ni neobhodno potreben. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4677