#0 ljubljanska banka "u^^K^'ivREu^f'Snke XXVI. — številka 7 ^Wov|,e,H: obč. konfercnccf SZDL ^ fttUce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka j^ttle. — Izdaja CP Gorenjski tisk /"»"»l. Glavni urednik Anton MlklavCič "d Si govorni urednik Albin Lčakar KRANJ, sreda, 27. 1. 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol led ni k. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltcdnlk, ln sicer ob sredah in sobotah. A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S. STRA Plin ni nevaren, če ga poznamo ^UBLJANA, 26. januarja — Predsednik skupščine SRS er8ej Kraigher je sprejel danes v klubu poslancev v Ljubljani slovenske alpiniste, ki so sodelovali v Ian-**ih alpinističnih odpravah. To so IV. jugoslovanska ■»Pinistlčna odprava na Makalu v Himalaji, odprava j\a Pik komunizma v Pamlrju, ženska odprava na naj-jšji vrh Perzije Demorant in I. samostojna kranjska a'Pinistična odprava na Kilimandžaro. Na sprejemu ?P bili tudi gorenjski alpinisti, in sicer Franci Ekar, r*nil Herlec, Marjan Ručigaj, Nejc Zaplotnik, dr. Go-Zavrnlk, Ludvik Rožič, Marjan Srečnik, Janez Tj^jan ln Janko Ažman. Prvih pet Je bilo na Kiliman--t*1"11' druga dva na Piku komunizma, Brojan in Až-Jn?n pa na Makaluju. Sergej Kraigher je ob tej pridnosti v imenu predsednika Tita odlikoval odpravo a Makalu z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, S| člani odprave pa so prejeli zlate značke Planinske *Ve*e Jugoslavije, (jk) — Foto: F. Perdan KRANJ Smučarji, ali že veste? g\obuS .( 9/, »t kompletno smučarsko opremo, oblačila in montažo okovja vam nudimo na oddelku O ŠPORT, TURIZEM S 22. STRAN Smrtni nesreči je botroval alkohol jesenice Na zadnji seji komisije za družbenopolitična in idejna vprašanja pri občinski konferenci ZKS Jesenice so najprej pregledali delo, se menili o nadaljnjem oblikovanju programa idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK v občini, se dogovorili o šoli za samoupravi javce in sprejeli program idejno-političnega usposabljanja za leto 1973 za organizacijo ZK, aktive, člane ZK, člane komiteja in konference in sekretarje v osnovnih organizacijah. Domenili so se tudi o usposabljanju na novo sprejetih članov v ZK prek dopisne politične šole. Po pregledu dela so ugotovili, da je program komisije v celoti uresničen in da so izpolnili vse naloge. Memli so, da je ustanovitev dopisne politične šole, o kateri so se dogovarjali že na skupni seji predsedstva občinske konference ZM in komiteja občinske konference ZKS, potrebna, kar bj s sodelovanjem v tej šoli pridobili člani ZK in tudi drugi potrebno znanje in je prav dopisna politična šola zelo primerna oblika političnega usposabljanja. D. S. kranj V sredo popoldne se je sestala sekcija za razvoj krajevne samouprave pri občinski konferenci socialistične zveze, člani sekcije so razpravljali o tezah o-spremljanju razvoja in delovanja krajevnih skupnosti in o financiranju krajevnih skupnosti. £ V četrtek popoldne je bila razširjena seja političnega aktiva ter.ena Vodovodni stolp v Kranju. O uresničevanju ustavnih dopolnil je govoril poslanec Martin Košir. Razen tega pa so razpravljali tudi o kadrovski problematiki. 0 Pri občinskem sindikalnem svetu pa se je v četrtek popoldne sestala komisija za življenjske in delovne pogoje. Razpravljala je o programih socialne politike v delovnih organizacijah in o uresničevanju sklepov sindikalne konference o stanovanjski problematiki. A. Ž. škofje* loka Pretekli ponedeljek je bila v škofji Loki razširjena seja sveta krajevne skupnosti Skofja Loka, ki so se je poleg članov udeležil] tudi predsednik občinske skupščine, najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij v komuni ter sekretarji osnovnih organizacij ZKS iz pripadajočih občin. Dnevni red je obsegal dve točki: pod prvo so obravnavali in sprejeli reorganizacijo krajevne skupnosti Škofja Loka, ki bo poslej razdeljena na dvanajst predelov in v katere sestavu bodo delovale še štiri specializirane strokovne komisije (.vi gospodarsko-komunalna vprašanja, za šport in kulturo, za razvoj samoupravnih odnosov, za splošni ljudski odpor in civilno zaščito), pod drugo pa spisek kandidatov, predvidenih članov krajevnih odborov oziroma delegatov v svetu KS. (•Ig) £ Odborniki skupščine občine Škofja Loka so na sredini seji soglasno sprejeli sklep o pobratenju komune s Smcde-revsko Palanko v Srbiji. Kraj je namreč številnim Ločanom znan še iz časov zadnje vojne. Nemci so kmalu po okupaciji izselili v šumadijo večje število domačih učiteljev, profesorjev in drugih intelektualcev. Marsikdo je našel zatočišče pred nasiljem prav v Šmedercvski Palanki, katere prebivalci slovijo kot izredno gostoljubni in prijazni ljudje. Mnogi bivši pregnanci so po osvoboditvi ohranili stalne stike s Smederev-čani. Dopisujejo si in se občasno srečujejo. To sodelovanje je zadnja leta preraslo zgolj zasebne okvire in dobilo uradni značaj, saj so od leta 1971 dalje Škofjo Loko že Večkrat obiskali predstavniki tamkajšnjih Oblasti, pa tudi loška delegacija je bila pri njih vedno lepo sprejeta. (-ig) radovljica Konec prejšnjega tedna so je MCStalo predsedstvo občinske konference zveze mladine. Ocenili so delo občinske konference zveze mladine, govorili o kadrovski problematiki in razpravljali o predlogu za slovensko himno. Predsedstvo je sprejelo tudi program komisije za družbenoekonomske odnose. Člani te komisije bodo ta mesec obiskali vse mladinske aktive v delovnih organizacijah v občini. Razen tega pa namerava ta komisija ustanoviti mladinske aktive tudi v podjetju UP, v Almiri in v hotelu Toplice Bled. £ V torek popoldne se je sestala organizacijsko kadrovska komisija pri občinskem sindikalnem svetu. Med drugim so razpravljali tudi o občnih zborih osnovnih organizacij sindikata, ki morajo biti v občini končani do konca prihodnjega meseca. ' A. Ž. tržic V torek bo v Tržiču 37. skupna seja obeh zborov skupščine občine. Odborniki bodo razpravljali o vrsti odlokov s področja stanovanjskega gospodarstva, razen tega pa bodo govorili tudi o ukrepih, ki naj bi pospešili razvoj kmetijstva v občini -jk Javna kritika komunistom v Transportu Častno razsodišče obravnavalo delovanj Da bi ugotovili odgovornost za kršitve zakonitosti, nesa-moupiavrto in škodljivo gospodarjenje, kj je povzročilo veliko materialno škodo in stečaj podjetja Transport Radovljica, jc častno razsodišče pri občinski konferenci zveze komunistov obravnavalo delovanje članov ZK v tem podjetju. Obravnavalo je odgovornost članov ZK Stanka Adama, Vladimirja Bruna, Nandeta Markoviča in Bojana Novaka. Od omenjenih članov je bil Bojan Novak tudi član delavskega sveta podjetja. Odgovornosti Boža Ferka, direktorja podjetja, častno razsodišče ni obravnavalo, ker ga je občinska konferenca ZK zaradi kršitve samoupravljanja, samovolje in škodljivega gospodarjenja že prej izključila iz zveze komunistov. Častno sodišče meni, da člani zveze komunistov podjetja Transport Radovljica niso opravičili svoje družbene vloge. Posamezniki so sicer opozarjali samoupravne in družbene organe na nepravilnosti, vendar so bili premalo odločni in niso tvegali zaostritve. S tem so posredno omogočili, da je takšno poslovanje nazadnje pripeljalo podjetje v stečaj, s čimer jc nastala tudi velika družbena Škoda. Razen tega je častno razsodišče ugotovilo, da so za to soodgovorni tudi drugi komunisti, ki so imeli možnost in dolžnost, da preprečijo tak razvoj odnosov in gospodarjenja v podjetju. In sicer: »Komite občinske konferen. ce ZK v Radovljici ni dovolj pri občinski konferenci ZK Radovljici • e članov ZK v podjetju Transport Radovlji^ vanje uvoznega režima C^' noimpex Ljubljana). Nekaj cn c tam nnv7rrWill SV^K. izkoristil možnosti, da se komunisti v Transportu organizirajo za učinkovito akcijo. Komite bi jim pri tem moral pomagati. Komunisti v organih skupščine občine Radovljica, posebno v svetu za gospodarstvo in komisiji za družbeno nadzorstvo, so na neustrezne odnose in škodljivo gospodarjenje v Transportu reagirali neodločno, neučinkovito in prepozno. Komunisti v organih občinske uprave Radovljica, posebno v oddelku za gospodarstvo in finance, ki so imeli dovolj podatkov o gospodarjenju v Transportu, niso pravočasno predložili skupščinskim organom strokovnih rešitev 5n se niso ustrezno organizirali in spremljali pri. silne uprave. Prav tako niso ustrezno reagirali na to, da je tudi med prisilno upravo praktično še zmeraj vodil podjetje več mesecev Božo Ferk, čeprav dokazi ntso opravičevali takšnega zaupanja. Komunisti, vodilni delavci nekaterih poslovnih partnerjev podjetja Transport — zlasti Slovenija avto Ljubljana, Ljubljanska banka TOZD Kranj, Progres Beograd in Dugo selo, Vozila Nova gorica, ZŽTP Ljubljana, SGP Projekt Kranj in drugih — so lahkomiselno sklepali posle, predvsem z Božom Ferkom, ne da bi dovolj preverjali po. slovno organiziranost in sposobnost Transporta. S tem so objektivno omogočali nadaljevanje poslovanja tudi potem, ko za to ni bilo več opravičila in skušali izrabiti položaj Transporta za izigra. so s tem povzročili svOJ! podjetjem veliko gospoda* škodo. {, Del krivde po našem ^ nju zadene tudi organe gona, ki so raziskovali SJ primerov nezakonitega P° J vanja podjetja, vendar * reagirali z nerazumljivo kasnitvijo.« ^ Časno ra/.sodišee pri cficj ski konferenci zveze kom stov Radovljica izreka nora zveze komunistov tin* i ki* podjetja Transport javno« t i ko. Z objavo svojih si^A pa želi opozoriti vse kom^ ste v omenjenih organih, ugotovijo odgovornost sV°jJ članov in ustrezno ukrep^J Aktiv ZK| v kulturi V četrtek so kranjski "j munisti — kulturni de'3 ^ izpolnili enega izmed sk1^ iz akcijskega programa črnske konference ZK: uS- skrb, da bo kultura v ki"1 ski občini angažirana, ^ predna. Aktiv bo deloval ^ uresničenju načela, da j udeležba delovnih ljudi ^ aktivnih udeležencev nega življenja mora nen večati. Na sestanku so lili tričlanski sekretar^ dolžnost sekretarja aktiva so poverili akad. slikarju ^ lanu Balisti. V prostorih GG Bled so se na povabilo Lesno industrijskega podjetja LIP Bled v tor 23. januarja, zbrali gradbeni strokovnjaki iz vse Slovenije, da bi se seznanili z novim g&c nim materialom ISOSPAN. — Foto: F. Perdan Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. ford eskort 1300 GT letnik 1971, 33.000 prevoženih kilometrov, začetna cena je 28.600 din; 2. citroen GS Club letnik 1972, z 10.000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 38.000 din; 3. si me a 1000 rallye letnik 1972, s 34.000 prevoženimi kilometri, začetna cena je 26.000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do *2. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene Ponudbe sprejemamo do 31. januarja do 12. ure z 10 % pologom od začetne cene. Zavarovalnica Sava PE Kranj Razprave v delovnih organizacijah Kmetijsko gospodarstvo škofja Loka prodaja na javni dražbi, ki bo dne 2. februarja ob 9. uri v Škofji Loki, Suha 1 naslednje kmetijske stroje: za izklicno ceno: 1. sadilnik krompirja rav dvoredni, polavtomatski 7.000 din 2. sadilnik krompirja rav, štiriredni, avtomatski 9.000 din 3- izruvac krompirja pionir, dvoredni 12.500 din 4 sortirn1k krompirja jabelman 7.300 din 5» polnilka za vrečenje krompirja , s tehtnico jabelman 5.460 din 6 prikolici dvoosni kom a 1.500 din 7- grabeži za kolesa 4 kompleti Fe-35 — komplet a 500 din grabeži za kolesa 1 komplet Fe-65 600 din Nadalje prodaja: gajbice kom a 4 din l0- juta vreće kom a 3 din moped COLIBRI v nevoznem stanju 600 din \l bencinski motor new rolland 1.200 din kamion torpedo l 1970, vozen 30.000 din pSled je možen na naslovu dne 1. februarja. Udele-Jer»ci dražbe morajo položiti 10 8/o kavcijo, "»formacije na telefon škofja Loka 85-556 in~za kamion tQrpedo na številko 85-878. Svet delovne skupnosti upravnega organa SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. tajnice načelnika oddelka za gospodarstvo in finance 2. strojepiske 3. snažilke Kogoji: poleg splošnih pogojev se zahteva še, da 'majp kandidati: P°d L: dokončano 4-lctno administrativno šolo; P°d 2.: dokončano 2-letno administrativno šolo. Ponudbe sprejema svet delovne skupnosti upravnega °rgana SO Tržič osem dni po objavi razpisa. Ob koncu 1971.. leta je republiška skupščina sprejela resolucijo o osnovah kadrovske politike v Sloveniji. Resolucija in drugi sklepi s tega področja sprejeti v republiškem merilu obvezujejo občine oziroma delovne organizacije, da sklenejo družbeni dogovor o kadrovski politiki. Tako se bo tudi v delovnih organizacijah v kranjski občini v prihodnjih dneh začela razprava o osnutku družbenega dogovora. Mimogrede velja povedati, da je kranjski osnutek družbenega dogovora eden prvih v Sloveniji. Sicer pa so doslej o tem v kranjski občini razpravljali v okrog 15 delovnih organizacijah. V četrtek se je sestala posebna delovna skupina, v kateri so predstavniki skupščine, političnih in delovnih organizacij in drugi, kjer so se dogovorili, da bodo od 4. do 11. februarja v vseh delovnih organizacijah v občini razprave o osnutku družbenega dogovora. Po teh razpravah naj bi zbrali pripombe, mnenja in stališča, jih uskladili in tako usklajen osnutek družbenega dogovora, podpisali še do konca prihodnjega meseca. člani delovne skupine so ponovno ugotovili, da je takšen dogovor treba čimprej sprejeti. Le-ta naj bi določal enotna merila za štipendiranje in kadrovanje, glede reelekcije, izobrazbe, sistematizacije itd. Sodeč po četrtkovi razpravi pa velja opozoriti, naj bi v delovnih organizacijah v bližnjih razpravah čimbolj resno in odgovorno obravnavali in tudi razčistili nekatera nejasna vprašanja oziroma predloge v osnutku. Tako bi bilo treba temeljito preučiti, kako v dogovoru urediti samovoljno zapuščanje delovnih mest, nadalje komu in kako omogočiti nadaljnje izobraževanje, pridobitev kvalifikacije in podobno. Prav tako je odprto tudi vprašanje o sankcijah za tiste, ki dogovor, ko bo podpisan, ne bi spoštovali. Skratka, bližnje razprave naj bi razjasnile nekatera odprta vprašanja, hkrati pa omogočile, da bi družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v kranjski občini lahko čimprej podpisali. Problemi Naklega V Naklem je bil v torek zvečer sestanek političnega aktiva, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Do sestanka je prišlo, ker je bilo na razširjenem sestanku političnega aktiva in krajevne skupnosti sredi decembra lani postavljenih več vprašanj. Člane vodstev krajevnih organizacij in prebivalce Naklega je na primer zanimalo, kako je z gradnjo šole, lokacijo Ikosa, parcelacijo zemljišč, plačevanjem prispevka za mestno zemljišče, trgovino, odlaganjem odpadkov in še vrsta drugih bolj ali manj pomembnih vprašanj. Na vsa vprašanja so tokrat dobili odgovore, hkrati pa ugotovili, naj bi bilo v prihodnje tesnejše sodelovanje med krajevno skupnostjo in organizacijami na terenu ter stkupščino in organizacijami v občini. Pravzaprav jc pila osrednja tema razgovora obveščenost in odnosi v krajevni skupno- sti ter med krajevno skupnostjo in občinsko skupščino in njenimi organi. Skratka, v prihodnje bo treba računati s tem, da bo nadaljnji oziroma predvideni razvoj krajevne samouprave narekoval tudi drugačno komuniciranje. V kranjski občini je namreč toliko krajevnih skupnosti, da časovno najbrž ne bi bilo izvedljivo, da bi takšne sestanke kot je bil zadnji v Naklem, organizirali vsak mesec ali dva. Morda ne bi bilo odveč razmisliti, da bi tudi krajevne skupnosti v občini večkrat skupno razpravljale o podobnih problemih širšega območja občine. Veljalo pa bi razmisliti tudi o tem, da bi glede na različne probleme, ki danes tarejo krajevne skupnosti, od časa do časa pripravili celodnevne posvete s predsedniki oziiiroma predstavniki krajevnih skupnosti v občini. Na takšnih srečanjih bi lahko razrešili vrsto vprašanj; tudi takšna kot so bila v torek na dnevnem redu v Naklem. A. ž. Občinski sindikalni svet Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto tajnice Pogoji: srednja ekonomska šola, srednja administrativna šola, potrebno znanje strojepisja, stenografije in administrativnih del, kandidat mora biti politično neoporečen in aktiven. Poskusno delo 1 mesec. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Možnost soudeležbe v stanovanjskem posojilu. ta teden Prodaja za devize Zvezni izvršni svet je sprejel odlok o prodaji blaga za devize. Trgovske delovne organizacije lahko prodajajo za devize industrijsko blago tujcem in jugoslovanskim državljanom, ki so na začasnem delu v tujini, če dobe odobritev narodne banke. Delovne organizacije, ki izdelujejo avtomobile, oroi-je, avtomobilske prikolice itd. lahko te izdelke prodajajo tudi domačim kupcem, če plačajo z deviznega računa ali z nakazilom iz tujine. Razveljavitev Zvezni izvršni svet bo razveljavil vse odločitve o povečanju cen, ki niso v skladu z- resolucijo o osnovah politike druž.beno-eko-nomskega razvoja za letos. To je izjavil na tiskovni konferenci zvezni sekretar za cene Nikoja Stojanovič. Dodatna izplačila Tik pred sprejetjem zakona o začasni omejitvi osebnih dohodkov je 2859 delovnih organizacij v Jugoslaviji neupravičeno izplačalo 194 milijonov 261 tisoč dinarjev osebnih dohodkov. Poslanci v zvezni skupščini so to obsodili. Ne zaradi podražitve V šoštanjski elektrarni so zavrnili pomisleke, da je do zadnjih prekinitev električne energije prišlo med drugim tudi zato, da bi se ustvaril pritisk na podražitev elektrike. Vse. eno pa menijo, da bi se elektrika morala še podražiti, da bi bila proizvodnja rentabilna. Isto pa ugotavljajo tudi v rudniku lignita Velenje za prodajo premoga. Dražje meso Beograjske mesnice so končno spet bolje založe, ne z različnimi vrstami mesa. Vendar pa se je vse meso precej podražilo, goveje kar za 50 odstotkov. Zastava daje - posojila Crvena zastava je začela odobravati ugodnejša posojila za nakup nekaterih vrst avtomobilov. Za zastavo 1300 je moč dobiti 30 tisoč dinarjev posojila Z 20-odstotnim pologom in odplačilom na 30 mesecev, za zastavo 101 pa 20 tisoč dinarjev posojila pod ena. kimi pogoji kot za 1300. ta teden Komunisti na čelu Sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc je rekel, da bi vsi komunisti morali dati zgled in predložiti komisijam za ugotavljanje izvora premoženja obračun svojega premoženja in dohodka. Prav to bi morala v prihodnje postati moralna sestavina našega političnega in moralnega življenja. Večje zaupanje Zveza komunistov si ponovno pridobiva še večje zaupanje delovnih ljudi in se je začela spet akcijsko usposabljati, je. ocenil se-dUnjo politično dejavnost sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, ko je razpravljal s političnimi delavci Ljubljane. Premalo častnikov Socialistična zveza bo prevzela politično, sekretariat za narodno obrambo Slovenije pa strokovno skrb, da se bo več mladih v prihodnje odločilo za študij na vojaških šolah. Takšen dogovor so sprejeli na skupnem posvetovanju. Nagrada Antonu Bitencu Plečnikovo nagrado za leto 1972 je prejel arhitekt Anton Bit ene. Žirija mu jo je prisodila za njegovo obnovo Blejskega otoka. To nagrado bodo v prihodnje podeljevali vsako leto. Prispevek za obnovo Gorenjska predilnica je pozvala vse delovne kolektive in sindikalne organizacije, da po svojih močeh materialno podprejo boj vietnamskega ljudstva. Za boj in obnovo Vietnama je ta kolektiv prispeval 50 tisoč dinarjev. Izjava Bijediča Ob parafiranju sporazuma o prenehanju vojne v Vietnamu je predsednik Z1S Džemal Bijedič dejal, da vlada in narodi Jugoslavije pozdravljajo parafiranje sporazuma. S spo. razumom se začenje uresničevati zakonita pravica vietnamskega ljudstva, da v miru, samo in brez vmešavanja od zunaj odloča o svoji usodi. Do konca meseca Republiški sekretariat za finance je opozoril vse davčne zavezance, da je treba davčne napovedi vložiti do konca tega meseca. Prejemki na račun regresa se štejejo za osebrti dohodek, medtem ko se krajevni samoprispevek odbija od osebnega dohodka. Problemi otroškega varstva Tako kot v republiških organih, tudi v posameznih občinah razpravljajo o nekaterih oblikah družbene skrbi za otroke v prihodnjem obdobju. Vedno bolj prihajajo povsod do spoznanja, da je nujno pravočasno in načrtno ustvarjati možnosti za normalen ' vsestranski razvoj otrok. Z uveljavljanjem republiškega zakona o skupnosti otroškega varstva in financiranja nekaterih oblik otroškega varstva so v jeseniški občini že začeli z načrtnim reševanjem problemov. Pri tem so se najbolj zavzemali za vključitev čim-večjega števila predšolskih otrok v vzgojno-varstvene ustanove, TUDI ZA DOJENČKE Trenutno je v vzgojno-vrr-stvenih ustanovah jeseniške občine 577 predšolskih otrok. V Mojstrani jih imajo v enem predšolskem oddelku 23, v Kranjski gori v dveh predšolskih oddelkih 47, na Blejski Dobravi v dveh predšolskih oddelkih 39, na Koroški Beli v treh predšolskih oddelkih 76 otrok, na Savi v sedmih oddelkih 154, v Pod-mežaklji v enem predšolskem oddelku 24, na Plavžu v devetih predšolskih oddelkih 196 — od tega dva oddelka dojenčkov — v oddelku na Hrušici pa je 18 otrok. Varstvo za dojenčke je organizirano le v vrtcu na Plavžu. Na območju Jesenic delujeta le dva samostojna vrtca, ostali predšolski oddelki pa so priključeni osnovnim šolam. V zadnjih letih so uredili prostore za vzgojno varstvene ustanove v Kranjski gori in na Plavžu, na Savi in v Žirovnici pa jih še gradijo. V prihodnje bodo morali poiskati primerne prostore še na Koroški Beli in na Javor-niku. DIFERENCIRANO PLAČEVANJE V vseh vrtcih prejemajo vsi otroci vsaj po obrok hrane, 257 otrok pa prejema tudi kosilo. Oskrbnine plačujejo starši po posebni lestvici — različno za posamezen zavod, sistematično pa bodo višino oskrbnine določili z diferenciranim plačevanjem za vse zavode, in o tem na Jesenicah že razpravljajo. Deloma zdaj za nekatere plačuje oskrbnino — glede na plačilno sposobnost staršev — tudi skrbstveni organ občine oziroma TIS. • V šolskem letu 1972/73 so na območju pbčine pri sprejemu odklonili prošnje za 115 otrok, zavodi pri šolah pa so ugodili vsem prošnjam za sprejem. V nekaterih vrtcih bi morali razmisliti o ustreznosti delovnega časa, saj so nekateri odprti le od 7. ali 8. ure do 13. ali 14. ure, kar pa zaposlenim ženam ne zadostuje. Za otroke zaposlenih star- šev, za otroke iz neurejenih družin in za druge so v štirih osnovnih šolah uvedli podaljšano bivanje kot obliko varstva, ki naj pripomore tudi k temu, da bi upadala oddaja otrok v zavodsko varstvo oziroma da bi se izboljšal šolski uspeh. DENARNA POMOČ Ob sprejemu sklepa o merilih za dodeljevanje denarnih pomoči otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin so imenovali komisijo, ki je zbirala podatke o številu upravičencev. V občini Jese- nice je 14 takih družin oziroma 30 otrok. Lani je znašala pomoč na enega otroka 80 dinarjev, za razvojno motene pa je bila ta denarna pomoč 120 dinarjev. V jeseniški občini pomagajo tudi staršem razvojno motenih otrok, ki se šolajo v Posebni osnovni šoli, ki bo letos dobila nekaj novih prostorov. Lani so zvišali tudi rejnine za zdrave otroke od 450 na 500 dinarjev, za slušno in govorno prizadete pa od. 800 na 900 dinarjev. D. Sedej Razvoj Slovenije do 1975. leta Na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference sociailistične zveze — bila jc v petek — so razpravljali o predlogu družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1971—1975. V imenu sekcije za srednjeročni plan pri republiški konferenci socialistične zveze je predlog razvojnega načrta razložil Mirko Jamar. Družbeni .plan razvoja predstavlja najširši družbeni dogovor delovnih ljudi, organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter občin o skupni razvojni politiki. Republiška konferenca socialistične zveze je lani organizirala področna posvetovanja, na katerih so sodelovali predstavniki z gospodarskega, političnega in socialnega področja vseh občin. Na teh posvetovanjih je sodelovalo preko 400 udeležencev. Mirko Jamar je na soji poudaril, da je osnovna značilnost razvojnega plana odločna usmeritev k stabilizaciji. Plan daje prednost tistim nalogam, ki imajo dolgoročnejši stabilizacijski pomen. Srednjeročni načrt povezuje odvisnost razvoja Slovenije z razvojem Jugoslavije.^ Načrt je zasnovan na izhodišču o enotnem jugoslovanskem tržišču* in na doseženi stopnji (razvoja Jugoslavije kot celote in Slovenije v njenem okrilju. Že v uvodu plan opozarja na težnjo po širjenju .gospodarstva prek realnih možnosti, ki je doslej vodila k nevarnemu razraščanju medsebojne zadolženosti, nepokritim investicijam in izgubam in splošni nelikvidnosti. Osnovna smer poTiitilke cen je njihovo oblikovanje po ponudbi in popraševanju na domačem trgu. Vzpostavljena bodo skladnejša razmerja med# cenami prek sistema in postopkov za oblikovanje ter kontrolo cen, s carinsko za- ščito, politiko prometnih davkov ipd. Zadržan bo režim garantiranih in minimalnih odkupnih cen za glavne kmetijske pridelke ter ohranjen sedanji mehanizem zaščite pri uvozu. Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference socialistične zveze sta podprla predlog načrta srednjeročnega razvoja Slovenije. Seve z dopolnili in pripombami, ki so iznikle na številnih posvetovanjih. Na koncu še odgovor na vprašanje, zakaj tako pozno sprejemamo ta plan, saj je preteklo že skoraj polovico s planom zajetega obdobja. Na to vprašanje je na seji odgovoril Miloš Orešnik, ki je dejal, »da je treba plan obravnavati predvsem kot pogoj za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. Če upoštevamo omenjeni vidik, je manj pomembno vprašanje samega planskega obdobja.« J. Vidic Družbeni položaj žensk V sredo popoldne je bil A* Jesenicah skupni posvet 0 aktualnih vprašanji h družb* nega položaja žensk, ki ga pripravila občinska konle' renca SZDL in občinski sindikalni svet Jesenice. Posvet* se je poleg predstavnic rep** bliske konference za družb* no aktivnost žensk udele** tudi predsednik jeseniške o0* činske skupščine. V razpravi so po uvodne^ poročilu spregovorili o Šil* problematiki zaposlen]'1 žensk, o otroškem varstvu jI o položaju žensk v zdru*? nem delu. Menili so se tu, to je, da jeklenko pri-rjjuči delavec plinarne. Ce bi bl|o to mogoče, bi verjetno Vsi pomisleki pri morebitnih nesrečah zaradi nepravilne Montaže odpadli. Prav o priključitvah jeklen- ke na plinske aparate smo se Pogovarjali v Kranju z vodeni skladišča plina Plinarne Ljubljana Janezom Zupanom. "tisto nemogoče je, da bi ■aSi uslužbenci priključevali prav vsako jeklenko, ki jo Pride potrošnik zamenjat. Wavadno tega niti ne zahtevajo. Seveda pa na ijosebno ž,Jo to tudi naredimo, največkrat takrat, če jeklenko oost; alarmu utegnil napravo izključiti iz električnega omrežja, iskra, ki pri tem nastane, pa bi utegnila povzročiti eksplozijo, če bj bila mešanica plina in zraka Že tolikšna, da bj bila nevarna. DOG se namreč oglasi, kot zatrjujejo strokovnjaki, že veliko prej. Kako Strokovnjaki zaupajo tej napravi, ki jo imajo tudi že v Švici, Avstriji, Španiji in še kje, morda pove tudi to, da je Zmaj sklenil / Zava-rovalnico Sava pogodbo, po kateri jc vsak kupec detektorja plina DOG zavarovan za primer nezgode za 10 milijonov starih din. Smo lahko s to napravo res varni, bo DOG odkril pravočasno nevarnost? Strokovnjaki v Zmaju trdijo, da nobena varnost sicer ne more biti absolutna, ni pa nobenega dvoma, da je ta naprava ena redkih, ki jih sploh v svetu poznajo. Obstajajo sicer še izredno drage naprave te vrste v industriji, ki pa za gospodinjstva ne pridejo v po-štev. Naprava vsekakor odkriva nevarnost, stvar posameznika pa je, če ji zaupa. Prispevek k večji varnosti v stanovanjih vsekakor je. ŠE PREMALO PREVENTIVE Vsi sogovorniki, s katerimi smo se V zadnjem času pogovarjali o tem problemu, so soglašali, da doslej za preventivo še ni bilo storjeno vse. Prav ta služba je zaradi vse večje potrošnje in razširjenosti uporabe tekočega plina nekoliko zaostala. O tem smo se pogovarjali tudi s požarnimi referentom pri Zavodu za reševalno in tehnično služijo v Kranju Dragom Kavčičem. »že pred leti je naš Zavod pripravil navodila za ravnanje s plinskimi aparati. Ta navodila smo poslali vsem delovnim organizacijam, v katerih pripravljajo hrano ža delavec. Posebnih navodil za ravnanje s plinom doslej nismo poznali, vsaj ne natančnih. Potrošnik je lahko ne- kaj zvedel le v Pravilniku o gradnji naprav za tekoči naft. ni plin in o uskladišće nj u in pretakanju tekočega naiinega plina, ki je izš?l v Uradnem listu StUJ št. 24/71. Prav zaradi tega,—ker je Uporaba plina v gospodinjstvih tako razširjena, vsi pa niso seznanjeni z napakami pri ravna,iju s ttnii napravami, srno se odločili, da ponovno izdamo praktična navodila za ravnanje s plinskimi napravami. V navodilih je natančno opisana priključitev jek.enke na plinski aparat, zraven pa je še nekaj Splošnih opozoril. Zaradi razširjenosti uporabe plina smo se odločili, da bomo ia navodna natisnili v 10.09U izvodih in jih, predvidevamo Ua že februarja, poslali vsem gospodinjstvom v občini Kranja Sicer pa bi priporočal pri Viakem ravnanju s plinom previdnost, tako kot smo previdni na primer z elektriko. Plinski aparati na primer štedilniki naj bi bili avtomatski, saj avtomatika potem lahko 'korigira' našo pozabljivost. Poskrbeti bi bilo treba za boljše informiranje po-trošnikov plina, poskrbeli za boljši nadzor nad plinskimi napravami, tako kot zahteva Pravilnik, pa doslej vsaj pri nas lega ni bilo. Na koncu bi morda še priporočil skrbno ravnanje z jeklenkami, praznimi ali polnimi, saj nekateri mislijo, da so neuničljive.« Za večjo preventivo so tudi zavarovalni zavodi, o tem smo se kar po telefonu pogovorili s šefom požarnega zavarovanja Ferdinandom Pintarjem pri Zavarovalnici Sava v Kranju. Med drugim, je omenil, da zavarovalnica z dosedanjo preventivno službo ni povsem zadovoljna, zato nameravajo v bodočnosti zaposliti varnostnega inženirja. Njegova naloga bi bila pregledati vse izvore nevarnosti, tudi plinsko napeljavo, ki jih zavarovalnica zavaruje tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Kaj konkretnejšega še ni mogel reči, kdaj naj bi taka strokovna zavarovalniška služba začela delovali, v načrtu pa seveda je. Če za zaključek navržemo še to; vsaj potrošniki niti slutili niso, kolikima je razdiralna moč pri eksploziji plina, dokler si vsaj nekateri niso ogledali tega v Vašah. To naj bi bilo, čeprav zelo tragično, opozorilo vsem, ki so pri ravnanju s piini ali drugimi vnetljivimi in nevarnimi snovmi v praktić i življenju malomarni. Zelo prav in v redu pa je, da so prenekalere organizacije in službe spoznale, da je bilo za začčito pred nevarno strni v vsakdanjem življenju Izrečenih premalo besed in da to skušajo sedaj nadokr adlti. L. Ms Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka razglaša prosti delovni mesti 1. oblikovalca pokrival Za to delovno mesto želimo dobiti dekle začetnico, ki ima veselje do kreiranja, izbiro opreme in modnih dodatkov. Zaželena je poklicna ali srednJeSoIska izobrazba. 2. prodajnega referenta za izdelke iz ostalih materialov (domači trg) Pogoj: komercialist, ekonomist (VEKŠ) ali srednja šola s pogojem, da je, kandidat pripravljen obiskovati prvo stopnjo VEKS in študij končati do leta 1977. Prijave sprejema tajništvo podjetja do 10. februarja 1973. Požarne odškodnine Uprava zavarovalnice SAVA —PE KRANJ obvešča svoje zavarovance, da so bile izplačane naslednje požarne škode: 21. 11. 1972: Angeli Dobravec, Jereka št. 24, p. Boh. Bistrica 11.710,65 din za vsa poslopja, gospodarske in stanovanjske premičnine ter pridelke; 14.12.1972: Vinku Magistru, Prešernova ul. št. 21, p. Radovljica 11.998,10 din za opremo, stroje in inventar; 15. 1.1973: Francu Bobnarju, Cerklje št. 78, p. Cerklje 81.131,75 din za čebelnjak, čebele, leseno lopo in kolarski les; 25. 1.1973: Valentinu černilcu, Cerklje št. 38, p. Cerklje 17.413,70 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine in pridelke. Uprava zavarovalnice Sava PE Kranj Vozniki motornih vozil AMD Kranj in Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj prirejata v nedeljo, 28. januarja, ob 9. uri v Delavskem domu, vhod 6 predavanje prometne vsebine, ki obravnava najbolj pereča vprašanja današnjega prometa. Poleg predavanja bodo prikazani tudi filmi. Vabljeni! Avtomoto društvo Kranj SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. pomožne delavke (pomivalka posode) 2. snažilke za čiščenje pisarniških prostorov Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJ ETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Razpisna komisija pri osnovni šoli LUCIJAN SELJAK KRANJ razpisuje prosti delovni mesti kuharice ŠMK na centralni šoli za nedoločen čas (tudi brez kvalifikacije) snažilke na centralni šoli za določen čas. Nastop službe takoj. Gradbeni odbor za gradnjo doma upokojencev v Kranju razpisuje prosti delovni mesti 1. direktorja doma Za delovno mesto direktorja se zahteva, da ima kandidat visoko ali višjo izobrazbo zdravstvene,, socialne ali ekonomske smeri s triletnim uspešnim delom na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih ali srednjo izobrazbo zdravstvene ali ekonomske smeri z najmanj petletnim uspešnim delom na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih. 2. hišnika doma ^) Za delovno mesto hišnika se zahteva, da je kandidat kvalificirani ključavničar ali kvalificirani mizar ali kvalificirani električar ali kvalificirani vodovodni instalater. Nastop službe in določitev višine osebnih dohodkov po dogovoru. Za hišnika je zagotovljeno v domu dvoinpolsobno stanovanje. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo Gradbenemu odboru doma upokojencev v Kranju pri skupščini občine Kranj. Poklicna šola Kranj razpisuje prosto delovno mesto predmetnega učitelja matematike za nedoločen čas Pogoj: ustrezna visoka ali višja strokovna izobrazba. Nastop službe takoj. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom sprejema tajništvo šole. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Merkur Kranj Poslovna enota KOMUNALNA SKLADIŠČA — pravna oseba razpisuje prosto delovno mesto tajnice PE Pogoj: dokončana ESŠ ali administrativna šola z znanjem strojepisja in stenografije. Zaposlitev jc za nedoločen čas, poskusna doba je 2 meseca. Nastop dela takoj. OD po pravilniku o delitvi OD. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in dosedanji zaposlitvi pošljite na naslov: Merkur — PE komunalno skladišče, Kranj, Koroška cesta 1. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. trž»šk em paviljonu NOB so odprli pred kratkim slikarsko razstavo dveh mladih trziških Slikari« PqI . Jtv-amaterjev Nika Ahačiča in Vena Dolenca. Oba nadarjena slikarja-amaterja sta se iz-*rhit*h^9 v likovnem klubu Centra za estetsko vzgojo v Kranju. Niko Ahačič je študent ekture, Veno Dolenc pa je končal Kovinarsko šolo v Kranju, (jk) — Foto: F. Perdan Gladina iz Britofa ne počiva soC- 1 m,:idinsko dramske fcritof Pri DPD Svoboda v Ijajo U Se marl.iivo priiprav-igr na uprizoritev veseloga,.,,.*J.Určok, tepček« Georga JarUin Ujfc Čeprav so vsi šele začetniki na odrskih deskah, upajo, da bodo s pomočjo re-žkserja Lada Krmeca gledalce navdušil). Vadijo v gasilskem domu, ker nimajo drugega primer- nega prostora. Zal pa ie dom premajhen za nastope, zato bodo morali gostovat i drugod. Najprej bodo nastopili v Predosljah, in sicer 27. januarja ob 19. uri in 28. j a nuarja ob 15.15. S. Bučan v~livr?CI- *a m M°ve,ka, ki ne bi vsaj enkrat se\.;t!";'/' zabredel v stisko. Kar na lepem 4ežn0* pred telav&mi, katerih teta navi-Pri(fe Vresc&a njegove zmogljivosti. Takrat *noč izraza skrita notranja moč ali ne-sv0jQ POsa*neznika, takrat lahko preizkusi fiton: Vo'J° in vztrajnost, svoj značaj. Kdor Pa /c/-"'f J)u »ikdar več prilezel iz blata. Kdor tl(-,ii)n"-i. nadlogam, kdor stisni1 zobe in čujočarn° '''s*cv izhod, ne more potoniti Pri-kratj(> z&°dba je najlepši dokaz V prid Al«'-'" Uv°dnemu razglabljanju. Strosi Un "' !>'! t""1 Prirojena bi- je i_ x'" °sebni šarm sta mu dfftogočtla, da in \iafPfav sir"ta,— zlahka končal OšriovftO s°Hdn° fC l}QS^uv dv tVa'sctk'"'' mladenič nekako ni dojel. V(.'-,(> (''; aU treh tver.aiiih. nahrtto drznih, Pr{nggj UsPešnlh »potezah«, ki so podjetju ko. 5 Precejšen dobiček, je naredil nar-i-hiyja'' c\!,'!vci so stisnili rep med nnge in kriV(jp j.'; moral prevzeli nase VSi breme s"Ih(,' p'0'*'1«- sta dva sodna piočesa in oh-doma \^rctvkar poročeni grešnik je pustil $kih ob}lPano ženo, pustil druščino veselja-v°č *Mk .e^ev» ki nenadoma niso hoteli nič let0 d ■'■ Zanu tcY se Prese!il za zapahe. naklorrl Je raz^išljal o preteklosti, o ne-r°čn,,,,lcu"Kl' usode, o kazni. Meseci trdega s,v'('nte -t0 so P^ernega lahkomiselnega ^'''^'-kal1 < v- }"°*a- Opombe v psihologovih Sc'nli„ [h kažejo, da je sodil med najbolj tistp an.e 'narljive »stanovalce«. Celo Prejel"1 kritičnem trenutku, ko so s sodišča Z(ikUrla ~°hvestilo, da žena zahteva razvezo del ;e.' n.1 izmbil živcev. Bolj slutil kot ve- »Nikn vn° Pride. In res ... liuel> kako P°dU znajo biti st°Hš'* "l* *e razlagal pred tedni. »Dokler Pokonci, dokler imaš polno listnico bimkovcev in solidno službo, si pravi mali bogec. Če pa spodrsneš, če ti zmanjka tal pod nogami, ostaneš sam. Prijatelji nem';.t deto gledajo, kako vedno bolj propadaš — in uživajo, kajpak. Odslužil sem torej svoje in jel iskati zaposlitev. 26 prošenj sem razposlal naokrog, a zaman. 16 gospodarskih organizacij sploh ni odgovorilo, tri so me takoj zavrnile, v sedmih pa je tovariš kadrovski bolj ali manj vljudno izjavil, da arestauiov ne numajo. Optimizem in v zavodu zasluzeni denar si a kopnela. Ker so moje stanovanje dodelili bivši ženi, sem pač spal po senikih in kozolcih, /a nobeno ceno ne bi prosjačil okrog sorodnikov in znancev.« Nekdaj galantni, nasmejani, povsod dobrodošli gizdalinček je zdaj oblečen v povaljan suknjič in hlače, neobrit in večkrat lačen kot sit, postaval na vogalih ulic. Črne misli so ga obhajale. Težko se je premagoval; da ni zavil v trgovino in česa izmaknil, da v napadih obupa ni koga prete-pel. da ie zatrl samomorilske želje. Na občini so naveličano skoinigali z rameni. Posla zanj ne najdejo, je ponavljal referent. Tudi najbolj umazanega ne. Odgovorni namreč čkle-vajo sprejeti medse moža, katerega kvalifikacije nekajkrat presegajo zahtevane pogoje, saj bi utegnil čez čas zahtevati uglednejše deiovn.o mesto in izpodriniti koga od »stalnih«. > Ho, diines, pol leta kasneje, je Marjan spet stari Marjan. Bolj zadržan sicer, bolj resen in s senco nezaupanja v modrih očeh, a vseeno Marjan. Našel' je odlično službo v trgovski hiši, ki je ne zanima zgodovina kandidatov, temveč njihovo znanje in sposobnost. Testi so pokazali, da je daleč najboljši. In, kot pravi sam, najbolj izkušen. Je pač sel skozi vražje hudo šolo. —or Upokojenec Srečnik ni mogel verjeti svojim očem. Buljil je v časopis in čutil, kako mu srce sili v grlo. Najbrž bo kakšna pomola, tiskarski škrat, kot se temu reče, je ugibal. Ampak ne! Izide žrebanj srečk drtafnš loterije najbrž stavci še posebno skrbno postavijo. Torej sem milijonar! »Milijonar sem!« je zavpil, da bi trafikant ko skoraj vrglo s slola. Pisano ga je pogledala, potem pa kot strela planila pokonci. »Pokažite! . . . Ja, res! ... O, moj bog! Petnajst milijonov, gospoii: Petnajst! Le kam j;li boste vtaknili?« Toda Srečnik je ni poslušal. Oddrvel je domov, preskakujoč tri stopnice hkrati. Noge mu nenadoma niso delale nobenih težav več in kot bi migni! je bil v tre I jem nadstropju, pred vrati vlažne luknje, kje.) sta on in Oiilija preživljala jesen Življenja. Planil je notei ter sredi lesne kuhinje zaplesal indijanski ples, da so lonci v staromodni omari zaropotali. Žena je odprtih tisi strmela vanj m tuhtala, kaj bi ubogemu mož.ičku najhitreje pomagalo, A ko ji jc končno povedal nezaslišano novico, sla razburjenje in veselje ludi njo pognali kvišku. Dve uri je tra* falo, da sta se pomirila. Ra\no sta sedla k mizi, boleč V miru sestavili spisek stvari, ki jih bo treba kupiti, ko so v sobo planili novinarji. Prodajalka je namreč zagnala strahoten hrup in kot bi mignil razširila vest o novopečenih bogataših. S hitrostjo požara so ljudje prenašali senzacijo naprej. Za zadevo je kmalu zvedel krajevni dopisnik radia in časopisov ter brž alarmiral redakcije. Srečka »Kakšni občutki vas obhajajo?... Ste že kdaj videli toliko denarja?.*, Koliko pokojnine dobivate?.. . Kje ste nabavili srečko?« Vprašanja so kar deževala in Slavibald Srečnik ni va~ del. komu bi prej odgovoril. Užival je, saj do zdaj še tfikoli m uzrl svoje slike v časniku. Potem so reporterji oddrveli. Zvečer sta se s soprogo vin- eno poslušala po radiu. Štiri minute je -trajal in* tervju. In naslednje jutro so listi prinesli napete članke, v katerih je bilo najti najrazličnejše podatke, samo tistega ue, kar sla dejansko povedala. Ampak Srečnikova drobne netočnosti niso motile. Nato je sledila invazija sorodnikov in zmancev Prišli so od vsepovsod, prinesli so darila, pozdrave in dobre želje bližnjih, ki jim bolezen ali druge nujne (d>vcznosti ne dovoljujejo planiti v objem dragi tetki in stričku, Pepe, ki ga nista videla celih dvajset let, od dni, ko ni je toiti zaradi stričeve zapuščine, je poklonil ljubi sesinčni Ogromen Šopek, Alfreda, Srečnikovega svaka, so posli čisto naključno pripeljali mimo, je povedal. Komaj, komaj si jc utrgal pol urice časa ter skočil k njima. Kaj, mili' joni? Nemogoče! Prvič sliši. Zaposlen človek je, ne utegne brati časnikov. Skopuftovi iz. Ljubljane so prilovorili košaro šampanjen. Pokalo je, kut že dolgo ne. Slavibald je pil in odzdravi jat, likal levo in desno, se smehljal, kimal itn kas! j al. ker so ga neprestano trepljali po hrbtu. Skopuliin-a dva sla mu sredi nnjvicie zabave, pomignila, naj stopi k njima. Če bi posodil štiri milijončke, je upajoče vpraša! debeli Marjan. Novo pohištvo naročata, pa jima je zmanjkalo denar j a. Da bo govoril z Otilijo, je obljubil Slavibald ter v istem slogu odpravil še soseda Lojzeta, bratranca Miho in nekdanjega sodelavca Zdeneta. Nazadnje, pozno popoldan, je prikolovralH rahlo pijani Pi\k:ai icv 1 ine. »Si dobro shranil denar?« je pošepnil gostitelju. »Denar? Počakaj, da mi ga pošljejo. Zakaj sprašuješ?« »Ha!« je pomenljivo vzkliknil Tine. »Lahko se Zgodi, da ga sploh ne boš dobil. A veš, kaj so to komisije za ugotavljanje neupravičenega dohodka? Na seznam te bodo dali, glavo stavim! In davkarji? Ha! Pri socialnem pet najbrž mrzlično premišljujejo, ali bi ti ne kazalo ukiniti penzijo. Vrh vsega razni lopovi zagotovo kujejo nacrte, kako bi vdrli semle in odnesti milijone. Preglej ključavnico!« Oiilija in Slavibald sia prestrašena obstala. Medtem ko so obiskovalci hrupno odhajali, je v njunih glavah začel vrtati črv dvoma. Prav govori Tine, sta ugotavljala. Zdaj bo hudič! »Km naenkrat sva tarča najrazličnejših osebkov. Nobc-ner.a miru tli več!« je tretjega dne prostovoljne karantene zagodrnjal Srečnik. Za zaklenjenimi durmi sta potlej molče pHsiuikovala trkanju, ki mu ni hotelo biti konca. »Prekleta srečka!« je šepni! starček in sanjaril o starih časih, ko je sredi dopoldneva spokojno idel v bližnji oštariji, srkal dva deei črnega in mirne vesti opazoval mimoidoče. i. Guzcii Ob koncu umazane vojne« v Vietnamu OLOB AD INDOKINO Kaj prinaša težko pričakovani pariški sporazum med Kissingerjem in Le Duc Thojem? 32 let je trajalo. 32 let krvi, spopadov in pomorov, ki so zdesetkali vietnamski narod ter spremenili deželo v en sam krater, podoben kotanjasti, razorani Lunini površini. Za dve generaciji domačinov sta pojma »mir« in »svoboda« samo lepi frazi, o katerih so slišali praviti svoje starše. Milijon učencev je namesto šolskega zvonca poslušalo sirene, ki so naznanjale, da je treba odvreči knjige ter steči v zaklonišče. Milijon fantov in deklet je desetletja dolgo gledalo, kako učitelj namesto kazalne paličice stiska v rokah puško. Zdaj so zbegani. Sporazum, ki sta ga v Parizu podpisala Amerikanec Kissinger in njihov predstavnik Le Duc Tho, jim ne pove ničesar. Ne znajo si predstavljati, da bi navaden kos papirja lahko karkoli spremenil. Šele polagoma, malo po malo, bodo razumeli. Do včeraj namreč ni nihče vedel, kaj jih čaka naslednji dan, naslednjo uro. Prišli so domov in našli kočo razdejano, starše, brate in sosede pa prerešetane z drobci bomb, ožgane od napalma, zmlete v brezoblično gmoto mesa in kosti. Ampak to je sodilo k življenju. Drugačnega ni nihče poznal, drugačno zanje sploh ni obstajalo. In vendar obstaja. Kaže, da ga bo v kratkem okusila tudi izmučena vietnamska mladina. Pogled nazaj Ob velikih, usodnih prelomnicah navadno najprej potegnemo črto pod obdobje, ki se izteka, ter naredimo obračun. Čim klavrnejši so rezultati, tem večjo težo imajo obetane spremembe. In rezultati vojn so zmeraj klavrni, grozljivi. V konkretnem primeru je statistika, ki sicer ne pozna čustev, nemara bolj pretresljiva kot poplava solzavih fraz. Kar poglejmo. 2e Francozi so zaslutili, da utegne biti zajetni, s pragozdovi obraščeni indokitajski polotok, ležeč na jugovzhodnem boku največje celine sveta, izrednega strateškega in gospodarskega pomena. Postal je, vsaj deloma, ena najvažnejših kolonij galskih petelinov. Vse do 2. svetovne vojne so zavojevalci bolj ali manj nemoteno vedrih in oblačili nad nemočnim ljudstvom Vietnamcev. Potem je nastopilo obdobje Japoncev, ki so se kot kuga razlezli čez četrtino zemeljske oble, prodrli v Mandžurijo, na Malajski polotok in v Indokino, nagnali v beg maloštevilne čete evropskih »zaveznikov« ter resno ogrozili Indijo in Avstralijo. Odkriti teror je rodil upor, kajti celo potrpežljiva-nrav orientalcev ni mogla več prenašati tlačenja. Revolucionar in komunist Ho Si Minh začne zbirati okrog sebe gverilce, ki uspešno vračajo udarce sinovom vzhajajočega sonca. Avgusta 1945, ko »nepremagljivo« japonsko cesarstvo kapitulira, zmagoslavno vkorakajo v Hanoi in teden dni pozneje, 2. septembra, razglasijo Demokratično republiko Vietnam. Ker ni točnih podatkov o žrtvah štiriletnega spopada — ocene so dokaj različne — bomo pač navedli približno številko: okrog 80 tisoč. A uvodnemu poglavju kronologije osvobodilnega gibanja je brž sledilo nadaljevanje. Japonce zamenjajo Francozi, ki nočejo o novi, samostojni državi niti slišati. Decembra 1946 zavzamejo Hanoi. Hrabri Ho Ši Minh pozove rojake k vsesplošnemu uporu, vendar ne zanemari diplomatske aktivnosti in pogajanj. Francija pa zavrne kakršnokoli možnost miroljubne• rešitve zapleta in poleti 1948 ustoliči cesarja Bao Daija, bivšega Hojevega sodelavca. Kitajska, ZSSR in njune zaveznice medtem uradno priznajo republiko, kar še bolj razbesni Pariz. Štiri leta trajajo boji. Agresorji počasi, toda zanesljivo izgubljajo tla pod nogami, dokler v odločilni bitki, maja 1945, ne izgubijo oporišča trikolorjev — Dien Bien Phuja. Ponižujoč poraz demobilizirane »gospodarje« prisili, da sedejo za zeleno mizo in v Ženevi podpišejo sporazum o premirju. Meja, ki loči demokratični Sever in ozemlje marionetnega saigon-skega režima, je potekala po 17. vzporedniku. Francoske sile so zapustile deželo in naredile prostor Victminhu. Nastopilo je zatišje. Ampak ne za dolgo. Dolga roka »strička Sama« Ženevskega dogovora, v katerem je stalo, naj bi najkasneje julija 1956 izvedli plebiscit o združitvi obeh Vietnamov, saigonska vlada ni podpisala. Mrzlično išče podporo v zahodnem bloku ter nazadnje pridobi na svojo stran ZDA. VVashington, obseden od protikomunislič-ne mrzlice in umetno podpi-hovane hladne vojne, z veseljem prevzame »pokroviteljstvo« ter jame uriti in opremljati Diemovo armado. Politika »dolge roke« dobiva otipljive . obrise: Južno Korejo, Južni Vietnam, Laos in Kam-bodžo so Američani vgradili v obroč iz jekla in topov, ki naj pomaga zajeziti širjenje rdeče nevarnosti ter ohraniti Ameriko varno in nedotaknjeno. Oktobra 1955 diktator Ngo Din Diem odstavi neodločnega cesarja Daija in uvede policijski sistem. Nasilje postane ustaljena praksa. Preganjani kmetje, obtoženi simpatizerstva s Severom, bežijo v gozdove in ustanavljajo odporniške enote. Sprva so še slabo organizirane in nepovezane, leta 1960 pa na osvobojenem ozemlju ustanovijo enotno Osvobodilno fronto Južnega Vietnama. Leta zahteva odhod tujcev (beri: Američanov), prenehanje neokolonializma in uvedbo demokracije. In že smo pri srčiki zapleta. Ko pentagonski šefi spoznajo, da FNO nI muha enodnevnica, da ji sami Saigoncl ne morejo do živega, pošljejo v Indokino posebej izurjene »svetovalce«, ki prevzamejo vodstvo vseh operacij. Toda akcije osvobodilnih sil so vedno pogostejše in vedno učinkovitejše. Splošno nezadovoljstvo, podkrepljeno s sovraštvom do krutega Ngo-ja, sproži znano »budistično krizo«; 1. novembra 1963 izbruhne vojaški puč, ki je deležen tihega blagoslova bele hiše. Diema ustrelijo, a brž se izkaže, da smrt zloglasnega šefa ni rešila ničesar. Nasledniki so enako nemočni in skorumpirani. Krivdo za uspehe gverilcev Američani zdaj prevalijo na DR Vietnam, ki menda zalaga Fronto z orožjem, hrano in ljudmi. Brž inscenirajo znameniti Tonklnški incident ter »v povračilo« bombardirajo vojaške maprave onkraj demarkacijske črte. Vietnamsko vprašanje hipoma preraste značaj lokalnih prask ter postane poprišče mednarodnih zapletov. Kitajci in Sovjeti odkrito podprejo revolucionarno gibanje. Mukoma doseženo odjugo v mednarodnih odnosih spet zamenja zmrzal. Niti štiriletna prekinitev letalskih napadov — od marca 1968 do januarja 1972 — ne prinese sprememb. Navzlic nenehnemu naraščanju števila ameriških vojakov (največ jih je bilo v Vietnamu konec leta 1967 — 500 tisoč), se sreča ni prevesila v korist »gostov«. Joluisonov naslednik Nixon zategadelj spremeni taktiko, vrže v ogenj najmodernejše dosežke uničevalne tehnike ter skuša iz zraka odločiti spopad. Na Vietnam pada smrtonosni dež, ki zemljo spreminja v razorano puščo. Fantomi in zračne trdnjave B-52 povzročijo pekel, kakršnega niso prestajala niti do tal porušena nemška mesta ob izteku pretekle vojne. Preobrat Potlej nastopi usodni preobrat. Vase zaljubljene uniformirane glave Amerike so spoznale, da ponosnega, neuklonljivega ljudstva ne bodo mogle zlomiti. Pravica in pogum sta premagala elektroniko. Svetovna javnost je ploskala trdoživim borcem in v doslej najmogočnejšemu valu protestov obsodila zve-rinstva super sile, dvoličnost družbe izobilja, krvoločnost varuhov zahodne hemisfere. Slavni pevci, igralci, politiki, filozofi in znanstveniki so ljudem odprli oči, slike o neštetih tragedijah prebivalstva so budile ogorčenje civiliziranih državljanov, resnica v najbolj neposredni obliki je pretresla vest človeštva. Ni-xon, spreten, preračunljiv in trezen politik, ki — tega ni moč zanikati — ima za seboj nekaj zares briljantnih dosežkov (omejitev tekme v oboroževanju, obisk Kitajske, navezava gospodarskih stikov z Vzhodom itd.), ni smel več oklevati. V Pariz, kjer so pogovori med predstavniki DR Vietnam in rcvoluciofl3 fronte ter ameriškimi '^^u niki obtičali na mrtvi tojj je poslal nemara najspi"^, šega diplomata sedanjosti: Henrvja Kissimgerja. »P1^ sati premirje in ohraniti .05 da]??*1 tednik - 9.35 Go- doni nlmu ~ 1020 Pli vas sk,ua ~~ 12-'0 Glasba franco- Km r-arih ^Jstrov — 12.30 don,r • 1 nasveti — 12.40 Po Vam!leir 1330 Priporočajo Setip. ~~ ^ S pesmijo in be-P°io P° „JuS°«lavi.ji — 15.40 l6.0n v/1^' °Pemi pevci — Vrt,1iak - 16.40 S knjiž-SEJS* ~ 17'10 7 nabavnim 17 20 r 111 RTV Beograd -DobiJ, mo v kin° - 18-15 W Sc °b isti uri — 18.45 otro^0^ ~~ 19'°° Lahko noč, sarnui ~~ 19-15 Minute z an-2'6.0oI Sm • bral0v A'vsenik -Lah ft '1Iilkin Lniversitv jaz/ Ba"d - 21.15 Za prijet- 21.30 Za- tor Ta radijska igra: Inšpek-°dda ?CS priPt>vedujc - 22.20 23.05 J<5 Za na^e izseljence — Hov; I ,nosniijo in plesom v D " 8oJlBi proSram strč>m Vvodni akordi z orke bota >.Metropw!c — 8.40 So na valu 202 12.40 Pa- fosl-"la ^Okov — 14.00 Od- I4.20 l7^°' kako pa mi ~" Stinr,, ansamblom Silva gla — J435 Glasbeni va- ritile Glasbeni v; fi.ln,s]~~" 15-35 Zabavni zbor . 16.05 n 8lasba in Še kaj — l6.4o Sanes smo ^brali — l7.4o i d nnam g'asbo — lnstrunienti v ritmu — Oddaja progresivne i8.00 •ki in tiska cp GorenJ-le i!8k KranJ, Ulica Mo" UrPJ jadeJa 1 — Naslov •ta iiŠ,Va in "Prave lila i a"J- Moše Pijade-vV' ~" lek- ™č. Pr« SDK leie^nju 51500-601-10152 -et0»l: glavni urednik, ^govorni urednik in 2l«ava 21-190. uredništvo '°35. novinarji 21-860, 0dH°.°8,asni i" naročniški n^Iek 21-194. - Naroč-30naj le*na 60 din, polletna ?0 ain, cena za 1 številko besPar" Mali oglasi: do 10 ično jamstvo, 38. preprost izraz za rakavico, kraj, kjer je ^"ogo rakavih obolenj, 40. prevozna ladja (ali vagon) za teko-goriva, 41. naslov nekdanjih kozaških poveljnikov, hetman. 12 1. satan, hudič, zlodej, 2. staro naselje v ltjetaslteni Zagorju v dolini reke Bednje, znano po kaznilnici, Plin S° zaprti naši. revolucionarji, 3. Anton Dermota, 4. Vani Pomežan z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevalo"' 5* napad na politično osebnost, 6. redni dohodek od tev je"e glavnice, 7. del voza, 8. oranje, 9. čolnarska priredi-sii,^ ekniovanje, 10. postopni razvoj, razvojni proces, 11. mu-razn s°dnik, 13. drevesna skorja, 17. večja znanstvena reli»r»Va' met,nar°dna pogodba, 20. zli duh v staroperzijski "ena , Ahl Jman- 23- glavni števnik, 25. latinski veznik, 26. sjtQ . zavod, 27. letni posek; državni proračun, 28. tuje žen-cn0 me' 3<*' Perzija, 33. enaki samoglasniki, 34. nadav, naplatak 1 dol8orePa papiga, arara, 37. Ladko Korošec, 39. Ivan • Rešitev pošljite do četrtka, 1. februarja na na-7 slov: Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na-Sradna križanka. Nagrade: 1.: 50, 2.: 40, 3.: 30 din. Smučarska vlečnica v Križah Lani je TVD Partizan Križe nabavilo prenosno 100 m dol-8° smučarsko vlečnico. Denar zanjo so poleg TVD prispevali še prebivalci Križ in taborniški odred Kriška gora. . zaradi letošnje skope zime 3e vlečnica začela obratovati sele pred nekaj dnevi. Člani TVD so jo namestili pri sta-r«m kopališču v Križah, kjer so že jeseni razširili in očistili smučišče. V prihodnjih dneh bodo vlečnico največ uporabljali udeleženci smučarskega tečaja. Ko bo snega za smučanje v Križah zmanjkalo, bodo vlečnico prenesli na Z*elcnico. Vlečnico je mogoče tudi podaljšati. V kriškem TVD že razmišljajo o nabavi 200-metrske vlečne vrvi. k. loterija srečke s so zadele sončnicami din 10 50 • 40 20 31180 600 89910 850 039670 5.000 541500 5.000 01 30 71 40 981 80 06731 800 36011 1.000 53111 800 76401 830 266401 5.030 32 40 3102 500 3672 200 01302 600 18302 1.000 20032 1.040 524912 10.000 83 20 303 60 6023 300 05023 600 45733 1.000 142293 10.000 4 10 18264 810 19744 610 87314 610 450524 5.010 25 30 845 100 10905 600 33235 1.000 146905 5.000 96 30 426 80 22426 880 28026 1.000 56386 800 83646 1.000 032816 5.000 7 10 33207 610 54147 610 72797 1.010 92897 810 319007 .5.010 , 48 20 58 20 26298 . 80Q 99038 600 245238 10.000 89 20 549 60 00749 800 51319 600 021329 10.000 170709 10.000 177139 5.000 579079 150.000- Prešernovo gledališče TOREK, 30. januarja, ob 19.30 za red PREMIERSKI — Bealco-Ruzzante: VDOVA IZ ANCONE — gostuje SNG — Drama iz Ljubljane Tečaji za šolarje V pol|etnih šolskih počitnicah bodo v vseh krajih jeseniške občine organizirali smuča'ske tečaje za šolske otroke. Mladi tečajniki bodo morali plačati 20 dinarjev, tečaji pa se bodo začeli v ponedeljek. D. S. V KRANJU Zupančič Anton in Debeljak Lidija, Lukanec Milan in Bc-nediČiČ Bernarda, Gubic Bernard in Gorišek Marija V ŠKOFJI LOKI V TRŽIČU Meglic Marjan in Mihelič Ivana-Sonja V KRANJU Čolnar Jožeta, roj. 1900, Plešnar Neža, roj. 1897, Repa n še k Lovro, roj. 1903, Ma-rega Alojzija, roj. 1905, Bečan Jože, roj. 1905, Zupane Štefan, roj. 1895, Šmuc Anton, POJ. 1909, Omejc Marija, roj. 1884, Želcznik Jože, roj. 1898, Vidmar Marija, roj. 1899, Okorn Frane, roj. 1894 V ŠKOFJI LOKI Kalan Alojzija, roj. 1905 V TRŽIČU Toporiš Margareta, roj. 1905, Bec Alojzij, roj. 1909 trzn* pregled KRANJ Solata 8 do 10 din, špinača 12 din, korenček 4 din, slive 8 din, jabolka 5,50 din, pomaranče 8 din, limone 12 din, česen 18 din, čebula 5 din, fižol 10 do 12 din, pesa 4 din, kaša 8 do 9 din, med 25 din, hruške 8 do 9 din, žganje 25 din, radič 18 din, 1 ajdova moka 8 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,20 do 1,40 din, surovo maslo 24 din, smetana 18 din, orehi 70 do 80 din, klobase 12 din, skuta 10 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2 din TRŽIČ Solata 7 din, korenček 7 din, jabolka 7 din, limone 8 din, česen 20 din, čebula 6 din, fižol 13 din, pesa 5 din, kaša 8 din, peteršilj 8 din, zelena 8 din, ajdova moka 8 din, jajčka 1,10 do 1,30 din, smetana 16 din, klobase 16 din, skuta 8,50 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 6,50 din, kisla repa 5 din, krompir 2 din, koleraba 8 din, žganje 30 din Dežurni veterinarji: od 26. 1. do 2. 2. Jože Rus, Cerklje tel. št. 73-115; od 2. 2. do 9. 2. Anton Bcdina, Kokrica, tel. št. 23-518; od 9. 2. do 16. 2. Bogdan Ce-puder, Kajuhova 23, tel. št. 22-994; od 16. 2. do 23. 2. Jože Rus, Cerklje, tel. št. 73-115; od 23. 2. do 2. 3. Anton Bcdina, Kokrica, tel. št. 23-518. globus POGOVORI O STRAZISCU pa šc o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (7. zapis) Preden nadaljujemo opis življenja in dela slovi lega stražiškega rojaka arheologa Val terja šmida, bo prav, če Se kaj povemo o svetem Jerneju, ki mu je slražiška cerkvica posvečena. Resda ni naš namen obnavljati svetopisemske /.godbe, toda za umevanjc starih Cerkvenih umetnin je ta vednost le potrebna. Kar pomislimo na dragocene slovenske gotske laske, katerih vrednost je nadčaso'vna in tudi sodobnemu človeku nadvse mila. Saj predstavljajo te freske del naše kulturne dediščine! Apostol Jernej, ki mu je bilo nekoč zaupano Stražišče v zavetništvo, je po Kristusovi smrti potoval po Armeniji in Indiji, da bj tamkaj oznanjal evangelij. Po legendi sodeč pa je Jerncjevo poslanstvo bilo le kratkotrajno. Okrutni vzhodnjaki — že dolga tisočletja se jih drži grd sloves, da so pravi mojstri Za mučenje jetnikov — so Jerneju živemu odrli kožo s tele a in mu naposled odsekali še glavo. Zgodovinski vi- ri pa praivijo, da je nemški cesar Oton III. dal pripeljati apostolove koščice v Rim in jih shraniti v cerkvi sv. Jerneja, ki jo je cesar sam zgradil na otočku sredi reke Ti« bere. ' , ' Arheolog Val ter Šmid, o katerem smo začeli pripoved v prejšnjem Glasu, je sicer stražiški rojak, pravzaprav Gaštejec. Tu je bil rojen, tu je preživljal svojo mladost, tu je še njegovo sorodstvo. Ni pa potomec staroselcev. Rod Valterja Šmida izvira po očetu iz Selške, po materi pa iz Poljanske doline. Priimek priča, da so biLi Šm i davi predniki nemški priseljenci škofjeloškega gosposLva. Toliko le mimogrede. In še to: pravo krstno šmidovo ime je biLo Franc. Ime Val ter si je nadel šele v benediktinskem samostanu v Admontu. Vsekakor pa se kot menih, pater Valter, ni posvečal le pobožnim premišljevanjem in molitvam. Kmalu po vstopu v strog red je naš rojak postal pomočnik bibliotekarja ondotne bogate knjižnice. In tako se je zače- lo njegovo zanimanje za zgodovino. Čebelarstvo, ki smo ga omenili v prejšnjem zapisu, je bilo šmidu scve bolj v razvedrilo, danes bi rekli: za rekreacijo. Ker pa je bil Valter Šmid temeljili mož, je tudi svoje veselije do čebel jemal močno resno. Kjerkoli je dlje časa stalno prebival, v Admontu, v št. Pavlu, v Ljubljani in naposled v Gradcu, je v svoje duševno razvedrilo gojili čebelice. Poleg popolnoma strokovnih člankov, se je Šmid kot prvj lotil slovensko. nemškega čebelarskega izrazoslovja. Napisati je studiozno delo: »Zbirka čebelarskih izrazov« (1. 1903). Tu je napa-bei'koval kopico besed iz spisov Antona Janše pa tudi iz Levstikovega »Bučelstva«. In potem, ko je že zaipustil samostanske zidove, je 1. 1904 naipisal lirično nadahnje-no črtico »Kadar se žita skla-se in pozlate«. V njej je na diskreten način podal tudi nekaj svojih subjektivnih življenjskih izkušenj. Odkrit o-srečno je povedal, da so tudi njega — kot pred stoletjem Valentina Vodnika — gnale muhe v samostan. A da ga je uka želja speljala spet nazaj v svet. FERT CARNIOLA VIROS aiko je rekal slovit nemški učenjak za našega rojaka: da Kranjska res rodi može. In za VaKerja Šmida bi lahko celo rekli, da je bil zaradi svoje skoro nadčloveške' delavnosti in marljivosti — mož in pol! Kajti še preden je popustil pravo na dunajski univerzi, je že veljal za agiilnega društvenega delavca. Kot visoko-šolec je bil član akademske »Slovenije« in eden od vodilnih funkcionarjev ferialne organizacije »Sava«. V 1. 1899 se je oglasil v Ljubljanskem Zvonu z zanimivimi »Doneski k slovenski slovstveni zgodovini 18. stoletja«. Tu je kot prvi poročal o dotlej še neznanem nem-ško-slovenskem slovarčku iz 1. 1789. Potem se je obrni,] še k našemu protestantskemu slovstvu in napisal v Muzejskih izvestjih (1. 1904) študijo »O nastanku in izdaji Dalmatinove biblije«. pot v znanost Na splošno manj znano dejstvo je bil Šmiidov prestop iz admontskega samostana (Admont je mestece ob reki Enns na severni štajerski meji) v benediktinski samostan v št. Pavlu v Labotski dolini na Koro- škem. Zaradi bližine se je brž vpisail na filozofsko fa' kulloto graške univerze, se povsem posvetil ' Studij*? zemljepisa, zgodovine in arheologije. V jeseni 1. 1904 jf biij Valter šmid promoviran za doktorja filozofije. In njegova znanstvena pot Je poslej zavila strmo navzgor. Promotor dr. Arnold Lil-schin, mož slovenskega p°" rekla, je dal m i a de m u doktorju za popotnico latinski rek: »Terret labor, aspiee praemium!« (prost prevod: naj te delo ne oplaši, saj na' posled pride nagrada!). L. 1905 je dr. Valter šmid poslal kustos v ljubljanskem deželnem muzeju. Z vso vnemo se je mož lotil urejevanja zbirk, posebno arheoloških in etnografskih. Narodnopis-no zbirko je še posebno obogatil z nakupi številnih ljudskih noš, panjskih končnic, preslic in drugih predmetov podeželske dejavnosti. gorenjski kraji in ljudje 41 Matjaž Žigon DRUGO ROJSTVO Dan se je delal, ko sta gibčni Blisk, z razcve-tenimi zvončki za titovko, utrgal jih je bil nekje med potjo čakajc na počasneža, in Aleš, ki jc od utrujenosti povešal glavo, po dobri uri pešačenja skozi gozdove prišla do samotne domačije pod vrhom, ki se je le za spoznanje dvigal nad visoko planoto. Tod okoli Aleš ni še nikoli hodil, od enolične poti izgubljenega ga je sprememba pritegnila in z zanimanjem si jo je ogledal — prvo kmetijo, prvo vsakdanje človeško bivališče po dolgih treh mesecih odrezanosti od sveta! Iz velikih, zelenih kamnov zidano gospodarsko poslopje vzdolž poti sc je na svojevrsten način, stopničasto naslanjalo ob breg. V spodnjem delu stavbe, levo, je bil vhod v hlev. Od tod jc priha-jalca pozdravljalo prijazno mukanje. V zgornjem delu, desno, vrh dovoznega klančka nad kamnito škarpo, pa je bil vhod v skedenj. Tam je veselo ropotal nekakšen stroj. Za tem poslopjem — visoka hiša, tudi vsa iz pravokotno obsekanili kamnov, s skodlasto streho, s katere se je iž dimnika domačnostno kadilo — kar z desetimi okni * čelu je izpod skalnatega pobočja zvedavo in dobrodošlo obenem opazovala prihajalca. Malo dalje, levo, pod rahlo vzpenjajočim .se dvoriščem, se jc šopirila enako grobo zidana, bahava kašča; sredi dvorišča je rasla stara, gostoljubna lipa, s klopjo ob deblu; in ko sta zavila okrog vogala hiše. proti vbodu, sta zagledala šc pritlično ga? stftfika bajtico, ki se jc v nasprotnem kotu dvo-riiČa sramežljivo stiskala ob grič. Sem in tja po dvorišču in iz stavbe v stavbo so hodili borci, oblečeni enotno v šc ric dosti rabljene angleške uniforme, po večini brez orožja pri sebi, nekateri celo neopasani. Na prvi pogled lahko uganeš, je pomislil Aleš, da se jc tu nastanila kaka zaledna edinica, oziroma njen štab — saj se obnašajo, ko da so precej ni varnem! Da, tu bo najbrž tisto področja, kjer me pričakujejo, kjer bom tudi jat bival, delal! — Tak tovariš Aleš — tamle notri, iz veže na desno, jc komanda! je kakor v potrditev te domneve spregovoril Blisk in soprišlecu pokazal na vhodne duri hiše. — Ja — še večkrat se bova tule videla! jc dodal, vendar v takšnem omahujočem tonu, ko da si ni povsem na jasnem, kakšen pravzaprav naj bo odslej njun medsebojni odnos — kajti od tega časa Aleš zanj ni bil več njemu zaupan bivši ranjenec, ampak visok brigaden funkcionar; tudi mu jc že prijateljsko podal roko — pa ga zatem še strumno po vojaško pozdravil z desnico, iztegnjeno ob kopitu puške. Nato pa je gol ob rad i dečko z moškimi koraki odšel v bajto onkraj dvorišča, najbrž k sanitetnemu referentu področja. Aleš, preveč vzburjen, da bi pripisoval važnost obliki ali sc spomnil celo kaj reči kurirju v slovo, je vstopil — mimo stražarja, ki ga pa ni ustavil, morda zato, ker je poznal spremljevalca, morda pa tudi iz gole nemarnosti — v mračno vežo, kjer se je tako kot zunaj mudilo več moških v uniformah, ter skozi vrata v dnevno sobo, v hišo. Izredno velika je bila ta soba, sicer pa takšna, kot vse hiše na tem koncu: v enem kotu krušna peč s klopjo in zapečkoma, zraven nje kolovrat, onkraj vrat v kamro stenska ura na uteži, nato mesilnica, pa javorova miza s klopmi v drugem kotu — za javorovo mizo, zraven okna, ob daljši strani, je sedelo dekle suhljatega obraza in dolgih, a bolj redkih, zaniaščenih las, oblečeno v angleško vojaško bluzo; ob šc prižgani lojen ki, nataknjeni na kovan svečnik, ki jc stal na mizi, je edino s kazalcema nekaj tipkala na prenosen pisalni stroj. Čelo je imela nabrano — česar Aleš od daleč sicer ni razločil — je pač morala napenjati vse moči, da je dohajala narek. Narekovalec v modrikasto zeleni uniformi pa je ta čas stal sredi hiše, s širokim hrbtom obrnjen proti prišlecu, in govoril je s tistim značilnim, polnim, zvenečim baritonom — seveda, komandant Vanja! Aleš je zaprl vrata za seboj in zahrkal, nasmejanega obraza, pričakovanje. Vanja se je obrnil in ko je uzrl ozdravijenca, so se tudi njemu oči zasvetile in na licih sta se mu prikazali jamici. Drug k drugemu sta stopila, nekaj prisrčnih -be- sed v pozdrav, nato pa se je Aleš usedel na ma-cesnovo klop pri peči. Čeprav se je počutil, zlasti odkar je stopil z mraza v zakurjen prostor, ko skala težak in ga je mučil hud pritisk v glavii mu jc dobra volja vendar premagovala te težave. Vanja ni in ni mogel odtrgati oči od njega -*» kakor jib ni bil mogel takrat, ko je Aleš po dolgem času s povsem povito glavo, zelen, betežen prvič vstal iz postelje — na kar se je precej spomnil. Drži, tudi pot, četudi ni predolga, ga je zdelala, sc jc zavedal — ali po bič sc je, se je pd pravil — popravil, da ne bi bil svoj čas nihče kaj takega pričakoval...! In komandant jc bil mož beseda in ni pozabil na obljubo. Poslal jc administratorko po šefa intendanture in orožarja. Suhlja se je kmalu vrnila v spremstvu ritastega moškega, nezdravo zabuhlih lic, v uniformi, kot uiiti, zapeti do zadnjega gumba. Udaril jc s petami, salutiral in sto-1 pil v pozor, a z glavo nekoliko sklonjeno naprej in z nasmeškom uslužne podrejenosti na ustih, čakajc na zapoved. «— Preskrbi temule tovarišu Alešu uniformo po meri, škornje in angleški plašč — rok: v treh dneh «-* razumel!? jc odsekano ukazal komandant. — Razumem, tovariš kapetan, uniformo, škornje, plašč! Plašč dostavim čez eno uro iz skladišča! Za uniformo in škornje . . . odpel jc spodnji desni žep na suknjiču, potegnil ven beležnicO in svinčnik, nekaj urno načečkal, prestavil indigo in spet načečkal, iztrgal oba prvopisa, se približal klopi pri peči in ju z gibom roke, polnim laska-vosti, izročil Alešu, presenečenemu ob tolikšnem dvorjenju: — Izvoli, tovariš, nakazili za krojaško in čev-ljarslco delavnico — na sosednji kmetiji sta, kurir mojega odseka ti bo pokazal pot! Spet se je obrnil proti komandantu, udaril s petantt in salutiral, sc zasukal na peti in prstih ter odkorakal.. Za njim je prikrevsal v sobo zanikrno kocinast osivec s potlačenim nosom in z bulo, za lešnik veliko, na levi strani brade V pozdrav jesle neka.) nerazumljivega zamrmral ter v malomarni drw Obstal pred komandantom. sem jo Mrzlo, megleno jutro. Brez sonca. Zdi se mi, da sem sama, samcata na ulici, toda če pozorneje pogledam, vir diim vse polno ljudi. Nekateri mrzlično tekajo za vsakdanjimi opravki, drugi živčno Pogledujojo na uro, tam se »Prehaja dekletce in si ogleduje pisane iziložbe ... Premišljujem. Zdi se mi že dolgo, nesikončno dolgo, odkar sem jo videla. Nevede Sva s top idi druga pred drugo in si pogledali v oči. Nisva sc poznali. Bila je oblečena v temno rjavo vetrovko, ki je, segaj <>c Ji do pasu, izvrstno Teloh, počakaj! Teloh sc je prebudil pod mehko odejo. Zdelo se mu |e tako toplo! Da ne bi prebudil svojih bratcev, je polhoma pokukal iz posteljice *n kako sc je začudil, ko jc zagledal svoje bratce v belih smicah. »Saj to ni mogoče, kje jc še pomlad!« si jc mi- slil isle r sevccla' otroci bodo tem novo|L"tno jelko in pri m ugledali tudi nas. Prav fjtovo bo kdo stegnil roko in izglebel In tako bomo Srh-teli pod iclko- mlajšift1 Čez • Svctoval> naj ostanejo sz zimo kar v posteljicah. Pomladi jih bodo žc našle aSi otro§ke roke in jih s'e materam in starim za-^enim ženicam.« ^era Ferjan, 5. b r., osn. |ole Stanka Mlakarja, Šenčur kazala zadnji krik modnih ustvarjalcev. Roke so ji tičale globoko v žopih Bcavbojk, ki jih je zaključeval šiirotk rjav pas. Ni&dki čevlji so zvedavo kukali izpod spodaj širokih hlač. Okrog vratu je imela zavezano modro ruto. Svetlo rumen puli je kazal kombinacijo trenutno modernih barv. Na črnih laseh ji jc počivala rjava, usnjena čepica. Njene modre oči so iskale med množico nakaj lepega, nevsakdanjega. Ob srečanju sva se zmedli, pa sva vseeno nadaljevali vsaka svojo pot. Z nekim čudnim občutkom sem pozabila tudi na vsakdanja — dober dan. Sedaj nisem več sama — z menoj je spomin. Spomin nanjo, ki je kot izgubljena tavala med v;'.dan jo množico na ulici. Morda sem tudi jaz tako hodiJa, le da se nisem zavedala. Koliko je takih mladih ljudi po svotu! Svet hoče biti moderen v vsem. Toda ali ni ravno ta svet vzgojili tudi svojo mladino? Zakaj se torej odvrača od nje? Tavala je po ulici. Iskala jc nekaj . . . Moderno dekle, ki je sito zabav, je iskalo v svetu nekaj, kar ji nihče ni mogel dati. To, kar svol ni zmožen dati, saj tudi sam nima. Zdela se mi je sama, zavržena. Toda, kdo jo je zavrgel? Morda starši, ki so jo tako moderno oblekli? Morda. Mogoče so mislili, da je s tem žc srečna in zadovoljna? Da je vse prav in dobro? Marta Klanjšek, 8. a r., osn. šola Matija Valjavca, Preddvor Bilo me je strah bijJay »sakega izmed nas je ter' ij večkra,t strah. Neka-nel! • Uvanj v šoli. To J.0 prec* dvema letoma. Pajm *ica nam 'e daJa na Vs 1Ct naučili i sc pesmico. 0 t,r>eve pred izpraševa- Nenavadno množenje 3 X 37 = 111 6 X 37 - 222 9 X 37 = 333 12 X 37 = 444 15 X 37 - 555 18 X 37 = 666 21 X 37 - 777 24 X 37 = 888 " X 37 = 999 njem sem bral ničvredne knjige, povrhu tega pa šc po malem igral nogomet. Dan izpraševanja je prišel kot bi mignil, pesmica pa je ostala le v knjigi, niti prebral je nisem. Šele v šoli sem se spomnil te obveznosti. Toda, biilo je prepozno! Medtem ko so sošolci pridno ponavljali, sem sc jaz zanašal na edino upanje; mogoče pa le ne bom vprašan. In to mogoče sem kmalu spremenil v trden sklep; se bom žc nekako »izmazal«. Že polovica razreda je bila vprašana. Srce mi je močno bilo, v obraz sem bil zelen in na stolu sem se nenehno presedal. »Naj vstane, prosim, hm, no, pridi, ti!« je dejala tovarišica. Le polovico mojega priimka je izgovorila, več ni mogla. V istem hipu je namreč zazvonilo in pri sebi sem že delal trdne sklepe, da se bom naslednjo pesmico naučil. Marko Meglic, 7. a r., osn. šola Matije Valjavca, Preddvor Tišina v zimi Gazim po globokem snegu. Vdira se mi do kolen in snežinke naletavajo. Mraz je... Zebe me, vendar tega ne občutim. Ozrem se . .. Okrog mene polje, na polju pa gruča snežakov z lonci na glavah. Pridem bliže... To niso snežaki, to so smrečice, ki se okrašene z ivjem in snegom lesketajo v zimskem soncu. Občudujem, vendar ne verjamem ... ... ne verjamem, kako more narava vse to ustvariti v eni sami noči. Gozd v daljavi žari v mavričnih barvah. Na robu gozda je hišica ... Nikogar ni... Tišina . .. ... samo zamolkli koraki v snegu in snežinke, ki nate tavajo. V daljavi se čuje... ... čuje se morda izgubljen ptič, ki kliče, da bi se ga kdo usmilil. Glasu ni več ... ... morda tam leži zasneženo trupelce in kmalu bodo samo kosti.. . Gnezdo je zapuščeno . .. Nikogar ni daleč okrog mene. Strah me je ... . . . strah? Zakaj strah, ko pa ni nikogar? Sprostim se. Zopet hlastno požiram . . . ... z očmi požiram lepoto, ki z vsem bliščem žari v zahajajočem soncu. Pred menoj hribi... .. . kopljejo se v škrlatni barvi zadnjega pozdrava sonca. Zjutraj se bodo zbudili in nadaljevali svoje življenje. Gorazd Mršič, 8. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj e boste verjeli, toda to sem biSa jaz Bilo je lani. V šoli mi malica ni teknila, zato sem zavila kos kruha namazan z maslom v papir. Med potjo mi je roka kar sama segla po kruhu in ga vrgla za grm. Prišla sem domov. Kot vsak dan sem tudi takrat prelistala časopis. Na fotografiji sem ugledala vietnamskega otroka. Zdrznila sem se. Za hip sem zaprla oči in z roko segla v lase. Ta preprosta, Nesreča »Ali bi rada hodila na smučarski tečaj?« mc je vprašala mamica. »Seveda bi«, sem brez pomišljanja odgovorila. Zc takoj drugi dan sem se šla vpisat. Doma so mi kupili smuč. in nove pancerje. Tečaj sc jc začel v zimskih počitnicah. Prvi dan sem velikokrat padla, saj sem bila prvikrat na smučeh. Ob vaji pa jc šlo bolje. Kmalu sem se upala peljati že z vrha hriba. Toda, joj! Nenadoma se je smučka zarila v moker sneg in padla sem. V nogi sem začutila rezko bolečino. Zajokala sem. Odpeljali so mc domov, poklicali rešilni avto in me odpeljali v bolnišnico. Domov so me pripeljali z belo nogo. Cez nekaj dni sem morala na pregled. Tam so mi slikali nogo in ko jim jc mamica povedala, da mc včasih boli tudi druga noga, so mi pregledali še to. Ugotovili so, da je zlomljena. Noge sem imela v mavcu enajst tednov. Ko so mi ga sneli, sem se morala učiti hoditi kot majhen otrok. Sedaj bi-*e že rada smučala, pa pravi mamica: »Ali še nisi imela dosti? Če bi se rada še enkrat polomila, se pa kar smučaj « Irena Levak, 5. r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas majhna fotografija je v meni obudila sočustvovanje z lačnim otrokom. Strmela sem v sliko, sliko polne groze. Ob pogledu na malega okostnjaka sem se spomiula na zavržen kruh. Deček se mi je zdel brez življenja, v očeh sta bila le dva živa ognja, polna upanja in vere. Kako srečen bi bil otrok s fotografije, če bi imel en sam kos tistega mojega zavrženega belega kruha! Tedaj pa so mi po licu polzele solze, solze in padale na papir in ga zmočile. Greh, da sem odvrgla kruh, pa s tem ni bil opran. Začelo je deževati, debele kaplje so trkale na okno in mi naročale, naj grem po kruh, po tisti kruh namazan z maslom. Stekla sem iz stanovanja in hitela po stari, znani poti do grma, pobrala namočen kruh in ga odnesla domov. Sem s tem dejanjem komu koristila? Nikomur. Otrok je bil predaleč, da bi mu lahko ponudila ta košček kruha. Meni pa je bilo lažje. Vest se mi je umirila in občutek, da sem vsaj malo popravila napako, da mečem stran kruh, ki ga po svetu primanjkuje, mi je napolnil srce. Mateja 2gajnar, 8. a r., osn. šola Matije Valjavca, Preddvor šolskih klopi Biser sreče Tam v vesolju velikem prostranem, sonček se sladko smehlja, ko po lunci se pogled mu sprehaja. A ko na zemljo se ozre, se razžalosti, ko zagleda tolk' ljudi, ki žalost jim smehljaj kali. Ko sonček gleda te žalostne ljudi, pri srčku se mu milo stori, par solzic na zemljo spusti. Pa niso to navadne solze, to biseri so pravi. Padajo, padajo sončkovi biseri na zemljo, padajo v srčeca žalostna, na ličeca pričarajo smehljaj. A mnogo je takih ljudi, ki žalost jim smehljaj kali, pa vendar biserčkov ne vidijo, neepazno mimo njih drse, kol milni mehurček se razprše. Ko sonček, dobri mož, zagleda te ljudi, ki biserčki mimo njih so šli, še par solzic izpusti. In solztce, ti žlahtni biseri, spet padajo, padajo v srčeca žalostnih ljudi, ki kdo ve kaj, smehljaj jim kali. Biseri do srčec priplavajo, črno zaveso žalosti poteptajo, in ljudje, zdaj prav srečni vsi, prav žlahtno se smehljajo, saj sončkova solzica, ta Žlahtni biser, vredna je več kot tri zlate gore, saj moč tako ima, da človeku srečo da. Dragica šeško, 6. a r. osn. šole Piedoslje kotiček za ljubitelje cvetja Piše ing. Anka Bernard za Zemlja sobne rastline Kmalu bomo spet začeli sejati enoletnice za'okna in balkone ter presajati pelargonije in druge okenske in sobne rastline. Silili borno gomoljaste begon je, sadili potaknjence pelargonij in drugih rastlin, da se bodo do meseca maja že bujno razbohotile in zacvetele. Uspeli bo v mnogočem odvisen od skrbne vzgoje in posrečene sest&ve rastlin, veliko pa tudi ob substrata, v katerega bomo rastline sadili. Običajna vrtna zemlja ni primerna za sobne rastline in lončnice, ker se ob stalnem zalivanju zbije in ima premalo hranljivih snovi. Za lončnice uporabljamo posebej pripravljeno zemljo. Za pripravo te /emlje uporabljamo ruševko (zemljo iz preperelih kompostiranib travnih ruš), gnojevko (zemljo, ki nastane s preperevanjem hlevskega gnoja), lislavko (i/, listja), kompost in še nekatere druge substrate, ki jim primešamo šoto ali mivko. Šoto danes vse bolj upora1)!jamo, ker je idealni substart za gojitev rastlin, vendar jo mešamo z. drugimi substrati. Šota izboljšuje vpojnost za vlago, ki jo dolgo in počasi oddaja rastlinam. Zemlja je rahla, odcedna in zračna. Korenine rastlin pa se najhitreje razvijajo le v rahli in zračni zemlji, ki pa mora vsebovati dovolj hranljivih snovi1. Za sajenje večine rastlin bo primerna mešanica dobre kom-postnice in šole. Na eno. vedi o zmesi (10 litrov) primešamo še 3 dkg mešanega gnojila npr. nilrotoskala. Izkušnje kažejo, da je tak substrat odličen za gojenje sobnih in okenskih rastlin. Šota v določeni meri uravnava tudi talno klimo. Rastlinam enakomerno oddaja mineralne snovi, blaga huminska kislina, ki je v šoti, pa blaži škodljivo delovanje apnenca v trdi vodi, s katero običajno zalivamo. S tem preprečimo škodljivo rume-nenje — klerozo listov pri nekaterih občul ljivejših rastlinah. Šota sc dobi v balah, pa tudi v manjših primernejših zavitkih. Ce nimate vrta, je najbolje kupiti ustrezno mešanico zem ljc v vrtnariji ali cvetličarni. Maska iz kvasa Kvas je že staro znano le-potilno sredstvo. Če nismo zadovoljni s poltjo, če imamo mozoljčke, potem poskusimo nekaj tednov vsak dan uživati malo kvasa. Uspeh nc bo izostal. Za normalno in za mastno kožo pa je maska s kvasom še posebej pri- Zakaj nc bi bile tudi prijemal ke za vročo posodo kar najlepše. Pomečite proč stare krpe, s katerimi si sedaj pomagate v kuhinji, in urežltc iz platna kuhinjsko rokavico s palčnikom. Podloga je lahko tanka plast iz penaste gume. Rokavico boste imeli še rajši, če bo hrbtni del izvezen z barvasto nitjo. Mož ženi: »Drugič, ko se bova sprla in boš zaradi tega šla l: materi, me prosim, vzemi s Sfiboj, da bom vsaj enkrat nekaj poštenega jedel!« merna. Kvasova obloga pobere koži odvečno maščobo, kožo očisti in jo napravi žametno mehko. Kos kvasa zmehčamo z žlico mleka in zmešamo, da dobimo pasto. S tein namažemo obraz, razen predela okoli oči, in pustimo 20 minut. Speremo z mlačno vodo. Vera J. iz Kranja — Doma imam plašč midi dolžine. Kroj plašča sem vam v pismu narisala. Rada pa bi ga nekoliko spremenila, samo ne vem, kako. Morda bi poskusila s krznom. Kaj mislite vi? Marta — Zamisel o kombinaciji s krznom ni slaba Narisala sem, kako si to kombinacijo predstav I j.i m jaz, upam, da vam bo vi družinski pomenki Musaka iz kislega zelja Potrebujemo: 3 dkg masti, 1 kg kislega zelja, 3 dkg pre-kajene slanine, 1 čebulo, pol kg svinjine aH govedine, sol, poper, česen, maščobo za kozico, del smetane, jajce. Na masti prepražimo zelje in ga nekoliko dušimo, vendar ne do mehkega. Na kocke zre/ano slanino razpusti- mo, prepražimo na njej sfr sekljano čebulo in zmlet0 meso, solimo, pop ramo in dodamo strt česen. V namazan pekač vložimo plast zelja, n3' to plast mesa in spet p':v;t zelja. Vse polijemo s smet* no, v kateri smo razžvrklja'1 jajce tor pečemo v pečici p0' ure. Na smučanju Morda ste med tistimi srečnimi Ljudmi, ki bodo del dopusta preživeli na smučanju ter bodo ob povratku z zdravim videzom in zagorelo kožo zbujali zavist med tistimi, ki prisegajo le na poletne počitnice. Za vse, ki se letos prvič odločajo za kaj takega, nasvet ali dva, da nc bo naglušen je za bivanje v naravi splahnelo že po dveh dneh. Pred mrazom si zavarujemo vse telo, le obraz ostane vedno izpostavljen hladu, vetru, snegu in soncu. Zato je treba kožo na obrazu zavarovati. Medtem ko se za mastne kože ni bati, pa lahko sonce in mraz napravita veliko škode posebnp suhim kožam. Zato naj bo v popotni torbi dovolj velika tuba vlažne kreme, da jo boste nanesli na kožo zjutraj in po smučanju. Preden pa si pripnete smuči, si obraz zavarujte še s kremo za sončenje, oljem, mlekom ali v kaki drugi Obliki Nd teh kremah je navadno tudi označen faktor zaščite. Naj ne bo prenizek, v želji, da bi kar najhitreje zagoreli. Ožga-lo vas bo v hribih tudi takrat, ko se bo sonce skrivalo za oblaki. Dobro je, če ši okolico oči namažete ttittl čez dan s posebno kremo Z& nego kože okrog oči. Kozmetiki priporočajo, da si krčmo za sončenje obnavljajte vsaki dve uri. Po smučanji1 si to zaščito lahko sperete in- kožo namažete z vlaž.nO (hidratantno) kremo. RdeCV lo za ustnice na smučanji1 raje ne uporabljajte, pač Pa ustnice zavarujte s posebno kremo, ki se dobi v lekarni-Čez noč naj bo na očiščen1 koži plast hranljive mastni kreme. KAVA i VIL A. Za spretne roke Stara karirasta bombažna obleka, ki ste jo mislili še pred poletjem dokončno zavreči, Je kljub temu lahko še koristna. Z malo spretnosti lahko sešljete, če ste vsaj malo vešči šivan-ke, imeniten bluzon za vašo najstnico. Nosila ga bo k hlačam in čez enobarvne puloverje za doma ali za šolo. če na komol-ce prlšljete še enobarvne zaplate, bo bluzon še posebno imeniten. Splošno gradbeno podjetje Tehnik škofja Loka, Stara cesta 2 razpisuje za torek, 30. januarja 1973, 00 8. uri javno licitacijo ža prodajo: BETONSKEGA MEŠALCA 2501 SKIP 2 BETONSKIH MEŠALCEV 250 1 FAGRAM GRADBENEGA DVIGALA GD 4 SKIP GRADBENEGA DVIGALA GD 2 SKIP GASILSKE ČRPALKE SORA KLIMATSKE NAPRAVE CEROTERM, TIP T-320 KOTLA ZA CENTRALNO KURJAVO ŽELEZOKRIVSKI STROJ REMA STROJA ZA OMETA VANJE TURBOSOL KOTLA ZA CENTRALNO KURJAVO, 70.000 kcl TELEFONSKE CENTRALE, SATC 4/30 Licitacija bo za družbeni in zasebni sektor. Cestno podjetje v Kranju Kranj, Jezerska c. 20 razpisuje delovni mesti 1. vodje splošnega sektorja (reelekcija) 2. vodje komercialnega sektorja p°goji: P°d L: zahteva sc visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 5 let prakse; 0 2.: visoka strokovna izobrazba ekonomsko ko-rnercialne smeri in 5 let prakse, ^^aidati za razpisani delovni mesti morajo imeti ono nAZa-C':'s'a ;» Senluiska gora 14 Prodam 120 kg tefl PRAŠIČA. Praprot na F; 10. Cerklje P SKi reč ter B0! P sto za Ste ski ra? PO jev I Za °g 1 K( Se *U U k< T, Prodam PRAŠIČA za *-a Praprot na Polica 18, Cc<\ \ Prodam PLUG obračajj. ] in 400 kg semenskega K*1 \i PIRJA cvet ni k. Lahovče ^ Cerklje , > Prodam KRAVO s tel«'*} . Zg. Brnik 73 Prodam PRAŠIČA. 12, Šenčur Ugodno prodam enodS KNJIŽNO OMARO, Dlv in OBLAČILA za fanta v oglasnem 5 Ve';. let. Naslov del k u Prodam PRAŠIČA za te-ml in SLAMOREZNICO Struževo 7, Kranj t j Ugodno prodam STR0* f pomivanje .posode. Zavrr Kranj, 1 ORtšJčeva 30 Prodam krmilno PESO REPO. Voglje 38 riti" rt i? Olševek 49 Prodam mlokarico, KRAVO. d. Kranj 489 2akolPlM polovico KRAVE za d.viL ' Naslov v oglasnem od-437 40 kg »ŠPEHA«. j^upim K0rce Marija, °Kebc7ova""20 ^ranj Infn m FIAT 75°- lct- 1969-formacije tel. 24-615, Kranj letnit i karamboliran R 10, Plet o ' Po dc,ih a,i kom" tek '• Cd vsak tQrek, čctr-Pri v PCtek od 15- ure dal'° lešk, °Vaču Jožu, Lesce, Ta- a 6 Poceni 439 PlAT 7«; Pr°uam VVV 1200 in ni,, » oba v dobrem sta-^ Voklo 42 440 100 8°dn0 prodam ŠKODO Š V?>, letnik 1970.' Suha 34, Kranj 441 Prodam NSU 1000, letnik november 1966 Informacije na telefon 061 58-891 490 USTAVO 750, letnik l961 podani ali zamenjam za les (najboljšemu ponudniku). Po-Veča 49 pri Medvodah 491 Prodam avto AUSTlN 1300 ali k0 pmenJam za fiat 750. Jen-4^otok 3, Komenda 492 Vork^1 b°Jezni prodam TO-c(^rni avto deutz (4,5 t) s nja« • in ZaS-rotovljenimi vož-su • Ccna 40.000 din. Na- slov v oglasnem oddelku Prodam MOPED za moto-kros aLi speedvvav. Grcgori-čeva 17, Kranj (Cirče) 443 Prodam VW 1200, letnik 1962, v voznem stanju z zimsko opremo. Ogled v nedeljo, 28. januarja od 9. do 12. ure v Kranju na Cesti Staneta Žagarja 44 444 Ugodno prodam avto PRINC 110 ali VVV 1200, nov. Sp. Duplje 160, telefon 72 558 stanovanja Opremljeno SOBO oddam fantu. Naslov v oglasnem oddelku 445 ZAMENJAM cnosobno lastniško STANOVANJE s centralno in telefonom za enako ali večje v Škof ji Loki. Ponudbe poslati pod »zamenjava« 446 S prvim februarjem oddam studeni ki ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku Zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE kjerkoli v Kranju. Plačata za eno leto vnaprej v devizih. Ponudbe poslati pod »soba« 448 Mlada zakonca, vzameta v najem SOBO ali cnosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »nujno« 493 Mlad fant išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju. Martrnjak, Ambrož 4, Cerklje 494 Uslužbenka išče SOBO v Škof j i Loki ali bližnji okolici. Naslov v podružnici Glasa v Škof j i Loki 495 ostalo PROSTOR za lokal nad 25 kv. metrov kupim ali vzamem v najem.- Ponudbe poslati pod »dogovor« ' 458 posesti . Kurjjm starejšo HIŠO, potrebno popravila v okolici Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KžK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22439 in 21-260. Priporočamo se! Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl naš dragi mož, oče, sin *n stari oče Franc Prdan mojster v Tekstilindusu Pogreb bo v nedeljo, 28. januarja ob 15.30 izpred hiše žalosti v Srednji vasi št. 11 na pokopališče v Šenčur. Žalujoči: žena Milka, sin Milart z družino sin Stane, mati Marija in drugo sorodstvo Srednja vas pri Šenčurju, 26. januarja 1973 Kranja, Kamnika, Tržiča, šk. Loke ali Brezij. Odplačujem letno ali mesečno. Prvi obrok dva milijona S dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 449 V okolici Bleda, Lesc 'ali Radovljice kupim staro HIŠO z vrtom. Vari Rudolf, Jesenice, Maršala Tita 4 a 1 450 Prodam visokopritliično cno-stanovanjsko HIŠO na Škofjeloški cesti št. 38. Pogoj: najboljši ponudnik in gotovina. Informacije: Srebrnjak, šmidova 3 (Cirče), Kranj 451 Instruiram osnovnošolske predmete in nemščino za srednje šole. Klemeneič, 2a-nova 34, Kianj 452 Iščem kakršnokoli honorarno popoldansko zaposlitev po možnosti kovinsko (orodjar). Ponudbe poslati pod »mlad« 453 obvestila ROLETE, lesene, plastične z zimskim popustom, žaluzi-je in PARKET naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem- na dom 454 V soboto, 27. januarja, začnemo z novim nadaljevalnim PLESNIM TEČAJEM v delavskem domu Kranj. Začetek ob 18.30. V sobotah se učimo družabne plese in zabavamo. Pridite! 403 PLIN butan propan in navodilo za uporabo dobite pri Dolencu, Gasilka 16, Kranj (S t razišče) 496 Lovce in druge uporabnike preparatorskih del obveščam,-da do 1. maja 1973 ne sprejemam živali v delo. Šink Franc, preparator, Sp. Besni-ca 81 497 prireditve MLADINSKI AKTIV TR-BOJE priredi vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 95 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo, ob Rejci perutnine! Obveščamo vas, da boste lahko od 6. februarja dalje vsak torek od 6. do 18. ure in vsako sredo od 6. do 12. ure v valilnici v Naklem dobili enodnevne piščance naslednjih pasem: leghorn, rjavi in beli; prelux, rjave pasme ter jarčke hysex obenem pa tudi brojlerske piščance. Lahko dobite tudi same jarčke, od katerih jamčimo pri pasmi hysex in pri rjavem preluxu 100 "o zanesljivost spola, pri ostalih pa 97 °/o. Sprejemamo tudi pismena prednaročila na naslov: Valilnica Naklo ali pa na telefon 72-526 ali 72-524. 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGER. Vljudno vabljeni! 96 V nedeljo, 28. januarja, ob 16. uri bo na Visokem MLADINSKI PLES. Z ansamblom TRGOVCI bo pel JANKO RO-PRET iz Tržiča 406 Mladinska dramska sekcija BR1TOF priredi v Prcdos'ljah v soboto, 27. januarja, ob 19. uri in nedeljo, 28. januarja, ob 15. uri starodavno veseloigro »GEORGE DANDIN — JURCEK TEPČEK«. Prijatelji smeha vabljeni! 407 KUD KOKRICA prireja vsako nedeljo od 17. do 22. ure PLES. Igrajo TURISTI. Vljudno vabljeni! 456 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE vabi na premierov igre »CRNA SMRT« po povesti Strazni ognji v nedeljo, 28. januarja, ob 15. uri v MAVČIČAH 457 ZMS"DUPLJE prireja v nedeljo, 28. januarja MLADINSKI PLES ob 17. uri v dvorani gasilskega doma. Igra ansambel ALBATROS. Vabljeni! , 498 Obrtno podjetje Tehtnica Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: * 1. ključavničarja 2. priučenega ključavničarja 3. delavca za priučitev (vojaščine prost) Kandidati naj se zglase osebno ali pismeno v upravi podjetja, kjer prejmejo vse druge informacije. xlOOO 1000 m' prodajnega prostora-1000 artiklov nova prodajalna pohištva KRANJ, Primskovo - komunalna cona dnevne sobe, spalnice, kombinirane sobe", kuhinje, jedilnice j-samske sobe, rustikalno pohištvo, otroške sobe, regali, klubske garniture, komadno pohištvo, blazine ajam, vzmetnice jogi, preproge, talne ob, loge, svetila, predsobne garniture, GOSPOdinjski Aparati in veliko drobnih artiklov za opremo stanovanj Zahvala Ob nenadomestljivi in nenadni izgubi naše ljubljene žene, mame, sestre in tete Ivane Močnik roj. Šink se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v najtežjih dneh z nami sočustvovali, počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, sorodnikom, duhovščini, kolektivu tovarne Planika, upravi in učencem kmet. šole Šentjur pri Celju, družini Romih za nesebično pomoč, darovano cvetje in izraze sožalja. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam ob najtežjem udarcu stali ob strani. Neutolažljivi: mož, hčerke, bratje in sestri z družinami Zalog, 19. januarja 1973 Zahvala Ob izgubi naše drage mame, sestre, babice, prababice in tete Alojzije Kalan roj. Porenta sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi dr. Koširju za lajšanje bolečin, g. župniku za .spremstvo in tolažilne besede ter pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Anica in Minka, sinova Peter in Francclj z družinami, brata in drugo sorodstvo Stara Loka, 21. januarja 1973 Trčil v avto V torek, 23. januarja, popoldne se je na cesti drugega reda med Kranjem in Brnikom pripetila prometna nezgoda. Voznic osebnega avtomobila Oskar Končar iz Ljubljane je vozil °" Lahovč proti Vopovljam. Nasproti pa mu je pripeljal na kole* su ponv ekspres Andrej Lampe iz Sp. Brnika, ki je vozil P° sredini ceste. Malo pred srečanjem z osebnim avtomobilom" je Lampe zapeljal proti sredini, takoj nato zavil v levo ifj trčil v Končarjev avtomobil, ki ga je voznik, da bi prepreči' nesrečo, ustavil. V nesreči ranjenega Andreja Lampeta so Pre* peljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je 2* 5000 din. Neprimerna hitrost V torek, 23. januarja, ob 20. uri se je na cesti med Lahov* čami in Nasovčami pripetila prometna nezgoda zaradi nep«*1' merne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Drago Žurbi lZ Komende je vozil proti Mengšu. V levem preglednem ovinku mu je iz nasprotne smeri privozil z neprimerno hitrostjo voz* nik osebnega avtomobila Franc Pevc iz Radimirja. Pevčev" avtomobil je zapeljal z desnim kolesom izven vozišča, naka* ga je po 30 metrih zaneslo spet v levo čez sredino vozišča* tako da je z levim bokom oplazil Žurbijev avtomobil. V no* sreči je bila ranjena sopotnica v Pevčevem avtomobilu Milena Avbelj iz Šenčurja. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico« Škode na vozilih je za 13.000 din. L. M. Nesreči botroval tudi alkohol Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo na deset mesece* zapora Viljema Legata, starega.32 let, iz Križev pri Tržiču* Spoznalo ga je za krivega prometne nesreče, v kateri je ui««r* Franjo Vidovič. Nesreča se jc pripetila 4. avgusta lani nekaj pred deveto ur" zvečer na cesti drugega reda med Naklom in Tržičem. Viljc«*1 Legat se je v svojem avtomobilu NSU prettis peljal donio*' Popoldne je pomagal svojemu prijatelju pri gradnji hiše. K-0 so končali, je popil kavo, pol del konjaka in dve steklen«0 piva. Zaradi popite pijače se ni čutil vinjenega in nesposoh' nega za vožnjo, posebno še, ker je imel do doma le dva dO tri kilometre. Po kosilu v tovarni ni do zaužitega alkohol«* okoli osme ure zvečer ničesar pojedel. Sodišče je z#to menil0' da jc bil učinek alkohola na utrujenega in nesitega obtožene* velik in, da je prav ta alkohol bistveno prispeval k nesreči« Ko je vozil proti domu, se je na valoviti cesti umikal kot«*' njam, pri tem pa je zapeljal prek sredine na levo stran ceste« Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po svoji desn na mopedu Franjo Vidovič, avtomobil pa ga je zadel in zbil p° cesti. V nesreči je Vidovič dobil tako hude poškodbe, da Je na kraju nesreče umrl. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo težo kaznivega dej«*" nja in da je bil voznik vinjen. Med olajševalnimi okoliščinam* pa je upoštevalo obtoženčevo nekaznovanost-, prizadetost ob nesreči in obžalovanje, skrb za otroke in to, da je dober del**' vec. Ker je tudi tej nesreči botroval alkohol kot že preneka* terim, izrečene kazni pa ne vplivajo na to, da vozniki ne b> sedali za volan v vinjenem stanju, se je sodišče odločilo za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za tri leta. GOSPODINJE NISO VEČ V ZADREGI ODKAR PEKARNA »ŽITO4 PEČE IN PRODAJA i toast IN Alpski kRub ŠŠD Simon Jenko Kranj Slabi pogoji - lepi uspehi Na osnovni šoli Simona Jenka Kranj so leta 1971 a Predlog republiškega šolskega centra ustanovili šol-Ko športno društvo. Že ustanovni občni zbor, kakor tu nadaljnje vodenje upravljajo učenci sami, profe-rJi telesne vzgoje pa jim pomagajo z nasveti. Kljub začetnim težavam so v teh dveh letih dosegli Kaj solidnih uspehov v občinskem in republiškem "icrUu. Nad 300 učencev-športnikov tekmuje v občin-. Pionirskih ligah v rokometu, atletiki, košarki, vajan na orodju, udeležujejo pa se tudi tekmovanj smučanju in drugih športnih panogah. Uspehov ni } o malo. Tako so v občinski zimski atletski ligi pio-rji šole Simona Jenka osvojili prvo mesto, medtem .s°. bile njihove vrstnice druge. V rokometu jih asjedirno na četrtem oziroma na petem mestu. V ko-d&lfi S° k*1* fantje četrti, na vajah na orodju pa Kleta tretje. Lepe tekmovalne uspehe so dosegli tudi a Smučarskih tekmovanjih ter spomladanskih in jedkih krosih. * ^a poživitev dejavnosti in množičnosti so v letoš-še rvt ^°'SKem 'ctu v svoje vrste vključili tudi najmlaj-°d prvega do četrtega razreda. Uvedli so medraz-uno tekmovanje za najboljši športni razred ter se dru.v'^ Za rt'r>uk'^k° tekmovanje šolskih športnih Za svojo dejavnost pa imajo slabe pogoje. Telovad-". a Jc majhna in le za silo opremljena z orodji. Nima-atl?C košarkarskega in rokometnega igrišča ter so brez letske^ steze. Kljub temu niso obupali, saj so letos vedli še eno novost — vsi člani društva so plačali • bolično članarino — »športni dinar«. Le-tega so menili za ureditev igrišč in nakup opreme. Vsekakor J^Pa spodbuda za tako skromno šolsko športno društvo v Kranjski občini za nadaljnje delo. —dh Danes in jutri na naših smučiščih Društvo za podvodno dejavnost vabi na sneg Kot vse kaže se društvo Za podvodno dejavnost v Kranju ne ukvarja samo s to dejavnostjo. Le-ta bo namreč od 4. do 11. februarja na Krvavcu organizator začetnega in nadaljevalnega smučarskega te-"a za odrasle. Interesen- ta j 3 ti se lahko prijavijo na ObZTK Kranj pri Marjanu Lampretu vsak dan, razen sobote. Cena tečaja jc od 800 do 850 dinarjev. Pripomniti pa je treba, da je pri prijavi treba plačati kavcijo v višini 300 dinarjev. Matjašič igral simultanko StJuK lru S(Xl^ovanja med rec k a -ic Matiaši* (§K Božanj) pred tednom dni SK Triglav vpisuje nove člane Zaradi izboljšanja pogojev za vadbo smučarjev v letošnji zimi (sneg na naših smučiščih je zaPa" fcl šele pred dnevi), se je »mučarski klub Triglav °dk>čil, da bo še sprejc-tnal nove člane za letošnjo rimo. V klubu si želijo, da bi se vpisali predvsem mlajši tekmovalci, to Je Pionirji in pionirke. Mož n°st vpisa je vsak četrtek &d 19. do 20. ure v avli skupščine občine Kranj. V tem času imajo svoje redne tedenske sestanke alpski tekmovalci ln skakalci. v Šenčurju odigral simultaii-ko na šestnajstih deskah s člani tamkajšnjega na novo ustanovlij enega šahovskega kluba. Zmagaj jc s 14:2. Prcv magala sta ga le Rabie m Globočnik. M. G. Danes in jutri bo na naših smučiščih spet živahno. Za kategorizacijo in najboljša mesta se bodo pomerili najmlajši. Skakalci bodo imeli pivi domači obračun. Na republiškem prvenstvu za člane ler starejše in mlajše mladinec- bo nastopila skoraj vsa slovenska elita. Tekači bodo imeli svoj obračun na Kulja-tovem in Beštrovem memo-rialu, medtem ko bodo sankači imeli mednarodno dirko. ŽIRI — Na 70-metrski skakalnici v Novf vasi bodo jutri ob 13.30 startali člani, ki se bodo potegovali za najboljšega v Sloveniji. SEBENJE - Tu bodo merili svoje moči mlajši mladinci za republiško pivenstvo. Start bo ob 13.30 na 45-me- trski skakalnici. ';; ■ ^. ; iT' . . . 'v•. .1 TRŽIČ — Na prenovljeni sankaški progi na Ljubelju tr/iški Partizan danes in jutri prireja mednarodno san-kaško tekmovanje, ki je hkrati generalka za evropsko prvenstvo prihodnje leto. Start v obeh dnevih je ob 9. uri. V Hrastah pa bo jutri ob ob 10. uri veleslalom za cicibane in cicibanke, ki velja tudi za kategorizacijo. Seminar v Begunjah *V Begunjah jc področni zbor učiteljev, trenerjev in vaditeljev organiziral tradicionalni seminar, na katerem je 35 udeležencev ponovilo' vaje in like iz smučanja, ki jim bodo rabili pri poučevanju v smučarskih . šolah. Poleg osnovne in nadaljevalne šole so se smučarski delavci seznanili s postavljanjem vra-tic za slalom in poučevanjem po metodi kratkih smuči. Po praktičnem delu so si udeleženci ogledali smučarske filme in poslušali predavanji o alpskem tekmovalnem smučanju in o vajah za smučanje na kratkih smučeh. J. P. Atleti sredi zime Atletski klub Triglav je s prvim republiškim kriterijem metalcev odprl pred dnevi novo atletsko sezono. Na otvoritvenem tekmovanju pa so nastopili le atleti ljubljanske "OJimpije in domačega Triglava,. Mc