AmhvJKlRN'
KOMUNICIRANJE 2 JAVNOSTJO O TVEGANJIH
Povzetek. Koniiiiiikacije z javnostjo o tfegaiijUi so ličinko-vilejio, Cc potekajo v konteksta zaiiluinja. Posledica neza-iipanja v stmkorne ocene Ireganja se lepo kažejo r neuspelih prizaderanjih za določitev lokacij za odlagališča nizko in srednje nizkoradioaklirnili odpadkov. Predstavljeni so štirje pristopi k obvladoi anjii in javni sprejeinljii osti tveganja. Novejie usmeritve v ocenjevanjii novih tehnologij mzSirjajo kriterije, da bi se s tem iipo.itevalo družbene vrednote, ki vplivajo na odnos javnosti do tehnologij V zahodnih demokracijah se prakticirajo najrazUčnejie demokratične komunikativne forme, da bi se v javnosti doseglo soglasje glede sprejemljivosti ali nesprejemljivosti rizičnih tehnologij Slovenija vtem jmgledii močno zaostaja. Ključni pojmi: tveganje, javnost, demokratične komunikativne forme, zaupanje, odpadki, ocenjevanje tehnologij, soglasje, konsenznahie konjerence
Kriza zaupanja
Trajnostiii razvoj luij bi bil v največji meri spo.soben preprečevati in upravljati s tveganji. To pa zahteva .spremembe v tlo.seclanjem razmerju meil znanstvenotehno-lo.škim razvojem in družbo. Preil tirugo .svetovno vojno .so tnlločitve o uvedbi inovacij sprejeli predv.sem po.samezniki ali podjetja z minimalnint vme.šavanjem vlade v obliki regulacij. Ni mogoče upravljanje s tveganji v smi.slu popolnega obvla-tiovanja. izločevanja in preprečev:mja tveganja. Nerealnti je zahtevati ničelno tveganje. Gre Zit izločevanje določenih tveganj ter za kontroliranje oziroma zmanjšanje dnigih tveganj. Upravljanje s tveganjem pogosto nujno vključuje komunikacijo z javnostjo. Upravljanje s tveganjem je pragmatične, operativne narave in pretlposiavlja strokovno ocenitev- tveganja. Ta vključuje merjenje in ovrednotenje tveganja ter odločitev o tem, ali jc tveganje .sprejemljivo po določenih kriterijih. V zadnjih dveh fazah pa lahko prihaja do pomembnih razhajanj med javno.stjo in stroko. Pred.sednik Evropskega predora Alistair Morton je na konferenci v Londonu 1995 opozoril, da lx>do mnoga podjetja morala premisliti .svoj "dogovor" z javno.stjo v zv-ezi s tveganji (Waring, Glendon 1998.11).
V znanstvenotehnoloSko razvitih državah imamo že vrsto let opraviti s krizo zaupanja v strokovnjake. Durant (1998,71) .sodi, da olxlobje 1945-65 predstavlja
• t}r. Aintivj Kini. mtiillim/csor iiii l-tikiilMl zil (triiilwiw ivitf. TEORIJA IN PRAKSA let 36. 6/1999. str 944-956
višek spošiovanja znansivenili ekspertov v očeli javnosti, je zaupanje nujno za upravljanje s tveganjem in če ni. kako .se s tveganjem lahko upravlja v oclsotno.sti zaupanjai' Nezaupanje ima lahko različne izvore. V ZDA ljudje mislijo, da vlada tesno .sodeluje z industrijo in da in>a slednja jio.sebne intere.se. V N'eliki Britaniji je izvor nezaupanja v vladne okoljske regulacije tudi zaradi tega. ker je večina insjiek-torjev v teh organih nekoč delala v industriji, hkrati pa .so kazni za kršitev pred-pi.sov redke in nizke. Institut poslovne .skrivnosti podjetij, ki ga morajo s|XJŠtovati inšpektorji, vodi k nezaujianju in izgubi verodostojnosti s strani javnosti (Lofsteilt, Morlick 1999, 86).
(Nc)zaupanje zmanjšuje zahtevo jio dokazovanju oziroma jo povečuje. Zaupanje ima to osnovno značilnost, da .se verjame govorjenemu in .se ne čaka na dejanja. Zaupanje izhaja iz ijreteklega izkustva in temelji na podobnosti vrednot. Lip.set in Schneider sta že v 80. letih ugotavljala, da v ZDA upada zaupanje v tvorce politike in da .se podoben trend opaža tudi v drugih državah (Cvetkovich, I.ofstedt 1999,5).
•Na področju ocenjevanja tveganja je dolgo [prevladovalo stali.šče, da je treba izhajali iz tleliive strokovno tehničnega po.stopka ocenjevanja tveganja in vrednotno obremenjenega proce.sa odločanja. Prvo sodi v potlročje znanosti. <lrugo jia v področje politike. Dokaz o tveganju naj bi bila .stvar objektivnih znan.stvenih dejstev, ki .so zajeta v standardu kvantitativnih meril tveganja. Na tej ravni je vstop vrednot nedopusten, ne|X)treben in s|xiznavno škodljiv. Takšno .strogo ločevanje je bilo predstavljeno v takoimenovani "rdeči knjigi" Risk A.s.se.ssment anti I'ederal Ciovernemeni 1983. .študijo je opravil National Research Council (.\RC). To razdvajanje je bilo tudi v funkciji političnega proce.sa obnove 1-PA (l-nvironmenial Protection Agency), ki je bila iz|X)slavljena priii.skom politizacije v obdobju pretl.sednika Reagana. Prizailevali so si celo od.stranili nekatere znanstvenike iz .svetovalnih teles I-PA. .Niso pa po.svečali pozornosti pomiritivi znanstvenega procesa ocenjevanja tveganja s potrebami demokratičnega |X)stopka. Kasneje .so dopustili. da ima javnost več be.sede že v procesu ocenjevanja tveganja, samih pred-|X)stavk ločevanja pa ni.so problematizirali (Silbergeld 1991,102).
Komunikacije o tveganjih (risk communications) lahko preprečijo zmote, ki zaostrujejo konflikt med strokovno in laično oceno tveganja, vendar pa jiraviloma ne zmanjšujejo prepada med tehničnin» in laičnim ocenjevanjem tveganja in tudi ne olajšujejo odločitev v zvezi z odlagališči jetir.skih ali kak.šnih drugih odpadkov, če se je v javnosti že krepko z^isitlral NIMBY sindronv Komunikacije o tveganjih .so učinkovitej.še, če potekajo v kontekstu zaupanja. Ne vodijo |ja k .soglasju o rešitvi ]5roblema ob izpuhtelem zaupanju, kar je .še hujše od ravnodušnosti, ko .se .še ni izoblikovalo niti zaupanje niti nezaupanje. Ob otisotnosti zaupanja ne daje rezultatov nobena komunikativna forma. Od.sotnost komuniciranja je že posledica odsotno.sti zaupanja. Zaupanje je lx>lj temeljni |X)goj za rešitev konflikta kot pa zgolj komunikacije o tveganjih. Zaupanje je tiragocen družbeno|x>litični in psihološki kapital, ki se ga lahko hitro izgubi, toda |X)časi pridobi. Ko je zaupanje vzpostavljeno, funkcionira asimetrično razmerje. Dejanja, ki potrjujejo zaupanja, so samoposebi umevna, po.sebej sc ne poudarjajo in ni.so zapažena. Zapažena pa so nasprotno dejanja, ki slabijo zaupanje. Negativni dogodki imajo večji v()liv na
cro/.ijo zaupanja, kol pa ga imajo pozitivni na njegovo utrjevanje. Tu je poiloi>no razmerje kot med v.sakoiinevnimi običajnimi dogoilki in ne.srečami. Na stotine letal vsak ilan po \-.sem .svetu uspe.šno prispe na cilj. C) tem .se ne poroča, \'saka letalska nesreča pa predstavlja meilijski dogotlek.
Na ja\ no zaznavanje in sprejemanje tveganja v zvezi z nuklearno in keniijsko tehnologijo niso veliko vplivale strokovne ocene tveganja na teh področjih (.Slovic 1999, »D. 1'osledice tega razhajanja, ki .so povezane z nezaupanjem javno.sti v strokovna zagotovila o sprejemljivosti tveganja, .se lepo kažejo v primerih, ko gre za večletno neuspe.šno prizadevanje določili odlagali.šča za radioaktivne odpatike kontercialnih reaktorjev. Tak.šna situacija je tudi v Sloveniji. Tu imamo opra\ ka s tipičnim NI.MUY sindromom (Not IN MY Back Yard! - .\e na mojem dvori.šču!). V kolikor je ta sindrom splo.šno ra/.širjen, pa v bistvu iK>meni "na nobenem tlvoriiiču". To zahteva strategijo, ki je okoljsko sicer najbolj zaželena, toda ni vselej niti tehnično niti ekonomsko izveilljiva. Pri metafori "ne na mojem cKori.šču" .se le to lahko razume zelo .široko". SJ.M 97/.so v bistvu celo Slovenijo imeli za .svoje dvori.šče tisti, ki .se poil nobenimi pogoji niso strinjali, da bi liilo odlagali.šče za nevarne otlpadke v kraju njihovega prebivanja. Kot re.šiiev problema so namreč predlagali izvoz cxipadkov v ilruge tiržave, .Samo .^,7% jih je menilo, da bi lokacije za te oilpadke morali najti drugje v Sloveniji.
Na prvi pogleil .se zdi. da obstaja obratno .sorazmerje nieil zaupanjem in stopnjo tveganja. Kjer je veliko tveganje, tam je zaupanje ntanj.še in obratno. Tega ne potrjujejo javnonuienjske razi.skave o odnosu javno.sti do jethske tehnologije v 1'ranciji in ZDA. Francija \(Hli v .s\etu z odstotkom električne energije (7.VV>. leta 1991). ki je bila pioizvedena v jetir.skih elektararnah. V ZDA je t.i od.stotek zna.šal 21%. Francozi, tako kot .Vmeričani. izkazujejo vi.soko zaznavanje tveganj |eilrske tehnokigije. vendar pa miajo veliko zaupanje v \lado in jedrske strokovnjake, ki kon.struirajo in \otlijo jedrske elektrarne, čeprav imajo malo kontrole nati tveganjem za .svoje zdravje in varnost. Franco.ski jedrski program vodi država ne pa lui-ratna indu.strija, V ZDA .se enako vi.soka stopnja zaznavanja r\eganja povezuje z nezaupanjem v vlado, znanost in indu.strijo. Slovic (1999, 51) soili. ila .so otinosi tako zastrupljeni, d.i v kratkem času ne bo mogoče vzpo.staviti zaupanja in določili trajna odlag.iliSča za radioaktivne mli^idke. Veliko finančnih sreilstev in časa je bilo |X)rabljeno, da je znano.si ugotovila in kvantificirala tveganja, pa kljub temu ni pri.šlo do re.šiiev na izvedbeni ravni. Odnos javnosti do iloločenih tehnologij postane lahko odločilen z;i rešitev j^roblema. Ce rezultati analize (xliuj.sa ameri.ške javnosti do jeilrske tehnologije izgledajo depresivni, "pa je še nuiogo bolj depresivno, tla se ne uspe razumeti kompleksnih družbenih, kulturnih. |xilitičnih, psiholoških silnic, ki dolt)čajo us|X'he in neuspehe upravljanja s tveganjem" (Slovic 1999,52), Lokalno prebivalstvo je otiklanjalo rezultate .študij o najbolj printernih mestih za odlaganje ratlioaktivmh otipadkov. Krannich in Albrecht (1995, i iH) vitli-ta izhotl iz situacije, ko .so bili popolnoma blokirani programi zvezne vlatle za lokacijt) fxllagališč ratlioakiivnih odpatlkf)v, tla .se v prihotinje enako |X).s\eča pozornost tutli družf>enim tehničnim razsezntwtim problema. .\meriška zgotiba je tutli na.ša in njen nauk velja tutli za .sitn enske razmere. V .SJ.M 91/^ jih kar 72% ptxl iK)benimi |X)goji ne bi pristalt) na odlagali.šče nizkt) in srednjeratlioaktivnih od-
patlkov (NSRO) V hližiiii svojega kraja. .Siahiliio.si tega stali.šča .se kaže v tem. cia je l)ilo .sam») nekoliko višje v SIM 9.V2 in sicer 76,1%. Tisti, ki poil nobenimi pogoji ne bi pristali na ocllagali.šče NSKO v bližini svojega kraja, .so naveilli potlobno rešitev problema kot za ocllagali.šCe nevarnih otipatiktn- in sicer: izvoz v druge ilržiive 25,.i%, zmanjšanje odpadkov pri izvoru 22,1%, ne ve pa jih za rešitev .^2,2%. Kot pri komunalnih odpadkih .se tiuli v tem primeru kaže, da imajo responilenti celo Slovenijo za ".svoje dvori.šče", če uporabim metaforo NI.MB^' simlroma, .saj jiii je samo 2,9% oilgovorilo, ila naj Ixi oillagali.šCe NSKO tirugod v Sloveniji.
Osnovni pristopi k obvladovanju in javni sprejemljivosti tveganj
V 9(). letih je po nekaterih ocenah zaskrbljenost javno.sti zaradi nevarnih oil-padkov celo presegla druge probleme kot .so onesnaženje zraka, oce;inov, kisli dež, globalna otoplitev in krčenje gozdov. Ne samo v primeru oilpatlkov, ampak tuili pri reševanju drugih okoljskih problemov in aktivnosti, ki .so obremenilni za lokalno preliivalstvo, se prakiicirajo štirje pri.stopi:
a)	tehnični
b)	javni, pariicipatorni. da .se pritlobi sogla.sje prizadetih ljudi
c)	di.stributivnoprostorsko pravični.ški, ki upošteva porazdelitev okolj.ske obremenitve tiržavljanov z otllagali.šči otlpadkov
ti) tržni
Izključno tehnični pristop je dolgo ča.sa jiievladoval. Ni upo.števal družbenih zaznav tveganj. Zadel je n;i družbenopolitični odpor Pristop javne utieležbe pa lahko vodi k tehnično manj kvalitetnim rešitvam. V okviru tržnih ekonomij .se je veliko pričakovalo od finančnih nadomestil tlržavljanom in lokalnim .skupnostim za njihovo pripravljenost, tla sprejmejt) tveganja pri re.ševanju okoljskih prt)l)lemt)v ali izrajanju tloločenih ekononuskih aktivno.sti. Ta pristop pa je popt)lnoma neučinkovit v primeru, ko so ljudje pre|>ričani, da bo otllagaIi.šče nevarnih otlpail-kov ogrozilo njiluivo zdravje in ztlravje njihovih otrok. Očitno .so tloločene vretl-note takšne, tla so finančna natlomestila brezpretlmetna, PtHrjuje se .samo start) ztiravorazum.skt) stališče, tla v.sega pač ni mogt)če t)vretlnoliti z tleiiarjem. V .SJ.M <)l/i jih je .samo 19, i% t)tlgovorilt), da bi bili pripravljeni pri.stati na odlagali.šče komunalnih otlpatlkov v kraju prebivanja, če bi za tt> tlobili finančno oti.škotinino. Za tiste, ki bi .soglašali, tla je takšno otilagali.šče v njihtwem kraju, .so t)dločilni razlt>-gi brezhibnost meril po katerih je otllagališče urejeno, opravljena šiutlija o primer-no.sti lf)kacije in neodvisna kontrola nati funkcioniranjem t)dlagali.šč;i. Pri «)tlla-gališču za nevarne odpadke se je odstotek tistih, ki bi ga bili pripravljeni sprejeti, če bi tlobili finančno nadf>me.stil<j, zmanjšal na 11,1%. Pri odlagališču za nevarne otlpatlke .so procentualne vrednt).sti v.seh nuxlalitet nižje, razen pri nunlaliteti "nikakt)r ne bi prisial". Ta je |X)skočila t)tl 3.^,5% n.i 59,5%. V tem primeru za mnogo ljutli t)tllagališče ni sprejemljivo, četutli bi bila zagotovljena strokovna utemeljenost o primernosti lokacije in neotivisna kontrola funcioniranja t)dlagališča. Očitno je, tla se je v tem jjrimeru zelo zožil prostor za tržni, kompenzacijski pristop. Največ izmeti tistih, ki nikakor ne bi pristali na odlagališče nevarnih komun;ilnih otlpatl-
kov v svojem kraju, so kol alternativo /a rešitc-\' problema videli v zmanjSanju teh oilpadkov na samem izvoru (2 1,3%) ali pa v izvozu odpatikov v druge države (11,2%). Dobra tretjina pa ni vedela, kako problem rešiti.
Tržna razmerja naj bi lunkcionirala tudi pri (ne)sprejemljivosti tveganj na delovnem mestu. Bolj tvegana tlelovna mesta naj bi potegnila za seboj takoimeno-N-ane premijske plače, ki naj bi odtehtale nelagcnlje in nevarnosti, katerim je izpo.stavljen delavec na delovnem mestu. Denarne vzpoilbude naj omogočijo, da .se pro.stovoljno opravijo innazana, neprijetna, za zdravje nevarna dela. Teorija o mezilnem diferencialu pravi, da razlike v plačah odražajo razlike v zaželenih ali nezaželenih la.stnostih delovnega mesta. Predpostavka o prostovoljnosti odločitve za takšna dela je obveščenost delavcev' o v.seh lastno.stih in tveganjih dela. ki .so ga pripravljeni opravljati za višjo plačo. Druga predpostavka je mobilno.st delovne sile, .se pravi, da delavec lahko pro.sto prehaja iz enega delovnega me.sta na drugo. Kasperson R. E. in Kasper.son J. X. (1991,15-16) pa .sodita, da gre za ideolo.ške mite pri podmeni, da so delavci v ZDA .seznanjeni s tveganji, da lahko izbirajo in da je tveganje kompenzirano z višino plače. Čisto tržni pristop o tveganjih na ilelovnem me.stu izhaja iz iluzije, da .se vsa tveganja lahko izrazijo v denarnih natlomestilih in ila .so jih pač nekateri delavci pripravljeni prostovoljno sprejeli. Nujne .so zakonske prepovedi prekoračenja določenega tveganja na ilelovnem me.stu. Znotraj teh meja lahko funkcionira trg tlela kot mora funkcionirali proizvtKinja blaga in njegove fizične lastnosti znotraj okoljskih stantlartlt)v, tla je zagottnijena varno.st proizvajalcev in |X)trošnikt)v.
Occiijcvanje tehnologij
•Novejše teorije o družbeni ktinsirukciji telintilogij (Jasanoff, Markle, Peter.sen, Pinch 1991; Bijker, I lughes. Pinch 1987) .so tradicionalen interes za razi.skovanje |H)sledic tehnologij, dopolnile z razi.skovanjem družbenega obliktivanja. "kon.strui-ranj;i" tehiu)logij. Na pojav ntn ih tehnologij in protlukltn- .se ne gletla kot na :ivtont)nien, izoliran spt)zn;ivnopsiht5loški, intnativen proces, amp;ik ktit na družben proces, prepleten z različnimi zahtevami. Dtiločeno tehnologijo imamo itjiiko čas;i za neproblenuitično, tlokler iz različnih razlogov ne postanejo nestabilni otinosi, ki jo stabilizirajo in tlelajo za s;uno|X).sebi umevno in sprejemljivo. Tehnologije se v novem teoret.skem kontestu ne r:izume več kot ;ivtonomno sik) v tiružbi in kot protlukt tlružlicnih strukturnih odno.sov, ampak kot rezultat pogajanj meti različnimi tiružbenimi akterji. n|)r. meti tlelavci in lastniki kapitala, nu>.škimi in žen.skami, javnostjo in |X)liiiko, inovatorji in uponibniki. Tehnologija je rezult;it vrste otlločitev, ki jih naredijti p;ič človeški ;ikterji. Te odločitve pa vključujejo družbene in tehnične dejavnike. V skladu z drugačnim družbenim nizumevanjem tehnologije, tutli njeno ocenjevanje ni zgolj racion;ilen izračun koristi in stro.škov, ampak je proces družbenega pog;ij;mja.
Priz;Klevanje za konsiruktivntj, anticipatorno ocenjevanje tehnologije vključuje aktivnosti, ki vzpotibujajajo interakcijo različnih akterjev že v zgotlnji fazi razvt> j;i tehnf>logij, tla lahkt> pretlvidijo probleme, ki bi lahko vzniknili v kasnejših fazah.
Slroški so tako manjši kot bi iiili v i>rimcrii soočanja s problemi, ko je pioclukt žc vstopil na tržišče. Za podjetja je gotovo zelo pomembno, da .se zgodaj ugotovijo problemi sprejemanja tehnologije s strani javno.sti. ko je še možno z manjšimi stio.ški izpeljati različne prilagoditve. Tižni uspeh j^rodukta in tehnolo.ške politike jc zelo odvi.sen od javne potlpore. Krimskv (1991,211) je prišel do štirih možnih .situacij s kombinacijo sedmih kriterijev: ekolo.škega, zdravstvenega (psihični in fizični učinki na ljudi), etičnega, ekonomskega (produktivnost), di.stributivne pra-vično.sti, prispe\ ka k temeljnim ilružlK-nim potrebam (izobrazba, ztlravje, blaginja, k\alitcta okolja). .Najugodnej.ša jc situacija, kjer pozitivne učinke izkazujejo vsi kriteriji, ugodna, ko imamo opravka s pozitivnimi učinki pri večini kriterijev, mešana situacija, ko imamo opravka s pozitivnimi ali negativnimi učinki pri posamičnih kriterijih, pri nekaterih pa z mešanimi ali negotovimi učinki ter najslabša situacija, ko .so učinki pri v.seh kriterijih negativni. V realnosti najpogosteje nastopa druga in tretja situacija, ki pa vključuje vedno tudi negotovost.
Ocenjevanje tehnologij je bilo najprej v funkciji protehnolo.ške jxilitike. Omejevalo .se je predvsem možne okoljske in zdravstvene posledice ter pozitivne ali negativne ekonomske učinke novih tehnologij. V ameri.škenj kontekstu je ocena tehnologije lahko pomenilo različne .stvaii. Ko je ameri.ški I'rad za ocenjevanje tehnologije (Office of Technology A.s.se.ssment- O TA) leta 198 i ocenjeval komercialno biotehnologijo, je dal velik poutlarek temu, tla je zvezna vlatla tk)lžna za.ščititi ameriški kompetitivni položaj na področju biotehnologije. Nova kritična ■šola ocenjevanja tehnologij, ki se opira na jKjgletle .Mumfortla, Dookchina, .Shumacherja in I.owinsa, je razvila niz tlotlatnih kriterijev kot so: vpliv tehnologije na neobnovljive vire, ekolo.ške \ rednote, kakovost tlela, natlt)me.stitev tlelavcev, stojiiija, tlt> katere .se lahkti tehnologijo tlemokratičnt) upravlja (Krimskv 1991, 210). Kritiki postintulernega intlustrijskega kapitalizma izražajt) pri ocenjevanju tehnologij zavezanost vrednotam, ki jih zagovarjajo koncepti globin.ske ekologije, humanizacije tlela in skrbništva narave. Klasičen okvir ocenjevanja tehntjlogij je bil preveč tehničen in premalo tlružixMi.
Institucionalizirane so bile najrazličnejše oblike ocenjevanja tehnologije. Pionirsko \ logo .st) pri tem imele ZDA. ko je leta 1972 Ktingres ustanovil UratI za ocent) tehnolt)gije (Office of Technology As.sessinent). .Njegt)va nalt>ga naj bi bila, tla prethidi možne jjo.sletlice tehnoloških spremenili in razne načine, kako tehnologija lahko prizatlene življenje Ijutli. Največ ocen tehnologij .so opravili .sami .strokovnjaki. To je naletelo na odpor ])ri tistih, ki .so menili, da jc brez vključitve laične javnosti v ocenjevanje lehntilogij, izgubljena njena ključna funkcija, da se ust\ari .soglasje o sprejemljivosti posletlic znanstvenotehnološkega razvoja.
Nove komunikativne forme meti javno.stjt>, |X)litiko in stroko lahko razumemo kol nov kontekst pogajalskega procesa tiružbenega ocenjevanja, sprejemanja ali otlklanjanja tehnologij. .Na .Nizozem.skem .so tirugačni teoretski pogletli na tlruž-beno naravo tehnologij vzpodbudili nastanek t i. "konstruktivnega ocenjevanja tehnologije" (Constructive Technology iVsse.ssinent -CH'A). Pri CPA naj bi za razliko t)tl klasičnega ocenjevanja tehnologije, kot se jc začelo v ZDA, šlo za prikrtijitev tehničnih sprememb družbenim potrebam in ciljem: zapo.slenosti. kaktivosti tlela, zmanj.šanju onesnaženja, varnosti, za.sebnosti in etičnim normam. Družbeni učni
proces, ki preclviileva hodoče posictlice lelinologij, naj hkrati \ phv.i iiiih na snovanje boljših tehnologij in praks. Naloga CH A je, cia pozitivno oblikuje tehnokigijo pred njeno uvedbo v družbo.
Udeležba javnosti za doseganje soglasja
Okolj.ski problemi, povezani z nenamernimi stranskimi učinki in tveganji znansivenotehnok)škega razvoja, .so vodili k novim oblikam neposredne udeiežlK-javnosti v procesih odločanja. Družbena gibanja in državljanske pobude .so sicer že med obema vojnama zagovarjale večji neposredni vpliv državljanov na politično odločanje, toda te ideje .so v zahodnih demokracijah poslale družbeno učinkovite .šele z okoljskimi gibanji v 70. letih. I'ri okoljskih problemih in clružlx'nih dilemah znansivenoiehnološkega razvoja se je zelo jasno pokazala nezado.sino.st tradicionalne parlamentarne demokracije. Vse večji je bil pritisk za jiiavno legalizacijo in insiilucionalizacijo določenih oblik udeležlK- javnosti (participacije). Nei^osredna udeležba državljanov pri reševanju okoljskih problemov ima lahko več funkcij, informira udeležence, oblikuje .soglasje, legitimira odločitve, izboljša odločitve, prispeva k lemu, da .so državljani del odločevalnega proce.sa, ne pa žrtve in objekt odločitev, ki so jih naredile anoninme agencije in institucije. Pri.šlo je do miselnih premikov v samih vladah. Tako so npr. nekateri v zvezni vladi ZD.\ začeli gledali na udeležbo javnosti ne .samo kol na sred.sivo za zaščito individualnih iniere.sov. ampak da je tudi bi.stvena za dobro vladanje (VCebler, Uenn 1995. 19). Danes .se v ZDA od skoraj vsake državne agencije zahteva, da vključi določeno obliko udeležlH." v |X)siopke regulalornega odločanja. Nekatere inovacije iz Hvrope kol npr. odbore držav ljanov in šv edske Studijske krožke so uvedli v ZDA, v Hvropi pa se je raz.širil ameriški vzorec reševanja spora (dispute re.solution). .Spreminjali .sc je začela jjrak.sa delanja politike z^i zaprtimi vrati. Cilji udeležbe javnosti .so zelo razJični: da državljani .ščitijo .svoje pravice, da .se prkle do odločitev, ki imajo podporo v javnosti in je zato večja verjetnost njenega uspeha, da .se kontrolira vlada in da vlada bolj.še dela. Ker .so .sedanje oblike udeležbe javno.sii že zelo raz.širjene v zahodnih demokracijah, jih imajo nekateri že za nujne za .stabilnost sistema in za zmanj.šanje konfliktov. Z vidika teorije demokratičnega eliiizma .so |>omi.sleki proti preveliki udeležbi javnosti, češ da ta lahko vodi k razkroju funkck)niranja družbenega sistema, da je ekonomsko neučinkovita in da je .strokovnoiehnično neprimerna. Nasplošno, ne samo v povezavi z okoljskimi problemi, se udeležbo javnosti danes upravičuje in utemeljuje z naslednjimi razlogi (Renn, W'ebler, Wiedemann 1993, 26).
a)	Udeležba kol terapija. Državljani so .se čutili prevarane, če .se jih je pritegnilo k udeležili, ko so določitve že sprejele.
b)	.Nezadostno znanje. Okolj.ski menedžerji .so pogosto neinformirani o .skrbeh državljanov in o njihovih prioritetah.
c)	Nezaupanje. Večina ljudi ima omejeno zaupanje v javne in.stiiucije in proce.se odločanja. Hočejo jih nadzorovati in določili cilje.
d)	Konllikina racionalnost. Izračuni ekspertov o siro.ških in koristih .so z;i ljudi
rwlkc) sprejemljivi. Tako .so tlržavljani prepričani, tla je proces tikoljskega odločanja lelinokraiski, nasproino pa .st> izvedenci obtoževali laično javnosi, tla je "ira-cit^nalna."
.S polarizuicijo vretlnoi in kriterijev tlriižlx'noiehnolo.škega razvoja .so |x>vczana tiitli razhajanja o fimkciji sf>glasja. ki naj bi izhajalt) iz utleležbe javnosti v različnih konnmikativnih rt)rmah. Zagovorniki ratlikalne kritične konlliktne teorije botlo trdili, tla jc .soglasje o tehnologijah sredstvo, tla .se znanost in javno.st iiixirabita za opravičevanje doltx^ene |X}|itične in intliistrijske piakse. Soglasje naj bi bilo v limkciji imere.sov vladajoče tehnt>lo.ške in ptilitične elite, tla se ohranijo ob.stoječa razmerja moči in tla ne pritle do kakšnih tcmeljitejSih sprememb. Vzpostavljanje soglasij, tla je primer tiranije večine nad po.sameznikom. Trdijo, tla javne utleležbe ni.so izpolnile zahtev in potreb tlrž.;ivljanov, ker ni ustreznih ntožnosli za utieležbo. Zagtjvorniki .stigla.sja |>a sodijo, tla je le to lahkt) v funkciji sprememb in bt)ljših odločitev. Nekateri pa so skeptični glede možnega vpliva utleležbe ja\ nt)sti na znanstvenolehnoloSke otlločiive. Sprašujejo se: če je to retlkt>ktlaj uspelo celo tlt)bro t)rganiziranim sindikatom, kako naj potem u.spejt) mnogo manj tirga-nizirane .skupine državljanov? Iz tega .sledijo velike po.sletlice "z;i mešan tip ekonomij Zahotine Hvrope: izgubili smt) pt)litično ktmtrtjlo n:itl glavnimi razvoji v naših tiružbah" (LevtIe.sdorIT, Beseleaar 1987, .^19). Opravka imamt) s tii^ičnim paradoksom, ki ga je ugotavljal že Beck: znanost in tehnologij;i sta postala ključna dejavnika v oblikovanju smeri tiružbenega razvoja, hkrati pa je to potiročje neprisit)pno za tlemokraiično intervencijo, .\vtorji |X)rtičila C)l-CI) (1979) so za rešitev tmienjenega nasprt)tja jiretllagali večjo tiržavno intervencijo. \ ečjo inlbrmi-ranost javnosti in "konstruktivno ocenjevanje tehnologije (Ct)nstructive Technolt)gy- /\.ssessmcnt"- CT.\), ki ga je pionirsko prakticirala Niztjzemska.
Konsenzualnc kt)nfercncc
Konsenzualne konference .se uvelj:ivljajo kot en;i izmed komunikativnih demokratičnih form za re.ševanje okoljskih in tiružbenotehnoltjških razvojnih prt)blemov. Kot že ime pove, jc njihov osnovni cilj oblikovanje .st)glasja o nasprtv tujočih si, različnih pf)gletlih, ki zatlevajo družbeno in okoljsko relevantne prol> leme znanosti in tehnologije. 1'retl.stavljajo nove možnosti in okvir, v katerem javno.st oblikuje razumevanje znantisti in tehnologije. ,So primer družbenega učnega procesa za udeležence s |X)tlrc>čja znanosti, javnosti in politike. Z javnt) razj^ra-vo .se .s])rcminjajo stali.šča izvetlencev, |X)litike in javnosti. .Sevetla jih ne spreminjajo vsi. V danskem primeru sc je ugotavljalo, tla je 1/3 udeležencev kon.senzualnih konferenc v pozitivnem ali negativnem smislu spremenila .s\-oja stališča. Tisti, ki pa jih niso spreminjali, so izjavljali, da so njihovi |X)gletli postali bolj kvalificirani (Cronberg 1995, 130). Skratka, nobeden ni ostal neprizatlet v tem javnem učnem procesu.
Kvropskc izkušnje kažejo, da konsenzualne konferenca vključujejo f)bičajnt) 10 - 16 tiržavljanov. Udeleženci imajt) n;ilogo, da ocenijo družbent) n;tsproiujoče poglede na različne probleme znano.sti in tehnologije. Laiki zastavljajo vprašanja
skupini izvccicnccv, occnjujcjo njihove cnigovorc in razjiiavljajo o njiii. Končni rezultat konference je pisno poročilo o tloseženeni soglasju o različnih stališčih in trditvah, ki so bile prethnet razpravljanja. I^ezultati konsenzualnih konferenc so pokazatelj tega, kak.šen odnos si je izoblikovala do ilružbeno spornih zadev znanosti in tehnologije ti.sta javnost, ki .se je kritično .s<x)čila z različnimi pogledi.
V	|xnezavi z ocenjevanjem tehnologij so se v ZDA že v 70. letih uvajale konference za ilo.seganje sogla.sja (consen.sus devclopment conference). V raztiobju 1977-199 » je samo National Institute of Health organiziral več kot 100 lakih konferenc. r.vropske države so sicer na začetku sledile, nato pa .so .se v tKenjevanju tehnologij odmaknile otI ameriškega sistenta čisto ekspertnega ocenjevanje tehnologij in vključile tudi druge akterje in intere.se (jo.ss, Durant 1995, 9).
V	evropskih državah so imele koivsenzualne konference s |X)dročja medicine cilj pi-emo.stiti razkorak meil medicin.sko znano.stjo in klinično prakso na eni .strani ter medicin.sko znanostjo in javno.stjo na drugi. Odbore konferenc .so .sestavljali izvedenci, običajno pa izvedenci in laiki. Večina konferenc jc bila odprtih za javnost in medije, toda glavno občin.stvo in ciljna skupina teh konferenc .so bili specialisti, .splošni zdravniki in zdravstveni delavci. Cas priprave takšne konference je trajal od 6-12 me.secev. Izbor teme za konsenzualno konferenco je moral zadostiti določene kriterije. Tema je morala biti pomembna za širši krog ljudi tako izvedencev kol laikov. Morala .so obstajali znanstvena nasprotja ali pa razkorak med obstoječim znanjem in prakso. 1'retlmet spora je moral bili tak, ila je bilo mogoče .strokovno razčiščevanje in da .stali.šča in zaključki niso bili otlvisni .samo od vti.sov in vrednotnih .sodb članov izvetienskih odborov konferenc. liKli čas konference je moral biti primerno izbran. Ni smel biti prezgcxlaj v razvoju nove tehnologije, ko še ni zatlovoljivih potlaikov, jia tudi ne prepozno, ko lii konferenca samo Še ponavljala doseženo sogla.sje v .stroki. Nekateri .so tlodali .še kriterij stro.škov, javni interes in vpliv na preventive. Mi.slim pa, da ne bi smel biti izpuščen tutli kriterij stopnje tveganja (okoljskih, ztlravst\enih, ekonom.skih, tlružlx'nih, etičnih) ure.s-ničevanja novih znansivent)tehnoških možno.sti in razkoraka meti strokovnimi in laičnimi pogledi ter razširjenost in izobliktn ano.si različnih pogledtn- tako znotraj javntisti kol .strtske.
Danska je v 80. letih zelo iz.stopala z intenzivnostjo javnih razprav o bioteh-nt)logiji. Dansko mini.str.stvo za tehnologijo jc leta 1987 začelo organizirati ktm-.senzualne konference o družlx'no in politično občutljivih znanstvenih in tehnoloških vprašanjih. Danskemu zgletlu so sletlile Nizozemska, Velika Britanija in tiruge evropske države. Dansko nunistrstvo za tehnologijo je konec 80. let, z o/Arom na ameriško prak.so, uvedlo |X)membno spremembt), kt) je eno izmeti izvetienskih porot znotraj metlicinskih kon.senzualnih kt^nferenc natlomestilo z neeksperint), laično |>oroto in povezalo laične razmisleke z izvedenskimi mnenji. S tem je bil v razpravah odprt pro.stor za prioritete in vitlike, ki .se zelo razlikujejo od ekspertnih in interesnih .skupin, ki .so že na nek način povezane s tematiko, ki je predmet pre.sojc. Danska je organizirala več kot 10 takšnih kf)nsenzualnih konferenc o različnih znanstvenih in tehnoloških zadevah.
Nekateri zaključki konsenzualnih kf)nferenc na Danskem so vodili lutii k sprejetju zakonodaje, ki je npr. prcpovetlala ob.sev-anje hrane ali k priporočilu, da .se
Amhvj KIRN
raziskoviilnim prograinoin v ktih 1987-1990 iic dajejo srctlsiva za gensko n»anipii-lacijo z "višjinji organizmi" (Cronherg 1995.128). Priznali pa je treba, cia so redki lakSni primeri vpliva konseziiainih konferenc. Zanemarljiva je vloga kon.senzual-nih konferenc za razvoj novih lastno.sti že obstoječih ali možnih tehnologij. Zaključna poročila konsezualnih konferenc .s<j bila praviloma kritična tlo novih tehnologij in .so predstavljala določeno protiutež običajni optimistični drži ekspertov, ki .so imeli ilo novih tehnologij profesionalni intere.s. S konsenzualnimi konferencami se je lutli za politike ustvaril Sir.ši manevrski prostor. Dobili .so .še tirug kanal za informacije in oblikovanje stališč. Do .sedaj .so bili otivisni predv.sem od izvedencev in organizacij, ki .so imeli neposretlen interes za razvoj določenih tehnologij. .Setlaj .se je oblikoval politični prostor za drugačne koalicije. Zaključki kon.senzualnih konferenc .so posretino lahko imeli vpliv tudi na politične odločitve.
V Londonu .so leta 1995 predstavniki iz 1.3 tlrž;iv izmenjali izkušnje pri organiziranju konferenc za doseganje soglasja, zlasti na |xxlročju biotehnologije, in ocenili njihov pomen (jo.ss, Durant 1995). Konsenzualne konference imajo tudi svoje hibe. Ni sogla.sja ali .so za oceno teh .slabosti merodajna kvantitativna ali kvalitativna merila. Nekateri opozarjajo, da kvalitativne ocene ne morejo votliti k trdim podatkom (hard data), ker so ti lahko samo rezultat strogih metodolo.ških postopkov družboslovnih znanosti. Ti sotiijo, da le sistematičen jiristop lahko voili k objektivni in natančni oceni o uspešnosti ali neuspešno.sti kon.senzualnih kcin-ferenc. Kon.senzualne konference .se ocenjuje kot hibrid med direktno in participa-torno demokr Licijo (Cronber 1995, 1.31). Ne moremo jih imeti za končno rešitev problema deniokracije v tehnološki kulturi, .so pa eden izmeil možnih korakov k na-ra.ščajoči odprtosti, ki je pretl|X)goj za bolj demokratične odločitv e o tehnologiji.
Sam obstoj kon.senzualnih konferenc kaže, da sta znanost in tehnologija |xxstali pix)blematični za javnost. V zvezi z znastvenotehnolo.škimi možno.stmi .se v javnosti oblikujejo .samonikle prioritete za uresničevanje teh možnosti. Anketiranci iz 12 evrop.skih ilržav so bili mnenja, da bi bilo treba pospe.ševati raziskave genske tehiKilogije na področju zdravil in cepiv, ra.stlin, mikroorganizmov za razgradnjo odpadkov in oči.ščenja okolja. Najmanj pa .so podprli uporabo in razvijanje genske tehnologije na področju živinoreje in živil (.Marlier 1992, 75).
Konsenzualne konference niso edine inovacije pri iskanju novih oblik udelcžlx; javnosti pri odločanju o tehnoloških in okoljskih zadevah. Poleg tradicionalnih oblik, kot .so referendum, javna zaslišanja ali prei.skave, arbitraž;!, znan-.stvene .svetovalne skupine, javnomnenjske ankete, iščejo in uvajajo še druge komunikativne forme in particijsativni modeli, na primer: .svetovalni komiteji državljanov, odlx)ri državljanov, porote ilržavljanov, državljanske pobude, [>ogajanja o oblikovanju pravil, nizozem.ske .študijske skupine idr (Renn, \Vebler 1995). Udeležba javnosti v komunikativnih formah za do.seganje .soglasja pri reševanju okoljskih problemov je izrednega pomena za demokratično substanco tlružbc. Če izostanejo ali odpovedo neposredne demokratične komunikativne forme, potem na koncu o.staja avtoriteta oblasti kot edino sred.stvo rešitve problema. Ljuilje ni.so naklonjeni takšnemu načinu re.ševanja. V Sloven.skem javnem mneriju (Sj.M 9.3/2, •Sj.M 97/3) se jih je preko 70% odločalo za opcijo, da je treba do lokacij za odla-
MuhvJ KIR.\'
gali.šča komunalnih oilpatlkov priii v soglasju z lokalno skupnostjo in v soglasju z noposrccliKi prizaiictinti pichivalci. Da se do njih pritic s korektno izvedenimi postopki, ki jih «.k)loe-a zakon, se jih je oilločik) ,san)o 29,1% (SJ.M 9.V2)oziroma .^2, H% (SJM 97//.-5) Slovenski politični prostor ne (X)zna inovativnih konumikativnih participativnih oblik, s katerimi .se ekperimentira v tujini pri demokratičnem reševanju okoljskih problemov in iskanju .soglasja za tiružbenotehnološke. razvojne zatleve.
Zelo pomembno I-k>, kako bodo ljudje sprejemali in soglašali s tehnologijami, ki naj bi ustrezale ciljem in |Xigojem trajnostnega razvoja, in da bi hkrati imeli tudi vpliv in nuižnost. da odklonijo uvajanje vi.sokorizičnih tehnologij, ki ne ustrezajo paradigmi trajno.stne ilružbe. .sonar.tvnosti in podobno. Bolj ali manj upravičeno ilružbeiio naspiotovanje določenim tehnologijam pa lahko otežkoča sprejenj in razvoj ilrugih manj rizičnih tehnologij. Glavni akterji znanstvenotehnoloSkega razvoja le-tega ne morejo več opravičevali samo s sklicevanjem na njegove ekonomske in ilruge koristi
Ni pričakovati, da bo znanost dolgoročno lahko uspevala bivz javne [xnlpore ali celo v ilružbenovrednotnem nenaklonjnem okolju. Nove komunikativne Ibrme. ki raz.širjajo prostor za različne akterje (javnost, politiko, .stroko, poiljetja. nevlailne organiz;icije iilr.) boilo pris|x;vale k temu. da se javno.st v soočenju z negotovo.stmi in tveganji ne bo odvrnila otI znanosti in tehnologije in ila po ilrugi strani demokracija, človekovo do.stojanstvo, zdravje, varnost, biot.ska raznovrstnost ne bixlo žrtve uresničevanja znanstvenotehnolo.ških in ekonomskih možnosti. Izhod ni niti v rastočem .skepticizmu ilo znanosti in tehnologije niti v eroziji avtoritete vlade, ampak v širitvi udeležbe javno.sti pri pre.soji družlx»nookoljsko pomembnih znan.stvenotehnoloških zadevah. Tudi Slovenija .se temu trendu ne bo mogla izognili, pa ne predv.sem zaradi procesa formalnega vključevanja v Evropsko unijo, antpak zaradi same narave razmerij meil .sodobnim znan.stvenotehno-loškini napreiikom in ilemokracijo. Zaenkrat ni pobud in pritiskov s strani civilne ilružbe. stranke zelenih, okolj.skih ztiruženj in .skupin, da .se uvajajo komunikativne forme za ocenjevanje tehnologij, ki .se že več kot 10 let prakticirajo v ilemokracijah znanst\eix)tehnološko razvitih družb.
I.ITi:iUTL"K.A
Hauer. .\|. (ed ). 1997 Kesistcnce to New Technology. .N'uclear Power. Information Technology
ami Itioiechnology. l-dinhurgh: Cimhridge University Press Hfchniann. ti. (Hrsg.). 1993 Kisiko und Gescllsihaft. Opladen: Westdeascher Verlag Heek. IJ. I9KS. OeKengifte. Die organisierte Unverantwortlichkeit, l-'rankfurt am .Main: Sulirkamp
Heck. U. 1991 Politik in der Risikoge.sellschaft. I rankfurt am Main: Suhrkamp Heck. U. 1992, Risk .Society, l.onilon. Thou-sand Oaks. New Delhi: S.ACil' Publications Hick. U, Heck, G.i: (llrsg.) 1991. Riskante l-reiheiten. I'rankfurt am Main: Suhrkamp Heck. LI. 1999 World Risk Society Cambridge: I\)liiy Press Hraun, L. Joerge.s, H. 1991. Technik ohne Grenzen, l-rankfurt am .Main: Suhrkamp Hrimiltland Report. 19H7 OurConunon l uture. Oxford Uniwrsity Press
Crt>nlKT);.T. 1W5. Do ni:irginal Ntikx's shape icchnolony?-V: l)ur.nil J..)i>ss,.S. (cil ). I'lihlic par-licipaiiiii) in sticncv. The rcile ol' consensus CJHiteaMicc in l-airope. l.(>iKi()n: Sciencc Museum
Cveikovich. G., i.dlstctli. R i:. (cd.). I9yy. Social Tru.si and the .Manaj-cnieni t)l Kisk. l.iMuiDn:
i:arihscan I'uhlitation.s l.td Dougla.s .\I., W'ilil.iw.sky, A. Ki.>ik and Culture. Ucrkclcy, l.os Angelos, l.omlon: University ot'Cilifornia I'ro.ss
Diirant. J. 1998. Once the Men in White Coats llekl the Promise of a Ik iier hiiture.-V.
l-'rankline..!. (ed). The Politics of Ki.sk Society. Canihriilgc: Polity Prc.ss i:licliirijj<)ity, 1-. 1999. I'lanet Management. I.iniits i<> Growth, Computer Simulation and the
i:niergens ol Global .Space.s. l-vanston, Illinois: .S'orilnve.Men) University Pre.ss l-ranklin..1. (ext.). 199S. The I'olitics of Risk -Society C»njhridge:l'(ility Press I'reudenhurg. N. 19Hi. NOT in Our Uacky.ird.-;. Community Action for llealili and the
I'nvirDnment. New York; Monthly Review Press Ger.in.1. .\l. U. 1995. Whose »ack>ard. Whose Risk, l-ear and l-airness in Toxic and Xuclear
Waste Siting. Cambridge. .Massachusetts, l.omlon, l-ngianil: The .MIT Pa-ss Grove-W l<.199«. Kisk Society, Politics antl USl-.-V: l-ranklin. .1. (ed.). The Politics of Kisk
.Si>cieiy Canihridge: Polity Press lliske.s, K. P. 199« IX-mocracy. Kisk. and Comnninity Techn()k)gical lla/.;irds and the
I'A'olution of l.iheralism. New York. Oxford: Oxforil University Press Irwin, A. 1995. Citi/en .Science A .Study of People lixperti.se and Sustainable Development.
London ami New York: Koutledge Jasanolf, .S.. Markle, G l-., Petersen, J. C, Pinch, T.J. 199i. Handbook of ,Science and
Technology Stiidie.s. Thousand Oaks. I.ondon. New Delhi: .Sage Publications Johnson. I J. IJ.. Cowlk). V I9«7. llie .Social and Cultur.il O)nsiruciion of Kisk. IXsays <)n Ki.sk
.Selectitm and Perceptk)n. D. Reidel Puhlishing Company Joss. S.. Durani.J. (ed.). 1995. Public participation in science. The role of consensus conference in liurope. I.ondon: .Science .Museum Kasperson. R. K., Ka.sperson, J.X. 1991. Hidden Ha/.ard.s.-V: Mayo, D.G.. I U)llamler. R.D.ted.). Acceptable I'vidence. .Science and Values in Risk Management. New York. Oxibril; Oxforil L'niversity Pre.ss Kate.s. R. W., Hoheneinser, C., Kasper.son. J. X. (ed.). 1985. Perilous Progass. .Managing the
Hazards of Technology Houlderand I.ondon: Westview Press Kirn. 1995. TVeganje kot ilrii/lK-novrednotna k.itegorija.-V; Teorija in praksa, .-ii. .št. 3-i. str. 212-220
Krannich, K.S.. Albrecht. .S.I.. 1995. Opportunity/Threat Responses to Nuclear Waste Dispo.sal
l acilities.-V: Rural .Sociology. 60 (3). 435-i53 Krimsky. S. IWl. IJiotechnics and .Society. The Rise of Industrial Genetii-s. New York. 1-stport.
Connecticut. I.ondon: Praeger Krohn. W, Krücken. G. (Hrsg.). 1993. Riskante Technok)gicn: Reflexion und Regulation.
l-rankfurt am Main: Suhrkamp Kuhlniann, A. 19«<>. IntrinUiction to Safely .Science. New York. Hedin. Heidelberg: .Springer Verlag
Uiwle.ss. Iv. W. 1977 Technology anil social shock. New Urunswick.NJ: Rutgers Univei^iiy Press
I.ikar, .M. I99S. Vodnik po imesna^evalcih okolja. Ljubljana: ZI>ornica sanitarnih tehnikov in inženirjev .Slovenije
U-yilesilorff. I.., Van tien Besselaar,P. 19H7 Si|ueezed between Capital and Technology: on the participation of labour in the knowledge .society.-V: Acta Sociologica, 30, str 339- 353
IxiIMl-iU. k. k., Ilorlick, T.j. 19w. Ilnvironmcnial Rcjjiilation in uk; 1'olitic.s. Insliiuiional Cliaiigc and 1'iiblif Tru.si.-V: Cvcikovkli,.Ci.. l-olsiedt, K. IC. ctl. 1w9. Sotial Trii-st anvi liic Managcinont of Ri.sk. l.oiitlon: Kaniiscan IHiiilication.s I.td ■Vlarlicr, i:. 1992. i:iiK>har<)nictcr 35.1.; opinions of l-iiropcans on hioicchnok>ny in 1991.-V Dur.iniJ. (cO.). Hioicchnology in public. A review of recent re.seaah. I.ondoii: Science Museum for the l-uro[K'an federation of llioiechnoiojjy Mayo, G. I)., Hollander. K. I), (ed.). 1991. Acceptable I-vidence. .Science and Values in Risk
Manajjenu-nt. New York. O.vfoal: O.xford University Press Oi:CD. 1979. Technology on Trial: public participation in decision-niaking related to .science
and iechnol()g\'. Pari.s: Oi:cl) OMahony, P. (ed.). 1999. Nature, Risk :niil Responsibility Di.scourses of Uioiechnology New-York: Koutledge
Otw:iy, 11., Wynne, U. 19«9. Risk Coinnuinication: Panidigm and I'aradox.A' Risk Analysis. Vol.9, No.2, Hl-1 <5
Rent», O., Webler, T, Wietleiuann, P. K (c\l.). 1995. Hairne.ss and Competence in Citi/en Participation. 1-valuaiion .Models for linvironnienial Di.scourse. Dordrecht. Bo.suin. London: Kluwer Academic Publishers RuckelshaiLs, W.O. 1985. Risk, Society, and IX-niocracy. -V: Issues in Science :iiul Technology No. 3, 19-38
.Schetiler.T. et. al. 1999. Generations at Risk. Cambride. .Ma.ss:icluiscii.s. l.ondon. F.nglanil; The .MIT Press
Silbergled, !•:. K. 1991. Risk Avsessment and Risk M;inagemeni: An Unea.sy Divorce.-V; Mayo. 1). G.. Hollander R. I), ed. .Acceptable I'vidence Science and Values in Ri.vk .Management. .New York, Oxford: Oxford University Pre.ss .Slovic. P. 1999. Perceived Risk, Trust, :ind IK-inocraiy-V: Cvelkox ich, G.. l.ofstedt, R. ed. Social
Trust and the Management of Risk, l.ondon: Harth.scan Publications Ltd Toš, N. et. al. 1998. .SJM 97/3. .Mednarodna r.t/.isk:iva ".STAI.IŠČA O Dl-I.U". (Work Orientation. ISSP 1997) in "KKOl.O.šKA .SONl)AŽ.\". I'odatkovna knjiga in talvle. Ljubljana: Fakulteta družbene xxtle. Center m ra/isko\anje javnega mnenja in množičnih konuinikiicij. Waring. A.. Glendon, I.A 1998. .\lan:iging Risk. Critical i.ssues for survival :inil succe.ss into 21 st century, l.ondon, Boston. Detroit: International Thom.son Business Press.