Poštnina plačana v gotovimi. 7. oktobra 1939 St. 39 Leto 111. ova T V A SILO NAROD Vzroki nezadovoljstva Mezde so ostale iste, cene življenjskim potrebščinam se pa dnevno dvigajo. Posebno blago, ki je odvisno od uvozu iz inozemstva, je vedno dražje. Tako smo zadnje dni zvedeli, da se podraži riž za 150 do 2 din pri kilogramu. Mast je za 50 par dražja. Dvigajo se cene petroleju in bombažnemu blagu. Tudi na dnevnem živilskem trgu so cene poljedelskim pridelkom v skoku. Delavec z upravičenim strahom gleda v bodočnost. Tembolj, ker se pojavlja tudi brezposelnost v večjem obsegu. Trgovci detajlisti morajo povečini plačevati blago naprej. Ustavljeno je kreditiranje in so prišli posebno delavci v veliko zadrego, kako si naj preskrbe življenjske potrebščine, ker so doslej plačevali povečini kupljeno blago z a nazaj in ob izplačilnih dnevih. Mislimo, da je dolžnost javnih faktorjev, da že sedaj mislijo na akcije, kako pomagati delavcem, ki se nahajajo napram valu draginje in brezposelnosti brez moči. Občine bi bile po-da organizirajo aprovizacije, ki bi s podporo države in z velikimi nakupi živil preskrbele delavce z živili. Tozadevnih zgledov, kako se ure-de laka vprašanja, imamo v raznih državah več kot dovolj. Tudi večja podjetja bi se morala prisiliti, da skrbe za aprovizacijo svojega delavstva. Usodno bi bilo, če bi javni faktorji stali brez- Tol macenje Pri izvajanju določb S-a 221. obrtnega zakona glede pravice delavcev na neokrnjeno mezdo za čas orožnih vaj, se je izkazalo, da besedilo te določbe ni točno izraženo, vsled česar je mogoče tolmačenje v n e prilog delavcu. Da se zaščiti prizadete in prepreči tožbe na izplačilo odtegnjenih zneskov, jc Delavska zbornica zaprosila Centralno tajništvo, da nujno potoni ministrstva za socialno politiko izposluje na podlagi S-a 460. obrtnega zakona pravilno tolmačenje tega paragrafa od g. ministra trgovine in industrije v sledečem smislu: »Določbe S-a 221. obrtnega zakona glede »»odgovarjajoče odškodnine od države« je razumeti tako, da se pod to odškodnino razume le odškodnina v denarju, ki bi jo dobil vojni obveznik od države. Ker pod-oficiri, kaplari in redovi na podlagi določbe čl. 270 «zakon a o spremembah in dopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice« ne dobe za čas orožnih vaj nikake plače, jini ne smejo delodajalci od njim pripadajoče mezde odtegniti nikakih zneskov.« Drugo vprašanje je, če ima delavec, ki je bil sedaj že drugič poklican na orožno vaje, pravico na neokrnjeno mezdo. 8 221. obrtnega zakona predpostavlja predpogoj za prejemanje plačo za čas orožnih vaj enoletno neprekinjeno službovanje. Istočasno pa brižni ob strani in prepustili, da se razmere na živilskem trgu urejajo same od sebe. S poredno s porastom cen bi se morale regulirati tudi delavske mezde. Uradne minimalne mezde bi se morale takoj dvigniti. V interesu socialnega miru je, da se vprašanja vsakdanjega kruha sistematično urejajo. Lačne množice so najlažje dostopne za različna tuja in zločinska gesla. Pojavljajo se že razni agitatorji, ki bi radi speljali mišljenje ljudstva na svoja temna pota, ko izrabljajo težavni položaj, v katerega se vedno bolj pogreza delavstvo. Samo s policijskimi ukrepi se take agitacije ne premaga. Odstraniti je predvsem vse ono, kar povzroča upravičeno nezadovoljstvo. Med vzroke nezadovoljstva pa gotovo spada draginja in brezposelnost. Zavedamo se, da v današnjih časih ni mogoče vsega urediti tako temeljito, da bi čez noč odpravili vse tegobe, ki tlačijo delavstvo. Z dobro voljo in s sistematičnim delom se bi pa marsikaj izboljšalo in kar je posebno važno, delavstvo bi videlo, da se javni faktorji resno zavzemajo zanj in da vse store, kar je o danih razmerah mogoče. Zlonamerna agitacija, da je delavstvo prepuščeno samemu sebi, bi bila s tem onemogočena. In to je o današnjih časih posebno važno za narod in državo. -a 221 o. z. j ugotavlja, da z odhodom na orožne vaje ne preneha službeno razmerje | uslužbenca. Glede S-a 219. o. z. se je v sodni praksi že ustalilo mišljenje, da pripada mezda za prvi teden bolezni tudi v slučaju, da delavec ponovno oboli in da mu ni treba še enkrat odslužiti predpisano 14 dnevno službeno razmerje. Ker so določbe §-a 221. o. z. prisilnega značaja in izrecno predvidevajo, da z odhodom na orožne vaje službeno razmerje ne prestane, smatramo, da pripada delavcu ali nameščencu, ki je že bil nad eno leto pri podjetju, mezda za prvo kot tudi za drugo orožno vajo. V zvezi s § 221. o. z. je izdalo Ministrstvo za trgovino in industrijo to-le tolmačenje: «Ministrstvo za trgovino in industrijo je bilo opozorjeno, da se dogajajo primeri, da sc delodajalci ne drže točno odredb S 221. obrtnega zakona, katere določajo, da se z vpoklicem na vaje ne prekinja službeni odnos za ves čas trajanja vaj. Ministrstvo opozarja vse interesente, da se strogo drže zakonskih predpisov in da izpolnjujejo vse svoje obveze, ki izvirajo iz imenovanih zakonskih odredb do službojemalcev. V nasprotnem primeru bo ministrstvo prisiljeno izdati izredne ukrepe zn zaščito socialno šibkejših.» J L i ugosEovansfita mise Pred vojno je jugoslovanska misel živo gorela v srcih vseh resnično in požrtvovalno narodno zavednih Slovencih. Nepokvarjena narodna zavest je davno pred vojno dovedla do spoznanja, da so Slovenci kot narod v okviru avstro-| ogrske monarhije obsojeni v smrt. Nacionalno-politične težnje Slovencev so se zaradi tega hotele in morale usmerjati jugoslovansko. Ta usmeritev je pomenila, da se z ostalimi krvno sorodnimi Jugoslovani združimo v eno skupno državno enoto na skupnem državnem ozemlju. Neposredno po vojni so se odigravali velevažni dogodki, ki bi za usodo Slovencev lahko postali še bolj katastrofalni kakor so bili. Pod pritiskom skrajnih nevarnosti za naš narodni obstoj smo Slovenci kot en mož pribežali v varno pristanišče jugoslovanske misli in se napram mogočnemu zmagoslavnemu zunanjemu svetu predstavljali samo kot Jugoslovani. Vsak naš najmanjši odklon na stran slovenske vsenarodne suverenosti bi takrat Slovence potisnil na tir, ločen od usode ostalih Jugoslovanov. V jugoslovansko geopolitično, državno in tudi kulturno skupnost smo hoteli biti včlanjeni kot mednarodno najobčutljivejši in najvažnejši severni del slovanskega balkanskega polotoka, ki se nujno dotika interesnih območij velikih neslovanskih narodov okoli nas. Po vojni, ko smo pristopili k organizaciji našega notranjega državnega življenja v prostovoljno izbrani jugoslovanski skupnosti in enotnosti, je bilo najbolj naravno to, da smo hoteli utrditi ono idejo, ki nam je bila v borbah za svobodo zvezda vodnica in kar smo vedno smatrali zn temeljni pogoj ohranitve slovenskega narodnega obstoja, če smo nacionalno svobodo priborili z jugoslovansko mislijo, moremo to svobodo samo s to mislijo, pretvorjeno v stvarno vsebino, obraniti. Slabič-človek prične s svobodo hazardirati. Zgodovina nam kaže brez števila primerov, kako so ponosni narodi lahkomiselno zapravili težko priborjeno svobodo, ker so se v lahkomiselnem mirnem uživanju svobode preveč oddaljili od onih idealov, ki so svobodo ustvarili. Jugoslovanska misel je tudi med nami Slovenci kmalu izgubila na svoji notranji vrednosti, pričeli smo jo zanemarjati kot pradavno osnovo naših državno-političnih naukov. Oni, ki so Slovencem v viharnih prevratnih dneh z jugoslovansko mislijo dali v roke najučinkovitejše obrambno sredstvo, so bili proglašeni za izdajalce, opljuvani in preganjani. Jugoslovanstvo je moralo preživljati in še preživlja svoj ognjeni krst — in zmaguje. Kljub navideznim udarcem postaja jugoslovanstvo stvarnost, ki se krepko brani na vse strani. Kaj razumemo pod jugoslovanstvom, kaj hočemo videti v jugoslovanski misli? Neresni bi bili, ako bi se za to misel zavzemali samo zaradi notranjih čustev, zaradi kakih začasnih potreb dnevne politike ali zaradi slovanske zavednosti brez smisla za gmotno koristnost take misli. Za resnega slovenskega človeka mora jugoslovanska misel pomeniti stvarno in vsega drugega vredno korist za naše gospodarske, kulturne in politične potrebe. Mi nočemo, da bi jugoslovanska misel Slovencem vzela le najmanjšo malenkost od njihove samobitnosti, ako je ta za gospodarske, kulturne in politične potrebe važna odnosno taka, da sojaniči za naš narodni obstoj, čednost jugoslovanske misli se ne sme sprementi v greh nad Slovenci. Ako ta misel nima te moči, potem ni vredna naše vdanosti. Mi Slovenci imamo potrebo na teni, da v državi zmaga jugoslovanska narodna zavest, ker je sama ta zavest zadosti močna, da nas brani. Srbska, hrvatska narodna zavest bo branila samo svoje, tudi slovenska zavest samo svoje toda to bi bil boj brez upa zmage, kadar bi se pojavila sila, ki nas hoče uničiti. V Slovence bi moral prodreti ponos Črnogorcev, ki je izražen sicer v malo zbadljivih besedah, ki pa vendar v bistvu pomenijo globoko samozavest: nas in Kusov je 180 milijonov — torej nas in Jugoslovanov je 18 milijonov! Jugoslovanska misel pomeni za nas Slovence zavarovalno-matematično rizikovno skupnost na povečani ploskvi vsedržavnega ozemlja. Ta skupnost pa tam, kjer vlada jugoslovanska misel, ne sme biti samo zunanja s skupnimi državnimi mejami, s skupnim kraljem in z eno vlado, ona mora biti notranje hotena, čustveno vzljubi jena, duševno doživljena, polna medsebojnih vezi ljubezni in simpatij. Ta skupnost ne sme biti rahla. Ona mora biti taka, da bo vsaka jugoslovanska hiša kot moj lasten dom. To zahtevajo slovenski sebični interesi: dom nam je pretesen, potreben nam je širši življenjski prostor. Slovenec mora biti povsod v državi gospodar na lastni zemlji, vsa bogastva države morajo biti tudi last Slovencev, naše gospodarsko in kulturno izživljanje ne sme biti stisnjeno v slovenske meje. Mi Slovenci hočemo imeti svoje narodno ozemlje na prostoru od Triglava do Soluna. Mi Slovenci zahtevamo, da nas rede vso rude te zemlje, nam ne zadoščajo samo slovenske gore, mi hočemo tudi jugoslovansko morje. Mi nočemo sanio slovenske autarkije, ker ta nima popolnih razvojnih možnosti in ker bi s tem priznali tudi drugim pravico do izključujoče sebičnosti. Za nas je jugoslovanska misel modrost slabejšega, da je v polni meri kot enakovreden in enakopraven državljan deležen gmotnih in duhovnih zakladov velike skupnosti. Čustvena stran jugoslovanske misli je izpopolnjena z dobro preračunanimi sebičnimi tendencami Slovencev, ki se hočemo ohraniti kot zdrava veja velikega Slovanstva.' Ta spoznanja nam narekujejo tudi dolžnost, da vse storimo za gospodarsko-socialni in kulturni dvig Slovencev s sredstvi doma in s sredstvi v vseh pokrajinah v državi. Danes je čas, ki nas resno svari, da ostanemo neokrnjeni jugoslovanski misli zvesti. —ec. Bli iv i Qmm& pravični Uspehi nove kolektivne pogodbe pri Kranjski industrijski družbi Strokovne organizacije so 13. minulega meseca zaključile dopolnitev kolektivne pogodbe za delavstvo KID iz leta 1937. in 19. aprila 1938. Z izpremembo kolektivne pogodbe se je delavski položaj ponovno izboljšal. Povsem razumljivo je, da tudi zdaj ni vsem prav. Tudi saini bi želeli še več in boljšo pogodbo. Nekateri delavci zaradi posebnih razlogov ne presojajo položaja objektivno, to tudi zaradi tega, ker niso sodelovali pri izpremeinbi kolektivne pogodbe in zato povsem razumemo njihovo zadržanje. Vendar bi pričakovali objektivnega tolmačenja od tistih, ki so pri vseh razgovorih sodelovali. Da uspeh organiziranega delavstva ni stoodstoten, je razumljivo, krivda pa leži predvsem na delavski strani, odnosno na strani neorganiziranega delavstva, četudi so prejeli soglasno zahteve organiziranega delavstva ter podpirali mezdno gibanje. Vendar pa bivši vodja, sedaj izven organizacije in drugi skušajo ustvariti nerazpoložen je delavstva s tem, da širijo med delavci po obratih neresnične vesti, da so se plačilni akordni faktorji poslabšali in da delavstvo izgubi na akordnih pribitkih v valjarnah na Javorniku. Kesnici na ljubo bomo dokazali, da zvišanje dnevne mezde ne vpliva kvarno na akord, da bi se isti znatno znižal ter da bi na ta način delavstvo izgubilo na svojih prejemkih. To dokazujemo z akordnimi prebitki, ki so bili meseca avgusta in septembra t. 1. naslednji: Težka proga......................v avgustu 1.37 %, v septembru 1.38 % Lahka proga I............... Lahka proga II......................... » Težka pločevinska proga................ » Adjustaža lahkih prog ...... » Nakladalna skupina pločevina ... Nakladalna skupina premoga ... Skladišče paličastega železa ... Generatorsko osebje: Akordni ključ: težke proge —1.37 %, lahke proge —1.34 %, težke pločevinske proge 1.42 % — v avgustu —1.38 % in v septembru —1.45 %; enako velja tudi za prometno osebje ozkotirne železnice. Akordni pribitek zgovorno zavrača neutemeljeno trditev. Treba pa bo paziti, da delavstvo v posameznih primerih res ne bo oškodovano in to kontrolo vrši najbolj vestno organizacija, zato vsi v organizacijo, saj bo potem tudi uspeh mezdnih gibanj povsem drugačen. Odklanjamo pa vsako neupravičeno kritiko neodgovornih činiteljev. Ne ustrašimo pa se objektivne kritike, ki jo iznašajo organizirani delavci. Vsekakor moramo ugotoviti, da je uspeh zadnjega mezdnega gibanja v resnici povoljen, če upoštevamo razmere, v katerih smo gibanje vodili. Dve »redki Koliko dobi rodbina, če fe bil hranilec vpoklican v vojaško službo? Zaščita najemnikov je hrainilec pozvan na vojaške vaje za delj kot štiri tedne ali pa na nedoločen čas, se izvrši plačilo vsakih 15 dni naprej. Druga nič manj važna uredba je bila izdana glede zaščite stanovanjskih najemnikov. Po tej uredbi se od oseb, ki so pozvane v vojaško službo najmanj za 15 dni, izvzemši službo v stalnem kadru, dokler se v tej službi nahaja, in tri mesece po odpusta iz te sltiy.be, ne more zahtevati plačilo dolžnih najemnin za najeto stanovanje, kakor tudi ne od tistih najemnikov, katerim izplačilni, rok dospe v času, dokler se nahajajo v vojaški službi. Isto velja za poslovne lokale, če je najemnik zaradi vpoklica k vojakom moral ostaviti delo, ki se je tu opravljalo, ali pa se je posel znatno zmanjšal. Vsa postopanja, ki so se pričela pred uveljavljenjem te uredbe zaradi izterjatve najemnine, katerih plačilo je s to uredbo odloženo, se prekinejo; nova se pa v času, ki ga predvidevajo določila te uredbe, sploh ne morejo zaičeti. Predpisi te uredbe pa se ne bodo izvajali proti vsem tistim, kaiterili dohodki se zaradi poklica k vojakom niso zmanjšali. Po preteku dobe, ki jo predvideva ta uredba, najemodajalec lahko zahteva od najemnika plačilo najemnine, katere doplačilni rok dospe potem. Poleg redne najemnine lahko zahteva od najemnika, da mu plača še 5 odstotkov njenega iznosa na račun odiplačila dolžne najemnine, katere plačilo je odloženo po tej uredbi. Civilizacija — plašč pisan, drag, ki z njim ogrinja se človeška zver... Ah, vse je laž na svetu, vse, vse laž! Resnica in pravica in morala — to pest je močna... (A. Aškerc) Izšla je uredba, po kateri dobe družine, katerih hranilci so bili poklicani k vojakom, podporo. Ta podpora se more uživati samo dotlej, dokler je družina v stiski, najdalje pa do odpustitve hranilca iz vojne dolžnosti. Podpora znaša v krajih z več kot 20 tisoč prebivalcev po 8 din dnevno in na osebo, v ostalih krajih pa 3 din dnevno. Vsem osebam, ki jih dejansko vzdržuje en hranilec, se more podeliti le ena podpora, in sicer po sledečem vrstnem redu: podpora za zakonito ženo, za potomce, za očeta in mater in izjemoma, če teh ni, drugim Slanom družine (bratom in sestram). Poleg podpore se more družinam podeljevati tudi dodatek za vsakega posameznega otroka pod 16. leti, katerega je vzdrževala oseba, poklicana na vojaško dolžnost. Dodatek znaša 3 din dnevno v vseh krajih. Prošnje za podporo se vlagajo pri občinah, ki opremi prošnjo s svojim poročilom o razmerah prosilca. Prošnje rešuje odibor, ki bo ustanovljen pri okrajnem sodišču in katerega tvorijo: en sodnik okrajnega sodišča kot predsednik odbora, en občinski odbornik iz kraja, kjer je sedež odbora in en davčni uradnik. Proti odlokom odbora za podpore se lahko pritoži na predsednika okrožnega odbora, ki odloča končno v el j a vn o. Podpore se izplačujejo potom poštne hranilnice. Podpore niso rubljive. Če je hranilec poklican v vojaško dolžnost na določen čas in ne delj kot štiri tedne, bo predsednik odbora za podpore izdal nalog, da se vsa podpora in dodatek izplača naenkrat. Če 1.34 % 1.56 % 1.42 % 1.64 % 1.57 % >1 1.68 % 1.38 % » 1.39 % 1.28 % M 1.27 % 1.19 % 1.19 % 1.46 % yy 1.59 % Razgled po svetu Socialno - gospodarski» Pollti&nl: Družinske doklade Kot znano, prednjači francoska zakonodaja v ureditvi družinskih doklad družinam 'z večjim številom otrok. Za dobro ureditev tega problema se vrše vsako leto posebni vsedržavni kongresi. Tako se je letos vršil že 9. kongres, ki je obravnaval to ve-levažno socialno in populacijsko vprašanje. Na kongresu je bilo ugotovljeno, da je vsota družinskih doklad dosegla letni znesek 6 milijard frankov. Torej nekaj manj kot znaša naš jugoslovanski državni proračun. Višina družinske doklade se vsako leto določa naredbenini potom. Doklada mora znašati minimalno za I otroka 5% povprečne mesečne mezde za moškega delavca, 10% za drugega otroka in 15% za vsakega nadaljnjega otroka. Zakon za I. otroka doklade ih- prizna, ako je dosegel 5. leto starosti. Za slučaj rojstva drugega otroka tudi doklada za prvega otroka oživi. Stariši uživajo doklade do 17. leta starosti otroka. Zavarovanje v Italiji V Italiji ni uvedeno zakonito obvezno bolniško zavarovanje, izvzemši v bivših avstrijskih pokrajinah. Bolniško zavarovanje delavcev je urejeno na osnovi prostovoljnih blagajn na načelu vzajemnosti. Te blagajne morajo poslovati na podlagi posebnih vzornih pravil, ki jih izda ministrstvo za delo. Po najnovejši ureditvi tega vprašanja znaša hranarina polovico povprečne plače posameznega delavca. V izrednih prilikah more upravni odbor blagajne hranarino znižati. Ta podpora traja samo 150 dni, pri kroničnih boleznih pa samo 90 dni. Hranarina odpade tudi, ako delavec v bolezni sprejema plačo ali kako drugo podporo v gotovini. Porodnina znaša tedensko 500 lir. Pogrebnina pa najmanj 350 lir. Italijansko bolniško zavarovanje je torej glede dajatev slabše kot jugoslovansko zavarovanje. Obtok denarja V časopisih črtamo, da se je povečal obtok denarja Narodne banke na ta način, da se je od julija povečal za 1 milijardo 300.000.— din, od p oče tka tega leta pa za 1 milijardo 87 milijonov din. Zlata podlaga Narodne banke ni bila povečana sorazmerno povečanemu obtoku bankovcev. Mislimo, da politika tiskanja novih bankovcev ni koristna in da je brezpogojno vztrajati na pravilnem razmerju obtoka bankovcev nap ram zlati rezervi Narodne banke. Večje denarne potrebe mora državna finančna politika kriti z drugimi sredstvi, ne s povečanimi obtokom bankovcev. Smatramo, da je prišel skrajni čas za temeljito revizijo našega davčnega sistema, ki naj se nasloni na načelo progresivne obdavčitve. Revizija Čudno je to, da gospodarski krogi vsako kritično priliko izrabijo za to, da zahtevajo revizijo socialne zakonodaje. Hrvati so dobili svojo suinostoj-no hrvatsko banovino, ki se mora gotovo boriti s početnimi težavami. Gotovo pa ni taka situacija primerna za revizijo raznih soc ud J i o- zaščitnih zakonov, ker je treba vse sile osredotočiti na nujnejše in važnejše probleme. Gospodarske organizacije v hr-vatski banovini so v posebnem memorandumu zahtevale revizijo zakona o obrtih, uredbe o minimalnih mezdah, zakona o zaščiti delavcev in o delavskem zavarovanju. Memorandum seveda zahteva poslabšanje tega zavarovanja. Mnenja smo, da svoboda naroda brez krepke socialne zaščite ni nič v redna. Mirovne ofenzive Zadnji odpor Poljakov v Varšavi je bil strt in tudi poljska posadka na polotoku llela se je uda,la Nemcem. Evropsko časopisje razpravlja, kakšni so bili vzroki, da je bila Poljska v tako kratkem času premagana. Soglasno je mišljenje, da Poljska na vojno sploh ni bila pripravljena in da kot mlada država ni mogla še imeti organizirane in tehnično opremljene vojske. Poleg tega je pa imela opravka z neprimerno močnejšim nasprotnikom. Položaj Poljske je bil tem težavnejši in vsak trajnejši odpor v naprej nemogoč, ko so pričele za h nbet njene armade korakati ruske čete. V nem-ško-poljski vojni se je ponovno pokazalo, da zahteva današnji način voje-vanja predvsem popolno tehnično opremo vojske in da samo osebno junaštvo čet še ne zadostuje za dosego uspehov. Poljski predsednik republike Mos-cieki je odstopil, prav tako vlada. V Parizu je bil zaprisežen nov predsednik poljske republike Rackiewicz in imenovana nova vlada, kateri nače- 1 j uje general Sikorski. Dokončna meja ined Rusijo in od Nemcev zasedeno Poljsko je določena. Rusija se je zopet približala Evropi in bo gotovo zahtevala rešitev vprašanj, na katerih je zainteresirana. Pričakovalo se je, da bo prvi pritisk izvedla na Besarabijo. To se pa ni zgodilo. Rusija je predložila prve svoje zahteve (gotovo v sporazumu z Nemčijo) baltskim državam. Estonska, Le-tonska in Litva so se po vrsti udale in pristale na vojaške in politične koncesije, ki stavljajo baltske države v popolno odvisnost od Rusije. Baltskim državam bo sledila Finska. Stalno prihajajo vesti, da ni namen Rusije, da se sedaj prvenstveno angažira v Evropi, ampak da pripravlja vdor v Indijo, v osrčje angleškega koloni jalne-ga gospodarstva. Nemčija se prizadeva, da bi pridobila Italijo, da pokrene mirovno akcijo. Italijanski zunanji minister se je posvetoval v Berlinu z zastopniki tretjega rajlia in so vzajemno sklenili obvestiti javnost, da se Nemčija in Italija odločno zavzemata za pravičen mir. V ta namen imata v načrtu: Ustanovitev nove poljske države pod protektoratom Nemčije. Nova Poljska država bo brez onega ozemlja, ki ga je /usedla Rusija, in tudi brez pokrajin, ki so spadale prej pod Nemčija. Skliče se naj evropska konferenca, na kateri se naj urede problemi kolonij in Sredozemskega morja, ki so življenjskega interesa za Italijo. Seveda se pa berlinski razgovori niso saimo izčrpali v akciji, ki se naj izvede za dosego miru. Gotovo je bilo dogovorjeno, kaj se bo potem zgodilo, če se mir ne doseže. Kajti zelo malo je verjetnosti, da bodeta, Anglija in Francija sploh pripravljeni razgovar-jati ,se o miru na osnovah, kot jih zamišljata Italija in Nemčija. Chamberlain je v zvezi z mirovno ofenzivo izjavil, da sta šle Francija in Anglija v vojno zato, ker so bile razmere v Evropi nevzdržne, ko so morale mnoge države bodisi žrtvovati svojo svobodo, ali pa v obrambo svobode mobilizirati, samo da se ubranijo sili. Francija in Anglija ne skleneta miru, dokler ne dobe svojo svobodo Poljska in Češkoslovaška, šele potem je Anglija in Francija pripravljena razgo-vurjati se o miru. Po teh besedah Chamberlaina ni pričakovati, da bi mirovna prizadevanja Italije in Nemčije vodila do uspeha. Kar se Balkana tiče, je želja Italije, da bi bila mi tem področju Evrope vojna prihranjena. Govori se celo o bloku balkanskih nevtralnih držav. TEKOM TEDNA Kultura in denar Vspričo težkih socialnih razmer ni pričakovati, eg ribnika. Glavo so mu bili razbili ponovni udarci z nekim težkim, topim orodjem. Njegove poškodbe so bile take, da jih jc prav lahko prizadejalo kopito sinove puške, ki so jo našli v travi nekoliko korakov daleč od trupla. Z ozirom na te okolščine so mladeniča takoj are-tiruli: sodna preiskava, ki sc jc vršila v torek, je izrekla, da se je izvršil »premišljen umor», v sredo so ga pa izročili sodišču v Rossu, ki jc odkazalo njegov slučaj prihodnjemu porotnemu zasedanju. Taku so glavna dejstva, kakor so jih dognali pred koronerjem in policijskim sodiščem.* »Bolj hudobnega zločina bi si skoraj ne mogel misliti*, jc pripomnil. »Ako je kdaj dokazovanje po indicijah kazalo na pravega zločinca, se zgodi v tem slučaju.* (Nadaljevanje sledi.) Izhaja vsako soboto. - Naročnina: mesečno Din 4-, četrtletno Din 10—, polletno. Din 20—, celoletno Din 40—. Posamezna številka Din t—. Uredništvo in nprava Ljubljana, Dalmatinova nlica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Postnočekovm račnn štev. 17.177. Poštni nredal stev. 74. Za konzorcij «Nove Pravde* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Ivan Tavčar. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani France Pintar. Vsi v Ljubljani,