O zložbi zemljišč.
V novejših časih se veliko govori in pisari o zložbi zemljišč, kar je v nekterih krajih tako daleč prišlo, da vlade jo po sili izpeljujejo, češ, da je skupaj ležeča zemljišča lože in koristniše obdelovati, da se s tem mnogim prepirom pričo meja v okom pride, tudi da je vsakemu posestniku lože svoje lasti varovati in koristno obdelovati jo.
Vse to je resnično, vendar je pomisliti treba in dobro prevdariti, kako bi se ta zložba imela speljavati, da ne bi kmetovalcem namesti  koristi  škode   donašala.
Vsak kmetovalec ve, da pšenica hoče drugačne zemlje mimo rži, ječmena, prosa itd.; kar dobro obrodi na ilovici, ne stori tako na peščenih tleh na kremeniku, na laporji, na šoti, in tako tudi narobe ne. Tudi se ve, da kako leto dobro obrodi žito ene sorte, drugo druge sorte; zato umni kmetovalec rad seje več sort žita, da, če mu eno žito spodleti, mu saj drugo obrodi.
Ako pa gospodar ima le eno sorto tal, mu utegne pridelek popolnoma spodleteti, in huda revščina je nasledek take letine.
V oziru na to okoliščino je tedaj treba, da se zložba zemljišč kmetovalcem popolnoma na voljo prepusti. Po taki poti se bodo mali kosi zemljišč sčasoma zedinili, da se bodo lože obdelovali, pa tudi več pridelka donašali.                                                   Dr. Or.