73486

it>.

ZAKONI IN UREDBE

XVI.  ZVEZEK

Zakon o obrtih

(ob. z.)

IR

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

so izšle sledeče knjige:

Zakoni in uredbe:

I. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6'—.

II. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v
resortu ministrstva za promet, broš. 8'—.

III. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12'—.

IV. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10’—.

V. zv.: Zakon o občnem upravnem postopku in zakon o banski
upravi, broš. Din 20'—■, vez. Din 25’—.

VI. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih notar¬
jev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. — Zakon
o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih notarjih. —
Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18’—,
vez. Din 25’—.

VII. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18’—.

VIII. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in
komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12’—.

IX. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14*—.

X. zv.: Pravilnik za voditev zemljiških knjig, broš. Din 14'—.

XI. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpremem-
bah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na
upravna območja, broš. Din 8’—.

XII. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih
poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8'—.

XIII. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6*—.

XIV. zv.: Uredba o lekamarski zbornici, broš. Din 8’—.

XV. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah
narodnih poslancev, naredba, popravki, tolmačenja, pojasnilo,
objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila k zakonu
o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev,
broš. Din 8’—.

XVI. zv.: Zakon o obrtih, broš. Din 20’—, vez. Din 25’—; pošt¬
nina Din 3'—.

Sledijo nadaljnji zvezki.

Zakoni in uredbe

Zakon o obrtih

(ob. z.)

Ponatis

iz »Službenega lista« kraljevske banske uprave
Dravske banovine

V Ljubljani 19B1

Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani
(Predstavnik tiskarne O. Mih&lek)

73486

0'iaa , l%' 1  -

Vsebina

Stran

Uvodne odredbe. ... 1

PRVI DEL.

Obratovanje.

I. poglavje.

Pogoji za samostojno izvrševanje obrtov . . 4

II. poglavje.

Posebne odredbe za izvrševanje poedinih obrtov.

Prvi oddelek. — Trgovinski obrti.10

Drugi oddelek. — Rokodelski obrti.12

Tretji oddelek. — Industrijski (tvorniški) obrti ....  20

Četrti oddelek. — Gradbeni obrti.21

Peti oddelek. — Elektrotehnični obrti.28

Šesti oddelek. — Obrti, za katere je potrebna dovolitev . 32

III. poglavje.

Izdajanje pooblastitev in dovolitev za izvrševanje

obrtov.

Prvi oddelek. — Oblastveno postopanje.55

Drugi oddelek. — Pristojnost oblastev .60

Stran

IV. poglavje.

Izdajanje posebnih odobritev za postavitev delavnic
in naprav.

Prvi oddelek. — Oblastveno postopanje. 64

Drugi oddelek. — Pristojnost oblastev . 75

V. poglavje.

Izvrševanje obrtov.

Prvi oddelek. — Obrti s stalnimi poslovališči (lokali) . 77

Drugi oddelek. — Obseg pravice, izvrševati obrt, in način

te pravice.  86

Tretji oddelek. — Odpiranje in zapiranje lokalov ... 91

Četrti oddelek. — Razprodaje .96

VI. poglavje.

Prestanek obrtov. 96

VII. poglavje.

Obrti brez stalnega poslovališča (lokala) 98

VIII. poglavje.

Sejmi in tržni dnevi.108

IX. poglavje.

Ugodnosti za povzdigo delavnosti v državi . ioe

DRUGI DEL.

Pomožno osebje.

I. poglavje.

Obče odredbe o pomožnem osebju , 112

Stran

II. poglavje.

Učenci (vajenci).

Prvi oddelek. — Pravna razmerja učencev (vajencev) . 128
Drugi oddelek. — Posebne odredbe za učence, ki delajo

v rokodelskih obrtih (pomočniški izpiti).140

Tretji oddelek. — Strokovne nadaljevalne šole ....  144

III. poglavje.

Pomočniki

Prvi oddelek. — Poslovne knjižice.148

Drugi oddelek. — Posebne odredbe za pomočnike, ki

delajo v rokodelskih obrtih (mojstrski izpit) . . 150

Tretji oddelek. — Posebni izpiti .154

IV. poglavje.

Trgovinsko in ostalo višje pomožno osebje . 154

V. poglavje.

Posebne odredbe za industrijska (tvorniška)

Podjetja.162

VI. poglavje.

ltazsodniški odbor (razsodišče) za reševanje sporov
iz službenih razmerij med imetniki obrtov in pomož¬
nim osebjem.164

TRETJI DEL.

Strokovne organizacije.

I. poglavje.

Prisilne združbe trgovcev in rokodelcev.

Prvi oddelek. — Splošne odredbe.169-

Stran

Drugi oddelek. — Ustanavljanje združb.174

Tretji oddelek. — Ustroj združbe.176

Četrti oddelek. — Imovina združbe.183

Peti oddelek. — Zavarovanje članov.. 184

Sesti oddelek. — Razsodniški odbori (razsodišče) za reše¬
vanje sporov iz službenih razmerij.185

Sedmi oddelek. — Pomočniški odbori ........  185

Osmi oddelek. — Nadzorstvo nad združbami.186

Deveti oddelek. — Prestanek združbe.187

II. poglavje.

Združba industrijeev .188

III. poglavje.

Okrožni odbori rokodelskih združb . . . 189

IV. poglavje.

Zbornice ........  190

ČETRTI DEL.

Prekrški, kazni, postopanje in instance.

I. poglavje.

Prekrški in kazni. 193

II. poglavje.

Postopanje.

Prvi oddelek. — Upravno postopanje.199

Drugi oddelek. — Kazensko postopanje.200

Stran

III. poglavje.

Instance in nadzorstvo.202

PETI DEL.

Prehodne in končne odredbe.

I. poglavje.

Prehodne odredbe . 204

II. poglavje.

Končne odredbe . 228-






Mi

Aleksander I.,

po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,

predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra
za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika
Našega ministrskega sveta

zakon o obrtih.

(ob. z.)*

Uvodne odredbe.

§ 1 .

j 1 ) Pod odredbo tega zakona spada vsako redno in
samostojno pridobitno delo, ki ni prepovedano.

( 2 ) Kolikor ni odrejeno drugače, ne spadajo pod ta
zakon:

1. kmetijska proizvodnja (poljedelstvo, živinoreja,
perutninarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo,
cvetličarstvo, čebelarstvo, sviloreja, lov, ribištvo (v slad¬
kih vodah) in gozdna proizvodnja (vzgoja in prodaja lesa
iz lastnih gozdov) kakor tudi njih postranska dela in njih
postranska podjetja, če se v njih predelujejo lastni pro¬
izvodi v manjšem obsegu;

2. rudarstvo in rudniške naprave, kolikor spadajo
pod odredbe rudarskega zakona;

3. državni monopol (tobak, sol, vžigalice, cigaretni
papir, petrolej) in regalije (pošta, telegraf, telefon, kov¬
nice denarja), nadalje izdelovanje, uvažanje, izvažanje in

* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9. novembra 1931., št. 262/LXXXI/558.

1

2

prodajanje smodnika, vžigalnih vrvic, raznesil in ostalih
razpočnih zmesi, vojaškega orožja in njegovih delov ka¬
kor tudi uvažanje nevojaškega orožja in njegovih delov;

4. podjetja za plovitbo po morju in pomorsko brodar-
stvo, kolikor je urejeno s posebnimi zakoni, in ribištvo
v morju;

5. promet po zraku;

6. železniška podjetja, razen malih in industrijskih
železnic, brodarska podjetja in njih pomožna podjetja in
delavnice, ki delajo za potrebe njih prometa;

7. prevoz z brodi in drugimi plovnimi objekti z
brega na breg na plovnih rekah, jezerih in prekopih;

8. pridobitna dela v vojaških zavodih in delavnicah,
v javnih človekoljubnih, vzgojnih in poboljševalnih zavo¬
dih, v zavodih za izvrševanje kazni na prostosti in v za¬
vodih za izvrševanje očuvalnih odredb, če ne delajo po
naročilu in za javno prodajo;

9. zasebni pouk, zasebne šole in podobni zavodi
učnega značaja;

10. delo književnikov in umetnikov in avtorska za¬
ložna pravica;

11. znanstvena predavanja, umetniške predstave in
umetniški koncerti, razen kinematografov;

12. delo cirkusov, menežarij, gugalnic, vrtiljakov, sre-
čolovov (iger na srečo) in podobno;

13. delo advokatov, kazenskih branilcev in javnih
beležnikov (notarjev), delo pooblaščenih inženjerjev in
arhitektov, izvzemši dela, ki spadajo pod ta zakon (§35.),
kakor tudi delo geometrov;

14. delo zdravnikov in živinozdravnikov, zobnih teh¬
nikov, babic, zavodov za klinične preiskave, za zdrav¬
ljenje in nego bolnikov, porodniščnice in delo lekarn,
kolikor se omejuje izključno na prodajo zdravil in zdra¬
vilnih specialitet;

15. izdajanje in razpečavanje periodičnega tiska;

16. dajanje prenočišč, jedil in pijač v planinskih
kočah po visokih gorah, če se opravlja ta posel za račun
turističnih ali človekoljubnih ustanov ali brez namena,
zaslužiti;

3

17- hišno delo, ki ga opravlja poedinec samostojno
po krajevnih navadah poleg lastnega hišnega gospodar¬
stva brez pravice, sprejemati naročila, sam ali s pomočjo
rodbinskih članov v prostorih svojega stanovanja; v ka¬
terih teh primerov se smejo tudi naročila sprejemati,
ocenja ban po zaslišanju zbornic.

( 3 ) Kolikor s tem zakonom ni izrečno drugače odreje¬
no, se njegove odredbe ne uporabljajo na gospodarske
zadruge, če omeje svoje poslovanje na svoje zadružnike,
ne razdeljujejo dobička, ne dajejo članom upravnega in
nadzorstvenega odbora tantijem, in če se njih rezerve
nikakor ne smejo porazdeliti med zadružnike in če na
deleže vobče ne plačujejo obresti ali plačujejo samo
omejene obresti, ki ne presezajo 6 %.

( 4 ) Podjetja, ki se bavijo s pooblastitvijo monopol-
skih oblastev s proizvajanjem ali s trgovino monopolskih
predmetov, spadajo pod ta zakon in morajo izpolnjevati
vse pogoje, ki jih določa ta zakon za izvrševanje obrta.
Izjeme glede te obveznosti določa minister za finance
sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. Glede
proizvajanja delov za vojaško orožje in municijo, proiz¬
vajanja in prodajanja vžigalnih vrvic, raznesil in ostalih
razpočilnih zmesi, kakor tudi glede prodajanja smodnika
in uvoženega nevojaškega orožja in nevojaškega streliva
in njih delov, kolikor se to odstopa zasebnikom, veljajo
obstoječi posebni predpisi; kjer se pa in kolikor se ti
posebni predpisi sklicujejo na obče predpise, veljajo od¬
redbe tega zakona.

§ 2 .

V dvomu, ali spada izvestno delo pod ta zakon, izda
načelno odločbo minister za trgovino in industrijo po za¬
slišanju zbornic in pristojnih ministrov drugih resortov.

§ 3.

j 1 ) Obrti se delijo:

1. na obrte, ki se izvršujejo na osnovi pooblastil ob¬
čega upravnega oblastva (§ 96.);

2. na obrte, ki se izvršujejo na osnovi dovolitve ob¬
čega upravnega oblastva.

1 *

4

( ! ) Obrti, za katere je zaradi poseDnih svojstev po¬
slovanja (§ 19.) ali glede na posebno spretnost za ročno
delo (§ 23.) potrebna strokovna izobrazba, se sinejo izvr¬
ševati samo na osnovi predhodnega dokaza o izobrazbi,
doseženi z učenjem in s praktičnim delom po naredbah
tega zakona.

( 3 )  Z dovolitvijo upravnega oblastva prve stopnje se
smejo izvrševati obrti, ki so v tem zakonu izrečno ozna¬
čeni (§ 60 ).

PRVI DEL.

Obratovanje.

I. poglavje.

Pogoji za samostojno izvrševanje obrtov.

§ 4.

( 1 ) Na področju kraljevine Jugoslavije je dovoljeno,
izvrševati obrte vsakomur, kdor izpolnjuje pogoje, pred¬
pisane s tem zakonom. Ista oseba sme opravljati sočasno
več vrst obrtov, če izpolnjuje vse zakonske pogoje za
vsakega teh obrtov.

( 2 ) Kdor se želi baviti z obrtom, se more obrniti,
preden prične delo, z vlogo do pristojnega občega uprav¬
nega oblastva prve stopnje, na čigar področju osnavlja
obrt, obenem z dokazi (§ 95., odstavek 5.), da ima za to
vse zakonske pogoje.

( 3 ) Za izvrševanje obrtov, omenjenih v § 3., odstavku
(*), točki 1., izda pristojno obče upravno oblastvo v roku,
določenem z zakonom (§ 96.), prosilcu pooblastitev za
izvrševanje obrtov iz točke 2. odstavka (') § 3. za dovoli¬
tev.

( 4 ) Če opusti imetnik obrta svoj obrt in se želi ba¬
viti z obrtom druge kategorije, mora izpolniti vse, kar
odreja zakon za prestanek obrta, odnosno osnovanje no¬
vega obrta.

( 5 ) Kadar je po tem zakonu za postavitev delavnic
in naprav potrebna odobritev (§§ 105. in 107.), se mora

5

izdati, preden se izda odobritev za postavitev (gradnjo)
delavnice ali naprave, predhodna pooblastitev ali dovo¬
litev.

§ 5 .

i 1 )  Vsakdo, brez razlike spola, mora biti, da sme
samostojno izvrševati obrt, polnoleten ali za polnoletnega
proglašen in sposoben prosto razpolagati s svojo imovino.

' ( 2 ) Za osebe, ki ne morejo prosto razpolagati s svojo
imovino, se sme izvrševati obrt samo po odobritvi njih
zakonitih zastopnikov in pristojnega varuškega oblastva,
in opravljati samo s pomočjo posebnega poslovodje v
mejah tega zakona. Oseba, ki je deloma omejena v raz¬
polaganju s svojo imovino, sme izvrševati obrt s privolit¬
vijo posebnega pomočnika, ki ga odredi po veljavnih za¬
konskih predpisih pristojno sodno oblastvo.

§ 6 .

(') Koliko smejo duhovniki, menihi (redovniki) in
oni, ki vrše javna zvanja, opravljati obrt, določajo posebni
zakoni.

( 2 ) Občinsko pripadništvo (domovinstvo) ne vpliva
na pravico, izvrševati obrte.

§ 7 -

( ] ) Tuji državljani imajo iste pravice po tem zakonu
kakor domačini, če je določeno s pogodbo med kralje¬
vino Jugoslavijo in državo, kateri pripadajo, da se pri¬
znavajo obojnim državljanom vzajemno iste pravice, iz¬
vrševati obrte. Če take pogodbe ni, smejo izvrševati tuji
državljani v državi obrt samo izjemoma, če jim izda do¬
volitev za izvrševanje obrta pristojni ban ali minister za
trgovino in industrijo, ako je ta po zakonu pristojen,
izdajati dovolitev za dotični obrt.

( 2 ) Inozemske delniške družbe, zadruge in družbe z
omejeno zavezo smejo izvrševati v kraljevini Jugoslaviji
obrt samo, če izposlujejo po predpisih, ki za to veljajo,
dovolitev ministra za trgovino in industrijo. Za dru-

6

ženje takih družb in zadrug z domačimi podjetji je treba
dovolitve po banu.

§ 8 -

( J ) Vsaka pravica, izvrševati obrt po tem zakonu,,
je čisto osebna pravica.

( 2 ) Kdor pridobi podjetje z dedovanjem ali na drug
pravni način, sme nadaljevati delo, če izpolni vse pogoje,
ki jih predpisuje ta zakon za samostojno izvrševanje obr-
ta, razen v primerih, označenih v §§ 14. in 15. tega zakona.

( 3 ) Če se obrti spajajo v novo podjetje, je potrebna
za izvrševanje obrta nova pooblastitev ali dovolitev.

§ 9.

č) Pravne osebe imajo isto pravno sposobnost za
izvrševanje obrta kakor fizične osebe. Pravne osebe, ki
imajo pravila (statute), smejo izvrševati obrt samo v
okviru svojih pravil (statutov). Ta pravila morajo biti s
tem zakonom v skladu. Za izvrševanje obrta morajo
imeti pravne osebe poslovodjo. Družbe z omejeno zavezo
in gospodarske zadruge smejo postaviti tudi svojega čla¬
na za poslovodjo.

( 2 ) Pravne osebe, kamor spadajo tudi delniške dru¬
žbe, družbe z omejeno zavezo in gospodarske zadruge,
ne smejo izvrševati rokodelskega obrta, niti takih obra¬
tov osnavljati. Za produktivne zadruge, katerih člani so
izključno samo rokodelci, in za državo ta utesnitev ne
velja. Občine in druga samoupravna telesa, smejo izvr¬
ševati take rokodelske obrte samo, če jih osnujejo v jav¬
nem interesu s posebno dovolitvijo bana in če imajo po¬
slovodjo s strokovno izobrazbo. Isto pravico sme ob ena¬
kih pogojih dati ban tudi potrošnim zadrugam, osnova¬
nim po načelih §1., odstavka (*), če izpolnjujejo odredbe
tega zakona in če imajo poslovodjo s strokovno izobraz¬
bo. Te zadruge smejo opravljati rokodelska dela samo
za svoje člane. Produktivnim zadrugam, katerih člani so
izključno rokodelci, ni treha imeti poslovodje.

7

( 3 ) Država in druga javna samoupravna telesa mo¬
rajo izpolnjevati vse pogoje tega zakona, če izvršujejo
obrt, razen če ta zakon odreja drugače.

§ 10 .

j 1 ) Javne trgovske in komanditne družbe smejo
izvrševati rokodelske obrte in obrte, za katere je potreb¬
na dovolitev, samo če vsaj eden izmed članov družbe, ki
je po sklenjeni družbeni pogodbi ali trgovinskem zakonu
upravičen družbo zastopati in voditi, izpolnjuje pogoje,
ki jih predpisuje zakon za samostojno izvrševanje teh
obrtov. Če  ostanejo take družbe zaradi nastalih izpre-
memb v svoji sestavi brez takega člana, morajo prijaviti
pristojnemu občemu upravnemu oblastvu v enem mesecu
novega člana, ki izpolnjuje vse pogoje za dotični obrt.
Drugače se obrt ne sme nadaljevati.

( 2 ) Javne trgovinske in komanditne družbe smejo
ostale obrte, ki v odstavku j 1 ) niso omenjeni, izvrševati
ali po članu, ki je upravičen, družbo zastopati in voditi,
in ki izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom za izvrše¬
vanje dotičnega obrta, ali pa s pomočjo poslovodje.

§ H.

Komur je z razsodbo (§ 281., drugi odstavek k. p.)
ali s sodno rešitvijo (§§ 110. in 280 k. p.) ali z razsodbo
občega upravnega oblastva (§§ 175. in 400. tega zakona)
prepovedano izvrševanje izvestnega obrta (poklica ali
obrta, § 58. k. z.), ne sme, dokler traja ta prepoved, os-
navljati niti izvrševati kak drugi obrt, če bi se s tem o-
brezuspešil namen omenjenih razsodb ali rešitev.

§ 12 .

( J ) Kdor je bil obsojen s sodno razsodbo na izgubo
častnih pravic (§§ 146. do 149- k. z.), pa mu ni bilo pre¬
povedano izvrševanje obrta (poklica ali obrta, § 58. k.
z.), sme praviloma nadaljevati svoj obrt. Samo izjemoma
se sme izključiti taka oseba, obsojena za zločinstvo ali
za prestopek iz koristoljubja ali zoper javno moralo, od

8

osnavljanja izvestnega obrta z odločbo občega upravnega
oblastva, če je glede na značaj dela in na osebne in go¬
spodarske razmere obsojenca pričakovati, da bi oprav¬
ljanje obrta zlorabil za to, da bi ponovil omenjena kaz¬
niva dejanja.

(-)  Ta izključitev velja samo toliko časa, dokler taka
oseba ne doseže povračila pravic ali izbrisa obsodbe (re¬
habilitacija § 90. k. z.).

§ 13.

(*) Kdor je obsojen z razsodbo pristojnega oblastva
zaradi tihotapstva, se sme izključiti z odločbo občega u-
pravnega oblastva od osnavljanja izvestnega obrta, če se
sme glede na značaj dela in na njegove osebne in gospo¬
darske razmere pričakovati, da bo zlorabil opravljanje
obrta za vnovično tihotapstvo.

( 2 ) Ta osnova za izključitev prestane veljati, če se
obsojenec v dobi treh let po prebiti kazni ne kaznuje
vnovič zaradi tihotapstva.

§ 14.

j 1 ) Po smrti imetnika obrta smejo na osnovi prej¬
šnje pooblastitve ali dovolitve nadaljevati obrt vdova, ki
je ob smrti imetnika obrta imela pravico do vzdrževanja,
in maloletni otroci (vnuki), ki imajo pravico dedovati.
Ta pravica pripada vdovi do zopetne omožitve, otrokom
pa do polnoletnosti. Nadaljevanje obrta se mora prijaviti
v treh mesecih pristojnemu občemu upravnemu oblastvu.

( 2 ) Če umrli imetnik obrta glede voditve obrta ni
razpolagal drugače, imajo vdova in maloletni otroci pra¬
vico, obrt skupno izvrševati.

( 3 ) Vdova ni dolžna postaviti poslovodje ob nadalje¬
vanju obrta, razen v primerih, kjer to zakon izrečno
predpisuje. Pri rokodelskih obrtih, za katere je potreb¬
na večja strokovna izobrazba, je vdova dolžna, postaviti
poslovodjo. Take obrti določi s pravilnikom minister za
trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic. Če vdova
ne izpolnjuje ostalih pogojev, ki jih določa ta zakon za
samostojno izvrševanje obrta, sme nadaljevati obrt samo

9

po poslovodji, ki ga mora prijaviti oblastvu v treh me¬
secih.

( 4 ) Vdova sme sprejemati učence (vajence) v uk pri
rokodelskih obrtih samo, če ima sama strokovno izob¬
razbo za dotično rokodelstvo ali če vodi obrt poslovodja
s strokovno izobrazbo- Za učence, ki se zateko na uku ob
smrti imetnika obrta, ta utesnitev ne velja.

( 5 ) Če vdova obrta noče nadaljevati ali če umre pred
polnoletnostjo otrok, odloči varuško oblastvo na varuhov
predlog, ali naj se obrt v njih korist nadaljuje in če se
nadaljuje, postavi poslovodjo.

§ 15 .

Žena kazenski obsojenega moža sme nadaljevati obrt
brez nove pooblastitve ali brez nove dopustitve za obrte
iz § 60., odstavkov ( 3 ) in ( 4 ), kakor tudi brez poslovodje
toliko časa, dokler izdržuje mož kazen na prostosti ali
očuvalno odredbo, spojeno s kaznijo na prostosti. Tudi
za ta primer veljajo naredbe § 14. Isto velja tudi za moža
kazenski obsojene žene, če je žena imetnica obrta.

§ 16.

( 4 ) Če nadaljuje stečajni upravitelj obrt stečajnega
dolžnika, je dolžan prijaviti v mesecu dni od dne, ko je
prevzel upravo imovine stečajnega dolžnika, pristojnemu
občemu upravnemu oblastvu pi've stopnje, da nadaljuje
obrt, in mora postaviti poslovodjo, če sam ne izpolnjuje
zakonskih pogojev za dotični obrt.

( 2 ) Ta odredba iz odstavka ( 4 ) se uporablja ustrezno
tudi na osebe, ki jim je zapuščinsko sodišče poverilo
upravo zapuščine.

§ 17.

0) Kolikor s tem zakonom to ni izrečno prepove¬
dano, se smejo izvrševati obrti tudi s pomočjo poslovodje-

( 2 ) Poslovodja mora izpolnjevati osebno vse pogoje,
predpisane s tem zakonom za samostojno izvrševanje
obrta, ki mu je poverjen, in mora posle dejanski oprav¬
ljati.

( 3 ) Če predpisuje zakon, da se sme izvrševati obrt
samo s pomočjo poslovodje, nosi vso odgovornost po tem

10

zakonu poslovodja sam. Ce pa zakon obvezne postavitve
poslovodje ne odreja, je poleg poslovodje odgovoren tudi
imetnik obrta za vsa dejanja, ki so označena s tem zako¬
nom za prekrške, ako so storjena z njegovo vednostjo
ali če jih. je mogel preprečiti, da je vršil potrebno nad¬
zorstvo nad poslovanjem poslovodje. Pri pravnih osebah
velja za poslovodjo obrta oni, ki jo po zakonskih prel-
pisih predstavlja.

( 4 ) S temi odredbami se ne poseza v zasebno-pravna
razmerja med imetnikom obrta in poslovodjo, niti v nju¬
no odgovornost proti drugim osebam.

§ 18 .

(*) Če je postavitev poslovodje dovoljena, se mora
poslovodja postaviti, če ne prebiva imetnik obrta stalno
v samem kraju obrta ali če prebiva tako daleč, da zaradi
tega ali zaradi značaja dela ne more sam obrta voditi.
Istotako se mora postaviti poslovodja, če ne prebiva
imetnik obrta stalno na področju kraljevine.

( 2 ) Rokodelski obrti, za katere je predpisan dokaz
strokovne izobrazbe, se ne smejo izvrševati s pomočjo
poslovodje, razen v primerih, ki jih zakon izrečno določa.
Obrti, za katere se zahteva dovolitev, ki pa niso roko¬
delski, se smejo izvrševati tudi s pomočjo poslovodje, če
tega zakon izrečno ne prepoveduje. Za izvrševanje teh
obrtov po poslovodji je potrebna predhodna odobritev
pristojnega občega upravnega oblastva.

II. poglavje.

Posebne odredbe za izvrševanje poedinih obrtov.

Prvi oddelek.

Trgovinski obrti.

§ 19 .

(*) Za izvrševanje trgovinskih obrtov je potreben
dokaz posebne izobrazbe. Za dokaz te izobrazbe velja
dvoletno učenje kot učenec (vajenec) in dvoletna zapo-

11

slitev kot pomočnik v trgovinskem obratu. Izobrazba se
dokazuje praviloma z učnim potrdilom in s poslovno knji¬
žico ali z izpričevalom o dovršeni šoli. Za popolno izo¬
brazbo se smatra tudi dovršena srednja in njej enaka
strokovna ali višja šola. Dovršeni štirje razredi meščan¬
ske, srednje ali njej enake strokovne šole nadomeščajo
učni rok in eno leto zaposlitve. Razen tega se sme iz¬
obrazba dokazovati tudi z izpričevalom o uspešno dovr¬
šeni drugi šoli, tečaju in pod., kar nadomestuje deloma
dokaze o izobrazbi. Minister za trgovino in industrijo
označi po zaslišanju zbornic s pravilnikom omenjene šole,
tečaje in pod. in predpiše, v kateri meri naj nadomešča
pohajanje teh šol učni čas in čas zaposlitve.

( 2 ) Oseba, ki nima posebne izobrazbe, sme izvrševati
trgovinske obrte po usposobljenem poslovodji.

( 3 ) Za izvrševanje branjevskih in podobnih malih tr¬
govinskih obrtov se nikdar ne zahteva posebna izobrazba.

( 4 ) Imetnikom rokodelskih obrtov in obrtov, za ka¬
tere ni potreben dokaz o posebni izobrazbi, je dovoljeno
izvrševanje trgovinskih obrtov, za katere se zahteva iz¬
obrazba, samo, če dokažejo, da so delali samostojno v
svoji stroki najmanj tri leta, dočim se ne zahteva dokaz o
posebni izobrazbi za imetnike industrijskih obratov ka¬
kor tudi ne za prodajo blaga, ki jo vrše proizvodniki
sami.

( 5 ) Če nastane dvom, ali gre v poedinem primeru za
trgovinski obrt, določa o tem ban po zaslišanju zbornice.

§ 20 .

O Učni čas v trgovinskem obrtu nadomešča delo
praktikanta ali volonterja v pisarnah ali poslovalnicah
industrijskih (tvorniških) podjetij, čas zaposlitve v tr¬
govinskem obrtu pa nadomešča delo v prodajalnicah ro¬
kodelskih in industrijskih obrtov kakor tudi delo v njih
pisarnah in poslovalnicah, tako da traja tak čas skupaj
najmanj štiri leta.

( 2 ) Istotako nadomešča izobrazbo (učenje in zapo¬
slitev) delo v pisarnah in poslovalnicah obrtov, omenje¬
nih v § 60., odstavku (*), točkah 16. do 20. tega zakona,.

12

v pisarnah in poslovalnicah podjetij in ustanov, omenje¬
nih v § 1., odstavku ( 2 ), točkah 1. do 6., kakor tudi delo
v zadrugah, izvzetih od odredb tega zakona.

§ 21 .

j 1 ) Izobrazba, določena z odstavkom j 1 ) § 19., se
zahteva tudi, če izvršujejo trgovinske obrte javne trgo¬
vinske in komanditne družbe. Glede voditve takih obe¬
tov se uporabljajo odredbe § 10.

( 2 ) Če se želijo izvrševati trgovinski obrti po poslo¬
vodji, mora dokazati osebno izobrazbo poslovodja.

§ 22.

C) Minister za trgovino in industrijo sme po zasli¬
šanju zbornic predpisati z uredbo, da se izvrševanje iz-
vestnih trgovinskih obrtov ali poedinih strok teh obrtov
oprošča obveznosti posebne izobrazbe, označene v § 19.
Taka izjema glede posebne izobrazbe se odreja, če to
zahtevajo gospodarske koristi države ali poedinih kra¬
jev ali če glede na obseg ali značaj dela poedinih obla¬
tov taka izobrazba ni potrebna.

( 2 ) Če zahtevajo potrebe prebivalstva, sme ban po
zaslišanju občine in zbornice z naredbo oprostiti dokaza
izobrazbe izvrševanje izvestnih ali vseh trgovinskih obr¬
tov v dotičnih vaseh in manjših krajih svojega področja.

Drugi oddelek.

Rokodelski obrti.

§ 23.

j 1 ) V smislu § 3., odstavka (-),  so rokodelski obrti

ti-le:

1. Lončarji, pečarji;

2. keramičarji;

3. steklarji (steklorezci), razen dela steklorezcev po
vaseh;

4. brusilci stekla, graverji na steklo, izdelovalci zr¬
cal;

5. slikarji na porcelan in fajanse in delavci mozaič¬
nih del;

6. kovači, kovači za orodje;

7. podkovači;

8. puškarji in ostali izdelovalci strelnega orožja;

9. nožarji in brusilci na ostro, pilarji;

10. ključavničarji, gradbeni ključavničarji, pohištve¬
ni ključavničarji;

11. strojni ključavničarji;

12. brusilci (ostrilci) kovin in jekla, iglarji;

13. izdelovalci proizvodov iz pletene žice;

14. kleparji;

15. kotlarji, kositrarji;

16. livarji kovin, medi in cinka; zgibači kovin (žle-
bičarji) in zvonolivarji;

17. pasarji; bronsovinarji, izdelovalci kitajske srebr¬
nine, izdelovalci kovinskega galanterijskega blaga, ci-
zelerji;

18. zlatarji, srebrarji, draguljarji, pozlačevalci, po-
srebrevalci in obdelovalci dragocenih kovin;

19. graverji, pečatarji, metalografi, emajlerji in gijo-
serji;

20. kovinski strugarji, modelerji, kovinski kaluparji,
vrezovale! not, amalgamerji;

21. galvanizerji, galvanoplastiki;

22. mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko;

23. izdelovalci medicinskih in kirurških instrumen¬
tov in aparatov in orodja;

24. optiki;

25. urarji;

26. izdelovalci glasbenih instrumentov;

27. košar ji in pletilci predmetov iz šib;

28. kolarji, izdelovalci karoserij;

29. sodarji (bednarji);

30. mizarji, modelni mizarji, parketarji;

31. lesni strugarji, izrezovalci lesa in lesorezci, pi-
parji;

32. glavničarji, izdelovalci predmetov iz roženine in
kosti ali galalita;

38. kiparji, ki delajo iz kamena, lesa, sadre (gip-
3a) itd.;

34. strojarji;

35. jermenarji in sedlarji;

36. torbarji, izdelovalci kovčegov in usnjenega ga¬
lanterijskega blaga;

37. knjigovezi in izdelovalci kartonažnega blaga;

38. ščetarji, čopičarji;

39. vrvarji in predelovalci kozje volne;

40. pozamenterji, izdelovalci vrvic in trakov, izdelo¬
valci zlate in srebrne žice; zlatopredci in srebropredci,
zlatovezci, srebrovezci in biserovezci;

41. barvarji (barvanje oblek, tkanin, preje) in ke¬
mijski očiščevalci teh predmetov;

42. vozni tapetniki, loščilci voz;

43. tapetniki, dekoraterji;

44. izdelovalci prešitih odej, bombaževinarji;

45. pozlačevalci pohištva in izdelovalci okvirjev;

46. predci in tkalci;

47. krojači oblek;

48. krojači ženskih oblek in perila;

49. abadžije in terzije (krojači s kmečkim suknom,
krojači za kmečke obleke);

50. črevljarji in čižmarji;

51. copatarji;

52. opančarji;

53. rokavičarji, bandažisti, izdelovalci ortopedičnih
predmetov;

54. solnčnikarji in dežnikarji;

55. klobučarji, kaparji, izdelovalci narodnih čepic in
fesov;

56. krznarji in barvarji kožuhovine in perja;

57. modisti, izdelovalci umetnih cvetic, peresarji in
izdelovalci lepotičja; izdelovalci vencev iz naravnih
t cvetic;

58. brivci, frizerji, lasuljarji in manikerji;

59. kozmetiki za nego obraza in telesa;

60. izdelovalci lepotil in vonjav;

'61. mlinarji;

15

62. peki, kruharji, kolačniki;

63. sladčičarji, izdelovalci keksov, sladoleda, kandi-
tov in bonbonov;

64. iztočni sladčičarji, izdelovalci boze, alve in sla¬
doleda;

65. mesarji;

66. izdelovalci klobas;

67. črevarji in prirejevalci črev;

68. svečarji, voščeninarji in medičarji (lectarji);

69. milarji;

70. izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega
kamena;

71. pokladalci kamenitih tal, tlakarji;

72. krovci, ki krijejo z opeko, skrilmi in pod. na vi¬
sokih gradbah, razen krovcev na vaških gradbah;

73. pleskarji, napisni slikarji, sobni slikarji, rokodel¬
ski slikarji za industrijske izdelke;

74. štukaterji, sadrarji (gipsarji);

75. tiskarji, litografi, ksilografi;

76. črkolivci in cinkografi;

77. fotografi, razen fotografov, ki delajo za znanstve¬
ne, zdravniške, časopisne namene ali za filmska pod¬
jetja;

78. izdelovalci umetnih rudninskih vod;

79. izdelovalci streliva in raznesil;

80. izdelovalci predmetov za umetalni ogenj in po¬
dobno (pirotehniki);

81. inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih
naprav;

82. inštalaterji parnega, vodnega ali zračnega ogre¬
vanja;

83. inštalaterji električnih instalacij vsake vrste za
razsvetljevanje, vlačenje in pod., njih delov, instalacija
aparatov za merjenje električnega toka kakor tudi elek-
trovodov;

84. zidarji;

85. tesarji;

86. klesarji (kamenorezci);

16

87. graditelji vodnjakov (studenčarji);

88. dimnikarji.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo sme po zasli¬
šanju ali na predlog pristojnih zbornic spredaj označe¬
ne vrste rokodelskih obrtov z uredbo izpremeniti, na¬
novo grupirati, izpuščati in nove vrste poklicev označati,
če imajo znake, določene v § 3., odstavku ( 2 ). Istotako
sme po zaslišanju zbornic posebej grupirati poedine ro¬
kodelske obrte z veljavnostjo samo za izvestne kraje, če
to zahteva posebni delovni način dotičnih rokodelskih
obrtov v tem kraju.

( s ) Če nastane dvom, ali gre v poedinih primerih
za rokodelski obrt, odloča o tem ban po zaslišanju zbor¬
nice.

§ 24.

( 1 ) Kdor želi izvrševati rokodelski obrt, mora poleg
tega, da izpolnjuje obče pogoje zakona, dokazati tudi
strokovno izobrazbo za dotično rokodelstvo.

( 2 ) Strokovna izobrazba se praviloma dokazuje z
izpričevali o opravljenem pomočniškem in mojstrskem
izpitu (§§ 282. in 312.) ali z izpričevali o dovršenih iz¬
pitih na strokovnih šolah, ki jih označi minister za trgo¬
vino in industrijo po § 26. zakona. Kdor dokaže to iz¬
obrazbo in dobi v smislu zakona pooblastitev ali dovo¬
litev za izvrševanje rokodelskega obrta, ima pravico do
naziva >mojster«.

( :1 ) Nikomur se ne sme dovoliti izvrševanje rokodel¬
skega obrta, kdor osebno ne dokaže strokovne izobraz¬
be za dotični obrt. Izjema glede te odredbe velja samo
za primere §§ 14. in 15.

(*) Kdor že ima strokovno izobrazbo za rokodelski
obrt (rokodelec), sme izvrševati ta obrt tudi po poslo¬
vodji, ki izpolnjuje obče pogoje in dokaže strokovno iz¬
obrazbo za izvrševanje dotičnega rokodelskega obrta.

( 5 ) Če se izvršuje eden izmed poklicev, naštetih v
§ 23., na tvorniški način, ni treba dokazovati strokovne
izobrazbe, kar se glede načina ocenja po odredbah § 32.

17

(•) Za gradbene in elektrotehnične rokodelske obr-
te veljajo pogoji četrtega in petega oddelka tega po¬
glavja.

§ 25.

C) Pomočniški izpit sme opravljati, kdor dokaže,
da je vešč pisanju in da se je učil dotičnega rokodelstva
po tem zakonu ali po pogodbi predpisano dobo (§ 263.)
kot učenec (vajenec) v rokodelskem obrtu pri rokodel¬
cu ali če dokaže s potrdilom (§ 280.), da je prebil po
zakonu ali s pogodbo predpisano dobo na uku v delav¬
nicah, v katerih se izvršuje rokodelski obrt na tvorniški
način ali da je prebil ta čas na uku v istovrstni tvorni¬
ški delavnici. Razen tega mora dokazati, da je v smislu
zakona redno pohajal in uspešno dovršil strokovno na-
<r daljevalno šolo, če taka obstoji v kraju, kjer se je učil
in bil zaposlen.

( 2 ) Mojstrski izpit sme opravljati, kdor dokaže s
poslovno knjižico (§ 307.), da je bil po uspešno oprav¬
ljenem pomočniškem izpitu zaposlen kot pomočnik ali
tvorniški delavec najmanj tri leta  v dotičnem obrtu ali
v analognem tvormskem podjetju ali v istovrstni delav¬
nici tovarniškega podjetja.

( 3 ) Učenje v delavnicah, v katerih se izvršujejo ro¬
kodelski obrti na tvorniški način, ali učenje v strokov¬
nih delavnicah tvornic se smatra za enako učenju v ro¬
kodelskem obratu pri rokodelcu, če je v takih obratih
zagotovljeno strokovno učenje.

(*) Če se iz tehtnih razlogov ne more predložiti
učno potrdilo ali poslovna knjižica, sme ban po zasliša¬
nju pristojne prisilne združbe kandidata izjemoma opro¬
stiti predložitve potrdila ali poslovne knjižice, ako se
more z drugimi nedvomnimi dokazi ugotoviti, da je pre¬
bil predpisani čas na uku ali v zaposlitvi.

§ 26.

O Za dokaz predpisno dovršenega učnega časa sme-
služiti tudi izpričevalo uspešno dovršenega strokovnega
učnega zavoda, v katerem se s praktičnim in strokov*

18

nim poukom daje strokovna izobrazba iz dotične roko¬
delske stroke. Istotako velja kot dokaz predpisno dovr¬
šenega učnega časa izpričevalo o uspešno dovršenih
štirih razredih srednje ali njej enake šole in pohajanje
posebnega strokovnega tečaja (kurza), ki je z njim spo¬
jeno praktično delo. Podrobnejše odredbe o teh tečajih
izda minister za trgovino in industrijo s pravilnikom.

( 2 ) Če traja v učnih zavodih, omenjenih v odstavku
P), praktični strokovni pouk iz dotične rokodelske stro¬
ke najmanj tri šolska leta, se znižuje čas pomočniške
zaposlitve (§ 25., odstavek ( 2 )) onim, ki so take zavode
uspešno dovršili, na eno leto.

( 3 ) Pomočnikom, ki so po predpisno dovršenem uče¬
nju zaradi višje strokovne izobrazbe v svojem rokodel¬
skem obrtu pohajali kot redni dijaki šolo strokovnega
učnega zavoda skozi najmanj tri šolska leta, ni treba
dokazovati zaposlitve, kakor je omenjeno v § 25., odstav¬
ku ( 2 ); taki pomočniki smejo opravljati mojstrski izpit
brez tega dokaza.

( 4 ) Minister za trgovino in industrijo označi po za¬
slišanju zbornic s pravilnikom one strokovne šole in za¬
vode, katerih izpričevala naj služijo za dokaz učenja ali
zaposlitve. S pravilnikom se predpišejo tudi ugodnosti,
ki jih dajejo izpričevala teh šol (tečajev) kandidatom za
pomočniški ali mojstrski izpit.

§ 27.

Minister za trgovino in industrijo sme po zaslišanju
zbornic predpisati s pravilnikom, da se kljub odredbam
§ 25. utesni za poedine rokodelske obrte izdajanje po¬
oblastitve ali dovolitve samo na one, ki so uspešno do¬
vršili izvestno strokovno šolo ali opravili izvesten poseb¬
ni izpit v državi. V tem primeru sme določiti, da se
skrajša ali da se vobče ne zahteva čas strokovnega
učenja in zaposlitve.

§ 28.

( 4 ) Učencem (vajencem), ki so dogovorjeni čas uče¬
nja (§ 263.) redno dovršili v poedinih rokodelskih obrtih

19

In so pozvani kot pomočniki v vojaško službo, pa oprav¬
ljajo pri vojski v tem času rokodelske posle one stroke,
v kateri so delali, se šteje to delo v čas pomočniške
strokovne zaposlitve. Pristojno vojaško oblastvo izda
takim osebam o tej strokovni zaposlitvi službeno po¬
trdilo.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše spo¬
razumno z ministrom za vojsko in mornarico podrobnejše
odredbe o izdajanju teh potrdil.

§ 29.

j 1 ) Minister za trgovino in industrijo sme predpisati
po zaslišanju zbornic pogoje, ob katerih smejo kljub
odredbam § 25. zakona opravljati pomočniški in mojstr¬
ski izpit tudi oni, ki so bili zaposleni kot učenci ali
strokovni delavci v delavnicah ali podjetjih, ki ne spa¬
dajo pod ta zakon, v delavnicah, podjetjih ali ustanovah,
v katerih se v smislu tega zakona postransko opravljajo
dotična dela, ali ki so se izučili rokodelskega obrta v
javnih človekoljubnih, vzgojnih in poboljševalnih zavo¬
dih, v zavodih za izvrševanje kazni na prostosti in v
zavodih za izvrševanje očuvalnih odredb.

( 2 ) Izjemne odredbe, omenjene v odstavku j 1 ), se
smejo predpisati tudi za one, ki so delali v tujini, in to
dokažejo.

§ 30.

(*) Za izvrševanje izvestnih rokodelskih obrtov, s
katerimi se pretežno bavijo ženske, kakor za izdelo¬
vanje ženskih klobukov, umetnih cvetic, in podobnih
okrasnih stvari, čipk, šivanje ženskih in otroških oblek
in perila, tkanje, vezenje in podobno, sme minister za
trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic določiti
krajši učni čas, skrajšati pomočniško zaposlitev in upo¬
števati čas, prebit pri strokovnem delu, v rok pomoč¬
niške zaposlitve ali jih oprostiti dokaza o učenju in
zaposlitvi.

( 2 ) Ženske, ki se jim odobrujejo take ugodnosti, so
dolžne, opraviti predpisani mojstrski izpit. Za ta izpit

2 *

20

predpiše minister za trgovino in industrijo podrobnejše
odredbe s pravilnikom.

§ 31.

j 1 ) Ob prestopu iz enega rokodelskega obrta v druge
rokodelske obrte, ki so označeni pod isto točko § 23.,
odstavka (*), ali pa ob prestopu iz enega rokodelskega
obrta v rokodelske obrte, ki so po odstavku ( 2 ) tega
paragrafa označeni kot sorodni, se šteje učencu in po¬
močniku v učni rok ali zaposlitev ves dotlej prebiti čas.

( 2 ) Kdor opravlja rokodelski obrt, sme prestopiti v
rokodelski obrt, naveden pod kakšno drugo točko § 23.,
odstavka ( :l ) samo, če  je dotični rokodelski obrt glede
načina in značaja dela soroden. Minister za trgovino in
industrijo označi z uredbo po zaslišanju zbornic one
obrte, pri katerih je prestop dopusten. Za tak prestop je
treba, da se brez predpisanih dokazov o učenju in za¬
poslitvi v dotičnem rokodelskem obrtu predhodno opravi
mojstrski izpit iz rokodelskega obrta, v katerega kdo
hoče prestopiti. Izvrševanje takega rokodelskega obrta
je prijaviti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu
(§ 95.), ki izda nanovo pooblastitev ali dovolitev za
izvrševanje dotičnega rokodelskega obrta.

(■'') Ob prestopu iz enega rokodelskega obrta v drug
rokodelski obrt ali za istočasno izvrševanje več roko¬
delskih obrtov, ki so označeni pod isto točko § 23.,
odstavka j 1 ), zadošča opraviti izpit iz enega izmed teh
rokodelskih obrtov. Prestop iz enega v drug tak roko¬
delski obrt se mora prijaviti pismeno pristojnemu obče¬
mu upravnemu oblastvu prve stopnje, prijavi pa pri¬
ložiti pooblastilo. Če je za tak rokodelski obrt potrebna
dovolitev (§ 60.), se mora pri vsakem prestopu pred¬
hodno zaprositi za dovolitev pri pristojnem oblastvu.

Tretji oddelek.

Industrijski (tvorniški) obrti.

§ 32.

Č) Za industrijske (tvorniške) obrte po tem zakonu
se smatrajo glede na način proizvajanja ona podjetja, ki

21

izdelujejo, predelujejo, dovršujejo ali obdelujejo proiz¬
vode v delavnicah ali na stalnem kraju z uporabo delitve
dela in ki zaposlujejo večje število delavcev, a vrše delo
redno ob uporabi motorne sile, pa proizvajajo izdelke
na zalogo ali po naročilu v večjem obsegu. Če nastane
dvom, ali gre v takih podjetjih za tvorniški način dela,
odloča o tem ban po zaslišanju prizadetih pristojnih
zbornic.

( 2 ) Industrijski (tvorniški) obrti se smejo izvrševati
na osnovi pooblastitve ali dovolitve pristojnega občega
upravnega oblastva. Kateri industrijski (tvorniški) obrti
se smejo izvrševati na osnovi dovolitve, odreja ta zakon
(§ 60.).

( 3 ) Za postavitev industrijskih (tvorniških) obratov
(delavnic, naprav) je potrebna odobritev po §§ 106. iti
nasl., če obstoje pri takih obratih okolnosti, omenjene v
§ 105. tega zakona.

( 4 ) Industrijski (tvorniški) obrti se smejo izvrševati
tudi s pomočjo poslovodje, ki izpolnjujte pogoje tega
zakona.

§ 33.

Zadruge, omenjene v § 1., odstavku ( 3 ), morajo
izpolnjevati vse pogoje tega zakona, če izvršujejo indu¬
strijski (tvorniški) obrt. Katere zadružna podjetja je
smatrati za tvorniška, odloči, če nastane o tem dvom,
ban po zaslišanju zbornice.

§ 34.

Na industrijska (tvorniška) podjetja, ki po odred¬
bah § 1. ne spadajo pod ta zakon, se uporabljajo ustrezno
odredbe prvega oddelka IV. poglavja prvega dela tega
zakona (§§ 105. in nasl.), kolikor tudi izvrševanje takih
podjetij ni urejeno s posebnim zakonom.

Četrti oddelek.

Gradbeni obrti.

§ 35.

Gradbeni obrti obsezajo vse vrste izvajanja gradbe¬
nih del.

22

§ 36.

( 1 ) Gradbene obrte smejo izvrševati:

1. inženjerji gradbene ali arhitektonske stroke, ki
so pridobili pravico do izvrševanja prakse pooblaščenih
inženjerjev ali arhitektov za stroko, v kateri delajo;

2. graditelji (gradbeniki), ki so opravili pred pri¬
stojno komisijo poseben izpit za gradbeno stroko, v
kateri delajo;

3. zidarski, tesarski, klesarski, studenčarski mojstri,,
ki so opravili pred pristojno komisijo predpisani mojstr¬
ski izpit za stroko, v kateri delajo.

( 2 ) Gradbene obrte smejo izvrševati tudi pravne
osebe, če postavijo poslovodjo, ki ima izobrazbo za izvr¬
ševanje dotičnega gradbenega obrta po tem zakonu.

§ 37.

Izpit za graditelja visokih ali nizkih gradb sme
opravljati:

1. kdor je dovršil ustrezni odsek tehnične fakultete
ali drugo visoko šolo enako fakulteti te vrste in obenem
dokaže, da je delal praktično tri leta ob gradbah svoje
stroke;

2. kdor je dovršil z uspehom srednjo tehnično šolo,
gradbeni (arhitektonsko-stavbeni) odsek, ali njej enako
drugo šolo gradbene stroke in opravil predpisani za¬
ključni izpit, pa nato praktično delal v svoji stroki naj¬
manj pet let.

§ 38.

( J ) Izpit za zidarskega, tesarskega, Mesarskega in
studenčarskega mojstra smejo opravljati:

1. oni, ki so uspešno dovršili srednjo tehnično ali
njej enako drugo šolo in dokažejo, da so po dovršeni šoli
delali praktično v dotičnem obrtu najmanj štiri leta;

2. oni, ki opravijo z uspehom predpisani zaključni
izpit iz dotične stroke na šoli za gradbene poslovodje
(polirje), pripojeni srednji tehnični šoli ali na drugi
državni strokovni šoli z enako učno osnovo in dokažejo,
da so potem delali najmanj pet let praktično v dotični

23

stroki ali kot gradbeno-tehnični risarji v poslovalnicah
graditeljev, inženjerjev ali arhitektov;

3. oni, ki so se učili zidarskega ali tesarskega, kle-
sarskega ali studenčarskega rokodelskega obrta najmanj
tri leta in so praktično delali v svoji gradbeni stroki
najmanj šest let, ko so prehodno pri posebnem izpitu
dokazali občo izobrazbo in znanje.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo označi s pra¬
vilnikom te šole in jim predpiše učno osnovo.

§ 39.

(*) Izpit za graditelja (gradbenika) se opravlja pred
izpraševalno komisijo pri banski upravi. Izpraševalna
komisija je sestavljena iz predsednika in treh članov, ki
jih določi predsednik za vsak poedini izpit iz spiska
izpraševalnih članov. Predsednik komisije je uradnik
banske uprave s popolno tehnično-fakultetno izobrazbo.
Postavlja ga ban za tri leta. Člani izpraševalne komisije
se postavljajo izmed uradnikov-inženjerjev tehničnega
oddelka banske uprave, profesorjev tehnične fakultete,
srednje tehnične šole in pooblaščenih inženjerjev, arhi¬
tektov in graditeljev po spisku, čigar skupno število
znaša 15 članov. Člane postavlja ban za dve leti.

( 2 ) Izpiti za zidarske, tesarske, klesarske in studei-
čarske mojstre se opravljajo pred komisijo pri pristojni
zbornici. Izpraševalna komisija je sestavljena iz pred¬
sednika in dveh članov, ki ju določi predsednik za vsak
poedini izpit. Predsednik komisije je uradnik banske
uprave s popolno tehnično-fakultetno izobrazbo. Postavlja
ga ban za tri leta. Člani izpraševalne komisije se po¬
stavljajo izmed uradnikov-inženjerjev tehničnega oddel¬
ka banske uprave s fakultetno izobrazbo, profesorjev
srednje tehnične šole in mojstrov dotičnih gradbenih
strok po spisku, čigar skupno število članov znaša za
vsako omenjeno gradbeno stroko šest članov. Člane po¬
stavlja ban za dve leti.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše spo¬
razumno z ministrom za gradbe in po zaslišanju zbornic
z uredbo podrobnejše odredbe glede predmetov teh

24

izpitov, glede sestave in poslovanja izpraševalne komi¬
sije. Istotako predpiše podrobnejše odredbe o predhod¬
nem izpitu po § 88., odstavku j 1 ), točki 8.

§ 40.

I 1 ) Pooblaščeni inženjerji in arhitekti smejo oprav¬
ljati gradbene posle na osnovi pravice do izvrševanja
prakse pooblaščenih inženjerjev, ki so jim jo dala pri¬
stojna oblastva, toda dolžni so opravljanje dela pred¬
hodno prijaviti pristojnemu upravnemu oblastvu prve
stopnje in dobiti pooblastitev [§ 4., odstavka ( 2 ) in ( 3 )].

( 2 ) Država in javna samoupravna telesa smejo oprav¬
ljati gradbene posle v svoji režiji, če vodijo posle držav¬
ni ali samoupravni strokovni (tehnični) javni organi, ki
so opravili državni strokovni izpit ali izpit za pooblašče¬
nega inženjerja ali arhitekta.

• § 41.

C 1 ) Graditelj (gradbenik) visokih gradb je upravi¬
čen, izvajati samostojno vse vrste gradb iz vrste visokih
gradb kakor tudi vse druge gradbe, ki so v zvezi z
njimi in za njih izvedbo potrebne.

Od tega so izvzete:

1. gradbe s statično več kot enostavno nedoločenimi
-konstrukcijami in gradbe s statično težjimi konstrukci¬
jami, katerih izračunjanje ne spada v učni program in
ni predmet zrelostnega izpita na srednjih tehničnih šolah
ali izpita za graditelje;

2. gradbe posebnega značaja glede na arhitekturo,
monumentalnost in izrednost (gledališča, koncertne dvo¬
rane, kinematografi, razstavne zgradbe, muzeji, cerkve,
molilnice itd.).

( 2 ) Graditelj (gradbenik) visokih gradb sme izvajati
po projektu pooblaščenega inženjerja ali arhitekta vse
gradbe pod točko 1 . kakor tudi gradbe pod točko 2 .,
odstavka ( 1 ), če si zagotovi za take konstrukcije sodelo¬
vanje pooblaščenega inženjerja ali arhitekta. Če se usvoji
idejni projekt graditeljev za take gradbe po natečaju
pred strokovno žirijo, sme graditelj izvajati tudi take

25

gradbe, ako si zagotovi za konstrukcije, navedene pod
točko 1., odstavka (*) sodelovanje pooblaščenega inže-
njerja ali arhitekta.

( :! ) Graditelj (gradbenik) nizkih gradb je upravičen
graditi samostojno privatne in občinske ceste, manjše
/ industrijske železnice, če na njih ni objektov z večjo raz-
petino kot 6 m niti železnih, kamenih ali armirano¬
betonskih propustov in mostov, ki statično niso odrejeni
in niso rešetkasti, in mostove v teh mejah. Upravičen
je izvajati vse nizke gradbe po načrtih pooblaščenih
inženjerjev, če ne zahteva pristojno oblastvo pri posebno
kompliciranih takih gradbah, da naj ima graditelj odgo¬
vornega pooblaščenega inženjerja, ko se bavi s tem
poslom. Istotako je upravičen, izdelovati projekte in
izvajati visoke gradbe do vštetega prvega nadstropja.

( 4 ) Minister za trgovino in industrijo sme odrediti
sporazumno z ministrom za gradbe in po zaslišanju
zbornic za poedine kraje s pravilnikom, da mora gradi¬
telj (gradbenik) ob izvajanju gradb, za katere je upra¬
vičen, poveriti vse posle, ki spadajo v področje tesar¬
skih, Mesarskih ali studenčarskih mojstrov, tem osebam
v delo. Graditelj (gradbenik) sme izvajati v takih krajih
samostojno omenjene posle samo, če je dobil pooblasti¬
tev tudi za opravljanje teh poslov, po zakonu. Te odred¬
be veljajo tudi za inženjerje in arhitekte, ko opravljajo
gradbena dela.

§ 42.

Zidarski mojster je upravičen, izvajati visoke grad¬
be do vštetega enega nadstropja enostavne konstrukcije
kakor tudi enostavne druge sorodne gradbe manjšega
obsega. Istotako je upravičen, izvajati vse adaptacije in
dozidave v obsegu svoje pooblastitve kakor tudi izvrše¬
vati na gradbah vsa ona popravila, za katera ni potrebna
posebna gradbena dovolitev. V smislu § 49. zakona se
predpiše, katera dela enostavne konstrukcije (zlasti
katera betonska dela) sme zidarski mojster opravljati.

( 2 ) Ob opravljanju poslov, za katere je zidarski moj¬
ster upravičen, mora ta poveriti izvajanje poslov, ki

26

spadajo v delokrog tesarskih, Mesarskih ali studenčar-
skih mojstrov, tem v delo. Če ni na področju občega
upravnega oblastva prve stopnje, na katerem se naj
gradba izvrši, imetnikov tesarskih, Mesarskih ali stu-
denčarskih obrtov, sme zidarski mojster opravljati te
posle s svojim strokovnim pomožnim osebjem.

( 3 ) Ban sme odrediti za manjše kraje, da smejo
zidarski mojstri ob dejanskem vodstvu in ob soodgovor¬
nosti pooblaščenega inženjerja, arhitekta ali graditelja
(gradbenika) izvajati poedine gradbe, ki spadajo v nji¬
hovo področje.

( 4 ) Ban sme za dele večjih mest, večjih toplic, kopa¬
lišč in letovišč na predlog dotičnih občin z naredbo
ustesniti zidarskemu mojstru področje glede izvajanja
gradb, za katere je upravičen.

§ 43 .

Tesarski mojster je upravičen izvajati visoke lesene
gradbe enostavne konstrukcije kakor tudi ostale enostav¬
ne gradbe manjšega obsega, ki spadajo v njegovo stroko.
Upravičen je, opravljati posle zidarskih, Mesarskih in
studenčarskih obrtov s svojim strokovnim pomožnim
osebjem, če na področju občega upravnega oblastva prve
stopnje, na katerem se gradba izvaja, ni imetnikov
zidarskih, tesarskih in studenčarskih obrtov.

§ 44 .

Klesarski mojster je upravičen, opravljati vsa dela
iz kamena na gradbah kakor tudi vsa druga dela, ki
spadajo po značaju posla v njegovo stroko.

§ 45 .

Graditelj vodnjakov (studenčar) je upravičen oprav¬
ljati vse posle, ki so potrebni za graditev vodnjakov.

§ 46 .

( l ) Pooblaščeni inženjer, arhitekt in graditelj (grad¬
benik) smejo izvrševati vsa dela iz področja zidarskega

27 '

mojstra. Razen v primerih, omenjenih v odstavku ( 4 )
§ 41., so istotako upravičeni, izvajati vsa dela tesarske¬
ga, Mesarskega in studenčarskega mojstra, kadarkoli so
ta dela sestavni del prevzetega posla.

( 2 ) Graditelj (stavbenik), zidarski, tesarski, Mesar¬
ski in studenčarski mojster so upravičeni, sestavljati in
podpisovati po poslih, ki spadajo v njih področje, načrte,
proračune in obračune. Graditelji (gradbeniki) in zidar¬
ski, tesarski, klesarski in studenčarski mojstri smejo
sestavljati projekte samo za ona dela, ki jih izvajajo v
smislu tega zakona. Ne smejo se pa baviti samo s sestav¬
ljanjem projektov kot samostojnim poklicem. V drugih
primerih smejo sestavljati projekte samo, če je razpisan
javen natečaj. Za izvajanje projektov, omenjenih v § 41.,
odstavku ( 2 ), veljajo odredbe omenjenega paragrafa.

( 3 ) Izvajanje onih del, ki spadajo v področje druge¬
ga rokodelskega obrta, kakor: mizarskega, ključavničar¬
skega, steklarskega, pleskarskega, inštalaterskega itd.,
na gradbah, ki se izvajajo, morajo imetniki gradbenih
obrtov poveriti pooblaščenim mojstrom teh rokodelskih
obrtov. To velja tudi za pooblaščene inženjerje in arhi¬
tekte, če opravljajo gradbene posle.

§ 47.

j 1 ) Osebe, ki izvršujejo gradbene obrte, so odgovor¬
ne za vsa opravljena in izvršena dela.

( 2 ) Dela, ki spadajo v delovni obseg gradbenih obr¬
tov, se ne smejo opravljati niti za lastno potrebo niti v
lastni režiji drugače kot pod dejanskim in neposrednim
vodstvom pooblaščenega graditelja ali mojstra, razen če
gre za manjše navadne gradbe na vasi in v manjših
krajih, za katere se po veljavnih predpisih ne izdajajo
gradbene dovolitve, in pa za neznatna popravila in pre¬
zidave, ne da bi se rušili in postavljali zidovi, in brez
uporabe stavbnih odrov.

§ 48.

Pri vsaki gradbi se mora na vidnem kraju izvesiti
napis, ki navaja ime ali firmo imetnika gradbenega

28

obrta, ki vodi izvajanje gradbe. V napis firme je prepo¬
vedano postavljati neresnične označbe, iz katerih bi se
moglo sklepati, da je imetnik gradbenega obrta upravi¬
čen, izvrševati posle, ki ne spadajo v delovno področje
dotične osebe.

§ 49.

C) Podrobnejše odredbe o obsegu in razmejitvi
gradbenih obrtov med seboj predpiše po zaslišanju
zbornic s pravilnikom minister za trgovino in industrijo
v sporazumu z ministrom za gradbe.

( 2 ) Istotako določi minister za trgovino in industrijo
sporazumno z ministrom za gradbe s pravilnikom za one
osebe, ki so opravili mojstrski izpit za zidarja, tesarja,
klesarja in studenčarja, izvestne olajšave pri opravljanju
izpita ob prestopu iz enega v drugega teh obrtov.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo sme predpi¬
sati kljub odredbam tega oddelka sporazumno z mini¬
strom za gradbe in po zaslišanju zbornic z uredbo poseb¬
ne odredbe za opravljanje manjših zidarskih, tesarskih
in klesarskih poslov, po katerih se ne zahteva polni
dokaz strokovne izobrazbe, predpisan z opravljanjem
pomočniškega in mojstrskega izpita, temveč samo dokaz
strokovnega dela kot učenca in pomočnika skozi najmanj
pet let. Z uredbo se predpišejo podrobnejše odredbe,
katere posle smejo te osebe opravljati. Ban odredi, v
katerih krajinah banovine smejo te osebe take posle
opravljati; toda te ugodnosti se ne smejo odobriti za
sreze in krajine, v katerih je zadostno število pooblašče¬
nih imetnikov omenjenih gradbenih obrtov.

Peti oddelek.
Elektrotehnični obrti.

§ 50.

K elektrotehničnim obrtom spadajo:

1. vsa elektrotehnična in

2. vsa elektroinstalaterska dela.

29

§ 51.

Elektrotehnične obrte sinejo izvrševati:

1. pooblaščeni elektrostrojni inženjerji, ki imajo
izobrazbo in so pridobili pravico, izvrševati prakso po¬
oblaščenih elektrostrojnih inženjerjev;

2. elektrotehniki, ki so opravili pred pristojno ko¬
misijo posebni izpit za elektrotehnike.

§ 52.

Izpit za elektrotehnike sme opravljati:

1. kdor je dovršil elektrostrojni odsek tehnične
fakultete ali drugo tehnično visoko šolo, enako fakulteti
te vrste, in obenem dokaže, da je praktično delal tri
leta v elektrotehnični stroki;

2. kdor je dovršil srednjo tehnično šolo, elektro¬
strojni odsek ali drugo njej enako šolo elektrostrojne
stroke in opravil predpisani zaključni izpit in nato
praktično delal v stroki najmanj pet let.

§ 53.

Elektroinstalaterske obrte smejo opravljati osebe:

1. ki so dovršile srednjo tehnično šolo (elektro¬
strojni odsek) ali njej enako drugo šolo in dokažejo, da
so po dovršeni šoli praktično delale pet let in opravile
predpisani mojstrski izpit (§ 312.);

2. ki so dovršile elektrostrojno delovodno šolo na
srednji tehnični šoli in dokažejo, da so po dovršeni šoli
praktično delale pet let in opravile predpisani mojstrski
izpit;

3. ki so se učile elektroinstalaterske stroke štiri
leta in praktično delale v tej stroki pet let in opravile
predpisani mojstrski izpit.

§ 54.

C 1 ) Izpit za elektrotehnike in elektroinstalaterje se
opravlja pred komisijo, ki jo postavlja skladno s § 39.
zakona ban.

30

( 2 ) Odredbe odstavka ( 3 ) § 39. zakona se uporab¬
ljajo ustrezno tudi na te izpite.

§ 55.

Pooblaščeni elektrostrojni inženjerji smejo oprav¬
ljati elektrotehnične posle na osnovi pravice za izvrše¬
vanje prakse pooblaščenih inženjerjev, ki jim jo je dalo
pristojno oblastvo; toda dolžni so, izvrševanje obrta
predhodno prijaviti pristojnemu prvostopnemu občemu
upravnemu oblastvu [§ 4., odstavka ( 2 ) in ( 3 )].

§ 56.

O Elektrostrojni inženjer je upravičen, izvrševati
vse elektrotehnične obrte brez utesnitve.

( 2 ) Elektrotehnik je upravičen, izdelovati projekte
in izvajati elektrostrojni del električnih central (elek¬
trarn) vsake vrste do 100KW učinka in 250 voltov nape¬
tosti kateregakoli voda proti zemlji in postavljati elek¬
trične vode (omrežja) do omenjenega učinka in napetosti
kateregakoli voda proti zemlji. Istotako je upravičen,
upravljati zgrajene centrale in omrežja do 300 KW učin¬
ka in 3000 voltov napetosti obenem z rezervami. Prav-
tako je upravičen, opravljati tudi elektroinstalaterske
obrte.

( 3 ) Državna in javna samoupravna telesa smejo
opravljati elektrotehnične posle v svoji režiji, če vodijo
posle državni ali samoupravni strokovni (tehnični) javni
organi, ki so opravili državni strokovni izpit ali izpit za
pooblaščenega inženjer ja elektrostrojne stroke.

§ 57.

Elektroinstalaterji smejo izvajati hišne instalacije
slabega in močnega toka do 250 voltov kateregakoli voda
proti zemlji in v obsegu instalacije do 100 odvodov in
postavljati motorje do označene napetosti in učinka
30 KW.

31

§ 58 .

C) V dovolilu, osnovati podjetje za proizvajanje in
postavljanje vodov za prevajanje električne energije, se
opredeli podjetju področje za oddajanje in preskrbova-
nje z električnim tokom. Istotako se sme odobriti pod¬
jetju razlastitev zasebne lastnine ali ustanovitev služno¬
sti v breme zasebne lastnine na nepremičninah zato, da
se postavijo in vzdržujejo vodi za prevajanje električne¬
ga toka na korist državnih, banovinskih, občinskih kakor
tudi drugih občekoristnih podjetij, ki dobe za to dovo¬
litev. Potreba, obseg in pogoji za izvedbo razlastitve se
ocenjajo po zakonu o razlastitvi. Odobritve izdaja pri¬
stojni ban.

( 2 ) Podjetja, ki imajo svoje električne centrale
(elektrarne) in oddajajo električni tok za razsvetljeval-
ne in pogonske namene, so dolžna, po svoji kapaciteti
na področju, ki jim je odrejeno v dovolilu za oddajanje
in preskrbovanje z električnim tokom, oddajati elek¬
trični tok vsakomur ob enakih razmerah in enakih
pogojih. Za oddajanje tega toka potrošnikom predpiše
ban obvezno podrobnejše pogoje. Ban sme po zaslišanju
zbornice dovoliti izjeme od teh naredb v korist
države in javnih samoupravnih teles, njih zavodov ali
ustanov, tudi podjetjem, ki so važna z občega narodno¬
gospodarskega stališča ali ki jim je glede na način
potroška mogoče dati ugodnosti brez škode za druge po¬
trošnike. Svojevoljno prekinjanje ali ustavljanje pogona
v takih podjetjih je prepovedano. Tehnične ovire pri
oddajanju toka se morajo takoj odpraviti.

( ! ) Taka podjetja ne smejo imetnikom elektroteh¬
ničnih ali elektroinstalaterskih ob rtov utesniti ali v ka¬
terikoli obliki odreči izvedbe vseh pogonskih ali raz-
svetljevalnih vodov ali instalacij, za katere so po tem
zakonu pooblaščeni, razen graditve priključnega voda
do števca in postavljanja svojih kontrolnih števcev za
merjenje toka. Ta podjetja ne morejo obvezati oseb, ki
jim oddajajo električni tok, da bi uporabljale motorje,
žarnice in ostale električne aparate, ki bi jih določila

32

podjetja in ki so izvestnega izvora, niti ne smejo tem
osebam kratiti dobave električnega toka, če odklonijo,
nabaviti si te predmete pri takih podjetjih.

( 4 ) Podjetja, ki imajo svoje električne centrale
(elektrarne) za proizvajanje električnega toka visoke
napetosti, so dolžna, postaviti za svojo centralo strokov¬
nega poslovodjo, ki izpolnjuje pogoje tega zakona.

§ 59.

Podrobnejše odredbe o obsegu in razmejitvi poedi-
nih elektrotehničnih obrtov med seboj predpiše z ured¬
bo po zaslišanju zbornic minister za trgovino in indu¬
strijo v sporazumu z ministrom za gradbe. Podrobnejše
odredbe o uporabi instalacijskega materiala izda z
uredbo minister za gradbe ž ministrom za trgovino in
industrijo.

Šesti oddelek.

Obrti, za katere je potrebna dovolitev.

§ 60.

0) Za obrte, ki se smejo po § 3., odstavku (*), točki

2. izvrševati ob dovolitvi, se smatrajo:

1. izdelovanje in trženje z orožjem, strelivom in
raznesili v katerikoli obliki, kolikor ni to izključna pra¬
vica države [§ 1., odstavek ( 2 ), točka 31];

2. izdelovanje predmetov za umetalni ogenj in po¬
dobno (pirotehničnih predmetov) in trgovanje z njimi;

3. podjetja (naprave) za proizvajanje električne
energije;

4. proizvajanje strupov, zdravil in zdravilnih spe¬
cialitet, tvarin in preparatov za zdravila, kolikor to ni
izključna pravica lekarn, podjetij za proizvajanje zdravil
biološkega izvora za zdravljenje in zaščito zoper bolezni
pri človeku in živalih (serološka in bakteriološka pod¬
jetja);

5. proizvajanje umetnih rudninskih vod;

33

6. trgovanje z zdravili, zdravilnimi specialitetami,
tvarinami in preparati za zdravila, drogami in strupi,
kolikor to ni izključna pravica lekarn;

7. bančni, menjalski in zavarovalni posli;

8. prodajanje vrednostnih papirjev na obroke;

9. javna skladišča;

10. podjetja za prodajanje premičnih stvari po javni
dražbi (dražbalnice, zavodi za licitacijo);

11. podjetja za dajanje posojil na ročno zastavo;

12. zavodi za stave;

13. podjetja za dajanje informacij in posredovalni
posli za poravnavanje med dolžniki in upniki;

14. časopisne agencije;

15. potovalne in izselniške agencije;

16. pisarne za posredovanje kupoprodaj nepre¬
mičnin;

17. pisarne za zastopanje pred upravnimi oblastvi;

18. pisarne za ženitno posredovanje;

19. privatne detektivske pisarne;

20. privatne pisarne za posredovanje dela in služb;

21. ladijski odpravniki (pomorske in rečne agen¬
ture) ;

22. gostilniški obrti katerekoli vrste;

23. kinematografi;

24. podjetja za redni prevoz oseb z živalsko silo;

25. podjetja za redno prevažanje potnikov in blaga
z motornimi vozili;

26. male železnice za javni promet in tramvaji
(mestne, cestne, žične in podobne železnice);

27. delo oseb, ki imajo na javnih prostorih prevo¬
zila za občo uporabo (izvoščki, taksiji in pod.), nosači
in druge osebe, ki dajejo na javnih ali na nejavnih
krajih osebne storitve na razpolago;

28. podjetja za prevoz z brodi in drugimi plovnimi
objekti z brega na breg na neplovnih rekah, jezerih ia
prekopih, razen splavov;

29. podjetja za tehtanje blaga;

30. podjetja za čuvanje varnosti stanovanj in lo¬
kalov;

3

34

31. trgovanje s starimi stvarmi;

32. javne klavnice;

33. dimnikarski obrt;

34. konjaški obrt;

35. trebljenje greznic in kanalov (v krajih, ki jih
odredi ban);

36. podjetja za uničevanje podgan, miši in škodlji¬
vega mrčesa in pod., s sirupi, cianoviini plini in z
drugimi sredstvi, škodljivimi ljudskemu zdravju.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo sme v spo¬
razumu s prizadetimi ministri in po zaslišanju zbornic
predpisati z uredbo, da se smejo tudi drugi obrti, kate¬
rih izvrševanje vpliva na javno varnost, ljudsko zdravje
kakor tudi na osebno in imovinsko varnost državljanov,
izvrševati samo z dovolitvijo pristojnega občega uprav¬
nega oblastva.

( 3 ) Tvornice špirita, tvornice za destilacijo rudnin¬
skih olj, za pivo, droži, za izdelovanje igralnih kart in
domin se smejo postavljati samo na osnovi predhodne
dovolitve pristojnega oblastva (§ 103.).

(*) Industrijska (tvorniška) podjetja, ki so po vrsti
in kapaciteti posebnega pomena za zaščito in obrambo
države, se smejo osnavljati samo ob predhodni dovolitvi
pristojnega občega upravnega oblastva. Kateri industrij¬
ski (tvorniški) obrti se smatrajo, da so posebnega po¬
mena za državno obrambo, se označi v posebnem spi¬
sku, ki ga predpiše minister za trgovino in industrijo v
soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta in po za¬
slišanju ministrov prizadetih resortov.

§ 61 .

( J ) Dovolitev za izvrševanje obrta, navedenega v
§ 60., odstavku (*), se sme dati osebi, ki izpolnjuje obče
pogoje za osnavljanje obrta in je zanesljiva glede nje¬
gove voditve.

( 2 ) Ta dovolitev se ne sme dati osebi, ki je malo-
letna, ki je pod varuštvom ali v stečaju, zoper katero
se vodi sodna preiskava zaradi zločinstva, ali prestopka,
storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo ali po

35

zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ki je v
preiskovalnem zaporu radi kateregakoli kaznivega de¬
janja, ki je obsojena s sodno razsodbo zaradi katerega¬
koli kaznivega dejanja, dokler ne prebije kazni na pro¬
stosti, ki je v zavodu za očuvalne odredbe, spojene s ka¬
znijo na prostosti, zoper katero se vodi preiskava zaradi
tihotapstva ali ki je obsojena zaradi tihotapstva, dokler
ne prebije kazni na prostosti.

( 3 ) Dovolitve za obrte, navedene pod točkami 1., 7.,

8., 13., 16., 21., 23., 24., 28. in 32. kakor tudi za indu¬
strijske (tvorniške) obrte, navedene v odstavkih ( 3 ) in

( 4 ) § 60., se izdajajo po svobodni oceni glede na obče ko¬
risti in na koristi narodnega gospodarstva; dovolitve za
obrte pod točkami 4., 6., 9., 10., 11., 14., 15., 17., 18., 19.,

22., 25., 26., 27., 29., 33., 34. in 35. § 60., odstavka (•), se
izdajajo po svobodni oceni glede na obče koristi in po
dejanski potrebi kraja in krajine, kjer naj se izvršujejo.

( 4 ) Dovolitev morajo imeti tudi podjetja samo-
\ upravnih teles kakor tudi državna podjetja, izvzemši

ona, ki se vodijo v režiji ministrstva za promet in mi¬
nistrstva za vojsko in mornarico, če delata za svoje
potrebe.

( 5 ) Istotako morajo imeti dovolitev tudi zadruge,
omenjene v § 1., odstavku ( 3 ), če opravljajo obrte iz § 60.

( 6 ) Izjeme, določene glede dovolitve v §§ 14., 15.
in 16., veljajo tudi za obrte iz § 60.

§ 62 .

Za izvrševanje obrtov, navedenih v § 60., odstav¬
kih (') in ( s ), sme predpisati minister za trgovino in in¬
dustrijo v sporazumu s prizadetimi ministri in po zasli¬
šanju zbornic z uredbo posebne odredbe kakor tudi po¬
seben dokaz o izobrazbi. Minister sme za te obrte izdati
posebne poslovne rede, podrobneje urejati delo, pred¬
pisovati odredbe za ureditev poslovalnic, delavnic in
naprav; sme postavljati imetnikom obrtov in dolžnost vo-
ditev posebnih poslovnih knjig in spiskov, v katere se

3*

36

vpisujejo potrebni podatki o delu, utesnjevati število
pomožnega osebja in določati njih starost, vezati njih
sprejem na predhodni zdravniški pregled in predpiso¬
vati potrebne odredbe iz javnih ozirov. Te odredbe pred¬
piše glede obrtov pod točkami 25., 26. in 33. odstavka (*)
§ 60. v sporazumu z ministrom za notranje posle in mi¬
nistrom za gradbe; glede obrtov pod točkami 4., 6., 20.,
22. in 31. v sporazumu z ministrom za notranje posle
in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje;
glede obrtov pod točkama 7. in 8. v sporazumu z mini¬
strom za notranje posle in ministrom za finance; glede
potovalnih agencij pod točko 15. v sporazumu z mini¬
strom za notranje posle in ministrom za promet; glede
obrtov pod točkama 32. in 34. v sporazumu z ministrom
za notranje posle in ministrom za poljedelstvo; glede
obrtov pod točko 5. v sporazumu z ministrom za socialno
politiko in narodno zdravje; glede obrtov pod točkami

1., 2., 10., 11., 12., 14., 17., 19., 23., 27. in 30. v sporazumu
z ministrom za notranje posle; glede obrtov pod toč. 28.
v sporazumu z ministrom za gradbe; glede obrtov pod
točkama 21. in 26. v sporazumu z ministrom za promet.

§ 63.

Kolikor po občih pogojih zakona to ni dovoljeno,
se obrti iz točk 13., 14., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 27., 33.,
34. in 36. odstavka (*) § 60., ne smejo izvrševati s po¬
močjo poslovodje. Za rokodelske obrte § 60., odst. j 1 ),
veljajo odredbe § 18., odstavka ( 2 ).

§ 64.

j 1 ) Za obrte pod točkami 7., 8., 10.,. 11., 12., 13., 18.,

19., 20., 25., in 26. § 60., odstavka j 1 ), se dajejo dovo¬
litve ob pogoju, da se položi varščina (jamčevina), ki se
predpiše v dovolilu. Varščina se predpiše tudi za pod¬
jetja, ki se bavijo s prevzemanjem hranilnih vlog, razen
gospodarskih zadrug.

( 2 ) Varščino mora položiti imetnik dovolila. Višina
varščine znaša po vrsti in obsegu obrhi od 5,000 do

37

500.000 dinarjev. Varščina se polaga v gotovini, s pupi-
larno varnimi vrednostnimi papirji, z vložnimi knjiži¬
cami in garancijskimi pismi pooblaščenih domačih de¬
narnih zavodov. Vrednostni papirji se polagajo po borz¬
nem tečaju onega dne, ko se polože; toda ne nad imen¬
sko vrednostjo. Podrobnejše odredbe o določanju zne¬
ska varščine za poedine vrste obrtov predpiše minister
za trgovino in industrijo po odstavku ( 4 ) tega paragrafa.
Varščina se izroča Državni hipotekarni banki ali bano¬
vinski hranilnici v hranitev. Dokler se varščina ne po¬
loži, se ne sme začeti delo. Zmanjšane varščine se mo¬
rajo takoj doplačati do polnega zneska določene vsote.
Če ne položi podjetje varščine v določenem roku, se
prekliče izdana dovolitev.

( 3 ) Varščina služi prvenstveno kot jamstvo za pra¬
vilnost poslovanja dotičnega obrta, za obveznosti, ki na¬
stanejo za podjetje po tem zakonu ali po pravilnikih, iz¬
danih na osnovi tega zakona, kakor tudi za poplačilo
terjatev iz teh obveznosti. Za druge terjatve se na var¬
ščino ne more pridobivati zastavna pravica, niti nanje
voditi izvršba. Podjetja samoupravnih teles kakor tudi
podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, se smejo
oprostiti polaganja varščine, če jim je vplačana osnovna
glavnica večja od 5,000.000 dinarjev. Varščina se določi
tudi za vsako odobreno podružnico (filialko).

( 4 ) Podrobnejše odredbe o določanju in vračanju
varščin predpiše minister za trgovino in industrijo s
pravilnikom.

§ 65.

(*) Obrti iz § 60., odstavka j 1 ), navedeni pod točka¬
mi 1., 4., 5., 6., 8., 10., 11., 15., 19., 20., 22., 25., 26., 27.
in 31. se smejo postaviti pod posebno nadzorstvo občega
upravnega oblastva. Imetniki teh obrtov so na zahtevo
nadzorstvenih organov, ki so opremljeni s posebnim po¬
oblastilom pristojnih občih upravnih oblastev, dolžni
vselej dovoliti pregled dela, vpogled v poslovne knjige
in ostale pismene podatke, ki jih morajo voditi po § 62.
Nadzorstveni organi so dolžni omejiti pregled samo na

38

to, kar se jim službeno naroči, in morajo najstrožje ču¬
vati v tajnosti poslovne podatke, katere so ob vpogledu
doznali.

( 2 ) Posebno nadzorstvo nad obrti, omenjenimi pod
točko 1. odstavka (*) § 60., odredi minister za notranje
posle.

§ 66 .

(*) Proizvajanje strupov, drog, zdravil, tvarin in
preparatov, odrejenih za uporabo kot zdravilo, proizva¬
janje zdravilnih specialitet, zdravil biološkega izvora,
kakor tudi trgovanje s temi predmeti, kolikor ni izključ¬
no pridržano lekarnam, nadalje proizvajanje umetnih
rudninskih vod se sme odobriti samo osebam, ki so za¬
nesljive in ki dokažejo, da so doktorji medicine, inže-
njerji ali doktorji kemije, doktorji ali magistri farma¬
cije z najmanj dvoletno prakso v tej stroki. Zdravila,
tvarine in preparate, določene za uporabo kot zdravilo,
zdravilne specialitete, zdravila biološkega izvora, name¬
njena za živali, smejo ob istih pogojih proizvajati tudi
veterinarji. S trgovino predmetov, omenjenih v tem od¬
stavku, se smejo baviti, kolikor ni pridržana izključno
lekarnam, tudi osebe, ki so dovršile najmanj šest raz¬
redov srednje šole ali tej enake strokovne šole in ki so
delale v tej stroki najmanj pet let.

( 2 ) Osebam, ki nimajo te izobrazbe, se sme izdati
dovolitev za tvorniško proizvajanje ali za prodajanje na
veliko, toda v tem primeru morajo postaviti poslovodjo,
ki izpolnjuje vse pogoje prednjega odstavka.

( 3 ) Izjemoma se sme izdati za postransko prodaja
izvestnih strupov in preparatov za hišne in tehnične na¬
mene na drobno posebna dovolitev zanesljivim trgov¬
cem brez navedene izobrazbe, če poleg zadostne obče
izobrazbe dokažejo, da so pridobili z najmanj dvoletnim
delom v trgovini s strupi ali v kemični tvornici ali la¬
boratoriju strokovno poznanje strupov in da znajo rav¬
nati z njimi.

(*) Podrobnejše odredbe o pogojih za izdajanje do¬
volitev teh obrtov kakor tudi uravnavanje dela v trgo-


39

vini s strupi, zdravili itd. predpiše z uredbo minister
za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za
socialno politiko in narodno zdravje.

§ 67.

(') V dovolilu za opravljanje bančnih in menjalskih
poslov je treba navesti izrečno vse grane, za katere se
dovolitev daje.

( 2 ) Za zavarovalne posle se daje dovolitev samo
delniškim družbam in gospodarskim zadrugam.

§ 68 .

O Dovolitev za izvrševanje obrta s prodajanjem
vrednostnih papirjev na obroke se izdaja samo:

1. delniškim kreditnim ustanovam;

2. občinskim in banovinskim hranilnicam in regu-
lativnim hranilnicam in javnopravnim kreditnim za¬
vodom;

3. protokoliranim bančnim podjetjem, ki obstoje
x  najmanj pet let.

( 2 ) Podjetja, ki prodajajo obveznice državnih poso¬
jil in srečke Srbskega Rdečega križa na obroke, so dolž¬
na takoj prijaviti svoje poslovanje pristojnemu finanč¬
nemu oblastvu.

§ 69.

(') Dovolitve za dražbalnice (podjetja za licitacije)
za nepremičnine se ne izdajajo nikomur.

( 2 ) V krajih, kjer obstoje dražbalnice za premični¬
ne, se mora opravljati vsako javno dražbanje premičnin
s področja dotične občine redno v poslovnih prostorih
dotične dražbalnice. Od te naredbe so izvzeti predmeti,
ki jih dajejo na dražbo sodna in javna oblastva ali njih
zavodi in ustanove, kakor tudi železnice in brodarska
podjetja. Istotako se s temi odredbami ne poseza v pra¬
vice, ki veljajo po veljavnih predpisih za prostovoljne
dražbe, senzale in javne beležnike.

( 3 ) V dovolilu za podjetje se morajo našteti oni
predmeti, ki jih kljub odredbam odstavka (*) ni treba
prinašati na dražbo v poslovne prostore.

40

( 4 ) Prekrški zoper odredbe odstavka ( 2 ) se kaznu¬
jejo po § 397.

§ 70.

C) Osnavljanje podjetij za dajanje posojil na ročno
zastavo se dovoljuje samo v mestih in v krajih z več
kot 10.000 prebivalci. Dovolitve se izdajajo prvenstveno
mestnim občinam ali mestnim hranilnicam v mestih,
kjer te obstoje. Če osnuje zastavljalnico občina ali mest¬
na hranilnica, imajo te, če to zahtevajo, izključno pra¬
vico poslovanja na področju občine. V takem primeru se
jim podeli izključna pravica tudi za dražbalnice za za¬
padle zastave.

( 2 ) V mestih, kjer mestne občine ali mestne hranil¬
nice nimajo zastavljalnice, se sme izdati dovolitev za ta
posel tudi zasebnikom v onem številu, ki ustreza raz¬
meram kraja in krajine. V tem primeru se jim da do¬
volitev za največ 15 let.

( 3 ) Preden se izda dovolitev zasebnikom, je zahte¬
vati od občine izjavo, ali hoče sama tak obrt osnovati.
Občina je dolžna podati to izjavo najkesneje v dveh me¬
secih. Če izjavi občina namero, da sama osnuje zastav¬
ljalnico, mora to osnovati najkesneje v šestih mesecih.
Če občina tega ne stori, se izda dovolitev zasebnim in¬
teresentom.

§ 71.

p) V ročno zastavo se smejo sprejemati samo pre¬
mičnine. Zastavljeni predmeti se ne smejo dajati v
podzastavo. Kup premičnin s prodajalčevo pravico, da
jih sme v določenem roku odkupiti, se smatra za za¬
stavni posel, če se bavi s tem obrtema 1 .

C)  Zastavljalnice so dolžne, izdajati na zastavljene
predmete zastavne liste (zastavnice) in o prejetih pologih
voditi posebne poslovne knjige, ki jih overovi pristojno
davčno oblastvo. Obrazec za zastavne liste in knjige se
predpiše s pravilnikom.

( 3 ) Obcestno mero kakor tudi odškodnino za režijo
in. delo odredi ban po zaslišanju zbornice. Za zastave,
zastavljene na manj kot mesec dni, se smejo račun iti'

41

obresti za ves mesec; pri sklenjenih poslih pa, ki pre-
sezajo mesec dni, se morajo računiti obresti na dni.

(*) Zastavljalnica je dolžna vrniti zastavljeni pred¬
met, ko se ji preda zastavni list in plača dano posojilo
in odškodnina, ki ji pripada po pravilniku. Zastavljeni
predmet se sme odkupiti pred rokom dospelosti zastav-,
nega lista ob vsakem času, po preteku roka zastavnega
lista pa dotlej, dokler se zastavljeni predmet ne da na
javno dražbo. Neodkupljena zastava se sme prodati samo
na javni dražbi, toda ne pred dospelostjo posojila. Draž¬
ba se ne sme vršiti pred mesecem dni, odkar je potekel
rok dospelosti zastavnemu listu ali podaljšani rok po¬
sojilu. Po preteku podaljšanega roka se smejo računiti
obresti in odškodnina za največ tri mesece, če bi se
vršila dražba po tem roku. Spisek predmetov, ki se da-,
jejo na dražbo, se mora razglasiti na običajni način naj¬
manj 15 dni pred dražbo in predložiti pristojnemu ob¬
čemu upravnemu oblastvu. Dan, čas in kraj dražbe še
mora objaviti v banovinskem uradnem listu ali v
»Službenih novinah«, če takega lista ni. Dražbi mora
prisostvovati odposlanec nadzorstvenega oblastva, ki je
dolžan, nadzorovati dražbo. Vsota, ki preostane, ko so
se plačale terjatve zastavljalnice, se mora vrniti lastniku
zastavljenega predmeta. Če se ta vsota ne dvigne v treh
letih po dražbi, zapade denar v korist sklada za pod¬
piranje strokovnih šol. Pri zastavljalnicah, ki jih vodijo
zasebniki, se sme odrediti stalno nadzorstvo.

( 3 ) Prejšnje pravice, pridobljene po drugih osebah
na predmetu, ki ga prevzame zastavljalnica v svojem
poslovanju v zastavo, imajo prednost samo, če je za¬
stavljalnica ob prevzemanju predmeta v zastavo za prejš¬
nje pravice vedela ali zanje morala vedeti.

( 6 ) Zastavljalnica je odgovorna za vso škodo, ki na¬
stane na zastavljenih predmetih zaradi tega, ker ob
poslovanju ni postopala s skrbnostjo poslovnega človeka.
Ta odgovornost se prične, ko se sprejme predmet v
zastavo, in traja, dokler se ne odda. To skrbnost mora
dokazati podjetje. Podjetje odgovarja tudi za svoje oseb¬
je in za druge osebe, ki jih uporablja pri svojem pošlo-

42

vanju. Če se ne dokaže večja vrednost zastavljenega
predmeta, je ob ugotavljanju višine odškodnine odločilna
cenilna vrednost, označena na zastavnem listu.

( 7 ) Podjetje je zlasti odgovorno, če se zastavni pred¬
met izgubi, pokvari ali pravočasno ne vrne. Amortiza¬
cija izgubljenega zastavnega lista se sme zahtevati pri
pristojnem sodišču. Zastavni predmeti, ocenjeni do 5000
dinarjev vrednosti, se morajo vrniti brez amortizacijskega
postopanja onemu, ki zastavljeni predmet podrobneje
označi in na veroven način dokaže, da je izgubil zastavni
list, in če položi primemo varščino. Če se zastavni Pst
ne najde, se mora varščina vrniti po treh letih, računši
od preteka roka izgubljenega zastavnega lista. Spore
glede višine varščine rešuje pristojno obče upravno
oblastvo. Spore zasebnopravnega značaja, nastale iz za¬
stavnih poslov, rešujejo pristojna redna sodišča.

( 8 ) Trgovati z zastavnimi listi od hiše do hiše in iz
kraja v kraj in po trgovskih potnikih je prepovedano.

( 9 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše z
uredbo podrobnejše odredbe o poslovanju zastavljalnic.

§ 72.

j 1 ) Dovolitve za potovalne pisarne in agencije se iz¬
dajajo prvenstveno turističnim in človekoljubnim dru¬
štvom in ustanovam.

( 2 ) Potovalne pisarne in agencije smejo opravljati
naslednje posle: smejo prodajati vozovnice za vsa javna
občila, izdajati nakaznice za spalne vagone, za kabine,
za hrano na vseh občilih, prevzemati odpravo prtljage in
ekspresnega blaga, posredovati zavarovanje zoper vsak-
tero škodo, povzročeno s popotovanjem, izdajati in pla¬
čevati hotelske in druge nakaznice potniškega prometa,
prirejati potovanja in zlete kakor tudi opravljati vse
posle, ki so v zvezi s potniškim prometom.

(”) Pravica, opravljati posle potovalnih pisarn in
agencij, se ne razteza na opravljanje poslov, ki so po
zakonu o izselnikih pridržani izselniškim agencijam,
razen če imajo ta podjetja posebno odobritev ministrstva

43

za socialno politiko in narodno zdravje za izselniške
agencije.

■ ( 4 ) Lastne agencije železniških, brodarskih in zra-
koplovnih podjetij in skupne agencije več takih podjetij
niso dolžne imeti dovolitve, določene za te obrte, morajo
pa prijaviti svoje poslovanje pristojnemu prvostopnemu
občemu upravnemu oblastvu.

( 5 ) Prekrški zoper naredbe odstavka ( 4 ) se kaznujejo
po § 397.

§ 73 .

j 1 ) Dovolitve za pisarne za zastopanje strank pred
upravnimi oblastvi se izdajajo samo onim, ki so dovršili
pravno fakulteto s predpisanimi diplomskimi izpiti in ki
dokažejo najmanj desetletno državno službo pri javni
upravi ali pri občinah s pravicami občega upravnega
oblastva prve stopnje. Finančni upravni zastopniki smejo
posredovati kot pooblaščenci pred finančnimi oblastvi, če
dokažejo, da so dovršili (z diplomo) pravno fakulteto in
služili najmanj 15 let v davčni stroki.

( 2 ) Za carinske posrednike predpisuje izobrazbo
minister za finance.

( 3 ) V dovolilu se mora točno označiti grana ali se
morajo označiti grane poslov, s katerimi se sme zastop¬
nik baviti.

( 5 ) Dovolitve za pisarne za posredovanje pri vojaških
oblastvih glede opravljanja vojaške dolžnosti kakor tudi
za zastopanje v pravnih poslih pred sodišči se ne smejo
izdajati. Pisarnam, ki se jim je da’a dovolitev za po¬
sredovanje pred oblastvi, je prepovedano, posredovati
v omenjenih poslih.

§ 74.

(*) Dovolitve za obratovanje zasebnih pisarn za p°
sredovanje služb onih oseb, katerih službena (delovna)
razmerja niso uravnana s posebnimi zakoni o zaščiti de¬
lavcev, se izdajajo po potrebi in razmerah kraja, dovo¬
litve za posredovanje dela glede oseb, ki so zaščitene
z omenjenimi zakoni, pa se izdajajo samo v onih krajih,
kjer ni javnih borz dela. Te dovolitve se izdajajo po za-

44

slišanju javne borze dela prvenstveno občinam, človeko¬
ljubnim združbam kakor tudi drugim združbam z dobro¬
delnimi ali podobnimi nameni.

( 3 ) V prostorih, kjer se opravlja to delo, kakor tudi
v prostorih, ki so z njimi neposredno v zvezi, se ne sme
izvrševati noben drug obrt, zlasti ne točenje alkohol¬
nih pijač.

( 3 ) Prekrški zoper odredbe odstavka ( 2 ) se kaznu¬
jejo po § 397.

§ 75.

( J ) Delo ladijskih odpravnikov (pomorskih in rečnih
agentur) obseza posredovanje v administrativnih poslih
pri pristaniških uradih, posredovanje pri vtovarjanju
blaga na ladje zaradi odpreme, sklepanje voznih pogodb
za prevoz blaga po morju in na rekah, vtovarjanje blaga
na ladjo in iztovarjanje z ladje.

(-) Pogoje za izdajanje dovolitve za delo ladijskih
odpravnikov predpiše po zaslišanju zbornic z uredbo
minister za trgovino in industrijo.

( 3 ) Dovolitev se izdaja prvenstveno kapetanom dolge
plovitbe, in to v sporazumu s pomorskimi ali rečnimi
oblastvi.

§ 76 .

(’) Gostilniška podjetja se dele na naslednje obrate:

1. hoteli;

2. .restavracije;

3. gostišča ali ostajališča;

4. gostilnice;

5. kavarne;

6. penzije;

7. buffeti;

8. ljudske kuhinje;

9. krčme (pivnice).

( 2 ) Hoteli so obrati z najmanj 15 sobami za goste,
ki se oddajajo opremljene in urejene s posebnim udoo-
jem in je število strokovnega služabništva sorazmerno
številu sob. Restavracije so obrati večjega obsega in
■udobja, v katerih se oddajajo gorka in mrzla jedila z

45

alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ob strokovni
postrežbi. Gostišča ali ostajališča so obrati, v katerih se
oddajajo sbbe za goste, opremljene in urejene z eno¬
stavnim udobjem. Gostilnice so obrati manjšega obsega,
v katerih se oddajajo gorka in mTzla jedila, alkoholne
in brezalkoholne pijače, a se smejo oddajati tudi oprem¬
ljene sobe. Kavarne so obrati večjega obsega in udobja,
v katerih se oddajajo alkoholne in brezalkoholne pijače
(kava, mleko, čaj in pod.), mrzla jedila, sladčice in izje¬
moma tudi nekatera gorka jedila, kar določi ban s
pravilnikom. Penzije so obrati, v katerih se oddajajo
opremljene sobe š‘ 'postrežbo, jedila in alkoholne ali
brezalkoholne pijače samo stalnim gostom za določen čas.
Buffeti so bolje urejeni obrati manjšega obsega, v katerih
se redno oddajajo mrzla jedila, alkoholne in brezalko¬
holne pijače. Ljudske kuhinje so obrati, v katerih se
oddajajo jedila in mlečni proizvodi. Krčme (pivnice) so
obrati manjšega obsega, v katerih se točijo alkoholne
pijače, a se smejo oddajati tudi brezalkoholne pijače
kakor tudi nekatera jedila, ki jih predpiše ban.

( 3 ) Prenočišča se smatrajo za neko vrsto ostajališč
ali gostišč, v katerih se oddajajo samo postelje za pre¬
nočevanje. Bari se smatrajo za neko vrsto kavarn in
smejo obratovati pod tem nazivom.

( 4 ) Če se oddajajo v obratih, omenjenih pod točka¬
ma 5. in 8., samo mlečni proizvodi in pod. in se točijo
samo mlečne pijače, čaj in pod., se morejo voditi taki
obrati tudi pod drugim naslovom (»zdravljak« itd.).

( 5 ) Če obratujejo obrti pod 2., 4., 5. ali 7. brez to¬
čenja alkoholnih pijač, se mora v napisu posebej po¬
udariti, da je dotični obrat brezalkoholna restavracija,
brezalkoholna gostilnica, brezalkoholna kavarna ali brez¬
alkoholni buffet.

( 6 ) Delo v obratih, omenjenih pod točkami 1., 8., 4.
in 6. odstavka (’), obseza tudi pravico imetnika obrta,
imeti potrebne prostore, kjer spravlja prevozila svojih
gostov kakor tudi lastna prevozila samo za njih potrebe.

( 7 ) V vseh teh obratih, razen obratov pod točkami
3., 7. in 8. odstavka (*), je dovoljeno imeti igre, ki niso

46

prepovedane (karte, domine, šah, biljard in dr.). Imeti
godbo v gostilniških podjetjih je dovoljeno samo v pod¬
jetjih iz točk 2., 4., 5. in 9. odstavka C). Dovolitev za
čas (ure) , kdaj se sme svirati, izdajajo prajevna poli¬
cijska oblastva.

( 8 ) Za vse oblike gostilniških ohrtov, ki se osnav-
Ijajo začasno v malem obsegu v posebnih primerili, zla¬
sti ob večjih gradnjah, vojaških taboriščih in vežbali-
ščih, prevozu na rekah, na brodarskih in železniških
postajah, v kopališčih in pod., se izdajajo dovolitve sa¬
mo na krajši rok. Prav tako se izdajajo dovolitve ob
prirejanju razstav, sejmov, ljudskih veselic in zabav.

( 9 ) Mednarodno običajni nazivi za velike gostilni¬
ške obrate se smejo uporabljati samo za hotele in re¬
stavracije.

( 10 ) Če se oddaja stanovanje (soba) ali daje hrana
v obsegu hišnega dela, omenjenega v § 1., odstavku ( 2 ),
točki 17., se tako delo ne smatra za gostilniški obrat.

§ 77.

O Dovolitve za gostilniške obrte se smejo izdajati
samo za zgradbe in prostore (lokale), ki so prirejeni za
dostojno sprejemanje gostov, zlasti pa morajo biti higi¬
ensko urejeni. Preden se izda dovolitev, se morajo ti
prostori komisijsko pregledati, ali ustrezajo zakonskim
pogojem. Minister za trgovino in industrijo izda v spo¬
razumu z ministrom za notranje posle, ministrom za so¬
cialno politiko in narodno zdravje in ministrom za
gradbe uredbo s predpisi o osnavljanju in ureditvi go¬
stilniških obratov.

( 2 ) Ti obrti se smejo izvrševati samo v prostoru, za
katerega se je izdala dovolitev. V prostorih, v katerih
se izvršujejo gostilniški obrti, smejo ob istem času obra¬
tovati kinematografi samo, kolikor je to dovoljeno po
§ 80. tega zakona.

( 3 ) Ti obrti se ne smejo ustanavljati v taki bližini
cerkev, božjih hramov, molilnic, javnih šol, bolnic, sa¬
natorijev, pokopališč itd., da bi motili službe božje ali
-dela v takih ustanovah.

47

( 4 ) Razen tega se sme osnavljanje takih obrtov iz¬
ključiti iz poedinih ulic in trgov, če jih izloči pristojno
oblastvo iz javnih in krajevnih ozirov.

( 5 ) Preden se izdajo dovolitve za take obrte, mora
zahtevati pristojno obče upravno oblastvo od občine in
od prisilne združbe, kjer je tako združba, mnenje glede
potrebe, da se izdaj dovolitev za osnovanje dotičnega
obrta.

( 6 ) Občina in združbe imajo pravico pritožbe na
višje obče upravno oblastvo, če se izda dovolitev proti
njih mnenju, ki so ga oddale v določenem roku. Isto-
tako ima občina pravico pritožbe zoper odločbo mestne¬
ga policijskega oblastva o tem, ail je imeti godbo v go¬
stilniških obratih.

§ 78.

C) V dovolilu za gostilniške obrte se sme hkratu
združiti pravica, izvrševati več gostilniških obratov v
eni zgradbi. Opravljanje hotelskega dela se sme spajali
samo z restavracijo ali s kavarno. S penzijami se ne
smejo spajati, niti v njih izvrševati drugi gostilniški
obrati.

( 2 ) Za premestitev gostilniškega obrta v drug lokal
v isti občini ni treba zaprositi nove dovolitve, toda tre¬
ba je za to posebne odobritve pristojnega občega uprav¬
nega oblastva, ki je dolžno preizkusiti, ali se sme pre¬
mestitev glede na odredbe § 77. tega zakona odobriti.

( 3 ) Pristojna občina in prisilna združba imata zo¬
per premestitev obrta pravico pritožbe na višja oblastva.

( 4 ) Za izvrševanje gostilniških obrtov, omenjenih v
odstavku ( 4 ) § 76., točkah 1. do 6., predpiše minister za
trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic z uredbo
poseben dokaz o izobrazbi.

( 5 ) Krajevna policijska oblastva smejo predpisati
za svoje področje posebne določbe glede vzdrževanja
javnega miru, varnosti in reda v gostilniških obratih.

( 6 ) Ban predpiše za kopališča, kraje in krajine svo¬
jega področja, važne za turistiko, posebne pravilnike,
(kopališčne rede), s katerimi uredi poslovanje gostilni-

48

ških obratov v teh krajih. S temi kopališčnimi redi se
sme po veljavnih predpisih urediti tudi sezonsko odda¬
janje stanovanj v najem.

§ 79.

O Kavarnam, omenjenim pod točko 5. odstavka
C 1 ) § 76. sme ban s pravilnikom prepovedati točenje
izvestnih vrst alkoholnih pijač ali jih utesniti na pro¬
dajo v steklenicah. V krčmah pod točko 9., odstavka (‘)
§ 76., sme ban prepovedati točenje samo jakih (žganih)
pijač (žganja in pod.). Prekrški zoper to naredbo se
kaznujejo po § 397.

( 3 ) Točenje alkoholnih pijač v gostilniških obrtih
odobrujejo pristojna finančna oblastva samo, če je •prido¬
bil imetnik obrta predhodno dovolitev po § 76. tega za¬
kona in če je točenje dovoljeno. Minister za finance
predpiše v sporazumu z ministrom za trgovino in indu¬
strijo postopanje pri izdajanju odobritve za točenje al¬
koholnih pijač v gostilniških obrtih.

§ 80.

( 1 )  Dovolitve za kinematografe veljajo samo za ona
podjetja, ki so predpisno urejena in ki ustrezajo grad¬
benim predpisom. Dovolitve za kinematografe se smejo
izdajati občasno za prirejanje predstav tudi v prostorih
obstoječih gledališč, koncertnih zgradb in pod., izjemo¬
ma tudi v prostorih gostilniških obratov pod točkami
2., 4., 5. in 9. odstavka ( x ) § 76., če imajo predpisno
zgrajen in urejen prostor za operaterja, odkoder se iz¬
vajajo filmi (kabina za operaterja) in če se smejo pri¬
rejati predstave v teh prostorih glede na javno varnost.
Take dovolitve se izdajajo občasno na rok.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo izda v sporaz¬
umu z ministrom za gradbe in ministrom za notranje
posle uredbo o predpisih za postavljanje in ureditev
kinematografov. Obenem predpiše minister za trgovino
in industrijo odredbe o strokovnem izobraževanju ope¬
raterjev in o opravljanju njih izpitov.

49

§ 81.

(‘) Podjetja za redni prevoz potnikov in blaga z
motornimi vozili se smejo izvrševati v kraju ali od kra¬
ja do kraja po določenem voznem redu, v določenem
pravcu in na določenih cestah.

( 2 ) Dovolitev se izda samo, če ustrezajo ceste, po
katerih naj se vrši promet, in motorna vozila, s kateri¬
mi naj se promet vrši, tehnično pogojem za opravljanje
prometa brez nevarnosti za potnike in tujo imovino. V
mestih z nad 30.000 prebivalci se izdaja dovolitev za iz¬
vrševanje teh obrtov na področju mesta prvenstveno
mestnim občinam.

( 3 ) Preden se izda dovolitev, mora zahtevati pri¬
stojno obče upravno oblastvo od mestne občine izjavo,
ali se želi sama baviti s tem poslom. Izjavo mora odda¬
ti občina v dveh mesecih. Če izjavi, da hoče sama osno¬
vati tako podjetje, mora to izvršiti v roku, ki ga ji do¬
loči pristojno obče upravno oblastvo. Ta rok ne sme
biti daljši od šestih mesecev. Sicer se sme izdati dovo¬
litev zasebnim interesentom.

( 4 ) Motorna vozila se morajo, preden se puste v
promet, pregledati ob prosilčevih stroških, predpisno
registrirati in se mora po vrsti vozila ugotoviti ali še
sme z njimi na zaprošeni progi obratovati. Proga (ce¬
sta) se pregleda samo izjemoma, Če to zahtevajo poseb¬
ni tehnični razlogi. Komisijo odredi ban one banovine,
ki je pristojen, izdati dovolitev. Ban sme odrediti, naj
opravi pregled vozil pristojno prvostopno obče upravno
oblastvo.

( 5 ) Dovolitev za obratovanje teh podjetij se izda za
najmanj pet let. Ko se izda dovolitev, se odobri tudi
vozni red in cenovnik za vožnjo in prevoz. Postopek za
izpremembo vožnje in cenovnika se predpiše s pravil¬
nikom.

( 6 ) Po izdani dovolitvi se mora promet začeti naj-
kesneje v treh mesecih. Drugače dovolitev prestane ve¬
ljati. Vsako prekinitev obratovanja mora predhodno

4

50

odobriti ban. Če prekine podjetje obrat brez te odobrit¬
ve, se sme dovolitev odvzeti, razen ob višji sili.

§ 82 .

( 4 ) Podjetje za prevoz potnikov in blaga z motorni¬
mi vozili je dolžno izvršiti pri zavarovalnem zavodu v
državi zavarovanje zoper poškodbe in škodo, ki bi se
povzročila ob prevozu potnikom in drugim osebam, in
sicer v obsegu, ki se odredi s pravilnikom. To zavaro¬
vanje gre v korist osebam, ki se jim povzroči poškodba
ali škoda. Dokler to zavarovanje ni izvršeno, se ne sme
pričeti obratovati. Nevplačane premije se vplačujejo iz
varščine, a varščina se mora dopolniti V takem prime¬
ru do popolnega določenega zneska. Zavarovanje se iz¬
vrši enotno za vso kraljevino po pogojih, ki jih ustanovi
minister za trgovino in industrijo. Eventualni posebni
dohodki iz tega zavarovanja se uporabijo za pospeševa¬
nje turistike.

■ ( 2 ) Podjetje mora prevzeti na zahtevo države in

proti ustrezni odškodnini prevoz pošte na svojih progah
po pogojih, ki se predpišejo za poedine vrste poštne
službe s pravilnikom. Istotako mora uvesti proti ustrez¬
ni državni podpori promet tudi na novih progah, ki so
važne za turistiko, če so te proge v sestavu obstoječih
prog tega podjetja. Če se glede odškodnine ne sklene
sporazum, odloči o višini odškodnine redno sodišče.

( 3 ) Na turističnih progah mora podjetje vzdrževati
promet z vozili, ki ustrezajo sodobnim zahtevam. Za ta-
'ke proge se mora prilagoditi vozni red voznim redom
ostalih občil.

( 4 ) Višina varščine, ki jo mora položiti podjetje za
prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili, se določa
po dolžini proge, številu sedežev ali tonaže vseh vozil

'te proge, kakor tudi glede na večjo ali manjšo živah¬
nost tega prometa.

§ 83 .

;  Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da
predpiše v sporazumu z ministrom za notranje posle,

51

ministrom za gradbe, ministrom za promet in mini¬
strom za socialno politiko in narodno zdravje s pravil¬
nikom podrobnejše odredbe o obratovanju prevoznih
podjetij in tudi podrobnejše odredbe o opravljanju poslov,
ki se v občem interesu utegnejo pokazati za potrebne,
zlasti o postopanju pri izdajanju dovolitev, o zavaro¬
vanju, o motornih vozilih in vzdrževanju higiene v njih,
o opravljanju prometa, o prometnem osebju, o reviziji
voznih redov in cen in vobče o kontroli nad poslovanjem
teh podjetij.

§ 84.

(*) Dovolitve za male železnice javnega prometa se
izdajajo prvenstveno občinam in drugim javnopravnim
telesom. Preden se dovolitve izdajo zasebnikom, mora
pristojno obče upravno oblastvo zahtevati od občine iz¬
javo, ali želi sama tako železnico osnovati. Izjavo mora
dati občina v treh mesecih; če izjavi, da hoče sama
osnovati tako železnico, mora to izvršiti v roku, ki ga
ji določi pristojno obče upravno oblastvo. Ta rok ne
sme biti daljši od leta dni. Sicer se sme izdati dovoli¬
tev zasebnim interesentom.

( 2 ) Z uredbo, ki jo izda minister za trgovino in in¬
dustrijo v sporazumu z ministrom za notranje posle,
ministrom za promet in ministrom za gradbe, se pred¬
pišejo pogoji za gradnjo.

§ 85.

(*) Za obrte iz točke 27., odstavka (*) § 60., se mora
odrediti, da je vsako prevozilo, ki se uporablja ob tem
obratovanju, in vsaka oseba, ki nudi osebno delo, oprem¬
ljena s številko.

( 2 ) Obče upravno oblastvo prve stopnje sme izdati
za svoje področje in po predlogu svojih občin pravilnik,
s katerim se podrobneje predpiše poslovanje v teh obr-
tih glede na javno varnost in zdravje, se ugotovi poslov¬
ni red, po katerem so dolžni imetniki teh obrtov biti ob¬
činstvu na uslugo podnevi in ponoči. Pravilnik odobruje
ban.

4 *

52

( 3 ) Prekrški zoper odredbe tega paragrafa se kaz¬
nujejo po § 397.

§ 86 .

Vodniki avtomobilov in motornih vozil pri podjetjih
iz točk 25. in 27. odstavka j 1 ) § 60. morajo dokazati, da
so opravili pred pristojnim oblastvom izpit za vozača
motornih vozil. Brez tega izpita ne sme nihče omenje¬
nih občil voditi.

§ 87.

j 1 ) Pravica prevoza z brodi in drugimi plovnimi
objekti na neplovnih rekah, jezerih in prekopih se po¬
deljuje prvenstveno javnim samoupravnim telesom. Ta
telesa te svoje pravice ne smejo dati v zakup.

(*) Minister za trgovino in industrijo predpiše v
sporazumu z ministrom za gradbe pravilnik o tehnič¬
nem nadzorstvu in obratovanju teh podjetij.

§ 88 .

j 1 ) Podjetje za tehtanje blaga sme na svojem pod¬
ročju opravljati izključno občina. Če občina od tega od¬
stopi, se sme izdati dovolitev tudi zanesljivim zaseb¬
nikom.

( 2 ) Cenovnik (tehtarino) za opravljanje tega posla
odobruje obče upravno oblastvo prve stopnje, ki je pri¬
stojno, izdati dovolitev.

( :i ) Osebe, ki opravljajo tehtanje, morajo biti polno¬
letne in so dolžne dokazati izobrazbo s tem, da opra¬
vijo poseben izpit pri pristojni banski upravi. Dolžne so
pri občem upravnem oblastvu prve stopnje pismeno iz¬
javiti, da bodo opravljale ta posel vestno in nepri¬
stransko.

( 4 ) Ta podjetja morajo voditi poseben vpisnik, v ka¬
terega je treba vpisovati vsako poedino stehtano težo.
Strankam je izdajati pismena potrdila o teži.

( 5 ) Občinska uprava mora nadzirati zasebna pod¬
jetja in javiti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu
vsako nepravilnost pri tehtnici. Tehtnica, ki o njej kon-

53

trola mer pri občasnem pregledu najde, da je nepravil¬
na, se uradno plombira in se označi na vidnem mestu,
da je nesposobna za javni promet. Ob popravljanju se
sme plomba sneti, a samo vpričo organa občinske upra¬
ve; o tem je napraviti zapisnik in obvestiti pristojno
kontrolo mer.

( 6 ) Podrobnejše odredbe o opravljanju izpita za iz¬
vrševanje tega posla predpiše minister za trgovino in
industrijo s pravilnikom.

§ 89 .

( 1 ) Obrti za prodajo starih stvari se smejo otvarjati
samo v mestih in v večjih krajih, in sicer samo v ulicah,
ki jih za to posebej določijo po zaslišanju sanitetnega
in policijskega oblastva.

( 2 ) Imetniki takih obrtov so dolžni izpolnjevati vse
policijske predpise in naredbe v interesu javne varnosti
in desinficirati predmete, ki jih nabavijo za prodajo.

§ 90 .

Za trgovanje s predmeti, katerih vrednost s časom
in z uporabo raste ali se zaradi njih umetniške vred¬
nosti ne zmanjšuje (starine), ni potrebna dovolitev.

§ 91 .

C 1 ) Dovolitve za javne klavnice se ob izpolnjevanju
veterinarskih predpisov izdajajo občinam, drugim ose¬
bam pa, če ne zaprosijo občine za tako dovolitev. Ob iz¬
dajanju dovolitve zasebnim interesentom mora zahtevati
pristojno obče upravno oblastvo od občine izjavo, ali se
želi baviti s tem poslom. Izjavo mora občina oddati v
treh mesecih. Zasebnikom se izda dovolitev potem na¬
tečaja in po pogojih, ki se predpišejo v dovolilu. V ko¬
rist takega podjetja se sme odrediti razlastitev privat¬
nega zemljišča. Potreba, obseg in pogoji za odobritev
razlastitve se ocenjajo po zakonu o razlastitvi. Odobri¬
tev izda pristojni ban.

54

( 2 ) Klavnice industrijskih (tvorniških) podjetij, ki
v svojih delavnicah in napravah koljejo živino, da pre¬
delujejo meso, ne potrebujejo posebne dovolitve za klav¬
nico, toda dolžne so vršiti delo, izpolnjevaje veterinar¬
ske predpise.

( 3 ) Podrobnejše predpise o ureditvi in obratovanju
klavnic izda minister za trgovino in industrijo v spo¬
razumu z ministrom za poljedelstvo in ministrom za so¬
cialno politiko in narodno zdravje.

§ 92.

( 1 ) Za izvrševanje dimnikarskih obrtov se predpi¬
šejo pravilniki. Te pravilnike predpiše za svoje pod¬
ročje ban po zaslišanju pristojnih zbornic.

( 2 ) V pravilniku se mora zlasti določiti, kateri po-
edini objekti se morajo ometati in kolikokrat, in kako
se določijo dimnikarski okoliši, za katere se podeli pra¬
vica obrtovati; mora se tudi predpisati cenovnik (takse)
o odplačilu za delo. Kateri tvorniški dimniki in dimo-
vodni objekti redno spadajo med objekte dimnikarske¬
ga dela, se predpiše s pravilnikom. V vsakem okolišu
se praviloma postavi po en dimnikarski mojster.

§ 93.

( 1 ) Dovolitve za izpraznjene dimnikarske okoliše se-
izdajajo samo po javnem natečaju (konkurzu), ki ga
mora razpisati prvostopno obče upravno oblastvo v 15
dneh od dne, ko je postal okoliš prost.

( 2 ) Dovolitev se izdaja prvenstveno onemu, ki je
poleg strokovne izobrazbe in zanesljivosti dokazal naj¬
daljšo nepretrgano zaposlitev. Vojni invalidi in pomoč¬
niki, ki so pri delu postali invalidi, imajo prvenstvo
pred vsemi prosilci, če znaša njih Čas zaposlitve */* časa
zaposlitve ostalih prosilcev. Med invalidi ima prednost
oni, čigar invalidnost je večja.

( 3 ) Čas, prebit na samostojnem delu v svojstvu dim¬
nikarskega mojstra, se šteje kot čas zaposlitve.

00

§94.

( 1 ) Dimnikarski mojstri opravljajo dimnikarske po-;«
sle v svojem okolišu osebno in so za delo osebno odgo¬
vorni. Če dela ne opravljajo osebno, morajo postaviti
poslovodjo po tem zakonu. Samo ob nevarnosti požara-
smejo izjemoma opravljati posel tudi v drugih okoliših.

( 2 ) V pravilniku se sme predpisati, da pobirajo

v manjših krajih in vaških občinah občine takse za ome¬
tanje dimnikov. Občina si sme pridržati od pobranih ■
taks največ 5% za ustanovitev in vzdrževanje požarne
službe v občini. V mestnih okoliših pobira takse dimni¬
kar neposredno od interesentov, po potrebi pa se smejo
izterjevati z administrativno izvršbo po pristojnem ob¬
čem upravnem oblastvu prve stopnje. , :

III. poglavje.

Izdajanje pooblastitev in dovolitev za izvrševanje
obrtov.

Prvioddelek.

Oblastveno postopanje.

§ 95.

(*) Kdor se obrača po § 4. tega zakona z vlogo do
oblastva, da se mu izdaj pooblastitev ali dovolitev, mora'
predati vlogo pismeno ali ustno na zapisnik pri pristoj--
nem občem upravnem oblastvu prve stopnje. Kdor na¬
merava opravljati ob istem času več obrtov, mora pri¬
javiti vsak obrt s posebno vlogo. Samo obrti in strokej
ki se izvršujejo po krajevnih potrebah in navadah skup-‘
no, se smejo prijavljati z eno vlogo.

( 2 ) Vloga mora navajati te-le podatke:

1. Rodbinsko in rojstno ime, rojstno leto, državljan¬
stvo in zasebno stanovanje osebe, ki prijavlja obrt; iste
podatke za poslovodjo pri obrtih, ki se po zakonu vo¬
dijo tudi s pomočjo poslovodje; pri javnih in komaridit-

56

■uih družbah vse one podatke za člane družbe, ki so
upravičeni, družbo zastopati in voditi (§ 10.); pri del¬
niških družbah, družbah z omejeno zavezo in zadrugah
sodno protokolirano firmo s spiskom članov uprave in
s podatki o poslovodji, ki vodi posle, če je firma sodno
že protokolirana;

2. ime, s katerim naj se vodi obrt;

3. obrt, ki se namerava izvrševati;

4. podatke o obrtih, ki se morda že izvršujejo ob
.pooblastitvi ali dovolitvi;

5. sedež obrta (kraj, ulico in hišno številko lokala,
v  katerem se namerava izvrševati obrt).

( 3 )  Minister za trgovino in industrijo sme predpi¬
sati za sestavo vloge s pravilnikom tudi druge podatke,
ki bi bili potrebni.

( 4 ) Obča upravna oblastva smejo izdati pooblastitev
ali dovolitev delniškim družbam, družbam z omejeno
zavezo in zadrugam tudi, če niso še svoje firme sodno
protokolirale, če dokažejo, da je osnovanje družbe ali
zadruge v teku. V teh primerih odrede oblastva rok, v
katerem se mora predložiti dokaz o izvršeni protoko-
•laciji. Če se ta dokaz v določenem roku ne predloži,
mora isto oblastvo pooblastilo ali dovolilo odvzeti in
razveljaviti.

( 5 ) Vlogi je treba priložiti potrebne listine, ki do¬
kazujejo, da izpolnjuje prosilec pogoje, ki so predpisani
za izvrševanje prijavljenega obrta. Prosilec je dolžan,
-priložiti vlogi potrdilo pristojne zbornice, da ustrezajo
predložene listine zakonskim pogojem. V ta namen se
■mora obrniti po pristojni združbi do zbornice. Združba
mora odposlati zbornici zahtevo v petih dneh, zbornica
pa izdati potrdilo najdalj v desetih dneh od dne vroče¬
ne ji zahteve. Če zbornica ne izda potrdila v predpisa¬
nem roku, sme prosilec predati vlogo brez tega potrdila.
Prosilec je dolžan položiti ob predaji zahteve vpisnino
pri blagajni združbe (§ §158.). V korist zbornice se smejo
pobirati takse po veljavnih predpisih.

( 6 ) Kdor ob predaji vloge oblastvu še nima lokala
in ne misli voditi obrta v svojem stanovanju, sme na-

57

značiti, kolikor ne gre za obrt, za katerega je potrebna
dovolitev (§ 60.), samo kraj, kjer želi obratovati, lokal
pa sme prijaviti naknadno, vsekakor pa pred pričetkom
obratovanja.

§ 96.

0) Pristojno obče upravno oblastvo premotri vlogo
in če najde, da izpolnjuje oni, ki je predloži) vlogo, vse
zakonske pogoje za izvrševanje obrta in da ni zakonskih
ovir glede obratovanja in kraja poslovanja, izda naj-
kesneje v 15 dneh od prejema vloge pooblastitev ali za
obrte iz § 60. v 30 dneh dovolitev. V istih rokih je iz¬
dati prosilcu tudi rešitev, s katero se prošnja zavrača.
Pri obrtih, za katere je predpisana dovolitev bana ali
ministra [§ 60., odstavka ( 3 ) in ( 4 )], se izda dovolitev
najkesneje v 60 dneh. Isti rok velja tudi za rešitev, s
katero se prošnja zavrača.

( 2 ) Če oblastvo na ustno prijavo ne izda takoj po¬
oblastitve, je izdati prosilcu takoj pismeno potrdilo o
prejemu prijave. Na pismeno vlogo je izdati tako potr¬
dilo v 48 urah. To potrdilo ne daje še pravice do obra¬
tovanja.

( 3 ) Za obrte, za katere je po §§ 105. in nasl. po¬
trebna posebna odobritev za postavitev delavnic in na¬
prav, se izda predhodna pooblastitev ali dovolitev.

( 4 ) Glede ocene, načina in kraja poslovanja se sme
odrediti skladno s § 106., odstavkom ( 2 ), komisijski
ogled ob prosilčevih stroških.

§ 97.

(*) Če ni v vlogi vseh podatkov ali če oseba ne iz¬
polnjuje vseh pogojev za izvrševanje prijavljenega obrta,
ga pozove pristojno obče upravno oblastvo, da preda v
15 dneh potrebne podatke in dokaze. Če jih v tem roku
ne predloži, ga oblastvo zavrne z obrazloženo rešitvijo
in ob izrečni opozoritvi na odredbe § 398., točke 1., tega
zakona.

( 2 ) Če pristojno, obče upravno oblastvo prosilca v
označenem roku 15 dni ne pozove, naj predloži podatke,

58

ki jih v vlogi ni, ali če ga ne zavrne z odločbo in mu
ne izda pooblastitve, sme prosilec na podstavi vložene
prijave pričeti obratovati, ko preteče označeni rok. Iz¬
jemna pravica, pričeti obratovati, se ne nanaša na obrte
iz § 60., ki se nikoli in nikdar ne smejo izvrševati, pre¬
den ni izdana dovolitev.

( 3 ) Če izda pristojno obče upravno oblastvo naknad¬
no, ko je prosilec pričel obratovati po odstavku ( 2 ) tega
paragrafa, obrazloženo odločbo, s katero prosilca zavra¬
ča, mora ta ustaviti nadaljnje obratovanje v roku, ki ga
odredi oblastvo v odločbi.

§ 98.

( 1 ) V pooblastilo ali dovolilo je vzeti glavne podat¬
ke iz vloge, ki je sestavljena skladno z odredbami § 95.,
in je treba potrditi, da se je pooblastitev ali dovolitev
vpisala v obrtni vpisnik, v katerega vpisuje obče uprav¬
no oblastvo prve stopnje vsako izdano pooblastitev ali
dovolitev kakor tudi vsako izpremembo, ki nastane v
ob rtu. To pooblastilo ali dovolilo služi imetniku obrta
za izkaznico, da ima pravico, izvrševati dotični obrt; na
zahtevo ga mora pokazati vsakemu organu, ki je upra¬
vičen, vršiti nadzorstvo nad njegovim obratovanjem.

( 2 ) Zbornica je dolžna vpisati prejeto pooblastitev
ali dovolitev v vpisnik, ki ga mora v ta namen posebej
voditi.

( 3 ) Zbornici gre pravica, pritožiti se v 15 dneh zo¬
per izdano pooblastitev na pristojno višje upravno ob¬
lastvo. Predpisno podana pritožba ima odložilno moč
glede njegove izvršitve.

( 4 ) Pristojno obče upravno oblastvo je dolžno, da
obenem, ko izda pooblastitev ali dovolitev ali njih iz¬
premembo, obvesti o registraciji tudi pristojno davčno
upravo, zbornico, prisilno združbo, oblastvo za inšpek¬
cijo dela, okrožni urad za zavarovanje delavcev in even¬
tualno tudi druga prizadeta oblastva ali ustanove in jim
obenem vroči prepis pooblastila ali dovolila. Prav tako
se mora priobčiti vsaka izprememba sedeža obrta, osno-

59 '

vanje in izprememba pomožnih lokalov, prodajalnic, po¬
slovalnic, pisarn, delavnic, podružnic (filialk), hranišč,
razkladališč in skladišč.

( 5 ) Dovolila, ki jih izdajo višja oblastva, se vročajo
strankam vedno po pristojnih občih upravnih oblastvih
prve stopnje.

( 6 ) Obrazec za pooblastila in dovolila predpiše mi¬
nister za trgovino in industrijo.

§ 99.

( 1 ) Zaradi vpisovanja obrtov, za katere se je izdala
pooblastitev ali dovolitev, se morajo voditi pri občih
upravnih oblastvih prve stopnj e štirje  registru, eden za
obrte, za katpre je potrebna dovolite^ po § 60. , drugi za
obrte: iztretji  za obrte fz $ Szlfcetrti na za vse-
ostale obrte. Minister za trgovino in industrijo sme od¬
rediti, naj se vodijo še posebni registri za poedine-
stroke.

( 2 ) Za one obrte, za katere izdaja po naredbah tega
zakona dovolitev ban ali minister za trgovino in indu¬
strijo, se sme osnovati tudi pri teh oblastvih vpisnik, v
katerega se vpisujejo izdane dovolitve. Ta oblastva mo¬
rajo vročevati overovljene prepise izdanih dovolil uprav¬
nim oblastvom prve stopnje zaradi istočasnega registri¬
ranja in obvestitve oblastev in ustanov, omenjenih v od¬
stavku ( 2 ) § 98.

( 3 ) Obrazec za obrtni vpisnik predpiše minister za;
trgovino in industrijo.

§ 100 .

( 1 ) Kolikor ta zakon izrečno ne odreja drugače, je
imetnik obrta dolžan prijaviti v 15 dneh občemu uprav¬
nemu oblastvu prve stopnje vsako izpremembo sedeža
obrta, osnovanje in izpremembo pomožnih lokalov (pro¬
dajalnic, poslovalnic, pisarn in delavnic), shranišč, raz¬
kladališč in skladišč zaradi pristojnega postopanja po
odredbah tega zakona. Če se vzamejo podatki v vednost
ali odobre, jih vroči pristojno oblastvo takoj oblastvom
in ustanovam, omenjenim v § 98.

<60

( 2 ) Prav tako in v istem roku je treba prijaviti vsa¬
ko postavitev in izpremembo poslovodje. P ostavitev ali
izpremembo poslovodje pri obrtih, ki se 'izvršujejo~na
osnovi pooblastitve (§ 3., odstavek ( 1 ), točka 1.), jemlje
v vednost pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje,
postavitev  poslovodje pri obrtih iz ^  60. pa odobri_ono
obče upravno oblastvo, ET je pristojno za izdajo dovo¬
litve. Obče upravno oblastvo je dolžno preizkusiti pri
postavitvi ali izpremembi poslovodje, ali izpolnjuje po¬
goje tega zakona. Če se vzame postavitev poslovodje v
vednost ali se odobri, obvesti oblastvo o tem takoj one¬
ga, ki je vložil prijavo, zbornico in pristojno prisilno
izdružbo in ga vpiše v vpisnik.

( 3 ) Obrti, ki se vodijo po tem zakonu samo s po¬
močjo poslovodje, se smejo ob izstopu poslovodje iz
obrata izvrševati brez poslovodje največ dva meseca.

( 4 ) Za obrte iz § 60., za katere izdaja dovolitev ban
ali minister za trgovino in industrijo, mora obče upravno
oblastvo prve stopnje ob vsaki prijavi imetnika obrta,
•da so nastale izpremembe, ki so omenjene v odstavkih
(*) in ( 2 ), obvestiti bana v 8 dneh od prejema prijave.

"Tako je predložiti banu v odobritev tudi izpremembo
poslovodje. V istem roku je obvestiti po pristojnem ba¬
nu tudi ministrstvo za trgovino in industrijo, če je to
pristojno, izdati dovolitev.

( 5 ) Prekrški zoper naredbe tega paragrafa se kaz¬
nujejo po § 397.

Drugi oddelek.

Pristojnost oblastev.

§ 101 .

Sreska načelstva in mestna načelstva s pravicami
občega oblastva prve stopnje opravljajo v smislu tega
zakona vse posle občega upravnega oblastva, kolikor ti
niso izrečno pridržani banu ali drugim oblastvom.

61

§ 102 .

(*) V pristojnost bana spada izdajanje dovolitev iz
odstavka ( J ) § 60.:

I. za trgovino z orožjem, strelivom in raznesili ka¬
terekoli vrste (točka 1., odstavek (*) § 60.) kakor tudi
za proizvajanje teh predmetov, kolikor se vrši po odstav¬
ku (‘), točki 8. § 23. in po § 79.;

/2. za podjetja (naprave) za proizvajanje električne
energije, kolikor ne spadajo ta podjetja med podjetja iz
odstavka ( 4 ) § 60. (točka 3., odstavek (*) § 60.);

/3. za proizvajanje strupov, zdravil in zdravilnih spe¬
cialitet, tvarin in preparatov za zdravila, kolikor ni to
izključna pravica lekarn (točka 4., odstavek (*) § 60.);

4. za trgovino z zdravili, specialitetami, tvarinami
in preparati za zdravila, z drogami in strupi, kolikor to
ni izključna pravica lekarn (točka 6., odst. (*) § 60.);

5. za bančne in menjalske posle, razen poslov, ki
jih opravljajo delniške družbe in družbe z omejeno za¬
vezo, kakor tudi za zavarovalne posle vseh vrst (točka 7.,
odstavek ( x ) § 60.);

6. za prodajanje vrednostnih papirjev na obroke
(točka 8., odstavek (*) § 60.);

7. za podjetja za prodajanje premičnin po javni
dražbi (dražbalnice, zavodi za licitacijo, točka 10., od¬
stavek ( 4 ) § 60.);

8. za podjetja za dajanje posojil na ročno zastavo
(točka 11., odstavek (*) § 60.);

9. za podjetja za dajanje informacij in za posredo¬
valne posle za poravnavanje med dolžniki in upniki
(točka 13., odstavek (*) § 60.);

10. za časopisne agencije (točka 14., odstavek ( l )
§ 60.);

II. za potovalne agencije (točka 15., odstavek (*y
§ 60.);

12. za pisarne za posredovanje kupoprodaje nepre¬
mičnin (točka 16., odstavek (*) § 60.);

'82

18. za pisarne za zastopanje pred upravnimi ob-
lastvi, razen finančnih zastopnikov po § 73., odstavkih
0) in ( 2 ), [točka 17. odstavek 0) § 60.];

14. za pisarne za ženitno posredovanje (točka 18.,
odstavek (*) § 60.);

15. za zasebne detektivske pisarne (točka 19., odsta¬
vek (*) § 60.);

16. za privatne pisarne za posredovanje dela in
služb (točka 20., odstavek ( 1 ) § 60.);

17. za ladijske odpravnike (točka 21., odstavek ( l )
§ 60.);

18. za kinematografe (točka 23., odstavek D) § 60.);

19. za podjetja za redni prevoz potnikov in blaga
z motornimi vozili (točka 25., odstavek ( 1 ) § 60.);

20. za male železnice za javni promet in za tram¬
vaje mestne, cestne, žične in podobne železnice (toč. 26.,
odstavek (*) § 60.);

21. za javne klavnice (točka 32., odstavek (*) § 60.).

( 2 ) Ban je pristojen, če prosi za dovolitev obrta iz
§ 60., odstavka ('), občina mesta s pravicami prvostop¬
nega občega upravnega oblastva.

( 3 ) Če prestopa proga, na kateri se vrši promet z
motornimi vozili ali z železnico (podjetja iz točk 25.
in 26. odstavka (*) § 60.), meje ene banovine, izdaja do¬
volitev ban one banovine, na katere področju je sedež
podjetja, v sporazumu z banom one banovine, preko
področja katere se vrši promet. Če se take proge ne do¬
tikajo banovine, na katere področju je sedež podjetja,
izdaja dovolitev » prizadetimi bani ban one banovine,
na katere področju je daljši del proge.

( 4 ) Delniškim družbam, družbam z omejeno zavezo
in gospodarskim zadrugam, ki nameravajo izvrševati
obrt iz § 60., odstavka (*), daje ban dovolitev za oprav¬
ljanje obratovanja obenem z dovolitvijo za osnovanje,
če je za to pristojen. Isto velja tudi za družbe z ome¬
jeno zavezo, če je za njih osnavljanje predpisana do¬
volitev.

63

§ 103 .

(*) V pristojnost ministra za trgovino in industrijo
spada izdajanj© dovolitev za podjetja za redni prevoz
potnikov in blaga z motornimi vozili, če prestopa proga
meje ene ali več banovin, a se med pristojnimi bani ne
doseže sporazum.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo je pristojen,
izdajati dovolitve za bančne in menjalske posle, ki jih
opravljajo delniške družbe in družbe z omejeno zavezo,
kakor tudi za opravljanje zavarovalnih poslov vseh vrst.
Prav tako je pristojen, izdajati dovolitve za industrijske
(tvorniške) obrte iz odstavka ( 4 ) § 60 .

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo je pristojen:
izdajati v sporazumu z ministrom za notranje posle in
ministrom za vojsko in mornarico dovolitve za tvorniško
proizvajanje orožja, streliva in raznesil, kolikor to ni
izključna pravica države; izdajati v sporazumu z mini¬
strom za finance dovolitve za obratovanje tvornic za de¬
stilacijo rudninskih olj; izdajati v sporazumu z ministrom
za socialno politiko in narodno zdravje 'dovolitev za pro¬
izvajanje zdravil biološkega izvora ali v sporazumu z
ministrom za poljedelstvo, če gre za proizvajanje zdravil
za živali.

( 4 ) Če prosi za dovolitev obratovanja, omenjeno v
prednjih odstavkih tega paragrafa, delniška družba ali
gospodarska zadruga, izda to dovolitev minister za trgo¬
vino in industrijo istočasno z dovolitvijo za osnovanje
družbe ali zadruge, če je po tem zakonu pristojen, iz¬
dajati take dovolitve, in če spada po veljavnih predpisih
njih osnavljanje v njegovo pristojnost. Isto velja tudi
za družbe z omejeno zavezo, če je za njih osnavljanje
predpisana dovolitev.

( 5 ) Za izselniške agencije izdaja dovolitev minister
za socialno politiko in narodno zdravje po odredbah iz¬
šel niškega zakona.

(°) Minister za finance je pristojen izdajati dovolitve
za finančna pravna zastopanja in za carinske posrednike

64

[§ 78., odstavka j 1 ) in ( 2 )] in za obratovanje tvornic špi¬
rita, piva, droži, za proizvajanje igralnih kart in domin.

( 7 ) V primerih odstavkov ( 2 ), ( 3 ) in ( 6 ) se opravlja
postopanje glede odobritve za postavitev delavnic in na¬
prav (§§ 105. in 106., odnosno § 122., odstavek j 1 ), točka
4.) v pristojnosti bana na osnovi odločbe, izdane po pri¬
stojnem ministru in skladno z naredbami § 109.

§ 104 .

Dovolitve za postavitev javnih skladišč (§ 60., od¬
stavek j 1 ), točka 9.) se izdajajo po odredbah zakona o
javnih skladiščih.

IV. poglavje.

Izdajanje posebnih odobritev za postavitev delavnic
in naprav.

Prvi  oddelek.

Oblastveno postopanje.

§ 105.

t 1 ) Delavnice in naprave [§ 4., odstavek ( 5 )] podjetij,
v katerih se uporabljajo posebna ognjišča, parni stroji,
motorji, vodna ali druga naravna sila ali ki utegnejo biti
za oko.lne prebivalce in javne ustanove ter delavce v njih
nevarne ali 'neprilične zaradi škodljivega vpliva na
zdravje, zaradi ogražanja varnosti, neprijetnega duha,
neobičajnega hrupa ali potresanja, se ne smejo postav¬
ljati brez posebne odobritve za postavitev delavnice ali
naprave in njih tehnične uredbe.

( 2 ) Take delavnice in naprave se smejo postavljati,,
■ko se predhodno izvede postopanje pristojnega občega
upravnega oblastva po § 106. ali po §§ 108. in nasl., da
se odpravijo omenjeni 'škodljivi vplivi in nevarnosti.
Postopanje po §§ 108. in nasl. se uporablja samo za pod¬
jetja (delavnice in naprave), ki so izrečno omenjena v
§ 107. Za vse ostale delavnice in naprave velja posto¬
panje po § 106.

65

§ 106.

C) Delavnic© in naprave obratov, ki niso našteti v
§ 107., toda obstoje sicer nevarnosti, omenjene v § 105.,
se smejo postaviti, ko se obrne prosilec z vlogo za odo¬
britev postavitve do pristojnega občega upravnega otola-
stva. Oblastvo preizkusi in ugotovi po službeni dolžno¬
sti vse okolnosti, ki jih je pri tej postavitvi treba upo¬
števati in predpiše pogoje in morebitne utesnitve glede
ureditve delavnic ali naprav in obratovanja. Pri tem je
uvaževati zlasti ozire na zdravje in varnost oseb, ki so
zaposlene v obratu, koristi javnega zdravja in javne var¬
nosti, kakor tudi, da delavnice in naprave ne motijo cer¬
kev, božjih hramov, molilnic, javnih učnih zavodov, bol-,
nic in drugih javnih ustanov.

( 2 ) Komisijski ogled na licu mesta opravi pristojno
obče upravno oblastvo, če se to pokaže za potrebno. Ogled
se ne vrši, če je iz predloženih spisov razvideti, da se
sme postavitev delavnice ali naprave odobriti. Istotako
se ne vrši komisijski ogled, če je razvideti iz predloženih
spisov, da je treba prošnjo zavrniti.

( 3 ) Rešitev po teh vlogah se mora izdati najkesneje
v 30 dneh.

§ 107.

j 1 ) Naslednja podjetja, delavnice in naprave se ne
smejo postavljati brez predhodne odobritve, ki se izda
samo po posebnem postopanju, določenem v §§ 108. in
nasl. tega zakona:

1. kamenolomi in opekarne, kolikor se ne smatrajo
za postranska dela kmetijstva; apnenice in peli za žga¬
nje sadre (gipsa), kolikor se ne smatrajo za postranska
dela kmetijstva in če se postavljajo zunaj kraja, kjer se
pridobivajo sirovine;

2. klavnice in podjetja za proizvajanja krvne belja¬
kovine;

3. kopališča;

4. lojarnice;

5. mlini na parni ali motorni pogon;

6. godilnice in sušilnice lana in konoplje;

5

66

7. peci za sežiganje saj;

8. podjetja za beljenje kosti;

9. podjetja za brzo beljenje;

10. podjetja za čiščenje perja, ščetin in konjske dlake;

11. podjetja za destilacijo rudninskih olj;

12. podjetja za drobljenje in mletje kosti;

13. podjetja za grajenje ladij;

14. podjetja za prepajanje lesa;

15. podjetja za izdelovanje koščenih gumbov;

16. podjetja za izdelovanje kemičnih proizvodov;

17. podjetja za izdelovanje parnih kotlov;

18. podjetja za izdelovanje strojev;

19. podjetja za izdelovanje zrcal;

20. podjetja za izdelovanje parafina;

21. podjetja za izdelovanje mila;

22. podjetja za kuhanje krvnega luga;

23. podjetja za mletje zlatih in srebrnih odpadkov;

24. podjetja za smojenje volne in bombaža, predilnice
in barvarnice;

25. podjetja, naprave in instalacije vsake vrste za pro¬
izvajanje električne energije in postavljanje vodov za
električni tok visoke napetosti;

26. podjetja za predelovanje parafinskega skrilavca
in za proizvajanje katrana iz parafinskega skrilavca;

27. podjetja za predelovanje destilatov katrana iz
premoga;

28. podjetja za predelovanje živalske dlake;

29. podjetja za proizvajanje in čiščenje črevnih strun;

30. podjetja za proizvajanje cementa;

31. podjetja za proizvajanje celuloida kakor tudi večja
celuloidna skladišča;

32. podjetja za proizvajanje celuloze in papirja;

33. podjetja za proizvajanje raznesil in raznesilnih
preparatov; tvarin za umetalni ogenj in drugega lahko
upaljivega materiala in skladišča takega materiala;

34. podjetja za proizvajanje terpentina;

35. podjetja za proizvajanje (žganje) lončenega po¬
sodja;

67

' 36. podjetja za proizvajanje in hranjenje, svetilnega
iplina;

37. podjetja za proizvajanje lesnega katrana, kolikor
se postavljajo zunaj kraja, kjer se pridobivajo .sirovine;

38. podjetja za proizvajanje premogovega katrana, ko¬
likor se postavljajo zunaj kraja, kjer se pridobivajo si-
rovine;

39. podjetja za pridobivanje koksa, kolikor se postav¬
ljajo zunaj kraja, kjer se pridobivajo sirovine;

40. podjetja za proizvajanje strešne lepenke in stre¬
šne polsti (tlakovine);

41. podjetja za proizvajanje kleja (mizarskega kleja);

42. podjetja za proizvajanje piva (pivovarne);

43. podjetja za proizvajanje hranil in ostalih živil;

44. podjetja .za proizvajanje in prirejevanje filmov v
večji količini;

45. podjetja za proizvajanje salmiaka;

46. podjetja za proizvajanje solne kisline;

47. podjetja za proizvajanje stekla;

48. podjetja za proizvajanje žveplene kisline;

49. podjetja za proizvajanje sveč;

50. podjetja za proizvajanje solitrne kisline;

51. podjetja za proizvajanje sladkorja, alkohola in
stisnjenih droži;

52. podjetja za proizvajanje škroba in škrobnega si¬
rupa;

53. podjetja za proizvajanje olja, pok ost a in laka;

54. podjetja za proizvajanje umetnih gnojil, pudre.te,
gnojilne sečne soli in dr.;

55. podjetja za praženje kosti in za proizvajanje kost¬
ne moke;

56. podjetja za varjenje katrana, asfalta in kolomaza;

57. podjetja za prekuhavanje kosti;

58. podjetja za sortiranje in čuvanje cunj;

59. podjetja za sušenje hmelja z žveplom;

60. podjetja za sušenje kosti;

61. podjetja za strojenje usnja in razkladališča za si¬
rove kože in kožuhovino;

62. konjedernice;

5 *

68

63. topilnice za kovine, podjetja za predelovanje ko¬
vin in plavži, kolikor se pravica, napravljati jih, ne pri¬
dobi po rudarskem zakonu;

64. voščarnice (rokodelnice za voščeno platno).

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo sme uvrstiti, če
io zahtevajo javne koristi, po zaslišanju zbornic z uredbo
tudi druga podjetja, delavnice in naprave v ta spisek
ali pa jih iz njega črtati.

( s ) Minister za trgovino in industrijo sme v sporazu¬
mu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje
po zaslišanju zbornic predpisati posebne odredbe glede
ureditve in obratovanja delavnic in naprav, naštetih v
odstavku j 1 ). Veljavnost takih odredb se sme razširiti
tudi na že obstoječe delavnice in naprave, če se dajo
izvesti potrebne izpremembe brez bistvene utesnitve že
pridobljenih pravic.

§ 108 .

j 1 ) Vloga za odobritev in postavitev delavnic ali na¬
prav podjetij, označenih v § 107., se mora vročiti, preden
se p-rično postavljati, pristojnemu občemu upravnemu
oblastvu prve stopnje, na čigar področju se namerava po¬
staviti delavnica ali naprava.

( 2 ) Vlogi za odobritev postavitve teh delavnic ali
naprav morajo biti priloženi v štirih izvodih:

1. točni načrti, črteži, popisi delavnice in naprave
in računi tehnične konstrukcije, tako da se iz njih točno
razvidi način gradnje in ureditve zgradbe, ki naj-služi za
delavnico in napravo; točen sistem, podrobnejša razvr¬
stitev in način instalacije vseh delavnic in strojev, naprav
za varnost zaposlenih oseb in ostalih naprav, ki so morda
še potrebne v javnem interesu;

2. položajni načrt s potrebnimi izpiski iz katastrskih
map in zemljiških knjig, kjer pa teh ni, s točnim spi¬
skom sosednjih lastnikov.

( 3 ) Priloge vlogi, označene v točki 1. odstavka ( 2 ),
mora podpisati prosilec in pa oni, ki je pooblaščen za
izdelovanje projektov za gradbe ali delavnice in naprave.

69

§ 109.

( 1 ) Če je vloga nepopolna, mora pozvati pristojno
obče upravno oblastvo prosilca po najkrajši poti, da jo
dopolni z vsemi potrebnimi dokazi in prilogami. Vse¬
kakor je oblastvo dolžno odrediti in objaviti čim prej,
najkesneje pa v 80 dneh od dne izdaje predhodne po¬
oblastitve ali dovolitve [§ 96., odstavek ( 5 )] komisijsko
razpravo in označiti kraj in čas (dan in uro), ko naj se
vrši komisija. Pri obrtih, za katere se zahteva dovolitev
bana ali ministra, je odrediti komisijsko razpravo v istem
roku [§ 96., odstavek j 1 )].

( 2 ) Oklic (edikt) za razpravo mora obsezati najpo¬
trebnejše podatke o prosilcu in popis podjetja, delav¬
nice in naprave, ki se namerava postaviti, zakonske
odredbe, po katerih je razpravo voditi, potrebna navo¬
dila interesentom, da smejo pregledati do dneva razpra¬
ve načrte in črteže in da jim je na izvolji, vložiti svoje
prigovore pri občem upravnem oblastvu ali pismeno do
dne razprave ali ustno na samem razpravnem naroku.
V oklicu je treba izrečno omeniti, da se bo naprava
podjetja, kolikor ne bo javnih ovir, dovolila, če se pra¬
vočasno ne podajo prigovori.

( 3 ) Ta oklic je treba razglasiti najmanj dvakrat, in
najkesneje 8 dni pre d razpravo v listih, določenih za
objave take vrste na sedežu banovine, nabiti na desko
za uradne objave pri pristojnem občem upravnem obla¬
stvu prve stopnje in ga vročiti vsem znanim sosedom.
Razen tega se sme nabiti oklic tudi na uradni deski
občine onega kraja, v katerem se postavlja delavnica
ali naprava. Oklic mora biti nabit na deski najmanj
osem dni.

( 4 ) Oklic se mora pravočasno vročiti: prosilcu, pri¬
stojnemu tehničnemu oddelku pri občem upravnem
oblastvu prve stopnje, oblastvu za inšpekcijo dela in
občini, v kateri naj se podjetje napravi, vsem onim dr¬
žavnim in javnim ustanovam, ki utegnejo biti prizadete
po nameravani napravi podjetja, kakor tudi vsem zna¬
nim sosednjim lastnikom in posestnikom nepremičnin

70

po predloženem spisku (§ 108., odstavek ( 2 ), točka 2.).
Tehničnemu oddelku in oblastvu za inšpekcijo dela je
treba obenem z oklicem vročiti po en izvod prilog pro¬
šnji, da jih oceni z gradbenega vidika ali s stališča za¬
ščite delavcev. Svoje mnenje in predloge morajo podati
pismeno do dne razprave ali ustno pri razpravi sami
Občina sme po uradni dolžnosti sodelovati pri razpra¬
vah po svojem odposlancu.

§ no.

(') Komisijo, ki ji je poverjeno, da opravi razpravo,
vodi upravni uradnik občega upravnega oblastva prve
stopnje. V to komisijo se po potrebi pozovejo tehnični
in sanitetni referent pristojnega upravnega oblastva ka¬
kor tudi referent za inšpekcijo dela in referent pristoj¬
ne zbornice in eventualno drugi strokovnjaki po tem,
kakršne vrste je delavnica ali naprava, ki naj se po¬
stavi.

( 2 ) Če se pokaže potreba, sme odrediti ban v poedi-
nih primerih za voditev te razprave uradnika banske
uprave [§ 418., odstavek ( 3 )j.

§ 111 .

( J ) Pri komisijski razpravi, ki je ustna, mora obče
upravno ©blastvo po uradni dolžnosti razpravljati prven¬
stveno o vseh vprašanjih, ki so važna z vidika občih
javnih koristi (javne varnosti, ljudskega zdravja, zaščite
delavcev, ureditve mest in naselij in pod.) in o koristih
državnih in drugih javnih ustanov. Oblastvo je dolžno
skrbeti za to, da ne bi dim, plini, smrad, hrup, potresa-
nje, voda, ki bi se odtekala, in kar je drugega te/mu
podobnega in kar vse bi moglo prihajati od projektira¬
nega podjetja (delavnice ali naprave), vplivali na sosed¬
nja zemljišča tako, da bi to presezalo po krajevnih
razmerah običajno mero, in tako, da bi bistveno kratilo
v kraju navadno rabo zemljišča; nadalje je oblastvo
dolžno ugotoviti, ali so projektirane uredbe zgradb in
strojev v skladu z zakoni in predpisi za zaščito zdravja
in varnosti zaposlenega delavskega osebja in ugotoviti

71

morebitne nedostatke; zaslišati in oceniti vse prigovore
prizadetih oseb in ustanov in skušati, kolikor ne gre za
vprašanja, ki so občega interesa, da se sklene med ude¬
leženci sporazum.

( 2 ) Ce se vprašanja zasebnopravnega značaja ne mo¬
rejo urediti med udeleženci s sporazumom, jih je treba
samo vpisati v zapisnik, ki se vodi o celotnem komisij¬
skem delu, udeležence pa upotiti z odločbo (§ 112.) na
redno civilno sodišče. Pravico tožbe na civilno sodišče
ima tudi stranka, ki na narok ni bila predpisno pozva¬
na. Udeleženec, ki je bil upoten na redno civilno sodi¬
šče, sme vložiti tožbo samo v 30 dneh od dne vročitve
rešitve.

( 3 ) Obče upravno oblastvo ne sme prepovedati po¬
stavitve delavnic ali naprav zaradi spornih zasebno¬
pravnih vprašanj.

( 4 ) Člani komisije morajo dati na zapisnik svoje
mnenje, ali naj se odobri in ob katerih pogojih naj se
odobri projektirana postavitev delavnice ali naprave.
Če se ti predlogi in pogoji zaradi važnih tehničnih vzro¬
kov ne bi mogli podati pri razpravi sami, sme določiti
oblastvo rok največ treh dni, v katerem naj se pismeno
predlože. Ti pismeni predlogi in pogoji se priobčijo
prosilcu in udeležencem, ki so vložili prigovore, s pozi¬
vom, naj podajo v treh dneh morebitne svoje pripombe.
Vse te izjave se prilože k zapisniku, predmet pa se izro¬
či pristojnemu oblastvu v rešitev.

§ 112 .

j 1 ) Odobritev (odločba) za gradnjo delavnice ali na¬
prave se mora izdati najkesneje v 15 dneh od dne, ko
se je končala komisijska razprava. V odobritvi je treba
odločiti o tem, ali se odobruje in ob katerih pogojih
se odobruje projektirana gradnja delavnice ali naprave.
Vsebovati mora gradbene pogoje, ostale komisijske skle¬
pe in pogoje in vse razloge, iz katerih se odobritev iz¬
daje ali iz katerih se predpisujejo izvestne izpremembe
in pogoji ali se zavračajo prigovori udeležencev.

72

(-)  Odločba, s katero se prošnja zavrača, mora na¬
vajati razloge, zaradi katerih se odreka odobritev.

( 3 ) Odločba se priobči pismeno prosilcu, tehnične¬
mu oddelku in vsem prizadetim oblastvom kakor tudi
onim udeležencem, ki so pri razpravi prigovarjali. —
Oblastvo overovi in odobri vse izvode načrta in vrne en
izvod prosilcu. Preostali izvod pridrži oblastvo za sebe
in ga shrani v arhivu. Občina in nezadovoljni udeležen¬
ci imajo pravico pritožbe zoper odločbo na višje oblast¬
vo. Preden se pritožba !ne reši, se ne sme pričeti
gradnja.

( 4 ) Odobritev (odločba) prestane veljati, če se ne
prične gradnja delavnice ali naprave v letu dni ali če
se prekinejo dela pri gradnji za čas, daljši od dveh let.
Ti roki se smejo iz tehtnih vzrokov podaljšati za največ
leto dni.

( 5 ) Če nastopi v osebi imetnika odobrene delavni¬
ce ali naprave izprememba, preidejo vse pravice in
dolžnosti, ki so naštete v odobrilu (odloku), na novega
imetnika.

§ 113.

( 1 ) Po dokončanih delih pri gradnji delavnice ali
naprave mora imetnik obrta pristojnemu občemu uprav¬
nemu oblastvu javiti, da je gradnja dovršena po izdani
odobritvi.

( 2 ) V prijavi se morajo označiti tudi vse eventualne
izpremembe, storjene med delom, in priložiti dotični iz-
premenjeni načrti.

( 3 ) Po prejemu te prijave odredi pristojno oblast¬
vo, naj se izvrši v 15 dneh nov komisijski pregled po¬
stavljene delavnice ali naprave na licu mesta. Temu
pregledu prisostvujejo strokovni predstavniki oblastev,
ki so potrebni, in je sestaviti o delu komisije zapisnik.
V zapisniku je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni vsi prej¬
šnji pogoji odobritve in ali se more uporabljati delav¬
nica ali naprava za določeni namen.

( 4 ) Na osnovi komisijskega zapisnika izda oblastvo
v 8 dneh odobritev za uporabo, kakor tudi končno po-

78

■oblastitev ali dovolitev za obratovanje. Pooblastitev ali
dovolitev nadomešča predhodno izdano pooblastitev ali
dovolitev [§ 4., odstavek ( 6 ) in § 96., odstavek ( 5 )].

( 5 ) Redno delo v delavnici ali napravi se ne sme
pričeti, preden ni izdana uporabna odobritev.

( 6 ) Glede izdajanja uporabne odobritve se morajo
uporabljati v ostalem ustrezne naredbe § 112.

§ H4.

Če je treba postopati tudi po gradbenem zakonu,
po zakonu o vodah in po drugih zakonih, se mora opra¬
viti to postopanje po možnosti oljenem s postopanjem
po §§ 108. in nasl. Samo izjemoma, če tehnično ne bi
bilo mogoče teh postopanj spojiti, se smejo opraviti po¬
sebej.

§ 115.

(*) Vsi stroški postopanja so v breme udeleženca,
ki zahteva odobritev. Samo stroški, povzročeni s samo¬
voljnimi prigovori udeležencev, gredo v breme onega
udeleženca, ki je podal te prigovore.

( 2 ) Glede komisijskih stroškov postopa pristojno
obče upravno oblastvo po odredbah §§ 167. do 170. za¬
kona o občem upravnem postopku in mora izdati pro¬
silcu pismeno odločbo o plačilu stroškov za komisijsko
postopanje. Ta odločba se sme izdati obenem z odobrit¬
vijo, odnosno z uporabno odobritvijo.

§ H6.

(*) Uporabna odobritev se izdaja redoma na nedo¬
ločen čas, če pa je posebnih razlogov za to, se sme ome¬
jiti odobritev z rokom.

( 2 ) Po preteku tega roka se sme veljavnost upo¬
rabne odobritve podaljšati za določen ali nedoločen čas,
<če to ne nasprotuje javnim koristim.

( 3 ) Ko preteče določeni ali podaljšani čas odobrit¬
ve, se sme delavnica ali naprava brez kake odškodni¬
ne ob stroških in nevarnostih imetnika podjetja odstra-
/niti.

74

§ H7.

(*) Uporabna odobritev prestane veljati, če se ne
prične delo v odobreni delavnici ali napravi v enem le¬
tu ali če se delo v njih prekine za čas, daljši od dveh
let.

( 2 ) Na prošnjo imetnika podjetja, delavnice ali na¬
prave se smejo prednji roki, če je važnih vzrokov, po¬
daljšati po pristojnem občem upravnem oblastvu.

§ 118.

j 1 ) Vsako bistveno izpremembo ali razširitev delav¬
nice ali naprave glede kraja, konstrukcije, obsega ali
razporeda, kakor tudi vsako bistveno izpremembo v
proizvajanju, je imetnik podjetja dolžan prijaviti pri¬
stojnemu občemu upravnemu oblastvu, preden izvede
te izpremembe. Oblastvo opusti odreditev ponovnega
postopanja po §§ 108. in nasl., če gre za manjše izpre¬
membe in če oblastvo spozna, da škodljivega vplivanja
in nevarnosti, omenjenih v § 105., ni in da so javne ko¬
risti s prej izdanimi ukrepi zadostno zavarovane.

( 1 ) Če nastopi izprememba v osebi imetnika podjet¬
ja, ni treba izdajati nove odobritve v smislu §§ 112.
in 113.

§ 119.

(*) Proti delavnicam ali napravam, ki so se posta¬
vile na osnovi predpisno opravljenega postopanja in iz¬
dane odobritve, nobeden izmed okolnih prebivalcev ni¬
ma več pravice zahtevati, naj se delo prepove.

( 2 ) Če se pozneje pokaže, da povzroča delavnica ali
naprava, postavljena na osnovi polnoveljavno izdane
odobritve, nepričakovano škodo ali če nastanejo zaradi
■obratovanja po odobritvi nevarnosti in neprilike za okol-
ne prebivalce ali če zaradi neobičnega hrupa ali potre-
sanja motijo cerkev, božje hrame, molilnice, javne učne
zavode, bolnice in druge javne ustanove ali če nastane

75

zaradi njene lege v zelo obljudenih ulicah ali krajih ne¬
varnost, da se lahko povzroči požar, sme pristojno ob¬
činsko upravno oblastvo, da se odpravijo nevarnosti in
škode, taki delavnici ali napravi po izvedeni razpravi v
smislu §§ 108. in nasl. predpisati posebne ukrepe in
omejitve pri delu ali potrebne izpremembe in predela¬
ve na zgradbi.

( 3 ) Na isti način sme postopati obče upravno oblast¬
vo tudi z delavnicami ali napravami, ki niso zavezane
odobritvi po §§ 108. in nasl., pa povzročajo popisane
škodljive vplive in nevarnosti.

§ 120 .

(*) Če se škodljivi vplivi in nevarnosti, omenjene v
§ 119., odstavku ( 2 ), ne morejo z označenimi uKrepi od¬
praviti, se sme delavnica ali naprava proti popolni od¬
škodnini razlastiti ali delo ustaviti (§ 124.).

( 2 ) Potreba, odobriti razlastitev ali ustaviti delo v
podjetju, in obseg takega ukrepa se ocenja samo z vidi¬
ka občih javnih koristi, nikdar pa ne z vidika zasebnih
koristi.

( 3 ) Razlastitev ali ustavitev dela se izvrši po zako¬
nu o razlastitvi. Po omenjenem zakonu se določa tudi
odškodnina za razlastitev.

Drugi oddelek.

Pristojnost oblastev.

§ 121 .

Za opravljanje in izvajanje postopanja za izdajanje
odobritve za postavitev delavnic in naprav po § 106. in
po §§ 108. in nasl. so pristojna obča upravna oblastva
prve stopnje in mestna načelstva s pravicami občega
upravnega oblastva prve stopnje, razen primerov, ki so
pridržani po §§ 122., 123. in 124. tega zakona pristojno¬
sti bana ali ministra za trgovino in industrijo.

(') Ban je pristojen, opravljati vse posle za izda¬
janje odobritev in uporabnih odobril teh-le podjetij, de¬
lavnic in naprav:

1. postavitev električnih podjetij in instalacij vsake
vrste za proizvajanje električne energije in vodov za
električni tok visoke napetosti;

2. postavljanje kinematografov;

3. postavljanje delavnic ali naprav, v katerih se iz¬
delujejo, predelujejo, izvajajo in prirejajo filmi in ce¬
luloid;

4. postavljanje industrijskih (tvorniških) podjetij,
omenjenih v odstavkih ( 2 ) in ( 4 ) § 60. in v odstavkih
e), e) in (“) §§ 102. in 103.

( 2 ) V pristojnost bana spada opravljanje tega po¬
stopka tudi, če prestopa podjetje, delavnica ali naprava
iz § 107. meje enega občega upravnega oblastva prve
stopnje v isti banovini.

§ 123.

Če prestopa eno podjetje, delavnica ali naprava iz
§ 107. meje ene banovine, spada izdajanje odobritve v
pristojnost ministra za trgovino in industrijo.

§ 124.

(') V pristojnost ministra za trgovino in industrijo
spada izdajanje odobritve za razlastitev podjetja po
§ 120. Razlastitev se sme odobriti v mestih na podstavi
sklepa občinskega odbora, v vaških občinah po predlo¬
gu občinskega odbora, ki ga mora odobriti pristojno
nadzorstveno obče upravno oblastvo.

( 2 ) Sklep o razlastitvi se mora, preden se predloži
ministru za trgovino in industrijo, vročiti pismeno imet¬
niku podjetja, ki mu gre zoper to v 15 dneh pravica
pritožbe. Pritožba se izroči obenem s sklepi v 15 dneh
ministru za trgovino in industrijo.

77

V. poglavje.

Izvrševanje obrtov.

Prvi oddelek.

Obrti s stalnimi poslovališči (lokali).

§ 125.

(0 Obrti se izvršujejo redoma v stalnem poslovali-
šču (lokalu, poslovalnici delavnici in pod.).

( 2 ) Če se izvršujejo obrti na krajih, ki nimajo stal¬
nega značaja po odstavku (*) in ne spadajo pod nared-
be VII. poglavja tega dela zakona, temveč se vodijo v
barakah in podobnih enostavnih prodajališčih, postav¬
ljenih po ulicah, cestah ali trgih ali na privatnih po¬
sestvih, da pristojna občina odobritev za uporabo ta¬
kega kraja. Pristojna občina sme izdati poseben pravil¬
nik za postavljanje, ureditev in delo na takih krajih.
Pravilnik odobri po zaslišanju zbornice pristojno obče
upravno oblastvo prve stopnje, pri občinah s pravicami
občega upravnega oblastva prve stopnje pa ban.

( 3 ) Pri opravljanju del, ki se po svojem značaju ne
morejo opravljati na stalnem kraju (nosači, izvoščki,
taksiji itd.), se smatra za stalno poslovališče ob rta de¬
lovni kraj, ki ga imetnik obrta za to določi, ali če tega
ni, stanovanje imetnika obrta.

§ 126 .

(*) Noben obrt se ne sme voditi v lokalu ali na
kraju, kjer ni potrebnih higienskih pogojev in ki ne
ustrezajo veljavnim gradbenim predpisom. Vsak imet¬
nik obrta je dolžan nabaviti in vzdrževati ob svojih
stroških one naprave, ki so potrebne, da se zagotovi
življenje in zdravje zaposlenega pomožnega osebja.

( 2 ) Obrti, v katerih se proizvajajo ali prodajajo
predmeti, namenjeni za ljudsko hrano, se smejo oprav¬
ljati samo v lokalih, v katerih je moči vzdrževati čisto¬
čo in izpolnjevati druge predpisane higienske pogoje.

( 3 ) Obča upravna oblastva prve stopnje smejo na
predlog pristojnih občin prepovedati v izvestnih ulicah

78

imeti lokale za obratovanje pogrebnih podjetij in pro¬
dajo pogrebnih predmetov.

( 4 ) Podrobnejše odredbe o ureditvi in higieni lo¬
kalov, delavnic in pod. se izdajajo po zaslišanju zbor¬
nic z uredbo ministra za trgovino in industrijo v spo¬
razumu z ministrom za socialno politiko in narodno
zdravje.

§ 127.

j 1 ) Obče upravno oblastvo prve stopnje mora ob¬
časno pregledovati obrtne lokale in delavnice, ali se iz¬
polnjujejo odredbe iz § 126. To pregledovanje ne sme
biti ob stroških stranke.

( 2 ) Vsa podjetja, ki proizvajajo ali prodajajo sani¬
tetni material katerekoli vrste, so zavezana kontroli po
organih sanitetnih oblastev. Prav tako je zavezano tej
kontroli tudi obratovanje pogrebnih podjetij. Pristojno
sanitetno oblastvo sme v tem pogledu izdajati posebne
predpise.

( 3 ) Lokali obrtov, omenjenih v odstavku ( 2 ) § 126.,
se morajo pregledati komisijski od primera do prime¬
ra, vpričo predstavnikov sanitetnega oblastva, po potre¬
bi tudi vpričo drugih uradnih strokovnjakov.

( 4 ) Na osnovi pregleda odredi oblastvo, naj se v do¬
ločenem roku odpravijo nedostatki, opaženi pri omenje¬
nih podjetjih. Če ne more imetnik obrta odpraviti opa¬
ženih hudih nedostatkov v določenem roku ali če se
ugotove pri treh zaporednih pregledih lokala isti nedo¬
statki, mu sme pristojno obče upravno oblastvo prve
stopnje prepovedati nadaljnje izvrševanje obrta v tem
lokalu.

§ 128.

j 1 ) Lokal, v katerem se izvršuje obrt, mora biti
vidno in razločno označen z napisom na vnanji strani
glavnega vhoda. Ta napis mora biti sestavljen v držav¬
nem jeziku, mora navajati popolno rodbinsko in rojstno
ime imetnika obrta in ne sme biti po velikosti črk ozna¬
čen tako, da bi mogle nastati zmote. Napis mora biti v
• skladu z izdano pooblastitvijo ali dovolitvijo. Obrti, ki

79

so zavezani protokolaciji firme pri sodišču, morajo de¬
jati firmo v napis. Če v trgovski firmi ni imena imetni¬
ka obrta, se mora postaviti v napis poleg firme tudi
njegovo rojstno in rodbinsko ime. Družbene označbe ne
sme rabiti nihče, če dejanski ni družbe ali kolikor to ni
dovoljeno z zakonskim predpisom. V napis se smejo
poleg označenih podatkov postaviti tudi druge neoseb¬
ne označbe ali pristavki. Napisi gostilniških obrtov iz
točk 1., 2. in 5., odstavka j 1 ) § 76. se smejo označiti sa¬
mo z nazivom dotične vrste obrata. Naziv: »rokodelske
zadruge« smejo imeti samo one zadruge, katerih člani
so izključno kvalificirani mojstri.

( 2 ) Če se nadaljuje obrt na podstavi odredb § 14.
tega zakona v korist vdove ali maloletnih otrok, se sme
voditi obrt med nadaljevanjem pod napisom (firmo)
bivšega imetnika obrta s pristavkom ali brez pristav¬
ka, ki označa, da se obrt nadaljuje. Isto velja tudi, če se
nadaljuje obrt po § 16.

( 3 ) Obrti, ki niso zavezani protokoliranju firme po
trgovinskem zakonu, a se izvršujejo po več osebah sku¬
paj, morajo postaviti v napis rodbinsko in rojstno ime
najmanj dveh teh oseb.

( 4 ) Podružnice (filialke) morajo imeti napis kakor
lokal glavnega obrta z označbo, da gre za podružnico
(filialko).

( 5 ) V istem kraju se ne smeta jemati v napis dve
enaki označbi ali dva enaka naziva za obrte iste ali po¬
dobne vrste.

( 6 ) Če spozna obče upravno oblastvo prve stopnje
na pritožbo interesentov, da napis ni v skladu s temi
odredbami ali da nasprotuje značaju obrta ali da imata
dva obrtna lokala isto označbo, odredi po zaslišanju
zbornice, da je izvršiti potrebne izpremembe v označe¬
nem smislu.

( 7 ) Minister za trgovino in industrijo sme v sporaz¬
umu z ministrom pravde zaradi zaščite pravice, izvrše-

i vati obrt, ali zaradi zaščite potrošnikov predpisati s
pravilnikom posebne odredbe glede tega, kako naj se
sestavljajo napisi vseh ali posebnih vrst obrtov.

§ 129.

Noben imetnik obrta nima pravice, zaradi reklame
v napisu svojega lokala, v katerem izvršuje obrt, v
okrožnicah, pečatih, objavah, cenovnikih protipravno
rabiti ime, firmo ali drugo označbo drugega domačega
podjetja ali neresnično označiti te podatke. To ni do¬
pustno niti tedaj, če se pri tem kaj izpusti, doda ali iz-
premeni, ako se ne more ta razlika opaziti ob navadni
pazljivosti, tako da utegne zavesti v zmoto.

§ 130.

( x ) Dolžnost, protokolirati firmo pri sodišču, je ure¬
jena po trgovinskem zakonu in se s tem zakonom v ni¬
čemer ne izpreminja.

( 2 ) S protokolacijo firme pri sodišču se še ne pri¬
dobi pravica, izvrševati obrt. Osebe, ki so po trgovin¬
skem zakonu zavezane, dati protokolirati svojo firmo,
so dolžne zaradi izvrševanja obrta izpolniti vse, kar ta
zakon odreja.

§ 131.

( x ) Če premesti imetnik obrta iz § 3., odstavka ( x ),
točke 1., na področju istega občega upravnega oblastva
prve stopnje lokal svojega obrta, mora prijaviti preme¬
stitev lokala svojega obrta temu oblastvu v predpisa¬
nem roku (§ 100.).

( 2 ) Za premestitev takih obrtov na področje druge¬
ga občega upravnega oblastva prve stopnje je potrebna
pooblastitev za novo osnovanje obrta.

( 3 ) Če se premesti lokal obrta iz § 60., odstavka ( 1 ),
na področju iste občine, je vselej potrebna predhodna
odobritev po pristojnem občem upravnem oblastvu prve
stopnje. Pri obrtih, naštetih v § 60., odstavku j 1 ), pod
točkami 10., 11., 20., 22., 27., 29., 31. in 35., se odobri
premestitev lokala, ko se predhodno zaslišita občina in
dotična prisilna združba. Če se premeščajo obrti iz
§ 60., odstavka ( I ), na področje druge občine ali izven
področja občega upravnega oblastva prve stopnje, je
potrebna nova dovolitev.

81

( 4 ) Ob premeščanju cbrtov s področja enega občega
upravnega oblastva prve stopnje na področje drugega^
se mora vročiti pristojnemu oblastvu prepis prejšnjega
pooblastila ali dovolila.

( 5 ) Če se premesti obrt na področje drugega obee*-
ga upravnega oblastva prve stopnje, je imetnik obrta
dolžan o tem obvestiti obče upravno oblastvo prve stop¬
nje, na čigar področju je dotlej bil glavni obrat (sta-
jališče).

§ 132.

j 1 ) Imetnik obrta po § 3., odstavku (*), točki I. te¬
ga zakona sine imeti na osnovi pridobljene pooblastitve
na področju iste občine več pomožnih lokalov (prodajaj¬
mo, poslovalnic, pisarn, delavnic), toda dolžan je prija¬
viti vsak nov pomožni lokal v osmih dneh od otvoritve
pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje.

( 2 ) Istotako sme imeti imetnik obrta iz § 3., odstav¬
ka ( 1 ), točke 1. tega zakona na osnovi svoje pooblastitve
tudi zunaj občine v kateri je sedež glavnega obrata, na
področju istega občega upravnega oblastva prve stopnje
več pomožnih lokalov (prodajalnic, poslovalnic, pisarn
in delavnic) istega obrta. Vsak tak pomožni lokal (pro-
dajalnica, poslovalnica, pisarna in delavnica) se mora
prijaviti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve
stopnje v predpisanem roku (§ 100.). Če se osnavlja po¬
možni lokal (prodajalnica, poslovalnica, pisarna, ali de¬
lavnica) istega obrta zunaj področja občega upravnega
oblastva prve stopnje, na katerem je sedež glavnega
obrata, je potrebna nova pooblastitev po pristojnem ob¬
čem upravnem oblastvu.

( 3 ) Imetnik obrta iz § 60., odstavka ( 4 ) tega zakona
sme imeti na področju občine, v kateri je sedež glavne¬
ga obrta, več pomožnih lokalov (prodajalnic, posloval¬
nic, pisarn in delavnic) istega obrta, toda za vsakega je-
potrebna odobritev pristojnega občega upravnega obla¬
stva. Glede roka za izdajanje te odobritve veljajo ustrez¬
ne odredbe § 96. tega zakona. Za osnavljanje pomožnik
lokalov (prodajalnic, poslovalnic, pisarn in delavnic^

6

82

istega obrta iz § 60., odstavka ( 1 ), zunaj občine, toda na
področju istega občega upravnega oblastva, v katerem
je sedež glavnega obrata, je potrebna nova dovolitev.
Če osnavljajo industrijska (tvorniška) podjetja iz § 60.,
odstavkov ( 3 ) in ( 4 ), prodajalnice, poslovalnice in pisar¬
ne, so dolžna zaprositi za to vrsto obratov pooblastitve
po § 3., odstavku (*), točki 1., in zanje ni treba dovolit¬
ve, razen če gre za osnavljanje prodajalnice, poslovalni¬
ce in pisarne iz odstavka (‘j § 60.

(.*) Če leže pomožni lokali (prodajalnice, poslovne
pisarne in delavnice) zunaj občine, v kateri je sedež
glavnega obrata, pa jih imetnik obrta zaradi oddaljeno¬
sti ali kakovosti dela ne more sam voditi, mora posta¬
viti zanje poslovodje. Imetnik obrta ali poslovodja sme
voditi tudi več pomožnih lokalov (prodajalnic, posloval¬
nic, pisarn in delavnic) v isti občini. Za rokodelske obr-
te veljajo v takih primerih odredbe § 18. Če osnuje ro¬
kodelec za prodajo svojih izdelkov zunaj področja ob¬
čine glavnega obrta prodajalnico, ni treba poslovodji
dokazati strokovne izobrazbe za glavni obrt, temveč mo¬
ra samo izpolnjevati pogoje za voditev trgovinskega obr¬
ta. Obenem s prijavo o osnovanju pomožnega lokala je
imetnik obrta dolžan, predložiti tudi vse dokaze glede
poslovodje.

' (°) Odredbe odstavka ( 5 ) § 131. tega zakona veljajo
ustrezno tudi za te primere.

( B ) Za osnavljanje pomožnih delavnic in naprav ob¬
stoječih podjetij iz § 105. ali § 107. tega zakona veljajo
odredbe § 106. ali §§ 108. in nasl. tega zakona.

( 7 ) Odredbe tega paragrafa se ne raztezajo na loka¬
le, ki ne služijo za izvrševanje obrta, temveč samo za
hranitev blaqa kot hranišča, magazini, razkladališča in
skladišča. Njih osnavljanje se mora prijaviti pristojne¬
mu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje v vednost.

§133.

( x ) Za osnavljanje in premeščanje podružnic velja¬
jo ustrezne odredbe §§ 131. in 132. tega zakona.

83

( 2 ) Za voditev podružnice je potrebno, da postavi
imetnik obrta v smislu zakona poslovodjo, če je ne vodi
sam. Pri podružnicah javnih trgovskih in komanditnih
''rmb sme biti poslovodja eden izmed družbenikov, ki
je po trgovinskem zakonu upravičen, voditi in zastopati
družbo.

§ 134.

(‘) Če je to ob značaju izvestnega dela mogoče, se
smejo izvrševati obrti na osnovi pooblastitve ali dovo¬
litve tudi po avtomatih.

( 2 ) Avtomati, po katerih se izvr : , je obrt, za kate¬
rega je potrebna dovolitev, se smejo postavljati samo
ob predhodni dovolitvi pristojnega občega upravnega
oblastva. Postavitev avtomata pri ostalih ob rtih se mo¬
ra po zakonu predhodno prijaviti pristojnemu občemu
upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi izdaje poobla¬
stitve. Prijava mora obsezati ime in sedež podjetja ali
stanovanje onega, ki postavlja avtomat, kakor tudi označ¬
bo vrste avtomata in kraja, kjer naj se postavi. Če naj
se postavi avtomat po ulicah ali drugih javnih krajih,
se mora priložiti prijavi tudi odobritev občine.

( 3 ) Za postavljanje ali ustanavljanje avtomata v
podjetjih iz §§ 105. ali 107. zakona, veljajo odredbe
§ 106, odnosno §§ 108. in nasl.

( 4 ) Istotako je treba prijaviti občemu upravnemu
oblastvu tudi prestanek obratovanja avtomatov ali njih
premestitev na drugi kraj.

Drugi oddelek.

Obseg pravice, izvrševati obrt, in način izvrševanja te

pravice.

§ 135 .

(*) Imetnik obrta ne sme izvrševati svojega obrta
po zakupniku ali podzakupniku. Ta prepoved se ne na¬
naša na pravico, dajati poslovne prostore in poslovno
opravo v zakup.

C*

84

( 2 ) Kljub odredbam odstavka j 1 ) sme pristojno so¬
dišče na osnovi § 296. zakona o izvršbi in zavarovanju
(izvršilnega postopnika) odrediti za obrt prisilno upra¬
vo ali ga dati v zakup. Oseba, ki upravlja obrt ali ga
ima v zakupu, mora izpolnjevati pogoje § 17., odstavka
(') tega zakona.

§ 136.

j 1 ) Imetnik obrta ima pravico, opravljati one posle,
za katere je dobil po pristojnem občem upravnem obla-
stvu pooblastitev ali dovolitev. Če glede obsega pravice
ni zakonskih odredb, je upoštevati obstoječi običaj.

( 2 ) V sporih o obsegu pravice, izvrševati obrt, od¬
loča ban po zaslišanju zbornice.

§ 137.

(*) Imetnik produktivnih obrtov nima pravice,
opravljati posle drugih obrtov, razen če so ti posli po¬
stranski in če so neobhodna dopolnitev njegovega obra¬
tovanja in potrebni za popolno izdelavo njegovih izdel¬
kov. Imetniki produktivnih obrtov smejo prodajati bla¬
go, ki so ga izdelali. Rokodelci smejo prodajati v manj¬
šem obsegu blago, ki ga sami ne izdelujejo, če spada to
blago v njih stroko in je postranskega pomena.

( 2 ) Imetnik obrta ima pravico, izdelovati omote in
zaboje za vkladanje izdelkov (blaga), katero delo je
potrebno po trgovinskem običaju za odpravljanje in pro¬
dajanje teh proizvodov. Naprave, stroje in druga pomož¬
na sredstva, ki so nevarna življenju in zdravju ali tuji
imovini, sme imeti imetnik obrta samo s pomočjo oseb,
ki imajo za taka dela strokovno izobrazbo.

( 3 ) Trgovec sme proizvajati omote in zaboje za vkla¬
danje samo za potrebe svojega obrta.

§ 138.

(*) Imetnik obrta sme v vsej državi neovirano ku¬
povati in nabavljati blago, ki mu je potrebno za izvrše¬
vanje njegovega obrta. Sme dajati izven občine svojega
poslovnega sedeža blago, s katerim obratuje, v komisijo^

85

drugim imetnikom obrta, ki smejo po tem zakonu imeti
tako blago; sme sprejemati in izvrševati naročila in po¬
vsod v državi opravljati dela, ki so pri njem naročena.

( 2 ) Če je po pogodbah, sklenjenih s tujimi državami,
priznana obojestranskim podanikom vzajemna pravica,
smejo inozemski imetniki obrtov opravljati v državi
naročena dela, razen del, za katere se zahteva dovolitev
[§ 60., odstavek (*)].

§ 139.

Če se vodi več različnih obrtov v različnih občinah,
je imetnik obrtov dolžan, postaviti za njih voditev poslo¬
vodje, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za te o-brte, razen
za one, katere more po značaju dela in glede na bližino
kraja sam voditi. Javna trgovska družba in komandilna
družba (§ 10.) ni dolžna postaviti poslovodje, če vodi
posle eden izmed družbenikov, ki je po trgovinskem za¬
konu upravičen, voditi in zastopati družbo.

§ 140.

j 1 ) Kdor želi opravljati trgovinski obrt, je dolžan
v svoji vlogi na oblastvo označiti stroko, v kateri želi
obratovati. Pooblastitev ali dovolitev mu daje pravico,
obratovati samo v dotični stroki. Minister za trgovino in
industrijo sme sestaviti spisek trgovinskih strok po za¬
slišanju zbornic. O -tem, s katerimi predmeti (blagom)
smejo trgovci poedinih strok tržiti, so odločilni trgovin¬
ski običaji. Če nastane dvom, odloči po zaslišanju zbor¬
nice obče- upravno oblastvo prve stopnje.

( 2 ) Če se želi baviti trgovec s posli drugih trgovin¬
skih -strok, za katere ni dobil pooblastitve ali dovolitve,
je dolžan podati prijavo za razširitev ali prestop v -do-
tično stroko, da se mu izda nanovo ali se dopolni po¬
oblastitev ali dovolitev.

(•'*) Če -se prijavi izvrševanje trgovinskega obrta ve¬
likega obsega brez podrobnejše označbe vrste blaga ali
stroke, se sme tržiti z vsemi predmeti prostega prometa,
razen s predmeti, za katere je potrebna dovolitev.

86

§ 141 .

(*) Imetnik trgovinskega obrta sme sam izdelovati
obrtoma blago, s katerim trži, samo, če ima pravico,
opravljati dotične rokodelske obrte. Imetnik trgovinske¬
ga obrta, ki nima pravice izvrševati rokodelskih obrtov.
sme opravljati na blagu, ki ga prodaja, male izpremem-
be, da priliči blago kupčevim potrebam.

( 2 ) Ce imetnik trgovinskega obrta nima pravice iz¬
vrševati dotičnega rokodelskega obrta, mora dajati bla¬
go, ki se je pri njem kupilo, v predelavo ali popravilo
rokodelcem, v katerih stroko dotično delo spada.

(s) Trgovci s fotografskimi predmeti so upravičeni
prevzemati za imetnike fotografskih obrtov od amaterjev
naročila za izdelovanje fotografij.

( 4 ) Minister za trgovino in industrijo sme po zasli¬
šanju zbornic s pravilnikom predpisati, da smejo trgov¬
ci z izvestnimi tvorniškimi proizvodi po obstoječih obi¬
čajih izvrševati po svojih strokovnih delavcih instalacije
prodanih aparatov ali strojev in začasno opravljati po¬
pravila teh predmetov, če so jih oni prodali in če so
prevzeli zanje jamstvo za izvesten čas.

§ 142 .

Imetniki rokodelskih obrtov imajo pravico, da oprav¬
ljajo na svojem poslovnem sedežu in zunaj njega kjer¬
koli v državi dela, za katera so pooblaščeni, in da brez.
utesnitve ponujajo in izvajajo svoja dela, če so ta dela
naročena in če naj se po značaju dela ali po volji naro-
čilcev opravljajo samo na določenem kraju.

§ 143 .

( 4 ) Imetniki obrtov imajo pravico z obiski zunaj kra¬
ja stalnega poslovnega sedeža sami ali po osebah, ki so
v njih službi (trgovinskih potnikih), iskati naročil pri
trgovcih, tvorničarjih in rokodelcih, ki s ponujanim bla¬
gom v svojem podjetju obratujejo. Za to delo morajo
imeti uradno izkaznico. Pri opravljanju tega posla sme-

87

jo imeti s seboj, samo vzorce, nikakor pa ne blaga za
prodajo.

( 2 ) Imetniki obrtov smejo sami ali po svojih trgo¬
vinskih potnikih na stalnem poslovnem sedežu ali zunaj
njega iskati naročil za kolonialno in špecerijsko blago,
za kemijske in rudninske izdelke kakor tudi za manu-
fakturno, konfekcijsko in galanterijsko blago in perilo
samo pri podjetih, ki obratujejo s tem blagom. Pri dru¬
gih osebah smejo iskati za tako blago naročil sami ali
po svojih trgovinskih potnikih samo na poziv.

( :i ) Za blago, ki ni navedeno v odstavku ( 2 ), smejo
imetniki obrtov v kraju svojega poslovnega sedeža sami
ali po trgovinskih potnikih iskati naročil brez utesnit¬
ve; zunaj poslovnega sedeža obrta smejo iskati naročil
samo pri podjetjih, ki obratujejo s tem blagom, pri osta¬
lih osebah, ki s tem blagom ne obratujejo, pa samo na
poziv.

( 4 ) Trgovinski potniki ne smejo ob tem potovanju
po svojih poslih sprejemati niti oglašati, da sprejemajo
naročila v kraju stanovanja, niti v svojem stanovanju
prevzemati naročil niti razkazovati svojih vzorcev.

(/') Minister za trgovino in industrijo sme po zasli¬
šanju zbornic za poediiie vrste obrtov in blaga in po-
edina področja dovoliti z uredbo izjeme od prepovedi,
omenjene v prednjih odstavkih, in sme odrediti, da se
1  smejo iskati naročila tudi brez poziva. ;

( e ) Prepovedano je prirejati poedine razstave blaga
ali vizorcev poedinih imetnikov obrta zunaj njih lokalov.
Obče upravno oblastvo sme izjemoma dovoliti prireja¬
nje takih razstav na svojem področju domačim proiz-
vodnikom za lastne proizvode; toda ti ne smejo na .raz¬
stavi blaga prodajati. Ne spada pa pod to prepoved,
imeti izložbe zunaj lokala.

§ 144 .

P) Inozemska podjetja in njih trgovinski potniki
smejo iskati v državi naročil samo, če spravijo svoje de¬
lo v sklad z odredbami trgovinske pogodbe z državo, v
kateri je sedež njih obrta. Ti potniki ne smejo iskati

88

naročil za dela, ki bi jih njih podjetja opravljala v dr¬
žavi.

( 2 ) Prepovedano je prirejati posebne razstave ino¬
zemskih podjetij in njih potnikov.

§ 145.

Opravila trgovinskih potnikov, sklenjena z oseba¬
mi, pri katerih po zakonu ni dovoljeno iskati naročil,
so nična.

§ 146.

Domači proizvodniki ur, zlatnine in srebrnine in
stvari iz platine, trgovci na veliko s temi predmeti, na¬
dalje trgovci z dragimi kameni in osebe, ki so v njih
službi, smejo na svojih potovanjih nositi s seboj ne samo
vzorce, temveč tudi blago za prodajo, če je izključeno,
da bi se to blago moglo prodajati po vzorcu; toda pro¬
dajati smejo blago samo in izključno pooblaščenim tr¬
govcem s temi predmeti.

§ 147.

■j 1 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše po
zaslišanju zbornic odredbe o izkaznicah za trgovinske
.potnike. Izkaznice izdajajo zbornice na osnovi prošnje,
ki jo vloži imetnik obrta. Če dela trgovinski potnik za
več imetnikov obrtov, mora imeti izkaznico od vsake¬
ga poedinega imetnika obrta. Izkaznice se izdajajo z
veljavnostjo za leto dni.

(*) Izkaznice se morajo izdati v 8 dneh po predaji
•prošnje, odreči se pa smejo samo iz teh-le vzrokov:

1. če imetnik obrta, ki prosi za potnika izkaznice,
obrta ni upravičen izvrševati;

2. če oseba ni polnoletna;

3. oe je oseba obsojena s sodno razsodbo na izgubo
častnih pravic zaradi zločinstva ali prestopka iz koristo¬
ljubja ali zoper javno moralo in še ni dosegla povračila
pravic ali rehabilitacije ali če je obsojena z razsodbo
občega upravnega oblastva po § 399., točki 13. tega
sakona, in se je iz tehtnih vzrokov bati, da stori ob na-

■dalj©vanju poklica vnovič spredaj omenjeno prepoveda¬
no dejanje, ali če je zoper osebo odrejena očuvalna od¬
redba, spojena s kaznijo na prostosti ali zaščitni nad¬
zor ali prepoved izvrševanja poklica, kolikor ti ukrepi
še trajajo.

§ 148.

(’) Osebe, ki niso v službi kakega službodajalca
(trgovinski agenti), se smatrajo za samostojne imetnike
obrta in morajo prijaviti svoj obrt pristojnemu občemu
upravnemu oblastvu. Upravičeni so delati samo v stro¬
ki, ki so jo prijavili, in veljajo za njih delo ustrezne
odredbe §§ 143., 145., 146. in 147.

( 2 ) Trgovinski agenti ne smejo nositi s seboj blaga
za prodajo niti blaga ali vzorcev za svoj račun proda¬
jati.

( 3 ) Trgovinski agenti ne smejo imeti svojih razkla-
dališč ali skladišč, niti jih imeti pri drugih obratih.

§ 149.

S prodajo blaga po ulicah in hodeči od kraja do
kraja in od hiše do hiše se smejo baviti samo osebe,
ki imajo dovolitev po § 176. tega zakona.

§ 150.

( x ) Za prodajo živil in predmetov, neobhodno po¬
trebnih za življenje, na drobno v prodaja,lnicah dotičnih
obrtov kakor tudi za potrošek takih predmetov v go¬
stilniških obrtih se smejo predpisati maksimalni cenov-
niki. Za gostilniške obrte (§ 60., odstavek j 1 ), točka 22.)
v kopališčih, zdraviliščih, klimatskih in turističnih kra¬
jih, nadalje za obrte, ki ponujajo prevozila in usluge
(§ 60... odstavek ('), točka 26.), za obrte prevoza potni¬
kov in blaga z motornimi vozili (§ 60., odstavek (*), toč¬
ka 25.) in za dimnikarske obrte (§ 60., odstavek j 1 ),
točka 33.) se obvezno predpišejo maksimalni cenovniki

90

(tarife). Maksimalni cenovniki se smejo predpisati tudi
za oddajanje sob v gostilniških obrtih.

( 2 ) Maksimalne cenovnike (tarife) predpisuje prvo¬
stopno obče upravno oblastvo po zaslišanju občine, pri¬
silne združbe in zbornice, razen za obrt prevoza potni¬
kov in blaga z motornimi vozili in za dimnikarje, za
katere predpisuje cenovnike ban. Cenovniki veljajo do
preklica.

( 3 ) Prodajalci na drobno predmetov, neobhodno po¬
trebnih za življenje, kakor tudi imetniki gostilniških
obrtov so dolžni izvešati cene tako, da jih kupec ali gost
lahko vidi.

§ 151 .

( 1 ) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da sme z uredbo po zaslišanju zbornic predpisati.

1. da se sme neko blago vobče ali samo v trgovini
obrtema na drobno prodajati ali ponujati v državi ka¬
kor ob izvozu v inozemstvo samo v edinicah, predpisa¬
nih po številu ali teži, ali samo, če je opremljeno blago
ali opremljena njegova oprema (ovoj, posoda) z označbo
po številu, meri, teži ali izvoru ali če je opremljeno s
posebnim ovojem;

2. da je izvestno blago opremiti, preden se da v
promet, v državi kakor ob izvozu v inozemstvo po pred
hodni preiskavi ali po dovršeni kemijski analizi s po¬
sebnim znakom ali punčem zaradi kontrole in jamstva;

3. da se mora opremiti izvestno blago ali pa njegova
oprema z označbo imena, firme in prebivališča proiz-
vodnika ali prodajalca;

4. način, kako je nameščati označbe, in njih vsebi¬
no ter čas, ko je treba jih namestiti.

( 2 ) Ob prodajah v posebnih količinah ali z označbo
teže ali mere za proizvode, ki izgubljajo po svojem zna¬
čaju kaj teže ali mere, se predpišejo z uredbo meje, do
katerih se sme tak primanjkljaj dovoliti.

91

Tretji oddelek.

Odpiranje in zapiranje lokalov.

§ 152.

C)  V času od 20. ure do 5. ure morajo biti ob de¬
lavnikih zaprti vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice,
pisarne, delavnice in skladišča vsakega obrta. Za indu¬
strijska (tvorniška) podjetja, v katerih je delo po značaju,
posla neprekinjeno ali pri katerih značaj posla ne do¬
voljuje prekinitve ali odložitve dela, ne veljajo utesnit¬
ve glede odpiranja in zapiranja. Ban sme po krajevnih,
razmerah odrediti, da smejo biti poedine vrste rokodel¬
skih obratov po vaseh in drugih krajih kmečkega zna¬
čaja ob delavnikih dalje časa, pa tudi neomejeno odprte.

( 2 ) . Minister za trgovino in industrijo predpiše glede
na potrebe prebivalstva, gospodarsko delo in javni pro¬
met v sporazumu z ministrom za socialno politiko in
narodno zdravje po zaslišanju prizadetih zbornic in
delavskih zbornic z uredbo podrobnejše odredbe o času.
odpiranja in zapiranja za poedine vrste obrtov.

( 3 ) V uredbi se smejo ustanoviti izjeme: kateri lo¬
kali, prodajalnice, poslovalnice, pisarne in delavnice
obrtov se smejo odpirati zjutraj pred časom, določenim
za odpiranje, kateri lokali smejo biti odprti čez poldan,
kateri smejo biti odprti po času, določenem za zapiranje,
zvečer vsakega dne ali na določene dni v letu, kateri
smejo biti odprti neomejen čas, za katere ne velja čas
odpiranja ali zapiranja kakor tudi predpisati posebne
ugodnosti za lokale trgovinskih obrtov po vaseh in za
lokale trgovinskih in rokodelskih obrtov v trgih, malih
mestih in mestih s kmečkim značajem, v kopališčih,
zdraviliščih in letoviščih kakor tudi v primorskih kraji¬
nah.

§ 153.

Obrti brez stalnega poslovališča (lokala), navedeni
v §§ 176. do 186., se smejo izvrševati po ulicah in hišah
samo v času, ko smejo ostali obrti po zakonu delati. Z
uredbo (§ 152.) se sme izjemoma določiti, da se sme-

$2

obratovati z izvestnim blagom črez čas, določen za za¬
piranje lokalov. Te izjemne odredbe se smejo predpisati
za delavnike kakor tudi za one dni, za katere je po tem
zakonu odrejen nedeljski počitek.

§ 154.

(') Ob nedeljah morajo biti zaprti vsi lokali, pro-
dajalnice, poslovalnice, pisarne, delavnice in skladišča
vsakega obrta in se mora v njih ustaviti vsako delo.
Ta utesnitev ne velja za podjetja, v katerih je delo
po značaju samega njih posla neprekinjeno ali katerih
delovne razmere ne dopuščajo prekinitve dela. Taka
podjetja se označajo z uredbo (§ 152.).

( 2 ) Z uredbo (§ 152.) se predpiše, kateri obrti smejo
imeti ob nedeljah svoje lokale odprte dopoldne, ves de¬
lovni čas ali neomejeno. Istotako se smejo glede na go¬
spodarske razmere in potrebe javnega prometa odrediti
z uredbo izjeme, v katerih krajih in v katerem času
smejo biti ob nedeljah odprti lokali trgovinskih in roko¬
delskih obrtov, za katere drugače velja nedeljski poči¬
tek.

( 3 ) Ob državnih praznikih: na rojstni dan Njegove¬
ga Veličanstva kralja in na dan narodnega ujedinjenja
morajo biti zaprti vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice,
pisarne, delavnice in skladišča vsakega obrta in se mora
v njih ustaviti vsako delo. Tudi za te dni se uporabljajo
izjeme odstavka ( 1 ). Delo ob ostalih državnih praznikih
se uredi z uredbo (§ 152.). Istotako se uredi po verskih
razmerah poedinih banovin z uredbo, ob katerih ver¬
skih praznikih morajo biti lokali obrtov zaprti in mora
v njih prenehati vsako delo.

( 4 ) Z uredbo (§ 152.) se sme pooblastiti ban, da
izda za izvrševanje uredbe posebne predpise.

§ 155.

Imetniku obrta kakor tudi članom njegove rodbine
je dovoljeno, bivati in delati v lokalu tudi ob času, ko
je ta za promet z občinstvom zaprt.

93

f § 156.

Če se v lokalu obrta ali v dveh ali več lokalih o hr¬
tov, ki so med seboj zvezani, opravlja  dvoje ali več
vrst dela, za katere je določen različen čas zapiranja in
odpiranja, velja za ta primer čas zapiranja in odpiranja
one vrste obrta, za katerega je predpisan krajši delovni
čas.

§ 157.

Delovni čas pomožnega osebja v obrtih urejajo pred¬
pisi za zaščito delavcev.

Četrti oddelek.

Razprodaje.

§ 158.

Razprodaja zaradi tega, da bi se čim hitreje na
drobno razprodalo blago ali se razprodale druge stvari,
ki so v zvezi z opravljanjem obrta, neglede na naziv,
s katerim se opravlja, se sme začeti samo s predhodno
odobritvijo pristojnega občega iipravnega oblastva prve
stopnje. Po zaslišanju pristojne zbornice se da ta odo¬
britev samo ob lastnikovi smrti, preselitvi obrta iz kraja,
prostovoljni opustitvi obrta ali branše, označene v po¬
oblastitvi ali dovolitvi, in končno zbog elementarne ne¬
zgode.

§ 159.

(') Prošnja za odobritev razprodaje mora obsegati-

1. točen naziv obrta (firme) ali rodbinsko in rojst¬
no ime imetnika obrta po pooblastitvi ali dovolitvi; če-
imetnik obrta ne vrši sam razprodaje, ime pooblaščenca,
kateremu poveri razprodajo;

2. kraj in lokal, kjer naj se vrši razprodaja;

3. čas, za katerega se zahteva razprodaja;

4. označbo vrst in količine blaga, ki naj se razpro¬
daja;

5. razlog razprodaje.

1)4

( 2 ) Podatki (spisek) iz točke 4., odstavka ( J ) se
predlože v dveh izvodih. En uradno overovljen izvod se
izroči prosilcu z odobrilom razprodaje, drugi pa ostane
pri oblastvu. Oblastvo sme odrediti, da preizkusi točnost
teh podatkov strokovnjak ob prosilčevih stroških.

( 3 ) Te prošnje se morajo rešiti v 15 dneh.

§ 160.

0) Odobritev za prodajo se daje samo za obrte, ki
se opravljajo neprestano najmanj dvajset štiri poslednjih
mesecev v kraju izvrševanja dotičnega obrta; izjemoma,
če imetnik ohrta umre ali če se pripeti elementarna ne¬
zgoda, pa se sme dati tudi obrtem, ki ne izpolnjujejo
tega pogoja.

( 2 ) Neglede na število podružnic ali pomožnih loka¬
lov (prodajalnic, poslovalnic, pisarn in delavnic) v kra¬
ju, kjer je sedež glavnega obrata, se sme vršiti razpro¬
daja samo v enem lokalu.

( 3 ) V podružnicah in v prodaja,lnicah takega obrta,
ki mu je odobrena razprodaja, ki pa so zunaj kraja,
kjer je sedež glavnega obrata, se sme vršiti razprodaja
ob istem času kakor v glavnem obratu, ako se dobi za
razprodajo teh podružnic ali prodajalnic od pristojnega
občega upravnega oblastva prve stopnje odobritev na
isti način, kakor za glavni obrat in ako obstoje nepresta¬
no najmanj poslednjih dvajset štiri mesecev v dotič-
nem kraju, razen če lastnik umre ali če se pripeti ele¬
mentarna nezgoda; za ta primer velja izjema odstav¬
ka (’) tega paragrafa. Tudi v tem primeru se sme vršiti
razprodaja v istem kraju samo v enem lokalu.

(*) Cas, v katerem se sme vršiti razprodaja, odredi
pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje, ko je pre¬
izkusilo vse odločilne okolnosti. Ta čas pa ne sme biti
daljši od treh mesecev.

( r> ) Da se podaljšaj čas za razprodajo do največ še¬
stih mesecev, sme dovoliti ban na predlog občega uprav¬
nega oblastva prve stopnje in po zaslišanju zbornice,
in sicer v posebno važnih primerih.

95

( 6 ) Razprodaja ©ne branše se sme vršili samo v po¬
sebnem lokalu, ki ni v nobeni zvezi z lokalom ostalega
ob rt a.

§ 161.

(') Razen ob preselitvi iz kraja in ob elementarni
nezgodi prestane dotični obrt s pretekom roka za raz¬
prodajo in se mora lokal/takoj zapreti. Lokala ni treba
zapirati, če nadaljuje imetnik obrta na osnovi pooblastit¬
ve ali dovolitve v istem lokalu kak drug obrt. V tem pri¬
meru ne sme imeti v lokalu po preteku roka za -razpro¬
dajo one vrste blaga, ki je bila predmet razprodaje.

( 2 ) Obrat se mora zapreti tudi tedaj, če se vrši raz¬
prodaja ene branše v lokalu, kjer se opravlja obrt zo¬
per § 160., odstavek ( 6 ).

§ 162.

0) Kdor dobi dovolitev za -razprodajo, ne more pri¬
dobiti, razen če se preseli iz kraja ali če se pripeti ele¬
mentarna nezgoda, dve leti po preteau razprodajnega
roka pravice, bodisi sam, bodisi kot družbenik, oprav¬
ljati obrt, ki bi ga upravičeval, prodajati blago, za katero
-mu je bila razprodaja dovoljena. Prav toliko časa se mu
ne sme dovoliti niti razprodaja v drugem obrtu (branši),
če -ga vrši. V lokalu, v katerem se je vršila razprodaja,
ne sme niti en rodbinski član imetnika obrta v enem
letu po preteku roka izvršene razprodaje izvrševati obr¬
ta z ist-o vrsto blaga, naj ta član rodbine ima isto rod¬
binsko ime kot imetnik obrta, ki je vršil razprodajo, ali
pa drugo ime.

( 2 ) Prav to velja tudi za člane javnih trgovskih
družb in za javne člane komandi-tnih trgovskih družb.

§ 163.

Za -razprodajo blaga, celoma ali deloma kupljenega
na javni licitaciji (dražbi), se dovolitev ne sme dati.

§ 164.

V lokalu, kjer se vrši razprodaja, se sme imeti in
prodajati sam-o ono blago, ki je prijavljeno v s-pisku za
razprodajo.

96

§ 166.

Od trenutka, ko se prvič objavi razprodaja, pa do
njenega konca, se ne sme ne naročati ne .prinašati v
lokal novo blago. V lokal se sme izjemoma .prinesti samo
ono blago, ki je bilo pred vloženo prošnjo za razprodajo
naročeno in dokazano z izvirnimi fakturami, ki ga je
sprejel prosilec v spisek iz § 169., točke 4. zakona, ki
se priloži prošnji za odobritev, in ki ne preseza njego¬
vega normalnega blagovnega naročila.

§ 166.

Če prekrši oni, ki mu je razprodaja odobrena, ka¬
terokoli odredbo tega zakona o razprodajah, se odobri¬
tev prekliče, krivec pa po zakonu kaznuje.

§ 167.

Že objavljene razprodaje imetnik obrta ne sme
ustaviti. Če pa jo ustavi, se razprodaja smatra za kon¬
čano in nastopijo vse posledice izvršene razprodaje.

§ 168.

Brez odobritve razprodaje je prepovedana vsaka
reklama, s katero bi ,se moglo ustvariti v javnosti pre¬
pričanje, da se vrši v izvestnem obrtnem lokalu razpro¬
daja. Istotako je prepovedana brez dovolitve razprodaje
vsaka raba besede »razprodaja« in podobno zaradi re¬
klame.

§ 169.

Za izdajanje odobritve razprodaje je pristojno obče
upravno oblastvo prve stopnje. Isto oblastvo opravlja
tudi nadzorstvo nad vršenjem razprodaje.

VI. poglavje.

Prestanek obrtov.

§ 170.

( 4 ) Pravica, izvrševati obrt, prestane:

1. s smrtjo imetnika obrta razen primera, označe¬
nega v § 14.;

97

2. s prijavo imetnika ob rta pristojnemu oblastvu,
da preneha izvrševati obrt;

3. če se odvzame pravica, izvrševati obrt, s pravno¬
močno sodno prepovedjo obrta (poklica ali obrta) ali s
pravnomočno razsodbo občega upravnega oblastva;

4. z dovršeno končno razprodajo po §§ 161. in 167.;

5. če se obrt ne prične v času, ki je določen v za¬
konu (§ 174.);

6. če se v obrtu preneha delati toliko časa, kolikor
je označenega v § 172.

§ 171.

C 1 ) Kdor hoče prenehati izvrševati izvestni obrt,
mora to prijaviti pristojnemu občemu upravnemu obla¬
stvu prve stopnje.

( 2 ) Prestanete obrta velja od dne, ko se poda prijava
pri občem upravnem oblastvu prve stopnje.

( 3 ) Pristojno oblastvo je dolžno ugotoviti prestanek
obrta z odločbo in obvestiti o tem one, ki so vložili pri¬
jave pri oblastvu, in ustanove, omenjene v § 98. 0 pre-
stanku protokoliranih firm je treba obvestiti pristojno
obče upravno oblastvo in pristojno sodišče.

§ 172.

(‘) Kdor ustavi dela za leto dni, ga sme nadaljevati
samo na osnovi nanovo izdane pooblastitve ali dovolitve.
Prej izdano pooblastilo ali dovolilo prestane veljati po
preteku označenega roka in se mora vrniti prisl jnemu
občemu upravnemu oblastvu.

( 2 ) Ta rok se sme podaljšati, če je kaj vzrokov, ome¬
njenih v odstavku ( 2 ), § 174., za največ šest mesecev.

( 3 ) Pri obrtih iz § 60., odstavka ( J ), sme minister
za trgovino in industrijo rok, za katerega se sme delo
ustaviti, skrajšati.

§ 173.

Kruharji, peki, mesarji in prevozna podjetja so
dolžna prijaviti mesec dni, dimnikarji pa najmanj tri me¬
sece prej pristojnemu občemu upravnemu oblastvu, da

7

98

nameravajo delo ustaviti. Ta naredba velja za kiruliarje,
peke in mesarje istega kraja, če nameravajo ustaviti delo
v večjem obsegu.

§ 174.

(’) Če kdo ne prične dela v enem letu, odkar je
prejel pooblastitev ali dovolitev, mora iznova zaprositi
za pooblastitev ali dovolitev, če hoče obrt izvrševati. Prej
izdano pooblastilo ali dovolilo prestane veljati po pre¬
teku označenega roka in se mora vrniti pristojnemu ob¬
čemu upravnemu oblastvu.

( 2 ) Če je posebnih vzrokov, ki ne nasprotujejo jav¬
nim koristim, sme pristojno obče upravno oblastvo na
prošnjo podaljšati rok za pričetek dela za največ šest
mesecev.

( 3 ) Pri obrtih iz § 60., odstavka j 1 ), sme minister za
trgovino in industrijo z uredbo skrajšati rok obveznega
pričetka dela do treh mesecev.

( 4 ) Glede delavnic in naprav (§§ 105. in 107.) veljajo
odredbe §§ 112. in 117.

§. 175.

(*) Pravica, izvrševati obrt, se sme odvzeti samo v
primerih, ki so izrečno določeni po tem in po drugih
zakonih.

( 2 ) Če se pozneje ugotovi, da je dobil imetnik obrta
pooblastitev ali dovolitev na osnovi nepravilnih listin,
razveljavi pristojno višje obče upravno oblastvo izdano
pooblastitev ali dovolitev in prepove nadaljnje obrato¬
vanje.

VII. poglavje.

Obrti brez stalnega poslovališča (lokala).

§ 176.

(') Obrti brez stalnega poslovališča (lokala) se sme¬
jo izvrševati z delom po ulicah in s hojo od kraja do
kraja in od hiše do hiše. S tem načinom dela se ne
smejo istočasno baviti osebe, ki imajo pooblastitev ali

99

dovolitev za izvrševanje obrta po § 3., odstavku 0), toč¬
kah 1. in 2. zakona.

( 2 ) Ti obrti se smejo izvrševati samo na osnovi po¬
sebne dovolitve občega upravnega oblastva prve stop¬
nje, na čigar področju prosilec stalno prebiva. Dovoli¬
tev za te obrte se sme dajati samo državljanom kralje¬
vine Jugoslavije, ki so vredni zaupanja in zanesljivi. Od
tega sme napraviti izjemo samo minister za trgovino
in industrijo.

( 3 ) Za obrte po tem poglavju se ne smatra:

1. ponujanje na prodaj lastnih kmetijskih in gozdnih
proizvodov (mleka, jajc, zelenjave, sadja, svežih cvetlic,
meda, sirovega masla, smetane, domačega sira, perutni-
ne, perja, drv, oglja) hodeč od kraja do kraja (od prista¬
nišča do pristanišča) naravnost po proizvodnikih ali njih
pooblaščencih;

2. prodajanje peciva, sodavice, rudninskih vod, leda
in podobnih predmetov dnevne potrošnje po pooblašče¬
nem imetniku obrta ali njegovih nameščencih stalnim
kupovalcem s tem, da jih raznašajo od hiše do hiše;

( 4 ) Osebe, ki trgujejo s predmeti iz točke 1. odstav¬
ka ( 3 ) z ladjo od pristanišča do pristanišča in niso sami
njih proizvodniki, morajo imeti za tako delo dovolitev po
tem poglavju zakona.

§ 177.

(*) Trgovina z blagom po ulicah in s hojo od kraja
do kraja in od hiše do hiše se dovoljuje proizvodnikom
izdelkov domače hišne delavnosti, invalidom in drugim
osebam, nesposobnim za drugo delo, kakor tudi prebi¬
valcem izvestnih siromašnih krajin. Dovolitev za tako
delo se daje samo za izvestno blago, zlasti pa za vse
izdelke domače hišne delavnosti. Imetnik dovolitve sme
imeti ob opravljanju tega dela samo toliko blaga, ko¬
likor ga more nositi. Od tega se smejo določiti s pra¬
vilnikom ministra za trgovino in industrijo izjeme za po¬
sebno neokretno blago.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo odredi po za¬
slišanju zbornic, na katere krajine je uporabljati odred-.

7*

100

bo Iz odstavka ( x ) in s kakšnim blagom smejo tržiti pre¬
bivalci teh krajin.

§ 178.

(')  Izvrševanje rokodelskih obirtov po ulicah in s
hojo od kraja do kraja in od hiše do hiše se dovoljuje
samo za izvestna rokodelstva, ki se po svojem značaju
ali dosedanjem običaju izvršujejo brez stalnega obrata.

(-) Spisek teh rokodelstev kakor tudi način njih de¬
la ugotovi s pravilnikom minister za trgovino in indu¬
strijo po zaslišanju zbornic.

§ 179. '

t 1 ) Dovolitev se ne izdaja osebam:

1. ki niso dovršile 25. leta starosti;

2. ki bo-lujejo za nalezljivo boleznijo;

3. ki so pod zaščitnim nadzorom (§ 56. k. z.);

4. ki so obsojene zaradi zločinstva ali prestopka iz
koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o za¬
ščiti javne varnosti in reda v državi ali v povratku za¬
radi zločinstva ali prestopka zoper življenje in telo, do¬
kler v vseh teh primerih ne dosežejo povračila pravic
ali rehabilitacije;

5. ki so vdani potepanju, beračenju, vlačuganju ali
pijančevanju in so v pijanosti nagnjeni k izgredom.

( 2 ) Dovolitev se sme odreči tudi osebam, ki so bile
kaznovane, ker niso izpolnjevale predpisov za izvrše¬
vanje obrta po tem poglavju ali zaradi tihotapstva.

§ 180.

( 1 ) V obmejnih in drugih krajinah kakor tudi v po-
edinih mestih in krajih sme minister za trgovino in in¬
dustrijo v sporazumu z ministrom za notranje posle in
z ministrom za finance tako delo s pravilnikom utesniti
ali popolnoma prepovedati.

( 2 ) Če se pojavi nalezljiva bolezen, sme odrediti
pristojno obče -upravno oblastvo prve stopnje, če nasta¬
ne potreba in v interesu javne varnosti, začasno pre¬
poved za opravljanje takega dela v poedinih krajih in

101

krajinah. Ta prepoved se mora naknadno vročiti banu v
odobritev.

§ 181.

0) Prodaja predmetov, ki služijo za ljudsko hrano
(jedila in brezalkoholne pijače), je zavezana posebnemu
nadzorstvu občih upravnih in sanitetnih oblastev, ki
smejo prodajo takih predmetov iz javnih ali zdravstvenih
razlogov utesniti ali povsem prepovedati. Pristojno obče
upravno oblastvo prve stopnje sme predpisati za svoje
področje posebne odredbe za opravljanje take prodaje.

( 2 ) Za prodajanje in razpečavanje časopisov (kol-
portažo) veljajo predpisi o tisku.

§ 182.

( 1 ) Izključeno je trgovanje brez stalnega poslovali-
šča (§ 176.):

1. z blagom, ki je predmet državnih monopolov;

2. z državnimi in ostalimi vrednostnimi papirji in
loterijskimi srečkami;

3. z blagom, nabavljenim v inozemstvu;

4. s starimi stvarmi, cunjami, odpadki vsake vrste;

5. z zdravili katerekoli vrste in s sanitetnim ma¬
terialom;

6. s strupi in tvarinami, ki imajo strup v sebi;

7. z alkoholnimi pijačami;

8. z rudninskimi in lahko upaljivimi ostalimi olji in
alkoholom za gorenje;

9. z zlatnino in srebrnino in blagom iz platine, žep¬
nimi urami, starim zlatom in srebrom, dragotinami, op¬
tičnimi instrumenti itd.;

10. z igralnimi kartami;

11. z orožjem in strelivom katerekoli vrste;

12. s prepovedanimi knjigami, brošurami in knji¬
gami, ki izhajajo v nadaljevanjih.

( 2 ) Kdor želi prodajati knjige in umetniška dela na
ta način, mora vročiti njih spisek v odobritev občemu
upravnemu oblastvu, pristojnemu po stalnem prebivali¬
šču.

102

( 3 ) Prekrški zoper odredbe tega paragrafa se kaz¬
nujejo po § 397.

§ 183.

j 1 ) Dovolitev za izvrševanje obrta po tem poglavju
se izdaja v obliki knjižice, kateri se predpiše obrazec s
pravilnikom. Dovolilo mora navajati osebne podatke
imetnika obrta in točno označati blago, s katerim sme
tržiti, kakor tudi delo, ki ga sme opravljati. Nadalje mo¬
ra obsezati v izpisku predpise tega zakona in pravilni¬
kov, izdanih na osnovi zakona, kolikor so potrebni imet¬
niku, da se ravna po njih, kakor tudi označati kraje, v
katerih je tako delo prepovedano.

( 2 ) Imetnik dovolila je dolžan, nositi ga vedno s se¬
boj in ga pokazati na zahtevo oblastvenim organom. Ne
sme ga dajati drugim v uporabo.

§ 184.

(') Dovolitve za izvrševanje teh obrtov se izdajajo
za čas enega leta in se smejo podaljševati po preteku
tega roka od leta do leta.

( 2 ) Dovolitev sme podaljšati samo ono oboe upravno
oblastvo, ki jo je izdalo, in to po ponovni oceni vseh za¬
konskih pogojev.

( 3 ) O izdanih dovolitvah pristojnega občega uprav¬
nega oblastva se vodi poseben register.

§ 185.

Dovolilo za izvrševanje obrtov po tem poglavju se
sme vsak čas odvzeti, če nastopi okolnost, radi katere
se po odredbah tega zakona ne bi moglo izdati. Dovo¬
lilo se odvzame tudi v primerih § 400., odstavka P),
točke 3. zakona.

§ 186.

j 1 ) Po predpisih tega poglavja je postopati tudi
glede ambulantnega dela potujočih kinematografov, mla¬
tilnic, traktorjev, motornih žag in pod.; za izvrševanje
teh obrtov sme izdati ban po potrebi posebne predpise.

103

( 2 ) Dovolitev za delo potujočih kinematografov iz¬
daja ban.

VIII. poglavje.

Sejmi in tržni dnevi.

§ 187.

(’) Sejmi ,se smejo vršiti večkrat na leto vsak dan,
razen ob nedeljah in ob dnevih, ko morajo biti vsi obrtni
lokali zaprti, tržni dnevi pa vsak dan ali ob poedinih
tedenskih dneh. Za sejme' in tržne dneve izdaja dovoli¬
tev ban po zaslišanju zbornice.

( 2 ) . Dovolitve se izdaj ajo izključno sa mo -obči nam.

( 3 ) O izdanih dovolitvah se vodi pri banskih upra¬
vah poseben vpisnik za sejme in tržne dneve.

§ 188.

(') Dovolitev za sejme se izda, če se pokaže potreba
po sejmu glede na krajevne in gospodarske razmere
kraja in na število sejmov, že dovoljenih občini in okol-
nim občinam. Dovolitev se ne izda, če se vrše v okolici
20 km od kraja, za katerega se prosi dovolitve, isti dan
ali v presledku 15 dni sejem v drugem okolnem kraju.
Za vsako izpremembo (premestitev itd.) sejma je po¬
trebna dovolitev bana. Letni sejem ne sme trajati več
kot tri dni.

( 2 ) Dovolitev za tržne dneve se daje glede na število
prebivalstva po razmerah in potrebah kraja, v katerem
naj se tržni dnevi vrše.

§ 189.

j 1 ) Za sejme in tržne dneve mora odrediti občina
kraj za sejmišče in ga urediti po higienskih in veteri-
narsko-policijskih predpisih in zahtevah.

( 2 ) Kraj, kjer se vrše sejmi, na katere se prižene ži¬
vina, mora biti zunaj mesta ali na -njegovi periferiji.

104

( 3 ) Podrobnejše odredbe o ureditvi sejmišča izda s
pravilnikom minister za trgovino in industrijo v spora¬
zumu z ministrom za poljedelstvo.

§ 190. .

( 1 ) Na sejmih, sme vsakdo prodajati vse sirove (ne¬
predelane) proizvode kmetijstva (poljedelstva, živinore¬
je, perutninarstva, sadjarstva, vinogradništva, ze len j a-
darstva, cvetličarstva, lova in ribje lovi, čebelarstva itd.),
gozdne in rudniške proizvodnje in vse predmete domače
hišne delavnosti. Če se da dovolitev samo za poedine
predmete, se smejo na sejmih samo ti predmeti proda¬
jati.

( 2 ) Na sejmih smejo imetniki obrtov prodajati svoje
blago, če to ban dopusti v dovolitvi za vršitev sejmov.
Taka dovolitev se izda glede na gospodarske razmere
dotičnega kraja po zaslišanju občine in s privolitvijo
zbornice.

( 3 ) Na tržne dneve se smejo prodajati kmetijski pro¬
izvodi, ki služijo za življenske potrebščine in izdelki hiš¬
ne delavnosti. Ban sme odrediti z naredbo, da smejo
kupovati na tržnih dnevih predmete, potrebne za živ¬
ljenje (življenske potrebščine), do določene ure samo
potrošniki in šele potem trgovci in kupci na debelo.

( 4 ) Imetniki obrtov iz odstavka (‘) § 60. smejo pro¬
dajati na sejmih predmete svojih obrtov, če imajo za to
posebno odobritev občega upravnega oblastva prve
stopnje.

§ 191.

(’) Občina sme pobirati takse za porabo prostora
ali prodajalnice na sejmišču, tehtnice in drugih naprav
samo glede blaga, ki se prodaja na sejmih in tržnih dne¬
vih.

( 2 ) Občine ne smejo svoje pravice, pobirati sejemske
takse, dajati v zakup.

( 3 ) Vsaka občina mora sestaviti za sejme in tržne
dneve pravilnik: sejemski in tržni red. Ta red se mora
sestaviti v smislu odredb tega zakona in v okviru uredb,

105

naredb in pravilnikov, ki se izdajo na osnovi tega za¬
kona, in ne sme obsezati nobene določbe, ki bi jim na¬
sprotovala. V tem redu se določijo tudi takse. Red odo¬
bri ban po zaslišanju zbornice.

( 4 ) (Nadzorstveni organi tržišč in sejmišč skrb e, da
se tržni red izvršuje. Glede izvrševanja obrtov na trži¬
ščih ti organi ne smejo odločati in morajo nastala vpra¬
šanja izročati pristojnemu občemu upravnemu oblastvu
prve stopnje.

( 5 ) Doigon živine na sejmišče je zavezan veterinar¬
ski kontroli.

§ 192.

Občina je dolžna objaviti, da se vrši letni sejem,
najmanj 15 dni prej v banovinskem uradnem listu, če
pa takega lista ni, v »Službenih novinah«.

§ 193 .

(O Sejemska pravica prestane, če se sejem dve leti
zaporedoma ne vrši, razen ob višji sili.

( 2 ) Če sejem ne ustreza gospodarskim potrebam, ga
sme ban na predlog pristojne zbornice ukiniti.

§ 194.

Cerkveni godovi in proščenja se ne smatrajo za sej¬
me in je ob njih dovoljeno prodajati predmete po veljav¬
nih običajih (jedila, pijače, mediearsko blago, igrače,
izdelke domače hišne delavnosti, slike, knjige in druge
predmete verskega značaja itd.). Poslednji odstavek
§ 190. velja tudi za te primere.

§ 195.

C) Minister za trgovino in industrijo odobruje vzor¬
čne sejme in razstave gospodarskega značaja občega po¬
mena, naj se vrše občasno ali ne. Razstave manjšega in
krajevnega značaja odobruje ban.

( 2 ) Kdor prosi dovolitve za prireditev sejmov in raz¬
stav, označenih v odstavku (’), je dolžan predložiti na-

106

črt, iz katerega je moči razvid ©ti točni namen, način
ostvaritve in finansiranja.

( 3 ) Obenem s prošnjo se mora predložiti v odobri¬
tev pravilnik za sejem ali razstavo.

( 4 ) Minister za trgovino in industrijo izda podrob¬
nejše predpise o pogojili, kako se dobivajo dovolitve, in
o odredbah, ki jih mora obsezati pravilnik. V pravilniku
je urediti tudi osnavljanje posvetovalnega odbora za vse
glavne gospodarske kraje, v katerih se stalno prirejajo
sejmi ali razstave.

IX. poglavje.

Ugodnosti za povzdigo delavnosti v državi.

§ 196 -

(*) Država in javna samoupravna telesa kakor tudi
njih zavodi in ustanove so dolžni nabavljati vse potreb¬
ne rokodelske in industrijske izdelke, ki se izdelujejo
v državi, redoma od domačih rokodelskih in industrij¬
skih obrtov (podjetij), ki jih proizvajajo v državi. Isto-
tako so država in javna samoupravna telesa in njih za¬
vodi in ustanove dolžni, opravljati dela, ki jim ureja
pogoje ta zakon in ki naj se opravljajo za njih račun, re¬
doma samo po domačih obratih (podjetjih) in osebah, ki
so upravičene, izvrševati v državi obrt. Taki obrti ali
osebe morajo uporabljati za ta dela material, proizveden
v državi. V inozemstvu se smejo nabavljati samo oni pro¬
izvodi, ki se ne morejo nabaviti v državi, inozemska pod¬
jetja pa smejo opravljati samo ona dela, ki jih v državi
ne morejo izvršiti domača podjetja.

( 2 ) O rokodelskih in industrijskih proizvodih se sma¬
tra, da so izdelani v državi:

1. če je proizvod izdelan popolnoma ali po pretež¬
nem delu v obrtu (podjetju), ki ima svojo delavnico ali
napravo na področju kraljevine Jugoslavije;

2. če predeluje obrt (podjetje) sirovine in polfabri-
kate, izdelane v državi, in če  uporablja v svoji proizvod¬
nji pogonsko silo in sirovine za pogon izključno doma¬
čega izvora;

107

3. če zaposluje obrt (podjetje) strokovno in pomožno
osebje in delavce, ki so jugoslovanski državljani in vodi
obrt (podjetje) jugoslovanski državljan; pri pravnih ose¬
bah, če je poslovodja jugoslovanski državljan in če ima
večina članov v upravnem odboru jugoslovansko držav¬
ljanstvo.

( 3 ) Kolikor se sirovine, material za pogonsko silo.
polfabrikati, njih deli ali material ne proizvajajo v dr¬
žavi v zadostni količini in kakovosti, smejo omenjeni obr¬
ti (podjetja) za svojo proizvodnjo deloma uporabljati ma¬
terial, proizveden v državi, in ustrezni del materiala
inozemskega izvora. Če se sirovine, material za pogon¬
sko silo, polfabrikati, njih deli ali material vobče ne pro¬
izvajajo v državi, smejo omenjeni obrti (podjetja) upo¬
rabljati tudi material inozemskega izvora.

( 4 ) Iste odredbe veljajo tudi za rokodelske zadruge,
ki so osnovane zaradi skupnega proizvajanja in skupne¬
ga opravljanja del.

( 5 ) Proti odredbam odstavka ( 4 ) se sme postopati v
poedinih opravičenih primerih samo po predhodni pri¬
volitvi ministra za trgovino in industrijo. Istotako odredi
minister za trgovino in industrijo v sporazumu z mini¬
strom za socialno politiko in narodno zdravje, ali se sme¬
jo v domačih obrtih (podjetjih), če izvršujejo nabave ali
dela za račun države in javnih samoupravnih teles, ka¬
kor tudi za račun njih zavodov ali ustanov, izjemoma za¬
poslovati inozemski državljani kot strokovno (tehnično)
pomožno osebje ali kot strokovni delavci. Odobritev za
tako zaposlitev tujih državljanov se sme dati samo in
izključno za strokovne (tehnične) osebe in strokovne de¬
lavce, dokler se ne morejo nadomestiti s strokovnimi
domačini.

§ 197.

(>) Pri licitacijah, ki jih odrejajo država in javna
samoupravna telesa kakor tudi njih zavodi in ustanove,
se morajo pogoji in vzorci za te licitacije, zlasti glede
materiala, izdelave in dobavnega roka tako določiti, da
se morejo domači rokodelci in industrijski obrti ude-

108

ležiti licitacij. Istotako se morajo določiti pri vseh delih,
ki se opravljajo za račun države ali za račun javnih sa¬
moupravnih teles kakor tudi njih zavodov in ustanov,
pogoji tako, da se morejo imetniki domačih rokodelskih
in industrijskih obrtov (podjetij) prvenstveno licitacij
udeleževati. Proračuni za gradbe, ki se grade za račun
države, samoupravnih teles in njih ustanov, morajo pred¬
vsem predpisovati uporabo materiala, ki se proizvaja v
državi in s katerim se morejo nadomestiti podobni tuji
proizvodi.

( 2 ) Kazenski zavodi se ne smejo udeleževati držav¬
nih in javnih licitacij za nabavo proizvodov in opravlja¬
nje del, omenjenih v odstavku ( 1 ) § 196.; smejo pa iz¬
vrševati naročila za državo in javna samoupravna te¬
lesa in njih zavode in ustanove.

§ 198.

C 1 ) Pri nabavah za državo in .samoupravna telesa,
njih zavode in ustanove glede rokodelskih in industrij¬
skih proizvodov, ki se izdelujejo v državi v zadostnih ko¬
ličinah in ki se vrše z licitacijo, je upoštevati in usva¬
jati ponudbe domačih rokodelcev, industrijcev in trgov¬
cev za blago, ki je po odredbah § 196. domačega izvora.
Ob sicer enakih dobavnih pogojih se smejo pri večjih
nabavah istega blaga nabave porazdeliti med razne po¬
nudnike.

( 2 ) Če se proizvodi, ki so predmet javne licitacije,
ne izdelujejo v zadostni količini v državi, je upoštevati
in ob enakih dobavnih pogojih prvenstveno usvajati po¬
nudbe domačih rokodelcev, industrijcev in trgovcev
glede proizvodov domačega izvora, pri katerih cene
niso nad 10%, ali pri ponudbah, označenih v odstavku
( 4 ) tega paragrafa, ne nad 15% višje od najnižje po¬
nudbe ponudnikov inozemskih proizvodov, ko sta se
vračunila carina in prevoz do dobavnega kraja, če se
proizvodi v državi vobče ne izdelujejo, je upoštevati in
usvajati ob sicer enakih dobavnih pogojih prvenstveno
ponudbe trgovcev, ki imajo v državi svoj obrt, so jugo-

10 »

slovanski državljani in zaposlujejo najmanj z 90% jugo¬
slovanske državljane kot pomožno osebje in delavce.

( 3 ) Če se pri licitaciji ne prijavi predpisano število
ponudnikov ali če so ponudbe ponudnikov blaga doma¬
čega izvora za nad 10 odstotkov, ali pri ponudbah, ozna¬
čenih v odstavku ( 4 ), za nad 15 odstotkov dražje od
cen na svetovnem trgu ob všteti carini in prevozu do
dobavnega kraja, se mora razpisati nova licitacija, pri
kateri se smejo udeležiti tudi inozemci. Ponudniki blaga
domačega izvora imajo ob enakih pogojih tudi pri tej
licitaciji prednostno pravico.

( 4 ) Pri ponudbah domačih podjetij za rokodelske in
industrijske proizvode domačega izvora smejo biti cene,
označene v odstavku ( 2 ), do 15% dražje od ponudb ro¬
kodelskih in industrijskih proizvodov inozemskega izvo¬
ra, če uporablja domači obrt (podjetje) sirovine, polfab-
rikate, material, pogonsko silo in sirovine za pogonsko
silo domačega izvora in ima pomožno osebje in delavstvo
jugoslovansko državljanstvo. Če vrše domača podjetja
nabave za račun države in samoupravnih teles, njih za¬
vodov in ustanov in pri tem uporabljajo material ino¬
zemskega izvora (odstavek ( 3 ) § 196.), ali inozemsko po¬
možno osebje in delovne moči (odstavek ( 5 ) § 196.), sme¬
jo biti njih ponudbe do 10% dražje od ponudb rokodel¬
skih in industrijskih proizvodov inozemskega izvora. Od
ponudb domačih obrtov (podjetij) se usvajajo, upoštevaje
tudi ostale dobavne pogoje, prvenstveno ponudbe blaga
boljše kakovosti. Ob enakih pogojih ima prvenstvo obrt
(podjetje), ki uporablja sirovine, polfabrikate, pogonsko
silo in sirovine za pogonsko silo domačega izvora v vi¬
šjem odstotku in zaposluje pomožno osebje in delovne
moči, ki so jugoslovanski državljani.

§ 199.

(‘) Za opravljanje del, ki se opravljajo za račun dr¬
žave, javnih samoupravnih teles kakor tudi njih zavodov
in ustanov, veljajo ustrezno odredbe § 198.

( 2 ) Odredbe § 198. veljajo tudi pri neposrednih na¬
bavah.

110

§ 200 .

(*) Računi za izplačilo omenjenih javnih nabav se
morajo izplačati po zakonskih predpisih, čim so izvršeni
predmeti in dela licitacije in prevzeti po pristojnih or¬
ganih. Če se izplačilo za te nabave ali dela ne izvrši v
treh mesecih, mora država plačati zakonske zamudne
obresti.

( 2 ) Za neupravičeno odlašanje izplačila odgovarja
krivec materialno in disciplinski.

§ 201 .

(‘) Ministrstvo za trgovino in industrijo je dolžno vo¬
diti po podrejenih svojih organih ali uradih nadzorstvo
nad obrti (podjetji) in osebami, ki jim je poverjena na¬
bava ali delo, zlasti glede tega, ali proizvajajo obrti
(podjetja) in osebe dobavne predmete iz domačega ma¬
teriala, ali jih*izdelujejo v svojih delavnicah in napravah
v državi, ali zaposlujejo pri svojem delu jugoslovanske
državljane kot pomožno osebje in delovne moči ali
opravljajo dela ali vrše dobave domačega obrta (podjetja).

(-)  Obrti (podjetja) in osebe, ki jim je poverjena na¬
bava ali delo, se morajo v pogodbi obvezno podvreči
temu nadzorstvu.

( 3 ) Ob izvrševanju nadzorstva se morajo najstrožje
čuvati v tajnosti poslovni podatki ki se izvedo ob nad¬
zorovanju.

( 4 ) Stroški tega nadzorstva gredo vedno in izključno
le v breme državnega proračuna.

§ 202 .

(*) Za vsako nabavo in opravljeno delo, pri katerem
se niso upoštevale odredbe tega poglavja zakona, je od¬
govoren po veljavnih zakonskih odredbah šef urada, ki
je odredil nabavo.

( 2 ) Ministrstvo za trgovino in industrijo mora pri
javnih nabavah rokodelskih in industrijskih proizvodov
obveščati prizadete resorte, kateri predmeti in v katerih
količinah se ti predmeti proizvajajo v državi. Ministrstvo

111

za trgovino in industrijo vodi evidenco o vseh razpisanih
licitacijah za te predmete in dela. Vsa ministrstva so
dolžna obveščati ministrstvo za trgovino in industrijo o
razpisanih licitacijah in mu vročati po en izvod pogojev
za te licitacije.

( 3 ) Če nasprotujejo pogoji objavljene ali opravljene
licitacije odredbam tega zakona, je minister za trgovino
in industrijo dolžan, na to pristojnega ministra opozoriti
in zahtevati od njega, naj razpisano ali opravljeno licita¬
cijo razveljavi. Če se v tem pogledu ne doseže sporaz¬
um, predloži minister za trgovino in industrijo predmet
predsedniku ministrskega sveta v odločitev. Istotako
se rešujejo tudi vprašanja iz § 196., odstavka ( 5 ), če se
ne doseže sporazum med prizadetimi ministri in mini¬
strom za trgovino in industrijo.

§ 203.

Domači obrti (podjetja) in osebe, ki vrše javne na¬
bave ali dela, ne smejo stopiti niti v javno niti v tajno
družbeno razmerje z inozemskimi državljani ali podjet¬
niki. Istotako ne smejo prenašati obrti (podjetja), ki jim
je poverjena nabava in delo, tega niti na domače niti na
tuje državljane. Če se ravna nasprotno, se uporabljajo
odredbe § 204.

§ 204.

(‘) Če se pri opravljanju javnih nabav ali del do¬
kaže, da je ravnal obrt (podjetje) ali oni, ki mu je po¬
verjena nabava ali delo, zlonamerno ali malomarno zo¬
per odredbe tega zakona, je pristojni minister dolžan:

1. ustaviti ali razveljaviti nabavo ali izvršitev dela
in napravili tak obrt (podjetje) ali osebo odgovorne za
neizvršitev prevzetih obveznosti;

2. da izključi dotični obrt (podjetje) ali osebo za¬
časno ali za vedno od javnih nabav ali del.

( 2 ) Pristojni minister je dolžan priobčiti imena iz¬
ključenih obrtov (podjetij) in oseb ministru za trgovino
in industrijo. O izključenih obrtih (podjetjih) in osebah

112

se vodi posebna evidenca in se njih imena priobčujejo
ostalim ministrom.

( 3 ) Ovadbe zoper imetnika obrta, ki postopa zoper
odredbe odstavka ( 5 ) § 196., se izročajo pristojnemu ob¬
čemu upravnemu oblastvu prve stopnje.

§ 205.

Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da
predpiše v sporazumu z ministrom za finance z uredbo
odredbe o opravljanju javnih nabav in del.

DRUGI DEL.

Pomožno osebie.

I. poglavje.

Obče odredbe o pomožnem osebju.

§ 200.

j 1 ) Odredbe tega poglavja se uporabljajo za vse po¬
možno osebje neglede na starost in spol, ki je zaposleno
v obrtih (podjetjih) tega zakona in se bavi z rednim
opravljanjem poverjene mu službe za te obrte (podjetja)
kot glavnim poklicem. Kolikor je za poedine vrste po¬
možnega osebja s tem zakonom odrejeno drugače, se
uporabljajo za to osebje dotične odredbe.

( 2 ) Za pomožno osebje po tem zakonu se smatraj):
učenci (vajenci), osebe, ki opravljajo pri obrtih (podjet¬
jih) podrejene posle, pomočniki, rokodelski in tvorniški
delavci in vse druge osebe, ki se jim pri obrtih (pod¬
jetjih) poverja opravljanje trgovinskih, rokodelskih ali
drugih tehničnih služb.

§ 207.

0) Službena razmerja med imetniki obrta (službo-
davci in osebjem, omenjenim v § 206. (službojemniki),
se urejajo s pogodbami o službi. S tako pogodbo se

113

službojemnik zaveže, da bo vršil službodavcu službo
iz § 206. za izvesten čas.

( 2 ) Ce je s službo spojeno opravljanje pravnih po¬
slov, je upoštevati tudi predpise občega državljanskega
zakonika o pooblastitvi.

§ 208.

Če izvršuje javno pravno telo, razen države, ali jav¬
na ustanova obrt, ki spada pod odredbe tega zakona, se
uporabljajo na pomožno osebje, ki je zaposleno pri
takih obrtih, odredbe tega poglavja samo, če se opira
njih službeno razmerje na službeno pogodbo.

§ 209.

j 1 ) Za kolektivno pogodbo se smatra pismena po¬
godba, ki jo sklene službodavec ali službodajniška orga¬
nizacija ene ali več sorodnih strok kot predstavnik
službodavcev z ene strani in strokovna službojemniška
organizacija kot predstavnica službojemnikov z druge
strani, in se s to pogodbo uravnavajo medsebojna služ¬
bena razmerja, pravice in dolžnosti.

( 2 ) 'Prisilne organizacije službodavcev in službo¬
jemnikov ne smejo sklepati kolektivnih pogodb.

( 3 ) Kolektivna pogodba velja za vse pomožno osebje
stroke, za katero je sklenjena, in ki je zaposleno v pod¬
jetju ali v podjetjih. Če je sklenjena za poedine službo-
jemnike istega podjetja še posebna pogodba, velja za to
osebje ta posebna pogodba, kolikor je za službojemnike
ugodnejša.

§ 210 .

Če iz službene pogodbe ali iz okolnosti ne izhaja
kaj drugega, je službojemnik dolžan vršiti službo oseb¬
no, službodavec pa ne more svoje pravice, zahtevati
službo, prenašati na drugega. Če ni o načinu in obsegu
službe nič sklenjenega, vrši službojemnik službo pri¬
merno okolnostim. Pomožno osebje je dolžn-o vršiti
svoje posle vestno in redno. Če ni drugače dogovorjeno,
pomožno osebje ni dolžno opravljati hišnih opravil.

S

114

§ 211 .

Če plača (zaslužek) ni določena v pogodbi in tudi
ni pogojena njena brezplačnost, se smatra, da je pogo¬
jena primerna plača. V tem primeru se uporablja običaj,
ki obstoji v kraju podjetja za podjetja in pomožno osebje
dotične vrste.

§ 212 .

(‘) Če ni nič drugega sklenjeno ali pri službah do¬
tične vrste v navadi, je dajati plačo (zaslužek) po oprav¬
ljeni službi.

( 2 ) Če je tekoča plača v denarju odmerjena po me¬
secu ali po krajših rokih, se izplačuje najkesneje po¬
slednjega dne vsakega meseca ali ob koncu poedinega
posla; plača, odmerjena po daljših rokih, se izplačuje
najkesneje ob koncu vsakega koledarskega meseca.
Plača, odmerjena po času (uri), po kosu ali po poedinih
storitvah, se daje za že opravljene storitve ob koncu
vsakega koledarskega tedna, če pa gre za službe višje
vrste, ob koncu vsakega koledarskega meseca.

( 3 ) Vsekakor dospe že zaslužena plača, čim se služ¬
beno razmerje neha.

( 4 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje
sme predpisati v sporazumu z ministrom za trgovino in
industrijo s pravilnikom, da se za izvestne stroke in
skupine pomožnega osebja plača (zaslužek) ne izplačuje
ob koncu tedna (ob sobotah), temveč kak drug dan v
tednu.

§ 213 .

Službojemnik, plačan po kosu ali po poedinih sto¬
ritvah, sme pred dospelostjo plače zahtevati predjem v
razmerju izvršene službe s svojimi izdatki.

§ 214 .

(') Plače v denarju so dolžni izplačevati službo-
davci svojemu pomožnemu osebju v dinarski vrednosti
(valuti).

115

( 2 ) Službodavci ne smejo dajati svojemu pomož¬
nemu osebju blaga na up. Istotako ne smejo zavezovati
osebja, da naj kupuje potrebna živila, Ki mu jih oni
priporočajo, niti da se pogode obvezno o uporabi plače
za druge namene; smejo pa dajati pomožnemu osebju
po predhodni privolitvi za račun plače živila in redno
hrano po lastni ceni, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo,
blago za delo, zemljo za uporabo, vse po povprečni
vrednosti, kolikor jih to same stane. Službodavci ne
sinejo dajati svojemu pomožnemu osebju za račun plače
alkoholnih pijač niti drugega blaga, razen navedenih
predmetov.

( 3 ) Dajanje stanovanj, kurjave, ra, -vetljave in hrane
za plačo (zaslužek) sme minister za socialno politiko in
narodno zdravje v sporazumu z ministrom za trgovino
in industrijo in po zaslišanju zbornic in delavskih zbor¬
nic prepovedati določenim vrstam podjetij ali za izvest-
ne kraje in krajine.

( 4 ) Plača se ne sme izplačevati v gostilnicah, kavar¬
nah, kantinah itd., kjer se točijo alkoholne pijače.

§ 215.

Vse naredbe iz § 214. veljajo tudi za pomožno oseb¬
je, ki za imetnika obrta zunaj lokala ali delavnice izde¬
luje ali razpečava izdelano blago ali polizdelke, če se
take osebe ne bavijo z razpečavanjem blaga kot samo¬
stojni imetniki obrtov.

§ 216.

Odredbe iz § 214., kolikor se nanašajo na službo-
davca, veljajo tudi za njegove rodbinske člane, pomoč¬
nike, pooblaščence, poslovodje, nadzorstvene osebe,
faktorje itd. kakor tudi za imetnike drugih obrtov, pri
katerih sodelujejo omenjene osebe v poslu posredno
ali neposredno.

§ 217.

Vse pogodbene določbe, ki nasprotujejo odredbam
§§ 214., 215. in 216., so nične.

8 *

116

§ 218.

Terjatev za blago, ki se je dalo zoper odredbe § 214.
na up, ne more službodavec ali oseba, ki je njemu
enaka (§ 216.), niti iztoževati niti na katerikoli način
od pomožnega osebja izterjevati, in to neglede na to,
ali so nastale take terjatve med udeleženci posredno ali
neposredno.

§ 219.

j 1 ) Službojenmik obdrži svojo pravico do plače, če
je po najmanj štirinajstdnevnem službovanju zadržan,
opravljati službo zbog bolezni ali zbog nezgode za raz¬
meroma kratek čas, ne več kot en teden, in tega ni
zakrivil namerno niti s hudo nemarnostjo. Isto velja tudi,
če je zadržan opravljati službo brez svoje krivde iz
drugih tehtnih vzrokov, ki zadevajo njegovo osebo.

( 2 ) Službojemnik je brez odlašanja dolžan javiti svoj
zadržek službovanja službodavcu in mu na njegovo
zahtevo predložiti izpričevalo pristojnega okrožnega
urada za zavarovanje delavcev ali uradnega zdravnika
o vzrokih in trajanju njegove delovne nesposobnosti. To
sme službodavec po primernem času iznova zahtevati.

§ 220 .

( 1 ) Če je bil službojemnik zadržan, opraviti službo,
in je bil zadržan v tem po službodavčevih okolnostih,
gre službojemniku plača; službojemnik je dolžan dopu¬
stiti, da se mu vračuni ono, kar je prihranil, ker ni
opravljal službe, ali kar je pridobil z drugo zaposlitvijo
ali kar je namerno opustil pridobiti.

( 2 ) Če je prikrajšan v službi zaradi takih okolnosti
zbog izgube časa, mu gre odškodnina.

§ 221 .

Če je službojemnik zadržan, vršiti svojo službo,
zaradi opravljanja vojaške vežbe, ne prestane njegovo
službeno razmerje in mu ostane pravica do njegovih
denarnih prejemkov za čas štirih tednov, ako je njegovo
službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in ako

117

za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine.
Ta pravica mu ne gre, če je pozvan, vršiti svojo vojaško
službo v stalnem kadru.

§ 222 .

0) Ce je pogojena za kupčije, ki jih službojemnik
sklepa ali posreduje, provizija brez označbe višine, gre
službojemniku provizija, ki ustreza dotični stroki v staja-
lišču podjetja, za katero vrši posle. S samim imeno¬
vanjem druge osebe službodavcu, se ne pridobi pra¬
vica do provizije, če v tem pogledu za to poslovno stroko
v stajališču podjetja, za katero službojemnik dela, ne
obstoji drug običaj.

( 2 ) Če je službojemniku poverjeno, baviti se samo
s posredovanjem kupčij, pa sklene s tretjim za službo-
davca kupčijo, se smatra, da je kupčija sklenjena za
službodavčev račun, ako službodavec, čim j^ doznal
za kupčijo, brez odlašanja tretjemu izrečno ne izjavi, da
jo odklanja.

( 3 ) Če ni dogovora, pridobi službojemnik pri pro¬
dajnih poslih pravico do provizije šele tedaj, ko dobi
službodavec kaj plačila, in to samo v razmerju s plača¬
nim zneskom. Pri ostalih kupčijah se pridobi pravica
do provizije, čim je posel sklenjen.

( 4 ) Službojemnik ima pri obračunu provizije pra¬
vico do tega, da se mu predlože izpiski iz knjig o
kupčijah, ki so se sklenile po njegovem delu.

( 5 ) Pristojno sodišče sme odrediti pregled službo-
davčevih trgovinskih knjig po sodno zapriseženem knji-
govodstvenem strokovnjaku.

§ 223 .

(‘) V dvomu gre službojemniku provizija tudi za
takšne kupčije, ki so se med trajanjem službenega raz¬
merja sklenile brez njegovega neposrednega sodelovanja
med službodavcem in odjemniki, ki jih je službodavec
njemu odkazal ali pripeljal.

( 2 ) Če je postavljen službojemnik izrečno za izključ¬
nega zastopnika za določeno področje ali za določen krog

118

odjemalcev in če ni nič drugega dogovorjeno, mu gfe
provizija tudi za take kupčije, ki so se sklenile med
službenim razmerjem na tem področju po službodavcu
ali na tem področju za službodavča ali s temi odje¬
malci brez njegovega sodelovanja.

( 3 ) Službojemnik sme zahtevati popolno provizijo, če
povratna storitev tretjega, s katerim se je posel sklenil,
deloma ali povsem zaradi službodavčevega vedenja
izostane ali če izostane izvršitev posla, ki ga je službo¬
jemnik sklenil ali ki se je sklenil z njegovim posredo¬
vanjem, zbog vedenja tretjega, a za tako vedenje službo-
davca ali tretjega ni bilo tehtnega vzroka.

( 4 ) Če je dovolil službodavec tretjemu rabat (po¬
pust) in če ni drugače pogojeno ali če ne obstoji za
dotično stroko drug običaj v stajališču, za katero službo¬
jemnik dela, se sme pri obračunavanju provizije rabat
odbiti samo, če je bil pogojen pri sklepanju kupčije.

§ 224 .

Če službodavec službojemnika proti dogovoru zadr¬
žuje, da bi zaslužil provizijo ali dnevnice v obliki, ki je
pogojena ali ki bi se predvidoma po sklenjeni pogodbi
mogla pričakovati, ima službojemnik pravico do pri¬
merne odškodnine.

§ 225 .

č) Službojemnik, ki mu je poverjeno sklepanje ali
posredovanje kupčij, ne sme sprejemati brez službodav-
čeve privolitve, od dne, ko je nastopil službo, nikake
provizije ali obljubljene provizije ali druge nagrade od
tretjih, s katerimi sklepa za službodavča kupčije ali
jih posreduje.

( 2 ) Službodavec sme zahtevati od službojemnika, da
mu izroči protipravno prejeto provizijo ali nagrado ali
vrednost tega, kar je kot provizijo ali nagrado protiprav¬
no prejel ali odsvojil; s tem se pa ne poseza v druge
pravice do povračila večje škode.

( 3 ) Ta službodavčeva zahteva prestane po preteku
treh mesecev od dne, ko je doznal za nasprotnikovo vede-

119

nje. Po treh letih od dne, ko je zahteva nastala, pa ta
pravica vsekakor prestane.

§ 226 .

(') Za kupčije, ki se sklenejo potem, ko se je nehalo
službeno razmerje, gre službojemniku provizija samo, če
je on posel začel in ga toliko pripravil, da se je kupčija
v glavnem po njegovem delu sklenila.

( 2 ) Če ima po tem delu več službojemnikov pravico
do provizije, se mora porazdeliti med nje pravično po
razmerju njih dela.

§ 227 .

j 1 ) Provizija dospe, ko se izvrši obračun o njej.

( 2 ) Če ni nič drugega pogojeno, se obračunja provi¬
zija oh koncu vsakega koledarskega četrtletja. Če pre¬
stane službeno razmerje pred tem četrtletjem, se mora
provizija obračuniti ob prestanku službe. Glede pogojno
pridobljene provizije se mora vršiti obračun najkesneje
v enem mesecu potem, ko je pravica do nje za vsako
poedino kupčijo postala brezpogojna.

§ 228 .

Če gre službojemniku pravica od občasne ali druge
nagrade (remuneracije), mu ta pripada tudi, če službeno
razmerje prestane, preden ta pravica dospe, in sicer v
znesku, ki ustreza razmerju med službeno dobo, za
katero se nagrada daje, in časom, ki se je prebil v službi.

§ 229 .

C) Če se službojemnik pri službenem razmerju, ki
njegovo gospodarsko delavnost v glavnem zaposluje,
spi ejme v službodavčevo hišno skupnost, mora dajati
službodavec službojemniku ob bolezni, ki je službojem¬
nik ni povzročil namerno niti s hudo nemarnostjo, poleg
denarne plače potrebno hrano, zdravniško zdravljenje
in potrebna zdravila največ štirinajst dni, ako je trajalo
službeno razmerje že štirinajst dni, a največ štiri tedne,
ako je trajalo že pol leta.

120

( 2 ) Prehrana in zdravljenje se sme dajati tudi v bol¬
nici ali s službojemnikovo privolitvijo pri drugih. Če je
to zaradi značaja bolezni potrebno, sme zahtevati službo-
jemnik nego v bolnici.

( 3 ) Obveznosti, ki obremenjajo po teh odredbah
službodavca, ne nastanejo, če je sklenjeno službeno raz¬
merje samo za čas neke prehodne potrebe in še ni. tra¬
jalo mesec dni.

§ 230.

(0 Gotovi izdatki za zdravniško zdravljenje in za
nabavo potrebnih zdravil kakor tudi stroški za nego v
bolnici ali pri drugih se smejo vračuniti v službojemni¬
kovo denarno plačo, ki mu gre za čas bolovanja.

( 2 ) Za čas bolovanja gre službojemniku hranarina
po odredbah odstavka ( 2 ) § 219.

§ 231.

Obveznosti, ki obremenjajo službodavca po §§ 219.
In 229., prestanejo, če prestane službeno razmerje zaradi
preteka časa, za katerega je sklenjeno, ali zaradi prejš¬
nje odpovedi ali zaradi odpusta, ki ni povzročen po
bolezni ali iz drugih tehtnih vzrokov po §§ 219. in 221.,
ki zadevajo službojemnikovo osebo. Če se službojemnik
odpusti zaradi zadržka (izostanka) ali če se mu odpove
služba med zadržkom, s tem povzročenega zvršetka
službenega razmerja glede označenih zahtev ni upo¬
števati.

§ 232.

(*) Službodajnik je dolžan urediti izvrševanje službe
glede prostorov in orodja, ki ga mora dajati ali ki ga je
dal, ob svojih stroških tako, da sta zaščitena varnost in
zdravje službojemnika, kolikor je to po značaju službe
mogoče. Zlasti je dolžan držati, kolikor to značaj dela
dopušča, delovne prostore čiste in higiensko v redu.
Istotako je dolžan ukreniti glede na službojemnikovo
starost in njegov spol, česar treba za zaščito morale.

( 2 ) Če se sprejme službojemnik v hišno skupnost
službodavca, mora službodavec ukreniti glede prostora

121

za stanovanje, spanje in glede prehrane kakor tudi glede
delovnega časa in odmora vse, česar treba glede na
službojemnikovo zdravje, moralo in vero.

§ 233.

j 1 ) Službeno razmerje prestane, ko preteče čas, za
katerega je dogovorjeno.

( 2 ) Če ni s tem zakonom drugače odrejeno, smeta
obe strani službeno razmerje, dogovorjeno samo na po-
izkušnjo ali samo za čas prehodne potrebe, v prvem
mesecu vsak čas razvezati.

( 3 ) Če je sklenjeno službeno razmerje dosmrtno ali
za čas daljši od petih let, sme službojemnik to razmerje
razvezati po preteku petih let, držeč se odpovednega
roka šestih mesecev.

(*)  Če je stopil službojemnik v službeno razmerje
ali ga je takoj nadaljeval, pa se o roku trajanja ni dogo¬
voril, se sme razmerje odpovedati po odredbah tega
poglavja.

§ 234.

j 1 ). Če za službodavca ni pogojeno kaj ugodnejšega
ali če ni za poedine vrste pomožnega osebja s tem
zakonom drugače odrejeno, znaša odpovedni rok službe¬
nih razmerij najmanj 14 dni.

( 2 ) Če je določena plača po kosu ali po poedinih
storitvah, učinek odpovedi ne nastopi nikdar in nikoli
pred dovršitvijo storitev, ki so se bile ob odpovedi že
pričele.

§ 235.

j 1 ) Odpovedni rok mora biti vedno za obe strani
enak. Če se dogovore neenaki rokovi, velja za obe
strani daljši rok.

( 2 ) S pogodbo se ne more dogovoriti odpovedni rok,
ki bi bil daljši od šestih mesecev.

§ 236.

Žene se ne smejo odpuščati, če so v opravljanju
službe zadržane zaradi nosečnosti ali poroda. Če službo-

122

daveč službeno razmerje v času šestili tednov pred
porodom ali šestih tednov po porodu odpove, ne prestane
nikdar službeno razmerje pred šestimi tedni po porodu.

§ 237.

(’) Ce je službojemnik sprejet v hišno skupnost
službodavca ali če je po službenih razmerah zadržan, da
bi si iskal drugega mesta, se mu mora po odpovedi dati
na zahtevo v ta namen primeren čas, ne da bi se mu
znižala njegova plača.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo sme v spo¬
razumu z ministrom za socialno politiko in narodno
zdravje za poedine kraje ali področja ali za poedine
skupine službenih razmerij z uredbo podrobneje določiti
čas, ki se mora dajati službojemniku po odpovedi za to,
da si išče drugega mesta.

§ 238.

j 1 ) Službeno razmerje sme vsaka stran iz tehtnih
vzrokov razvezati, in to, če je sklenjeno za določen čas,
preden preteče ta čas, sicer pa neglede na odpoved¬
ni rok.

( 2 ) Za tehten vzrok, zaradi katerega sme službo¬
jemnik, preden poteče čas, za katerega je službeno raz¬
merje dogovorjeno, odnosno brez odpovedi izstopiti iz
službe, se smatra zlasti:

1. če postane službojemnik za nadaljnje opravljanje
službe nesposoben ali če službe nadalje ne more oprav¬
ljati brez škode za zdravje ali moralo;

2. če krati ali pridržuje službodavec plačo (zaslu¬
žek), ki gre službojemniku, kakor to ne pristuje; če ga
pri dohodkih (prejemkih) v naravi oškoduje ali če krši
druge bistvene določbe pogodbe;

3. če se službodavec brani, izpolnjevati zakonite
dolžnosti glede zaščite službojemnikovega življenja,
zdravja ali morale;

4. če službodavec, njegov zastopnik ali člani njiho¬
vih rodbin njega ali člane njegove rodbine zavajajo ali
skušajo zavesti v protizakonita ali nemoralna dejanja;

m.

5. če se pregreši službodavec, njegov namestnik ali
član njegove rodbine zoper službojemnika ali člane nje¬
gove rodbine z žalitvijo morale ali znatno žalitvijo časti
ali če noče službojemnika zaščititi pred takim postopa¬
njem članov svoje rodbine ali ostalih oseb, zaposlenih v
podjetju;

6. če službodavec službojemniku, ki dela po kosu, ne
daje zadosti dela;

7. če je pozvan, vršiti službo v kadru.

( 3 ) Če so bili službojemniku vzroki iz točke 5., od¬
stavka ( 2 ), razen žalitve morale, več kot teden dni znani,
ne sme zapustiti službe v smislu tega paragrafa.

§ 239.

(*) Za tehten vzrok, zaradi katerega sme službo¬
davec preden poteče čas, za katerega je službeno raz¬
merje dogovorjeno, odnosno brez odpovedi, službojem¬
nika odpustiti, se smatra zlasti:

1. če je službojemnik pri sprejemanju na delo pod¬
taknil lažna izpričevala, potrdila, listine • itd., ali če je
utajil obstanek istočasnega drugega službenega razmerja
in premotil imetnika obrta;

2. če je službojemnik v službi nezvest; če v svojem
delu brez službodavčeve privolitve zahteva za sebe ali
od tretjih neupravičeno sprejme koristi, zlasti če sprejme
provizijo ali obljubo provizije ali kako drugo nagrado
brez službodavčeve vednosti ali če kaj stori, s čimer
postane službodavčevega zaupanja nevreden;

3. če brez odobritve ali po tem zakonu priznanega
zadržka zapusti delo ali svoje dolžnosti ne vrši ali vprav
noče vršiti in tega svojega postopanja ne opraviči za¬
dostno, ali če se po izrečnem opominu ne pokori službo-
davčevim odredbam, ki so upravičene po predmetu
službe;

4. če tudi po opominu nepazljivo ravna z ognjem ali
z upaljivo lučjo in vobče z nevarnimi predmeti v lokalu
ali delavnici;

5. če je izdal poslovno tajnost podjetja, v katerem:
je zaposlen;

124

6. če je službodavca, njegovega namestnika ali
člana njihovih rodbin fizično napadel ali če se zoper nje
pregreši z izdatno žalitvijo časti ali če je fizično napadel
ali huje razžalil ostale osebe, zaposlene v podjetju;

7. če podpihuje domačine in ostalo službeno osebje
k nepokorščini, k nemoralnim in protizakonitim de¬
janjem;

8. če namerno poškoduje službodavčeve stvari;

9. če je zaradi bolezni ali nezgode dalj kot štiri
tedne zadržan, opravljati svojo službo;

10. če oboli po svoji krivdi za nalezljivo boleznijo
in je bolezen dokazana z zdravniškim izpričevalom;

11. če se kljub ponovnemu opominu vdaja med delom
pijančevanju;

12. če se mu z razsodbo sodišča ali z rešitvijo občega
upravnega oblastva za več kot 14 dni odvzame svoboda.

( 2 ) V primerih točk 1. do 9., 10. in 12. izgubi službo-
davec pravico, odpustiti po odredbah tega paragrafa, če
je za omenjene vzroke vedel dalj kot teden dni.

§ 240.

Ce izstopi službojemnik brez tehtnega vzroka, sme
službodavec od njega zahtevati, da zopet vstopi v službo
in mu povrne škodo ali da mu povrne škodo zaradi neiz¬
polnitve pogodbe. Če se službojemnik po svoji krivdi
predčasno odpusti, mora povrniti škodo zaradi neizpol¬
nitve pogodbe. Za že opravljene storitve, za katere plača
še ni dospela, ima službojemnik pravico do sorazmer¬
nega dela plače samo, kolikor te z začasno razvezo
službenega razmerja niso svoje vrednosti za službodavca
povsem ali po večjem delu izgubile.

§ 241.

Če odpusti službodavec službojemnika predčasno
brez tehtnega vzroka ali če je kriv, da službojemnik
predčasno izstopi, obdrži službojemnik, ne da bi se s
tem posezalo v povračilo nadaljnje škode, pogojeno pra¬
vico, zahtevati plačo (prejemke) za čas, ki bi moral do

125

zvršetka službenega razmerja preteči, ako bi bil ta pogo¬
jeni čas službovanja potekel ali ako bi bilo službovanje
redno odpovedano. Pri tem je treba vračuniti v plačo
ono, kar je službojemnik zaradi neopravljanja službe
prihranil ali kar je pridobil z drugim delom ali kar je
namerno opustil pridobiti. Če zgoraj označeni čas ne
preseza treh mesecev, sme zahtevati službojemnik takoj
brez odbitkov vso plačo, ki mu gre za ta čas.

§ 242 .

•(') Če je sprejet službojemnik v službo s posebnim
pogojem, da mora vstopiti v službo točno na določeni
dan, sme službodavec odstopiti od pogodbe, če službo¬
jemnik iz kateregakoli vzroka ne nastopi službe na do¬
ločeni dan.

( 2 ) Razen tega primera sme službodavec od pogodbe
odstopiti, preden vstopi službojemnik v službo, če službo¬
jemnik določenega dne ne pride, ne da bi bil v teni
zadržan po neodvratnem zadržku.

( 3 ) Če pride pred službojemnikovim vstopom v
službo službodavec v stečaj, sme stečajni upravitelj ali
službojemnik odstopiti od pogodbe.

§ 243 .

(') Če službodavec brez tehtnega vzroka odstopi od
pogodbe ali če da po svoji krivdi službojemniku upra¬
vičen povod, da odstopi od pogodbe, je dolžan, izplačati
službojemniku plačo za tisti odpovedni čas, ki bi moral
preteči do zvršetka službenega razmerja, ako bi bil
službodavec na dan vstopa v službo redno odpovedal
službo. Če je službeno razmerje pogojeno za določen
čas, a ne preseza treh mesecev, je službodavec dolžan,
izplačati plačo za ves čas, če pa je službeno razmerje
dogovorjeno na dalj kot tri mesece, je dolžan, izplačati
del te plače v znesku za tri mesece. S temi odredbami
se ne poseza v eventualne pravice, zahtevati večjo od¬
škodnino.

126

( 2 ) Iste pravice gredo službojemniku, če stečajni
upravitelj odstopi od pogodbe.

( 3 ) Ce odstopi službojemnik brez tehtnega vzroka
od pogodbe ali če po svoji krivdi da službodavcu upra¬
vičen povod, odstopiti od pogodbe, sme službodavec
zahtevati, da se mu povrni škoda.

§ 244.

Glede odškodninske pravice zaradi odstopa od po¬
godbe po § 243. veljajo odredbe § 240.

§ 245.

Če sta obe stranki krivi, da se službeno razmerje
predčasno razveže, odloči razsodniški odbor, odnosno
sodišče po svobodni oceni, ali pripada in v kateri višini
pripada odškodnina.

§ 246.

j 1 ) Zahteve zaradi predčasnega izstopa ali predčas¬
nega odpusta po §§ 240. in 241. ali zaradi odstopa po
§§ 242. in 243. se morajo ostvarjati pred razsodniškim
odborom, odnosno sodiščem v šestih mesecih po pre¬
teku onega dne, ko so se morale uveljavljati, sicer so
izključene.

( 2 ) Rok iz odstavka j 1 ) prične teči s pretekom dneva,
ko se je izvršil izstop ali odpust iz službe, ali s pretekom
dneva, ko je bilo treba vstopiti v službo.

§ 247.

Če umre službojemnik, kateremu je službodavec po
službeni pogodbi dajal stanovanje, se mora stanovanje
izprazniti v mesecu dni, ako je imel službojemnik svoje
gospodinjstvo, drugače pa v 14 dneh po njegovi smrti.
Službodavec sme pa zahtevati, da se del stanovanja takoj
izprazni, kolikor je to potrebno, da se nastani njegov
naslednik in namesti njegovo pohištvo.

§ 248.

Če je položil službojemnik varščino, sme zahtevati,
naj se varščina položi pri pristojnem sodišču, ko pre-

stane službeno razmerje ali če zahteva službodavec po¬
vračilo povzročene škode.

§ 249.

j 1 ) Če ni s tem zakonom za poedine vrste pomož¬
nega osebja odrejeno drugače, je vsak službodavec
dolžan, izdati, ko prestane službeno razmerje, službo-
jemniku na zahtevo ob svojih stroških izpričevalo o
trajanju in vrsti opravljene službe. Če zahteva službo-
jemnik izpričevalo, dokler službeno razmerje traja, se
mu izda ob njegovih stroških. V izpričevalu se ne sme
niti s črkami napisati niti z znamenji označiti, kar bi
oteževalo osebju sprejem v drugo službeno razmerje.

( 2 ) Ta izpričevala se morajo overoviti. Overovitev
izvrši pri pomožnem osebju, zaposlenem v trgovinskih
in rokodelskih obrtih, v treh dneh prisilna združba, ki
ji službodavec pripada, če pa take združbe ni, občina,
ki je pristojna po sedežu obrata (lokala, delavnice), kjer
je opravljal službojemnik službo. Občina overovi taka
izpričevala zlasti, če ima prisilna, združba svoj sedež
zu«aj področja občega upravnega oblastva prve stopnje,
v katerem leži obrat.

( 3 ) Izpričevala, ki se hranijo pri službodavcu, se
morajo izročiti službojemniku na zahtevo vsak čas.

( 4 ) Službodavec, ki noče izdati izpričevala ali vedo-
ma izda neresnično izpričevalo, se kaznuje po tem
zakonu. Če se s tem povzroči škoda, ima službo jemnik
pravico, zahtevati povračilo škode.

§ 250.

Če želi službojemnik, da se mu razen omenjenega
izpričevala iz § 249. izdaj še posebno izpričevalo o
nravnem vedenju in o vrednosti in izobrazbi, ki ju je
pokazal pri delu, je službodavec dolžan, ustreči tej
zahtevi.

§ 251.

Pravice službojemnikov, ki izhajajo iz odredb §§ 212.,
odstavkov ( 2 ) in ( 3 ), 214. do 220., odstavka j 1 ), 221., 222.,

128

odstavkov ( 4 ) in ( s ), 224., 226., 227., odstavka (*) in dru¬
gega stavka odstavka ( 2 ), 228., 229. do 234., odstavka ( 2 ),
236., 237., 240. do 242., odstavkov ( 2 ) in ( 3 ), 243., odstav¬
ka ( 1 ), 244., 245. do 250., se ne morejo s službeno pogod¬
bo niti ukinjati niti utesnjevati.

II. poglavje.

Učenci (vajenci).

Prvi oddelek.

Pravna razmerja učencev (vajencev).

§ 252.

(') Za učenca (vajenca) se smatra neglede na spol
vsakdo, ki je zaposlen v obrtu zato, da si pridobi s
praktičnim delom (učenjem) ono znanje, ki ga more
usposobiti za pomočniško zaposlitev. Na tej podstavi se
smatrajo za učence tudi oni. za katere so pri poedinih
obrtih drugi nazivi v navadi.

( 2 ) Osebe pod 16 leti, ki so zaposlene v obrtu in
zaradi delitve dela redno opravljajo opravila, za katera
ni treba ne znanja ne učenja, ali če se delo, ki ga oprav¬
ljajo, ne more smatrati kot priprava za samostojni obrt,
ali če so nameščeni kot služabniki, se ne smatrajo za
učence.

( 3 ) V dvomu, ali je treba koga smatrati za učenca,
odloči pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje po
zaslišanju prizadete prisilne združbe.

§ 253.

j 1 ) Za učence se smejo sprejemati samo oni, ki niso
manj nego 14 let stari, ki so dovršili najmanj osnovno
šolo ali se drugače naučili pisanja in so telesno sposobni
za dotični obrt. Telesno sposobnost, treba dokazati pri
sklepanju pogodbe z zdravniškim potrdilom. Zdravniški
pregled opravi pristojni šolski zdravnik brezplačno. Izda¬
janje zdravniškega potrdila ni zavezano plačilu nobene
takse.

129

( 2 ) Državni zavodi za pospeševanje industrije in
rokodelstva poedinih banovin so dolžni, dajati svoje
mnenje in svete glede izbere stroke in pošiljanja učen¬
cev na delo.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da predpiše z uredbo podrobnejše odredbe za to poslo¬
vanje teh zavodov.

§ 254.

(*) Učence smejo sprejemati samo imetniki obrtov,
ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje za izvrševanje obrta,
katerega naj se učenci uče, in pri katerih je učenje učen¬
cev zajamčeno.

( 2 ) Učence smejo sprejemati oni, ki izvršujejo po
§ 25. zakona rokodelski obrt na tvorniški način in je pri
njih strokovno učenje učencev zajamčeno. Istotako smejo
sprejemati učence tudi oni, ki smejo izrečno po tem
zakonu izvrševati rokodelski obrt, dasi sami nimajo stro¬
kovne izobrazbe. V tem primeru se mora postaviti stro¬
kovnjak, ki daje jamstvo za strokovno učenje.

§ 255.

Učencev ne smejo imeti imetniki obrtov (službo-
davci):

1. ki so obsojeni zaradi zločinstva ali prestopka,
storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo;

2. ki so obsojeni zaradi zločinstva ali prestopka za
kazniva dejanja, storjena naklepoma zoper življenje in
telo svojega pomožnega osebja, in sicer, če so kaznovani
prvikrat, za čas dveh let po prestani kazni na prostosti,
za vedno pa, če so storili omenjeno zločinstvo ali pre¬
stopek v povratku (§ 76. k. z.);

3. ki jim je obče upravno oblastvo odvzelo pravico,
imeti učence, za čas, ki je označen v odločbi.

§ 256.

(') Pravica, imeti učence, se sme odvzeti imetnikom
obrta, ki:

1. hudo kršijo dolžnosti proti svojim učencem glede
morale ali z zlostavljanjem ali ki zanemarjajo svoje ob-

9

130

veznosti glede dajanja hrane, obleke in stanovanja
učencu;

2. ki ne dopuste ali ne skrbe za to, da bi učenci
redno obiskovali strokovne nadaljevalne šole, in se
zaradi tega kaznujejo;

3. ki se jim ob opravljanju pomočniškega izpita
dokaže, da svojih učencev niso poučevali v zadostni meri;

4. ki se obsodijo zaradi kaznivih dejanj, v smislu
§ 255., točk 1. in 2., a imajo po preteku dveh let učence;

5. ki nimajo predpisno urejene poslovalnice ali de¬
lavnice za pravilno poučevanje učencev;

6. ki imajo učence, pa z njimi niso sklenili pred¬
pisane pogodbe ali so pogodbo fingirali.

( 2 ) V primerih pod točkami 3., 5. in 6., odstavka (’),
se mora, preden se odvzame pravica imeti učence, zasli¬
šati pristojna prisilna združba.

( 8 ) Ta pravica se sme odvzemati na določen ali na
nedoločen čas. Komur je odvzeta pravica na nedoločen
čas, se mu ne more povrniti pred letom dni.

. ( 4 ) V primerih točk 2., '3. in 5. odstavka ( x ), se sme
imetnik obrta kaznovati tudi s kaznijo po § 397.

§ 257.

(*) Minister za trgovino in industrijo sme v spora¬
zumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje
po zaslišanju trgovskih, industrijskih, obrtnih in delav¬
skih zbornic z uredbo določiti, v katerem razmerju po
številu pomočnikov smejo imetniki obrtov poedinih strok
imeti učence. Taka uredba se sme izdati z veljavnostjo
za vso državo, za poedine banovine ali samo za poedine
krajine ali stroke.

( 2 ) Ko se določa to razmerje, je treba upoštevati
dejansko potrebo po učencih in možnost njih strokov¬
nega poučevanja.

§ 258.

j 1 ) Po tem zakonu predpisana pismena pogodba se
mora skleniti najkesneje v 8 dneh po sprejemu učenca.

131

( 2 ) Pogodba se sklepa pri prisilni združbi, ki ji pri¬
pada službodavec, če pa take združbe ni, pri občini, ki
je pristojna po sedežu obrtne poslovalnice ali delavnice.
Občina je pristojna tudi, če gre za banovinsko združbo
ali če ima združba sedež zunaj področja občega uprav¬
nega oblastva prve stopnje, v katerem je poslovalnica
ali delavnica. Kljub tem odredbam sme ban na prošnjo
poveriti opravljanje teh poslov tudi poedinim banovin¬
skim združbam za področje občega upravnega oblastva
prve stopnje (sreza in mesta), v katerem ima združba
svoj sedež. Združbe ali občine morajo skrbeti za to, da
ustrezajo sklenjene pogodbe predpisom tega zakona.

( 3 ) Pogodbene stranke so službodavec in učenčev
zakoniti zastopnik ali varuh ali, če je učenec polnoleten,
učenec sam. Obe stranki smeta biti zastopani po poobla¬
ščencih.

( 4 ) Ce je službodavec učenčev roditelj ali varuh in
učenec ni polnoleten ali za polnoletnega proglašen,
nadomešča pismena ali na zapisnik podana roditeljeva
izjava pred pristojno združbo ali občino pogodbo. V tej
izjavi je treba, da roditelj kot službodavec izrečno pre¬
vzame vse obveznosti po tem zakonu, ki presezajo zako¬
nite roditeljske dolžnosti. Isto velja tudi za učenca, ki ga
imetnik obrti posinovi.

§ 259 .

(') Pismena učna pogodba se sestavlja v treh izvir¬
nih izvodih, ki jih overovi pristojna prisilna združba ali
občina. Vsaka pogodbena stranka dobi po en izvod,
tretjega pa obdrži pristojna prisilna združba ali občina.
Če ima učenec varuha, je o sklepu pogodbe obvestiti
zaradi privolitve tudi varuško oblastvo.

( 2 ) Pogodba se sme sporazumno izpreminjati po
postopanju, predpisanem za sklepanje pogodb. Pristojna
prisilna združba ali občina zapiše izpremembe kot po¬
seben pristavek na izvirne izvode pogodbe. Če kaka
•stranka svojega izvoda pogodbe ne more predložiti, se
ji izda overovljen prepis in se v tega vpišejo pozneje
■dogovorjene izpremembe.

9 *

132

§ 260.

Pogodba mora navajati:

1. službodavčevo rodbinsko in rojstno ime (firmo),
kraj službodavčeve poslovalnice ali delavnice, v kateri
naj se učenec zaposli;

2. učenčevo rodbinsko in rojstno ime, leto in kraj
rojstva, prebivališče in kraj pristojnosti ter šolsko
izobrazbo;

3. rodbinsko in rojstno ime in prebivališče njegovih
roditeljev, varuha ali drugih zakonitih zastopnikov, če
je učenec maloleten;

4. podatke o učenčevem zdravstvenem stanju in nje¬
govi fizični sposobnosti;

5. označbo obrta (stroke), katere se želi učiti;

6. čas, za katerega se pogodba sklepa (pričetek,
trajanje in zvršetek);

7. vzajemni dogovor, da se prevzemajo dolžnosti,
označene z zakonom, da se službodavec ali njegov delo¬
vodja (namestnik) predvsem obvezujeta, učenca v stroki
obrta, ki naj se ga uči, poučevati in da bo učenec v
obrtu marljivo delal;

8. eventualne določbe o odškodnini za učenje, o
višini in načinu plačevanja nagrade učencu za delo, o
dajanju hrane, preskrbe, obleke, stanovanja učencu in
o višini odškodnine za protipravno prelomitev pogodbe.

§ 261.

( x ) Imetnik obrta, ki se pri sprejemanju učencev ne
drži teh predpisov, se kaznuje po § 397. tega zakona.

( 2 ) Obče upravno oblastvo prve stopnje sme v izjem¬
nih primerih po zaslišanju prisilne združbe čas, ki se
prebije na uku na osiiovi pogodbe, sklenjene zoper
odredbe tega zakona, všteti v učni rok.

§ 262.

(*) V učni pogodbi se sme določiti poizkusni čas
največ na en mesec dni. V tem času imata obe pogod-

133

beni stranki pravico, enostransko od pogodbe odstopiti.
Ta čas se učencu ne šteje v predpisani učni čas.

( 2 ) Imetnik obrta, ki je dogovoril daljši čas za po-
izkušnjo, se kaznuje po § 397.

§ 263.

j 1 ) Učni čas ne sme biti krajši od dveh in ne daljši
od štirih let.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo določi po zasli¬
šanju zbornic z uredbo učni čas v poedinih obrtih.

( 3 ) Pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje sme
podaljšati zakonski učni čas največ za tri mesece, če
izključi pristojno šolsko oblastvo začasno ali za vedno
učenca iz strokovne nadaljevalne šole zaradi disciplin¬
skih kaznivih dejanj. Ce se izključi učenec za izvestni
čas, je dolžan, nanovo obiskovati šolo, dokler ne preteče
rok izključitve, pohajanje šole pa se mora za tolik >
podaljšati, za kolikor časa je bil učenec izključen.

§ 264.

Učna pogodba se sklepa redno za čas, ki je pred¬
pisan za učenje dotičnega obrta po odredbah tega zakona.
Samo če se je učenec izvestni čas učil istega obrta ali
sorodne stroke pri drugem imetniku obrta, se sme gla¬
siti pogodba na ostali za učenje predpisani čas.

§ 265.

Če učenec prekine brez svoje krivde delo pri enem
Imetniku obrta, preden izteče pogojeni čas ali za učenje
predpisani čas, se mu šteje čas, ki ga je prebil na delu,
če nadaljuje delo pri drugem imetniku obrta iste ali
sorodne stroke.

§ 266.

Čas učenja, prekinjen po lastni učenčevi krivdi, se
mu ne šteje v učni čas in mora učenec za toliko časa
učenje podaljšati. Daljšo prekinitev učnega časa mora
službodavec prijaviti v osmih dneh, ko se učenec vrne

134

na delo, pristojni prisilni združbi ali občini. Združba
ali občina predloži prijavo pristojnemu občemu uprav¬
nemu oblastvu prve stopnje, da pregleda, ali je treba
učni čas podaljšati in da predpiše, za koliko časa se
mora učenje podaljšati.

§ 267.

Učencu (vajencu) pripada po enem dovršenem letu
učenja odškodnina za delo. Minister za trgovino in indu¬
strijo predpiše v sporazumu z ministrom za socialno po¬
litiko in narodno zdravje in po zaslišanju zbornic in de¬
lavskih zbornic z uredbo posebne odredbe o najmanjših
zneskih te odškodnine.

§ 268.

(*) Učenec mora biti svojemu službodavcu ali nje¬
govemu namestniku pokoren, zvest, zanesljiv, marljiv pri
delu in učenju in mora redno obiskovati strokovno na¬
daljevalno šolo, če ni po zakonu obiskovanja šole opro¬
ščen.

( 2 ) Če učenec ni dovršil 16. leta starosti in če živi
v službodavčevi hiši, je podložen hišnemu strahovanju
službodavca ali njegovega namestnika; toda zoper njega
se ne smejo uporabljati kazni, ki bi ga utegnile fizično
ali moralno oškodovati, niti ne sme biti v obliki kazni
prikrajšan za dolžno preskrbo.

§ 269.

(’) Imetnik obrta je dolžan, skrbeti za to, da se
učenec v stroki izuči. Ne sme mu odvzemati prilike
in časa, potrebnega za učenje, in ga ne sme uporabljati
za posle, ki niso v zvezi z njegovo stroko.

( 2 ) Skrbeti mora za učenčevo zdravje, vedenje in
strokovno napredovanje, mora o tem vsaj polletno ob¬
veščati roditelje ali zakonitega varuha in ne sme učenca
uporabljati za delo, ki njegovim fizičnim močem ni pri¬
merno.

( 3 ) Imetnik obrta mora paziti na to, da tovariši in
drugo pomožno osebje dotičnega obrata ne zlostavljajo>
učenca in da ga ne uporabljajo za svoje zasebne posle..

135

( 4 ) Če maloletni učenec oboli, če je pri delu malo¬
maren ali če zapusti obrat, mora službodavec o tem takoj
■obvestiti njegove roditelje, odnosno zakonitega varuha.

( s ) Če ima imetnik obrta učenca v oskrbi, mu mora
dajati zdravo stanovanje, prikladno za bivanje, in za¬
dostno hrano. Stanovanje mora biti pozimi kurjeno.

( 6 ) Dolžan je vse pogojene obveznosti proti učencu
izpolnjevati in storiti vse, česar treba, da bo učenec po
dokončanem učnem času pripravljen za opravljanje po¬
močniškega izpita.

( 7 ) Če zanemari imetnik obrta dolžnosti, označene
v odstavkih (j 1 ) do ( 6 ), se kaznuje po § 397., kolikor ga
ga ni kaznovati s strožjo kaznijo.

§ 270.

j 1 ) Če je učenec zavezan obiskovati strokovno nada¬
ljevalno šolo, je službodavec dolžan, vpisati ga' v to
šolo, nadzorovati obiskovanje šole, skrbeti, da točno- ob¬
iskuje šolo in skrbeti za to, da prihaja v šolo čist in
v redu.

( 2 ) Če stanuje učenec pri službodavcu, je ta vsekakor
odgovoren, da učenec šolo obiskuje. Če učenec ne stanuje
pri službodavcu, so zanj odgovorni roditelji ali zako¬
niti varuh. Službodavec je v tem primeru odgovoren za
to, če opusti vršiti nadzorstvo nad obiskovanjem šole in
svoje opustitve ne opraviči.

( 3 ) Če bi bil učenec zaradi telesne hibe zadržan ob¬
iskovati šolo, ga sme obče upravno oblastvo prve stopnje
razrešiti obveznosti, obiskovati šolo. Oblastvo izda re¬
šitev na osnovi zdravniškega potrdila, izdanega po urad¬
nem zdravniku. To potrdilo se izdaja brezplačno.

§271.

j 1 ) Učno razmerje prestane:

1. če preteče učni čas, določen s pogodbo ali po
zakonu ali z uredbo;

136

2. če je učenec pozvan, odslužiti svoj rok službe v
kadru;

3. če nastopi vzrok, radi katerega službodavec ne
-more imeti učencev (§ 255.);

4. če pristojno oblastvo službodavcu po tem zakonu
odvzame pravico, imeti učence;

5. če učenec ali službodavec umre, razen primera
§ 14. zakona, ali če prestane sl-užbodavoev obrt ali če
službodavec preneha obrtovati.

( 2 ) Če se po službo-davčevi smrti obrt nadaljuje in
ima naslednik v obrtu učence, je dolžan predvsem ob¬
držati na uku učence, ki jih je zatekel na uku, in skle¬
niti novo pogodbo o nadaljevanju učenja, če to žele za¬
stopniki učenca ali učenec sam.

§ 272.

( 1 ) Za tehten vzrok, zaradi katerega sme službodavec
učno pogodbo razdreti, preden poteče dogovorjeni -rok in
brez odpovedi, se smatra zlasti:

1. Če postane učenec fizično ali duševno nesposoben
za učenje ali delo ali če se nedvomno ugotovi, da je ne¬
sposoben, da bi se izučil v stroki, ali -če je nadaljnje delo
v tem obrtu nevarno za učenčevo življenje in zdravje ali
če uče-nec po svoji krivdi oboli za nalezljivo boleznijo in
se obolelost dokaže z zdravniškim potrdilom;

2. če učenec v primeru točke 3. odstavka j 1 ) § 239.
zapusti delo za tri mesece;

3. če se učenec obsodi zaradi zločinstva ali pre¬
stopka, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo,
ali če sodišče odredi, da ga je dati v dom za vzgajanje
mladoletnikov ali v po-boljševalnioo ali prisilno delavnico;

4. če se kaznuje s -sodno -razsodbo ali z rešitvijo
upravnega oblastva s kaznijo na prostosti, daljšo od me¬
seca dni;

5. če sklene učenec ali njegov zakoniti zastopnik
pogodbo s službodavcem z neresničnimi ali lažnimi
listinami in če obstoji učenčeva obveznost iz prejšnje po¬
godbe;

137

6. če se učenec zoper odredbe točke 3. odstavka (»)
§ 239. skozi dva tedna ne vrne na delo.

( 2 ) V primerih točk 3. do 6. mora službodavec raz¬
dreti pogodbo brez odpovedi najkesneje v enem tednu
od dne, ko je izvedel za primer, drugače izgubi to
pravico.

( 3 ) Kolikor ne nasprotujejo temu paragrafu, se upo¬
rabljajo odredbe § 239. ustrezno tudi na učence.

§ 273.

( 1 ) Za tehten vzrok, zaradi katerega sme učenec ali
njegov zakoniti zastopnik ali varuh učno pogodbo raz¬
dreti, preden poteče pogojeni rok in brez odpovedi, se
smatra zlasti:

1. iz vzrokov, navedenih v točki 1. odstavka ( 1 ) §272.;

2. če delo v delavnici resno škoduje učenčevemu
zdravju ali če je za učenčevo zdravje nevarno, kar se
dokaže z zdravniškim potrdilom;

3. če službodavec, član njegove rodbine ali kdo iz¬
med pomožnega osebja oboli za boleznijo, ki bi utegnila
biti nevarna učenčevemu življenju in zdravju;

4. če pride službodavec v konkurz ali če ne pride
na delo več kot dva meseca in nima namestnika v podu;

5. če se službodavcu s kazensko razsodbo izvrševanje
obrta za določen čas prepove;

6. če službodavec, pri katerem učenec ni na stano¬
vanju, preseli svojo poslovalnico ali delavnico v drugo
občino in učenca ali njegovega zakonitega zastopnika
o tem ne obvesti vsaj štiri tedne prej;

7. če službodavec ne dovoli, da bi učenec strokovno
nadaljevalno šolo redno obiskoval.

( 2 ) Učenec ali njegov zastopnik sme razdreti po¬
godbo v primem točke 3., odstavka ( 1 ) najkesneje v
30 dneh od dne. ko je za primer doznal.

( 3 ) Odpoved po točki 6. odstavka (‘) ni dopustna v
onih primerih, ko gre samo za začasno izvrševanje dela
v drugem kraju ali ko to značaj dotičnega posla zahteva.

(■’) Kolikor ne nasprotujejo temu paragrafu, se upo¬
rabljajo odredbe § 238. ustrezno tudi na učence.

138

§ 274.

Službodavec sme razdreti pogodbo s štirinajstdnevno
odpovedjo:

1. če učenec vztrajno ne vrši svoje dolžnosti po za¬
konu in pogodbi in ne pomagajo dovoljene vzgojne
kazni;

2. če službodavec kljub svojemu trudu ne more
učenca prisiliti, da bi redno obiskoval šolo, ki jo je za¬
vezan pohajati.

§ 275.

(*) Učenec ali njegov zakoniti zastopnik ali varuh
sme s štirinajstdnevno odpovedjo razdreti pogodbeno
razmerje:

1. če je službodavec nemaren v izpolnjevanju svojih
dolžnosti po zakonu in pogodbi;

2. če. službodavec trajno sirovo ravna z učencem;

3. če učenec ali njegov zakoniti zastopnik ali varuh
izjavi, da prestopa v drugo stroko obrta ali poklica ali
da je potreben v roditeljski hiši;

4. če službodavec ne obratuje in ne daje možnosti za
učenje.

( 2 ) Za čas dveh let, računši od razveze' sklenjenega
razmerja, se brez privolitve bivšega službodavca, učenec,
ki je bil izstopil iz obrta zaradi primera po točki 3. od¬
stavka (*) tega paragrafa, ne sme zaposliti v istovrstnem
ali sorodnem obrtu ali v istovrstni delavnici tvorniškega
podjetja. Če službodavec ne da privolitve, sme učenec
ali njegov zakoniti zastopnik ali varuh predložiti pred¬
met pristojnemu razsodniškemu odboru v rešitev.

§ 276.

C 1 ) Če se uvede stečaj (konkurz) ali če nastane iz-
prememba v osebi imetnika obrta, sme učenec, stečajni
upravitelj ali novi imetnik obrta razvezati pogodbo z
odpovedjo na štirinajst dni.

( 2 ) Ta pravica odpovedi se sme uporabiti samo v
štirih tednih po uvedbi stečaja ali od dne, ko je novi
imetnik prevzel obrt.

139 '

§ 277.

(') Službodavec nima pravice zahtevati odškodnino
za prestariek in razvezo učnega razmerja. Odškodnina se
sme zahtevati samo od polnoletnega učenca, če se je
razmerje razvezalo po njegovi krivdi. Izjemoma se sme
zahtevati odškodnina od izakonitega zastopnika malo-
letnega učenca, če je ta odgovoren, da se je pogodba
razdrla.

( 2 ) Učenec sme zahtevati odškodnino od službodavca,
če nastopi primer iz § 238., odstavka ( 1 ), točk 2., 4. in 5.,
in § 273., odstavka ( 1 ), točke 4.; toda ob stečaju samo,
če gre za lažno bankrotstvo; dalje če nastopijo primeri
iz § 275., odstavka p), točk 1. in 2.

( 3 ) Odškodnina se odmeri po imovinskem stanju
imetnika obrta ali učenca in po škodi, ki je z razvezo
nastala.

( 4 ) Pravica do odškodnine zastara šest mesecev po
prestanku učnega razmerja.

§ 278.

Če se razveže učno razmerje predčasno brez učen¬
čeve krivde, mora prisilna združba, pri kateri se je
pogodba sklenila in registrirala, na zahtevo učenčevo
ali njegovega zakonitega zastopnika poskrbeti za to, da
se nadaljuje učenje ali zaposlitev pri drugem službo-
davcu.

§ 279.

Prestanek ali razveza pogodbe se mora takoj pri¬
stojni prisilni združbi ali občini, pri kateri se je skle¬
nila, prijaviti. Če ima učenec varuha, je treba prijaviti
prestanek ali razvezo pogodbe tudi varuškemu oblastvu.

§ 280.

P) Službodavec je dolžan, izdati učencu potrdilo
o trajanju učenja, bodisi da se je učenje dovršilo ali pa
pred časom prekinilo.

( 2 ) Če službodavec umre ali če učenec zaradi dru¬
gega zadržka ne more dobiti potrdila, izda potrdilo

140

združba ali občina, pri kateri se je pogodba sklenila in
v vpisnik vpisala.

§281.

j 1 ) Združba ali občina vodi za svoje področje vpis¬
nik o učencih. Obrazec za ta vpisnik predpiše minister
za trgovino in industrijo.

( 2 ) Združba izroči štiri tedne pred pričetkom šol¬
skega leta občini izpisek iz vpisnika. Občini izroči tudi
spisek učencev, ki v šolskem letu vstopijo ali izstopijo.

Drugi  oddelek.

Posebne odredbe za učence, ki delajo v rokodelskih
obrtih (pomočniški izpiti).

§ 282.

(‘) Če dovrše učenci rokodelskih obrtov ali tvornic
(§ 25.) učni čas, jih morajo imetniki obrtov, pri katerih
se uče, in pristojne združbe takoj pozvati, naj se pri¬
javijo k pomočniškemu izpitu. Ta izpit je javen. Izpit
se opravlja pred izpraševalno komisijo one stroke, v
kateri se je učenec izučil. Izpraševalna komisija se se¬
stavlja pri onih združbah in okrožnih odborih rokodel¬
skih združb, ki so po svojih pravilih upravičeni, sestav¬
ljati take komisije za svoje področje.

( 2 ) Za opravljanje pomočniškega izpita je pristojna
združba ali pristojen okrožni odbor, na katerih področju
je učenec dovršil učni čas. Opravljanje izpita pri krajevno
nepristojnih združbah ni dovoljeno. Izjemoma se sme
opravljati izpit pri nepristojni združbi ali nepristojnem
okrožnem odboru, če je pristojna zbornica zaradi važnih
vzrokov odredila poseben kraj za opravljanje izpita in če
pri pristojni združbi ni izpraševalne komisije ali če se
mora komisija iz zakonskih vzrokov izključiti (§ 284.).

§ 283.

(*) Komisija za pomočniške izpite se sestavlja iz
-treh članov, in to iz predsednika in dveh članov moj-

141

strov. Predsednika in njegovega namestnika postavlja,
ban na predlog zbornice za tri leta izmed nastavnikov
strokovne podružne ali druge šole v kraju. Člane moj¬
stre odreja za vsak izpit združba ali okrožni odbor iz
spiska članov izpraševalnega odbora, ki se voli za vsako
leto. Spisek izvoljenih članov se izroča zbornici proti
potrdilu.

( 2 ) Član izpraševalne komisije, ki svoje dolžnosti
ne opravlja in nima tehtnega vzroka za to, se sme kazno¬
vati z denarno kaznijo do 500 dinarjev. Kazen izreka
predsednik komisije. Zoper odločbo o kazni se sme vlo¬
žili pritožba na bana. Ob ponovni nerednosti ga sme
ban na predlog predsednikov razrešiti članstva pri ko¬
misiji. Istotako sme pristojni ban razrešiti dolžnosti tudi
predsednika komisije, če ne vrši v redu svoje dolžnosti.

§ 284.

Član izpraševalne komisije ne sme biti, kdor je s
kandidatom v sorodstvu v ravni ali postranski vrsti do
druge stopnje ali pri komer je kandidat bil na uku med
letom, ki teče neposredno pred izpitom. Člani komisije,
ki so s kandidatom v sorodstvu ali z njim v sovraštvu,
so izključeni. O izključitvi komisije odloča obče upravno
oblastvo prve stopnje in izda o tem potrebno odločbo.
Zoper to odločbo se sme kandidat pritožiti na bana, čigar
rešitev je dokončna.

§ 285.

( 1 ) Prijavo za opravljanje pomočniškega izpita pred¬
loži službodavec neposredno pristojni združbi ali pristoj¬
nemu okrožnemu odboru. Prijavi je treba priložiti učno
potrdilo (§ 280.) in izpričevalo o dovršeni nadaljevalni
šoli ali tečaju, če jih je kandidat dolžan obiskovati.
Združba ali okrožni odbor mora takoj izdati pismeno
potrdilo o vloženi prijavi za opravljanje izpita.

( 2 ) Združba ali okrožni odbor, pri katerem se izpit
opravlja, preizkusi, ali izpolnjuje kandidat zakonske po¬
goje za opravljanje izpita. Če spozna, da so pogoji izpol¬
njeni, mora najkesneje v 10 dneh od prejema vloge skli-

142

cati komisijo za opravljanje izpita z obrazloženo odločbo.
Zoper to odločbo ima kandidat pravico pritožbe na obče
upravno oblastvo prve stopnje.

§ 286.

j 1 ) Pri pomočniškem izpitu mora kandidat dokazati,
da se je praktično izučil rokodelstva in da ga more oprav¬
ljati kot pomočnik.

( 2 ) O opravljanju izpita se vodi knjiga zapisnikov, v
katero se vpiše zapisnik o vsakem izpitu s podpisi vse
komisije. Knjigo zapisnikov hrani prisilna združba ali
okrožni odbor. O uspehu izpita sklepa komisija z večino
glasov. Člani komisije, ki oddajo ločeno mnenje, store to
v zapisniku.

§ 287.

j 1 ) Kandidatu, ki opravi izpit, izda pristojna prisilna
združba ali okrožni odbor po oceni komisije pomočniško
izpričevalo o opravljenem izpitu.

(-)  Pomočniško izpričevalo mora obsezati:

1. rodbinsko in rojstno ime, kraj in leto rojstva;

2. rodbinsko, in rojstno ime imetnikov obrta (ali
firme), pri katerih se je učenec učil;

3. učni čas in vrsto rokodelstva, ki se ga je učil. in
za katerega je opravljal izpit;

4. katero strokovno nadaljevalno šolo ali tečaj je
med učnim časom obiskoval;

5. uspeh opravljenega izpita;

6. datum izdaje izpričevala, podpis izpraševalne ko¬
misije, pečat in podpis uprave združbe ali okrožnega
odbora.

§ 288.

(*) Če kandidat pri pomočniškem izpitu ne pokaže
zadostnega uspeha, mu izda prisilna združba ali okrožni
odbor na njegovo zahtevo potrdilo s pripombo, da je do¬
vršil učni čas brez pomočniškega izpita.

( 2 ) Kandidat sme izpit po preteku vsakih treh mese¬
cev ponoviti.

143

§ 289.

Če spozna izpraševalna komisija, da kandidat pri
izpitu ni dokazal potrebne izobrazbe po krivdi imetnika
obrta, pri katerem se je učil, mora tak primer prijaviti
pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje
zaradi postopanja in eventualnega kaznovanja imetnika
obrta po tem zakonu.

§ 290.

j 1 ) Za opravljanje pomočniških izpitov ni treba pla¬
čevati komisiji nikakršne izpitne takse.

( 2 ) Pomočniška izpričevala se izdajajo ob stroških
prisilne združbe ali okrožnega odbora. Prisilna združba
ali okrožni odbor trpi tudi ostale stroške izpraševalnih
komisij po odobrenih pravilih (§ 292.).

§ 291.

Nadzorstvo nad poslovanjem izpraševalnih komisij
vrši na področju banovine ban. Ban sme poslati k vsa¬
kemu izpitu svojega komisarja zaradi nadzorstva; nje¬
govi stroški obremenjajo državo.

§ 292.

Pravila o opravljanju pomočniških izpitov se pred¬
pišejo po glavnih rokodelskih strokah zbornic, odobri pa
jih ban. Minister za trgovino in industrijo predpiše obra¬
zec za ta pravila.

§ 293.

Če se pokaže >za poedine vrste rokodelskega obrta
potreba, sme ban kljub odredbam §§ 282. do 280. zakona
po zaslišanju zbornic postavljati posebne pomočniške iz-
praševalne komisije, odrejati in določati izpitne pred¬
mete in plačevanje izpitnih taks. Take odredbe ne smejo
nasprotovati odredbam odstavka (‘) § 286. zakona.

§ 294.

( l ) Imetnik obrta je zavezan zaposlovati po oprav¬
ljenem pomočniškem izpitu učence kot pomočnike tri

144

mesece v svojem obrtu, 6e to učenec želi, in je dolžan
dajati mu najmanj ono plačo, ki jo je učenec dotlej imel.

( 2 ) Zaradi tehtnih vzrokov sme obče upravne
oblastvo prve stopnje imetnika obrta razrešiti te ob¬
veznosti, če za to zaprosi. V tem primeru pa ta tri me¬
sece ne sme vzeti v uk novega učenca ali vzeti si po¬
močnika.

Tretji oddelek.

Strokovne nadaljevalne šole.

§ 295.

( 1 ) V občinah, v katerih je najmanj 50 učencev vpi¬
sanih v vpisnik, skrbi ban za to, da se osnujejo nadalje¬
valne strokovne šole zaradi strokovnega in praktičnega
izobraževanja. Strokovne nadaljevalne šole se smejo
osnavljati tudi za več občin. Strokovno nadaljevalno šolo
morajo obiskovati vsi učenci.

( 2 ) Če ni drugega pokritja, morajo strokovno nada¬
ljevalne šole vzdrževati občine. Za njih vzdrževanje je
porabiti sklad za podpiranje teh šol kakor tudi podpore,
ki jih določijo zbornice, prisilne združbe in občine. Ko¬
likor nimajo poedine občine zadostnih sredstev za vzdrže¬
vanje teh šol, smeta dati minister za trgovino in indu¬
strijo in ban potrebno podporo iz svojih kreditov.

( 3 ) V šolah, v katerih je iz rokodelske (ali tvorniške)
in trgovinske stroke po 40 učencev ali če je toliko učen¬
cev ženskega spola, ki so obvezani obiskovati šolo,
se ustanove posebni oddelki (rokodelski, trgovinski,
moški in ženski oddelek). Če je zadostno število učen¬
cev tudi iz poedinih strok teh oddelkov, se smejo usta¬
noviti še posebni oddelki za take stroke.

( 4 ) Če je v poedinih občinah več kot 25, a manj kot
50 učencev, se osnujejo z odobritvijo bana in ob stroških
občine posebni občasni strokovni tečaji.

( 6 ) Ko so strokovne nadaljevalne šole ustanovljene,
nadaljujejo delo tudi, če se število učencev začasno zmanj-

.145

ša in pade pod označeno število obveznikov. Strokovna
nadaljevalna šola se sme ukiniti samo, če bi se dve leti
zaporedoma znižalo število učencev pod označeno število.

(°) Šolsko izobraževanje učencev v občinah, v katerih
ni 25 učencev in kjer ni strokovnih nadaljevalnih šol ali
tečajev, uredi minister trgovine in industrije v sporazumu
z ministrom za prosveto tako, da bodo učenci pohajali
višje narodne šole, če jih je kaj v kraju.

§ 296.

Občinske strokovne nadaljevalne šole vzdržujejo ob¬
čine, ki so dolžne v svojem proračunu določiti potrebna
sredstva z zneskom, ki ga predhodno odobri ban.

§ 297.

(') Strokovne nadaljevalne šole smejo osnavljatizbor¬
nice, okrožni odbori rokodelskih združb, prisilne združ¬
be, združbe, osnovane po zakonu o društvih, shodih in
posvetih, in podjetja. Ce osnujejo take šole, katerih učni
načrt je v skladu z učnim načrtom občinske strokovne
nadaljevalne šole, se smejo občine oprostiti obveze, svoje
šole ustanavljati in jih nadalje vzdrževati. V tem pri¬
meru se morajo zbornice, okrožni odbori, prisilne in ne-
prisilne združbe in podjetja povsem držati odredb tega
zakona. Istotako smejo osnavljati zbornice, okrožni od¬
bori, prisilne in neprisilne združbe, podjetja in zasebni
strokovnjaki posebne kurze (tečaje). Osnavljanje teh šol
in tečajev odobruje po zaslišanju komore ban, ki odo-
bruje v okviru zakonskih odredb tudi učne osnove.

( 2 ) Osnavljanje strokovnih nadaljevalnih šol in te¬
čajev ob banovinskih ali državnih stroških ali prevze¬
manje teh šol v banovinsko ali državno upravo odobruje
ban ali minister za trgovino in industrijo. V tem primeru
so občine dolžne, dajati šolske prostore, kurjavo in raz¬
svetljavo.

§ 298. '

C) Pohajanje strokovnih nadaljevalnih šol je ob¬
vezno za učence (vajence) in pomočnike, ki so mlajši

10

146

od 18 let. Imetniki obrtov so dolžni dajati temu osebju
med delovnim časom prost čas, potreben za obiskovanje
teh šol (tečajev).

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo sme z uredbo
uravnati obiskovanje strokovnih nadaljevalnih šol (teča¬
jev) za one učence, ki imajo šolsko izobrazbo višjo od
osnovne šole.

§ 299.

( 1 ) Če obiskujejo učenci in pomočniki nadaljevalno
strokovno šolo, ki jo je ustanovila zbornica, združba,
društvo ali podjetje, so oproščeni pohajati občinske stro¬
kovne nadaljevalne šole.

( 2 ) Ban sme odrediti obvezno pohajanje strokovnih
nadaljevalnih šol, ki so jih ustanovile zbornice, združbe
ali druge zasebne ustanove, če v občini ni občinskih
strokovnih nadaljevalnih šol.

§ 300.

Knjige in učila morajo siromašnim učencem dajati
službodavci. Če je službodavec siromašen, prehaja ta
dolžnost na občino.

§ 301.

Trajanje pouka, dneve in čas šolskega pouka odreja
ban po razmerah svojega področja.

§ 302.

Podrobnejše odredbe o organizaciji, učnem načrtu
teh šol in strokovni izobrazbi nastavnikov in učencev
predpiše z uredbo minister za trgovino in industrijo po
zaslišanju zbornic.

§ 303.

Č) V vsaki občini, kjer je strokovna nadaljevalna
šola, se postavi zaradi izvrševanja neposrednega nad¬
zorstva nad temi šolami krajevni odbor za strokovne šole.
Odboru je dolžnost, skrbeti za uspeh in napredek šole.
V večjih krajih sme ban po potrebi poleg tega šolskega
odbora odobriti ustanavljanje posebnih šolskih odborov.

147

Njih sestavo in področje odredi ban po zaslišanju
zbornice.

( 2 ) Predsednik krajevnega odbora je predstojnik ob¬
čine ali član občinskega odbora, ki ga ta odredi. Člani
tega odbora so upravnik ali upravniki krajevnih stro¬
kovnih šol, štirje predstavniki prisilnih združb, ki jih
te združbe odrede, če pa združb ni, štirje imetniki obrtov
iz dotičnega kraja, ki jih določi zbornica, nadalje en pred-

o stavnik zbornice in delavske zbornice v krajih, kjer imajo
te svoj sedež, in šolski zdravnik.

( 3 ) Neprisilne združbe in podjetja, ' i vzdržujejo svoje
šole, smejo biti v krajevnem odboru zastopane po enem
svojem članu.

§ 304.

( J ) V vsaki banovini se sestavi banovinski odbor
za strokovne nadaljevalne šole, ki mu je naloga skrbeti
za celotni strokovni pouk v banovini.

( 2 ) Odboru predseduje inšpektor strokovnih banovin¬
skih šol, člani pa so po trije: predstavniki banovinskega
sveta, člani strokovno - šolski nastavniki, predstavniki
zbornice in predstavniki delavske zbornice, ki so zapo¬
sleni v rokodelstvu, trgovini in industriji. Vse člane po¬
stavlja ban.

§ 305.

V področje banovinskega odbora za strokovne nada¬
ljevalne šole spada:

1. nadzorovanje strokovnih šol in podobnih privatnih
šol kakor tudi poslovanja krajevnih strokovnih šolskih
odborov;

2. podajanje predlogov banski upravi za postavlja¬
nje nastavnega osebja v šolah;

3. oddajanje mnenj in podajanje predlogov banski
upravi v strokovnih šolskih vprašanjih in predmetih,
kakor tudi poročanje o stanju strokovnega pouka v
banovini.

§ 306.

Vrhovno nadzorstvo nad strokovnim poukom vrši
minister za trgovino in industrijo.

10 *

148

III. poglavje.

Pomočniki.

Prvi oddelek.

Poslovne knjižice.

§ 307.

(*) Pomočnikom, delavcem, ki so zaposleni v tvor-
nicah (§ 25.) in trgovinskim pomočnikom, ki jim niso po¬
verjene važnejše službe, izdajajo pristojne prisilne združ¬
be ali občine poslovne knjižice, v katere se vpisuje čas
zaposlitve, prebit pri službodavcu. Minister za trgovina
in industrijo odredi v sporazumu z ministrom za social¬
no politiko in narodno zdravje s pravilnikom po zasli¬
šanju zbornic in delavskih zbornic, katere službe so važ¬
nejše v smislu tega odstavka.

( 2 ) Obrazec za poslovne knjižice predpiše minister
za trgovino in industrijo. Razen fotografije pomočnika
morajo te knjižice obsezati:

1. pomočnikovo rodbinsko in rojstno ime;

2. pomočnikov rojstni kraj in rojstno leto ter domo¬
vinski kraj (občino, srez in banovino);

3. datum izdaje knjižice, pečat pristojne prisilne
združbe ali občine, ki jo je izdala;

4. podatke o zaposlitvi (službodavčevo rodbinsko in
rojstno ime ali firmo, datum vstopa in izstopa iz službe).

( 3 ) Podatke iz odstavka ( 2 ) točke 4. tega paragrafa
overovi pristojna prisilna združba ali občina.

( 4 ) Za izdano knjižico se sme zahtevati odškodnina,
ki pa ne sme biti večja od nabavne cene.

( D ) Če nastane v poedinem primeru dvom, katerim
pomočnikom naj se izda poslovna knjižica, odločajo o
tem obča upravna oblastva prve stopnje po zaslišanju
pristojne prisilne združbe, če pa take združbe ni, po*
zaslišanju zbornice.

149

§ 308.

(») Poslovne knjižice izdaja prisilna združba, ki ji
pripada službodavec, pri katerem je pomočnik zaposlen,
če pa take združbe ni, občina, kjer je službodavčev lo¬
kal, poslovalnica ali delavnica. Če pomočnik ni zaposlen,
izda knjižico občina rednega prebivališča pomočnika, ki
prosi za knjižico.

( 2 ) Na pomočnikovo prošnjo mora izdati združba ali
občina poslovno knjižico najkesneje v dveh dneh.

( 3 ) Združba ali občina je dolžna, voditi o izdanih
poslovnih knjižicah točen vpisnik z zaporednimi števil¬
kami.

§ 309.

(*) Pomočnik mora izročiti ob vstopu v službo svojo
poslovno knjižico službodavcu, ki jo mora hraniti. Pri
izstopu iz službenega razmerja jo mora pomočniku
vrniti. Če izstopi pomočnik redno iz službe, mora službo¬
davec vpisati trajanje službe v ustrezni razpredelek. V
poslovno knjižico se ne sme nič niti z besedami niti z
znamenji vpisovati, kar bi pomočniku oteževalo sprejem
v drugo službeno razmerje.

( 2 ) Na pomočnikovo zahtevo mu mora službodavec
izdati posebno potrdilo o vedenju in izobrazbi, ki jo je
pokazal pri delu.

( 3 ) Za ravnanje s poslovnimi knjižicami veljajo
ustrezno tudi odredbe § 249. tega zakona.

§ 310.

0) Če se poslovna knjižica s potrdili o dovršenem
službenem razmerju povsem izpolni, izda pristojna pri¬
silna združba ali občina pomočniku novo poslovno knji¬
žico. Obenem se izpolnjena poslovna knjižica zaključi in
overovi.

( 2 ) Če pomočnik svojo poslovno knjižico izgubi ali
če postane knjižica zaradi obrabe neuporabna, izda
združba ali občina duplikat z označbo, da je knjižica
duplikat. Obenem je treba navesti vzrok, zakaj je bil
■duplikat izdan.

150

( 3 ) Podatki o prejšnjem službenem razmerju se
smejo vpisati v duplikat samo na osnovi odobritve po
občem upravnem oblastvu prve stopnje. Ta odobritev se
izda samo, če pomočnik na katerikoli način prejšnje
službeno razmerje nedvomno dokaže. Glede stroškov za
izdajo duplikata veljajo odredbe odstavka ( 4 ) § 307.

§ 311. .

č) Če se službodavec protizakonito brani izročiti
poslovno knjižico, sme zaprositi pomočnik po pristojnem
občem upravnem oblastvu za prisilno izdajo poslovne
knjižice ob službodavčevih stroških.

( 2 ) Službodavec, ki vpiše neresnične ali nedovoljene
podatke ali označbe ali ki se brani knjižico predati ali
ki jo napravi neuporabno ali jo uniči, se kaznuje, če
njegovo dejanje ne spada pod odredbe kazenskega za¬
kona, zaradi prekrška po odstavku (‘), točki 16. § 399.
tega zakona in mora povrniti pomočniku škodo po pred¬
pisih občega državljanskega zakonika.

Drugi oddelek.

Posebne odredbe za pomočnike, ki delajo v rokodelskih
obrtih (mojstrski izpit).

§ 312.

(*) Pomočniki, ki so opravili pomočniški izpit in do¬
kazali s poslovno knjižico, da so bili zaposleni v dotič-
nem rokodelskem obrtu predpisani čas (§ 25.) ali ki po
§ 26. z izpričevali dokažejo, da so uspešno dovršili stro¬
kovne šole, ki nadomeščajo čas zaposlitve, smejo oprav¬
ljati mojstrski izpit pred izpraševalno komisijo, ki jo po
značaju in strokovnosti dela poedinih rokodelskih obrtov
postavlja ban pri zbornicah, pri okrožnih odborih roko¬
delskih združb ali pri strokovnih šolah. Zbornica pred¬
laga, pri katerih okrožnih odborih ali strokovnih šolah
se more komisija postaviti. Izpit je javen.

( 2 ) Izpraševalne komisije so sestavljene redoma iz
treh članov, vštevši predsednika. Če to zahteva značaj

151

rokodelskega obrta, se smejo komisije sestaviti iz štirih
članov, vštevši predsednika. Če se sestavi komisija iz
štirih članov, se postavi poleg predsednika tudi še en
član s fakultetno izobrazbo v dotični stroki.

( 3 ) Predsednika komisije in njegove namestnike po¬
stavlja ban za dve leti. Za predsednika komisije se re¬
doma postavlja oseba, ki ima fakultetno izobrazbo. Čla¬
ne komisije s fakultetno izobrazbo in člane strokovnjake,
ki niso mojstri, postavlja ban za leto dni. Člane komi¬
sije izmed mojstrov določa zbornica ali okrožni odbor
iz spiska mojstrov, ki se volijo za vsako leto. Okrožni
odbori izroče spisek izvoljenih članov zbornici v potrdi¬
tev. Pri strokovnih šolah postavlja vse člane komisije
ban.

( 4 ) Dolžnost članov izpraševalne komisije je obvezna
in se brez tehtnega vzroka ne more odkloniti.

§ 313.

(>) Za opravljanje mojstrskih izpitov je pristojna
komisija pri zbornici, okrožnem odboru rokodelskih
združb ali strokovni šoli, na katere področju je pomoč¬
nik delal poslednjih šest mesecev pred izpitom, če pa
ni bil zaposlen, ako je toliko časa prebival na področju
zbornice ali okrožnega odbora. Opravljati izpit pred ne¬
pristojno komisijo ni dovoljeno. Izjemoma se sme izpit
opravljati pred krajevno nepristojno komisijo, če je na
prošnjo kandidatovo ban odredil drug kraj za opravlja¬
nje izpita ali če se mora komisija izključiti iz zakonskih
vzrokov. Inozemskim državljanom določi kraj za oprav¬
ljanje izpita ban.

( 2 ) Zbornica, okrožni odbor ali strokovna šola, pri
kateri se opravlja izpit, pregleda, ali izpolnjuje kandi¬
dat pogoje tega zakona za opravljanje izpita. Če spozna,
da so pogoji dani,, izda najkesneje v 15 dneh od prejema
vloge rešitev, da se skliče komisija za opravljanje iz¬
pita. Drugače ga z obrazloženo odločbo takoj zavrne od
opravljanja izpita. Zoper to odločbo ima kandidat pra¬
vico pritožbe na višje obče upravno oblastvo.

152

§ 314.

( 4 ) Če nastopijo pri članu komisije okolnosti, ozna¬
čene v § 316., ga razreši ban dolžnosti člana komisije in
postavi na njegovo mesto novega člana.

( 2 ) Če je član v sodni preiskavi ali je obtožen, ne
prestane biti član, vendar ne sme vršiti te svoje dolž¬
nosti, dokler se preiskava pravnomočno ne ustavi ali
kazensko postopanje z izvršno sodno razsodbo ali rešit¬
vijo ne dokonča. Ta čas opravlja dolžnost njegov na¬
mestnik.

§ 315.

(‘) Mojstrski izpit se vrši na sedežu zbornice, do-
tičnega okrožnega odbora ali strokovne šole, pri katerih
je postavljena komisija.

( 2 ) Vsakemu izpitu morajo redoma prisostvovati
predsednik ali njegov namestnik in vsi ostali člani ko¬
misije.

( 3 ) Člani izpraševalne komisije ne morejo biti ose¬
be, ki so s kandidatom v sorodstvu v ravni ali v po¬
stranski vrsti do druge stopnje ali pri katerih je bil kan¬
didat zaposlen med letom, ki teče neposredno pred iz¬
pitom. Člani komisije, ki so s kandidatom v sorodstvu
ali z njim v sovraštvu, so izključeni. O izključitvi komi-
misije odloča obče upravno oblastvo prve stopnje in izda
o tem potrebno odločbo. Zoper to odločbo se sme prito¬
žiti kandidat na bana, čigar rešitev je dokončna.

§ 316 .

Za člana izpraševalne komisije se sme postaviti sa-
■ mo državljan kraljevine Jugoslavije, ki je polnoleten in
ni pod varuštvom ali v stečaju. Ne sme se pa postavljati:
kdor je s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pra¬
vic, dokler ne doseže povračila pravic ali rehabilitacije;
kdor je v sodni preiskavi ali je pod obtožbo zaradi zlo¬
činstva ali prestopka, storjenega iz koristoljubja ali zo¬
per javno moralo; zoper katerega je odrejena očuvalna
odredba, spojena s kaznijo na prostosti, ali zaščitni nad-

153

zor  ali prepoved, obiskovati krčme, ali prepoved izvrše¬
vanja poklica, če ti ukrepi še trajajo.

§ 317.

( 1 ) Če član izpraševalne komisije brez upravičene¬
ga vzroka ne vrši redno svoje dolžnosti, ga sme kazno¬
vati predsednik komisije z denarno kaznijo do 500 Din.
Zoper odločbo o kazni je dopustna pritožba na bana. Ob
ponovni nerednosti ga sme ban na predsednikov pred¬
log razrešiti dolžnosti člana komisije.

( 2 ) Če predsednik svoje dolžnosti ne vrši, ga raz¬
reši ban dolžnosti in postavi novega predsednika.

§ 318.

Pri mojstrskem izpitu mora dokazati kandidat teo¬
retično in praktično izobrazbo za samostojno opravlja¬
nje poslov in izdelovanje predmetov iz svojega rokodel¬
stva, za sestavljanje proračunov za navadna dela, po¬
trebnih pri omenjenem izdelovanju predmetov, in za
voditev trgovinskih knjig in računov.

§ 319.

(*) Če kandidat z odločbo izpraševalne komisije ni
zadovoljen, se sme pritožiti v 8 dneh na pristojnega
bana.

( 2 ) Če ban spozna, da je pritožba upravičena, odredi
ponovno opravljanje izpita pred komisijo, ki je sestav¬
ljena iz drugih članov samo za dotični izpit. Odločba po
tej pritožbi se mora izdati v 15 dneh. Odločba te druge
komisije je dokončna.

( 3 ) Če kandidat pri izpitu ne zadovolji, sme izpit
ponavljati v roku, ki ga odredi komisija, toda rok za
ponovitev izpita ne sme biti krajši od treh mesecev.

§ 320.

Kandidat je dolžan položiti ob prijavi za izpit izpit¬
no takso, ki jo predpiše ban po zaslišanju zbornice.
Taksa se plačuje članom komisije za izgubo časa in
stroške.

154

§ 321 .

(‘) Kandidatu, ki opravi izpit, izda zbornica ali
združba izpričevalo o opravljenem mojstrskem izpitu iz
dotičnega rokodelstva.

( 2 ) Mojstrsko izpričevalo mora biti natisnjeno v ob¬
liki diplome in enotno za vse rokodelske obrte. Obrazec
za mojstrsko izpričevalo predpiše minister za trgovino in
industrijo.

§ 322 .

Podrobnejše odredbe o ustroju, sestavi in poslova¬
nju komisij za mojstrske izpite, kakor tudi o predmetih,
iz katerih je treba izpit opravljati, odredi s pravili mi¬
nister za trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic.

Tretji oddelek.

Posebni izpiti.

§ 323 .

(') Za upravljalce parnih strojev in kotlov in za njih
kurjače, za upravljalce električnih naprav in aparatov za
razvijanje acetilena in za kinematografske operaterje
predpiše minister za trgovino in industrijo s pravilni¬
kom posebno strokovno izobrazbo in opravljanje poseb¬
nih izpitov. Ti izpiti se opravljajo pri banski upravi.

( 2 ) S pravilniki se predpišejo predmeti za teoretič¬
no in praktično opravljanje označenih izpitov in način
postavitve in sestave komisije.

IV. poglavje.

Trgovinsko in ostalo višje pomožno osebje.

§ 324 .

(*) Za pomožno osebje, ki je zaposleno v trgovinskih
obrtih z opravljanjem pretežno trgovinskih ali višjih ne-
trgovinskih poslov ali s pisarniškimi posli in ki mu je
ta redna zaposlitev glavni poklic, kakor tudi za pomožno
osebje, ki je zaposleno z opravljanjem takih služb v

155

ostalih obrtih, ki spadajo pod ta zakon, in ki mu je taka
zaposlitev glavni poklic, veljajo odredbe tega poglavja
kolikor niso za službojemnika s pogodbo sklenjene ugod¬
nejše določbe. Ostale odredbe tega dela zakona se upo¬
rabljajo samo, kolikor ne nasprotujejo predpisom tega
poglavja.

( 2 ) Te odredbe ne veljajo za učence (vajence), ki so
zaposleni v obrtih, označenih v odstavku j 1 ), kakor tudi
ne za osebe, ki delajo v trgovinskih obrtih ali ostalih
obrtih, ki spadajo pod ta zakon, ki pa se jim samo izje¬
moma poverja opravljanje trgovinskih ali višjih netrgo-
vinskih ali pisarniških služb. Prav tako ne veljajo za
one, ki opravljajo v omenjenih obrtih pretežno podreje
ne posle.

§ 325.

(') Osebe, omenjene v § 324., ne smejo brez službo -
davčeve privolitve samostojno opravljati kakega trgovin¬
skega podjetja niti v poslovni stroki svojega službodavca
sklepati trgovinskih poslov za svoj ali tuj račun. Službo-
davec sme od onih, ki ravnajo zoper to prepoved, zahte¬
vati odškodnino ali zahtevati, da se smatrajo ti posli
sklenjeni za njegov račun. .Če se sklenejo posli za tuj
račun, sme zahtevati, da mu službojemnik izroči dose¬
ženi zaslužek ali odstopi pravico do tega zaslužka.

( 2 ) Prav tako je službojemniku, ki je v službenem
razmerju pri podjetju, ki spada pod ta zakon, prepove¬
dano sprejemati brez privolitve službodavčeve za svoj
ali tuj račun naročila za posle, ki spadajo v obseg službo-
davčevega poslovanja in s katerimi se oškodujejo službo¬
davčeve koristi. Razen tega jim je prepovedano, udele¬
ževati se s temi posli brez službodavčeve privolitve hkra-
tu s službodavcem istega natečaja. Službodavec sme za¬
htevati od službojemnika, ki ravna zoper to prepoved,
povračilo povzročene škode.

( 3 ) Ta pravica prestane v treh mesecih od dne, ko
je službodavec doznal za sklep posla, vsekakor pa po
petih letih, ko se je posel sklenil.

156

§ 326.

(') Če je bil službojemnik potem, ko je nastopil
službo, zaradi bolezni ali nezgode zadržan, opravljati
svojo službo, obdrži pravico do plače za šest tednov, če
tega ni namerno niti s hudo nemarnostjo zakrivil. Po
dovršenih nepretrganih petih letih službe gre službo-
jemniku pravica do plače za osem tednov, po petnajstih
letih za deset tednov, po dvajsetih letih pa za dvanajst
tednov. Prokuristom in pooblaščencem teh obrtov gre
pravica do plače za dvanajst tednov.

( 2 ) Če je službojemnik v šestih mesecih potem, ko
je vnovič stopil v službo iz vzrokov, označenih v odstav¬
ku j 1 ), zopet zadržan v izvrševanju službe, in trajanje
zadržka skupaj preseza označene roke, ima pravico samo
do polovice omenjene plače.

( 3 ) Službojemnik obdrži pravico do plače tudi, če
je za razmeroma kratek čas zaradi drugih tehtnih vzro¬
kov, ki zadevajo njegovo osebo, zadržan vršiti svojo služ¬
bo, če tega ni sam zakrivil.

( 4 ) Žene, ki so v službenem razmerju, obdrže pra¬
vico do plače za šest tednov po porodu in se v tem času
ne smejo zaposlovati. Če v tem času obole, veljajo od¬
redbe odstavka j 1 ) od dne poroda.

( 5 ) Če predloži zaposlena žena zdravniško izpričeva¬
lo, po katerem je verjetno, da v šestih tednih porodi, ji
ni treba vršiti službe. Če v tem času oboli, veljajo od¬
redbe odstavka j 1 ) tega paragrafa od dneva, ko oboli.
Po porodu ima pravico, če svojega otroka sama doji,
prekiniti delo v ta namen vsak dan dvakrat po pol ure.

§ 327.

j 1 ) Zaradi zadržka, opravljati službo, po § 326., ki
ne presega časa, za katerega obstoji pravica, sprejemati
nadalje vso plačo ali polovico plače, se službojemnik ne
sme odpustiti. Če se mu odpove med časom, ko je za¬
držan, ostanejo njegove pravice nedotaknjene za čas. do¬
ločen v § 326., dasi je službeno razmerje prej prenehalo.

157

( 2 ) Službojemnikove pravice iz § 326. prestanejo,
čim preneha službeno razmerje s pretekom časa, za ka¬
terega je bilo dogovorjeno, ali zbog prejšnje odpovedi.
Isto velja tudi, če se službojemnik iz tehtnih vzrokov od¬
pusti, kakor tudi če brez tehtnega vzroka izstopi iz
službe.

§ 328.

(‘) Če je pogojeno, da naj sestoji plača povsem ali
deloma iz deleža pri dobičku od vseh ali samo od dolo¬
čenih poslov (tantijema) ali če je dogovorjeno, da je za
določitev višine plače odločilen dobiček, se mora opra¬
viti obračun za preteklo poslovno leto na podstavi bi¬
lance, če ni nič drugega dogovorjeno.

( 2 ) Če je treba obračun preizkusiti, ima službojem¬
nik pravico, zahtevati v tem pogledu vpogled v poslovne
knjige. Vpogledati je v knjige vpričo službodavca ali
njegovega namestnika, in sicer samo, kolikor je potreb¬
no, da se preizkusi točnost obračuna. Službojemnik ne
sme svoje pravice, vpogledati knjige, prenašati na druge
osebe. Pri vpogledu se sme služiti z zapriseženim izve¬
dencem.

§ 329.

( 1 ) Če služi službojemnik pri istem podjetju nepre¬
trgoma šest mesecev, se mu mora dati med letom ne¬
prekinjen dopust najmanj deset dni vsako leto, po petih
letih službe najmanj dva tedna, po desetih letih najmanj
tri tedne, .po petnajstih letih najmanj štiri tedne, po •
dvajsetih fotih pa pet tednov dopusta vsako leto. Kdaj
se sme dopust nastopiti, se določi dogovorno po delovnih
razmerah podjetja, in sicer po potrebi tako, da se službo-
jemniki pri nastopu dopusta izmenoma vrste. Če niso
v podjetju zaposleni več kot trije službojemniki, se sme
dajati dopust v dveh približno enakih delih. Dopust se
mora ukoristiti med .letom. Ne more se zahtevati, da se
dopust prenesi na drugo leto.

C) Službojemniku gre za čas dopusta pravica do
plače. Če službojemnik med dopustom ni na hrani, ki

'158

mu po pogodbi pripada, se mu mora ob nastopu dopusta
dati vrednost hrane v denarju.

( 3 ) V dopust se ne sme všteti čas, ki ga je službo-
jemnik zaradi bolezni ali nezgode zadržan, vršiti svojo
službo.

( 4 ) Službodavec ni dolžan, dajati dopusta, če je
službojemnik službo odpovedal ali bil zaradi tehtnih
vzrokov odpuščen.

§ 330 .

j 1 ) Terjatve iz službenega razmerja glede plače in
povračila izdatkov, kakor tudi povračilo pred jem ov za¬
starajo v treh letih.

( 2 ) Če so se vzele terjatve v obračun, prične zasta¬
ranje teči s koncem leta, v katerem se je napravil: ob¬
račun. Terjatve, ki niso privzete v obračun, začno zasta-
revati s koncem leta, v katerem je službeno razmerje
prenehalo. Za terjatve, za katere se sestavlja obračun
šele po prestanku službenega razmerja, prične teči za¬
staranje s koncem teta, v katerem bi se moral obračun
napraviti.

§ 331 .

Službeno razmerje za poizkušnjo se sme sklepati za
največ mesec dni in se sme v tem času od obeh strani
vsak čas razdreti.

§ 332 .

j 1 ) Če je stopil službojemnik v službeno razmerje
ali je to razmerje nadaljeval, pa čas trajanja ni dogo¬
vorjen, se sme odpovedati razmerje po odredbah tega
paragrafa.

( 2 ) Če ni dogovorjeno drugače ali če ni krajevnega
običaja, ugodnejšega za službojemnika, smeta služboda¬
vec in službojemnik tako razmerje razdreti s pretekom
vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šestteden-
ski odpovedi. Po dovršenih petih letih službe znaša
odpovedni rok tri mesece, po dovršenih petnajstih letih
službe štiri mesece in po dovršenih pet in dvajsetih letih
pet mesecev.

159

( 8 ) Odpovedni rok se ne sme s pogodbo določiti z
manj kot enim mesecem ali z več kot šestimi meseci,
končati pa se mora na poslednji dan koledarskega
meseca.

( 4 ) Če je službeno razmerje dogovorjeno samo za čas
prehodne potrebe, ga smeta v prvem mesecu razvezati
obe stranki vsak čas, drže se odpovednega roka enega
tedna.

( 5 ) Službodave-c je dolžan dajati službojemniku med
odpovedjo na zahtevo tedensko najmanj osem ur časa,
da si more iskati nove zaposlitve.

§ 333 .

(') Če je trajalo službeno razmerje nepretrgoma
najmanj deset let, pripada službojemnikom, ki jim je
poverjeno opravljanje višjih trgovinskih ali višjih teh¬
ničnih poslov, ob prestanku tega razmerja odpravnina.
Odpravnina znaša po desetih letih štirikratno mesečno
plačo, po petnajstih letih šestkratno, po dvajsetih letih
devetkratno, po petindvajsetih letih pa dvanajstkratno
plačo, ki jo je prejemal službojemnik v poslednjem
mesecu.

( 2 ) Ta odpravnina ne pripada službojemniku, ki ima
po veljavnih zakonskih predpisih pravico do pokojnine.

( 3 ) Prokuristu in pooblaščencu pripada dvakratna
odpravnina, označena v odstavku j 1 ) tega paragrafa, če
je služil pri istem podjetju najmanj deset let.

( 4 ) Če se prenese podjetje na tretje osebe, prestane
pravica do odpravnine, če odkloni službojemnik nada¬
ljevanje službe, ki se mu ponuja ob istih pogojih in se
mu prizna čas, ki ga je prej prebil v službi.

( 5 ) Če je prestalo službeno razmerje zaradi službo-
jemnikove smrti, se zniža odpravnina na polovico vsote,
označene v odstavku j 1 ), odnosno odstavku ( 3 ) tega
paragrafa; odpravnina pripada samo zakonitim nasledni¬
kom, ki jih je bil službojemnik po zakonu obvezan
vzdrževati.

(°) Službojemniku, ki je sam službo odpovedal ali
ki jo brez tehtnega vzroka predčasno zapusti ali ki je

160

po lastni krivdi predčasno odpuščen, ne pristoji od¬
pravnina.

( 7 ) Če podjetje likvidira, preneha obveznost, plačati
odpravnino povsem ali deloma, ako se je službodavčev
gospodarski položaj toliko poslabšal, da mu je dejanski
nemogoče, popolnoma ali deloma svojo obveznost iz¬
polniti.

( 8 ) Zneski odpravnine, označeni v tem paragrafu, se
znižajo na polovico, če podjetje zaradi obče gospodarske
krize ali depresije v državi zmanjša gospodarsko de¬
lavnost in je prisiljeno iz teh vzrokov znatni del svojega
pomožnega osebja reducirati in če mu je brez škode za
nadaljnji obstanek podjetja nemogoče zadostiti tem
obveznostim.

§ 334.

j 1 ) Za tehten vzrok, ko sme službojemnik predčasno
izstopiti iz službenega razmerja, se smatrajo zlasti pri¬
meri iz odstavka j 1 ) § 238., za tehten vzrok, ko sme
službodavec službojemnika odpustiti, se smatrajo zlasti
primeri, omenjeni v § 239.

( 2 ) Če odpusti službodavec službojemnika brez telit
nega vzroka ali če izstopi službojemnik predčasno iz
službe po službodavčevi krivdi, obdrži službojemnik
pravico do odpravnine.

§ 335.

(’) Razen primerov, omenjenih v § 242., sme službo¬
davec odstopiti od pogodbe, če službojemnik zaradi ne-
odvratnega zadržka odloži nastop službe za dalj kot
štirinajst dni. Isto pravico ima službodavec tudi, če sme
službojemnika predčasno odpustiti.

( z ) Službojemnik sme odstopiti od pogodbe pred
nastopom službe, če obstoji vzrok, ki mu daje pravico,
predčasno izstopiti iz službenega razmerja. Isto velja, če
se je odložil nastop službe za več kot štirinajst dni po
službodavčevi krivdi ali zaradi slučaja, ki zadeva njega.
Če v tem poslednjem primeru službojemnik neglede na
omenjene zadržke in zakesnitve službo vendarle nastopi,

161

mu pripada plača od dne, ko bi bil moral službo
nastopiti.

§ 336.

C) Če se ©lužbojemnik po prestanku službenega
razmerja za neki čas s pogodbo omeji v svoji gospodar¬
ski delavnosti (konkurenčna klavzula), ta dogovor ne
velja, če je bil službojemnik ob sklepanju te pogodbe
maloleten ali če njegova letna plača ob prestanku služ¬
benega razmerja ne preseza vsote 50.000 dinarjev.

( 2 ) Če je plača višja od označene vsote, velja do¬
govor samo:

1. če se nanaša omejitev na delavnost v službodav-
čevi stroki in ne preseza enega leta;

2. če se z omejitvijo po predmetu, času, kraju in
v razmerju s poslovno koristjo, ki jo ima službodavec
na tem, da se omejitev izvede, ne otežuje nepravično
službojemnikov obstanek.

§ 337.

j 1 ) Če je dal službodavec službojemniku po svoji
krivdi upravičen povod za predčasni izstop iz službe ali
za odpoved službenega razmerja, se pravice, ki se opirajo
na konkurenčno klavzulo, zoper službojemnika ne mo¬
rejo ostvarjati.

( 2 ) Isto velja, če razveže službodavec službeno raz¬
merje, razen če je službojemnik po svoji krivdi dal za
to upravičen povod ali če je službodavec ob razvezi
službenega razmerja izjavil, da bo plačeval, dokler traja
omejitev, plačo, ki je nazadnje pripadala službojemniku.

( 3 ) Če je službojemnik za primer kršitve konkurenč¬
ne klavzule obljubil plačati konvencionalno kazen, sme
službodavec zahtevati samo plačilo te kazni. Izključena
pa j® pravica, zahtevati izpolnitev ali povračilo druge
škode.

( 4 ) Pristojni razsodil iški odbor, odnosno redno so¬
dišče sme konvencionalno kazen znižati.

11

162

§ 338.

Službojemnikove pravice iz §§ 326., 327., 328., 329.,
odstavkov ( 1 ) do ( 3 ), 331., 332., odstavkov ( 2 ) do ( 5 ),
333., 334., odstavka ( 2 ), 335. in 337. se s službeno po¬
godbo ne morejo ovreči ali utesniti.

V. poglavje.

Posebne odredbe za industrijska (tvorniška)
podjetja.

§ 339.

t 1 ) Imetniki industrijskih (tvornilkih) podjetij so
dolžni sestaviti poslovni red. Za poedine delavske oddel¬
ke in pododdelke se smejo sestavljati posebni poslovni
redi.

( 2 ) V poslovnem redu se mora označiti, kdaj stopi v
veljavo, postaviti datum izdaje in podpis imetnika pod¬
jetja.

( 3 ) Izpremembe v poslovnem redu se smejo izvršiti
samo, če se izda poseben dostavek ali če se poslovni red
zamenja z novim.

( 4 ) Poslovni redi in njih izpremembe smejo stopiti v
veljavo najprej 15 dni od dne, ko se izdajo.

§ 340.

(*) Poslovni red mora obsezati zlasti te-le podatke:

1. pričetek in konec delovnega časa in čas odmora;

2. čas in način obračunjanja in izplačevanja za¬
služka (prejemkov), izrečno odredbo, kdaj se mora vsak
teden opravljati izplačilo; za akordno delo pa morajo biti
določene poedine cene za vsako blago;

3. dovoljene odpovedne roke kakor tudi vzroke, za¬
radi katerih se smejo delavci brez odpovedi odpuščati;

4. razne vrste delavcev, zaposlitev žen in malolet-
nih pomožnih delavcev, način obiskovanja strokovnih na¬
daljevalnih šol;

5. navodila za delavce ob bolezni in nezgodi;

163

6. vrsto in višino kazni (konvencionalne kazni) za
prekrške zoper poslovni red; če gre za denarno kazen,
je treba določiti njen namen in svrho.

( 2 ) Kazni, ki nasprotujejo časti in morali, se s po¬
slovnim redom ne smejo določati. Denarne kazni ne
smejo biti višje od tretjine povprečnega dnevnega zasluž¬
ka. Samo za težke prekrške se sme odmerjati kazen v
popolni višini povprečnega dnevnega zaslužka. Odmerjena
kazen se mora delavcu takoj priobčiti v vednost. Zoper
te kazni se sme pritožiti na razsodniški odbor pri občem
upravnem oblastvu prve stopnje. Vse denarne kazni se
smejo uporabljati samo za izboljšanje delavskih razmer
dotičnega podjetja. Službodavec mora vročiti vsake tri
mesece pristojnemu občemu upravnemu oblastvu spisek
izterjanih denarnih kazni in označiti, za kaj so se upo¬
rabile. Službodavčeva pravica do odškodnine s temi od¬
redbami ni prizadeta.

( 3 ) Zaradi kaznivih dejanj zoper poslovni red se de¬
lavci ne smejo kaznovati z drugimi kaznimi.

( 4 ) S poslovnim redom se ne smejo izpreminjati od¬
redbe tega zakona o službeni pogodbi. Kolikor ne na¬
sprotuje zakonom, veže poslovni red službodavca in služ-
bojemnika.

( 5 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje
predpiše obrazec za poslovni red.

§ 341 .

( J ) Poslovni red in vsaka njegova izprememba ali
dopolnitev se morata vročiti v treh dneh pristojnemu ob¬
čemu upravnemu oblastvu prve stopnje, banski upravi in
-delavski zbornici.

( 2 ) Poslovni red se mora nabiti v delavnicah, na
vidnem in pristopnem kraju in mora biti vedno lahko
čitljiv. Vsakemu delavcu se mora vročiti, ko stopa v delo,
en izvod veljavnega poslovnega reda.

§ 342 .

Protizakoniti poslovni redi ali redi, ki niso pravilno
izdani, se smejo, ko se zasliši mnenje pristojne zbornice

11 *

164

in delavske zbornice, z odločbo občega upravnega obla¬
st va prve stopnje popraviti in zamenjati. Zoper take od¬
ločbe ima imetnik podjetja pravico pritožbe na bana.

VI. poglavje.

Razsodniški odbor (razsodišče) za reševanje sporov
iz službenih razmerij med imetniki obrtov in po¬
možnim osebjem.

§ 343.

Za reševanje sporov iz službenih razmerij med služ-
bodavci in pomožnim osebjem (pomočniki), rokodelskimi
in tvorniškimi delavci in učenci (vajenci), katerih raz¬
merja so uravnana s tem zakonom, se osnujejo razsodni¬
ški odbori pri občih upravnih oblastvih prve stopnje, ki
jih določi ban. Razsodniški odbor ne rešuje sporov med
službodavci in osebjem, ki so mu poverjene važnejše
službe (307.).

§ 344.

Če vrednost spornega predmeta ne znaša več kot
12.000 dinarjev, je pristojen razsodniški odbor:

1. za spore zaradi plače, odnosno prejemkov;

2. za spore o obstoju službenih pogodb, o pričetku,
nadaljevanju in zvršetku učnega in službenega razmerja
pomožnega osebja in o opravljanju službe v podjetjih;

3. za spore o izvrševanju službe in odškodnine, ki
nastajajo iz službenega in učnega razmerja, zlasti za
spore o obračunjanju plač, o dopustu in o konvencional¬
nih kaznih;

4. za spore o izdajanju in vpisovanju v poslovne
knjižice, izpričevala in potrdila in pod., kakor tudi za
spore o škodi, nastali iz teh predmetov;

5. za spore o odpovedi in izpraznitvi delavskih sta¬
novanj in pod., ki jih uporablja omenjeno pomožno
osebje brezplačno ali proti odškodnini.

165

§ 345 .

(') Razsodniski odbori so sestavljeni iz predsednika
in potrebnega števila elanov izmed službodavcev in služ-
oojemnikov vseh strok in njih namestnikov. Predsednik
odbora je šef občega upravnega oblastva prve stopnje, ki
ima popolno izobrazbo pravne fakultete, ali njegov na¬
mestnik z isto izobrazbo. Pri prvostopnih občih uprav¬
nih oblastvih, katerih šef nima popolne izobrazbe pravne
fakultete, se postavi za predsednika odboru aktiven ali
upokojen državni uradnik, ki ima popolno izobrazbo
pravne fakultete. Člane odbora postavi ban v dveh sku-
pmah, itn to iz skupine službodavcev in iz skupine služr
bojemnikov. Predloge za postavitev članov iz prve sku¬
pine sestavlja pristojna zbornica, za drugo skupino pa
delavska zbornica.

( 2 ) Za strokovne prisilne organizacije službodavcev
in službojemnikov, ki so Sklenile kolektivno pogodbo, se
postavljajo v razsodniške odbore člani dotičnih strok teh
organizacij.

( 3 ) Ban mora odkloniti postavitev poedinih članov,
ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev.

( 4 ) Podrobnejše odredbe o  številu, sestavljanju in po¬
stavljanju članov razsodniških odborov izdajo sporazum¬
no minister za trgovino in industrijo, minister pravde
in minister za socialno .politiko in narodno zdravje s pra¬
vilnikom.

§ 346 .

j 1 ) Za člane razsodniških odborov se smejo postav-
ljati samo službodavci ali pomočniki in tvorniški delav¬
ci, ki so jugoslovanski podaniki, polnoletni, neoporečni
in ki uživajo vse častne pravice. Pomočniki (delavci) se
smejo postavljati samo, če so bili zaposleni najmanj tri
leta.

( 2 ) Dolžnost teh članov je častna in se ne sme od¬
kloniti. Samo zaradi važnih vzrokov sme ban ostavko
člana sprejeti.

( 3 ) člani se postavljajo za štiri leta in morajo vršiti
svojo dolžnost do postavitve novih članov.

166

( 4 ) Ban mora razrešiti poedinega člana dolžnosti, oe
nastopi po postavitvi vzrok, radi katerega ne bi bil mo¬
gel biti postavljen; če se težko pregreši zoper svojo
dolžnost ali če je prenehal biti član skupine, za katero
je postavljen.

§ 347.

j 1 ) Če član razsodniškega odbora ne prihaja redno-
na delo, ga sme predsednik kaznovati z denarno kaznijo
do 500 dinarjev in na povračilo nastalih stroškov. Če se
član pozneje z zadostnimi razlogi opraviči, sme predsed¬
nik svojo razsodbo deloma ali povsem preklicati.

( 2 ) Zoper kazen je dovoljena pritožba na bana v 15-
dneh.

( 3 ) Denarne kazni gredo v korist sklada za podpira¬
nje strokovnih šol.

§ 348.

Člani odbora prisežejo, da bodo vršili svojo dolžnost
vestno in nepristransko. To prisego sprejema predsednik
odbora.

§ 349.

Člani imajo pravico do povračila onih izdatkov, ki
so jih imeli v gotovem. Članom iz skupine službojemni-
kov pripada odškodnina za stroške in izgubo časa, ki
jo določi ban s pravilnikom po zaslišanju zbornice in de¬
lavske zbornice. Ti stroški sestavljajo del pravdnih stro¬
škov.

§ 350.

j 1 ) Razsodniški odbori sklepajo v senatih treh čla¬
nov: predsednika ali njegovega namestnika in dveh čla¬
nov. En 'član mora biti iz skupine službodavcev, drugi pa
iz skupine službojemnikov, ki ju po enega izbere vsaka
pravdna stranka in ju pozove predsednik. Zapisnikar je
uradnik občega upravnega oblastva prve stopnje, ki ga
določi pristojni šel; njegova dolžnost je voditi zapisnik
•o ustni razpravi; vanj je sprejeti iz postopanja vse naj¬
bistvenejše okolnosti.

( 2 ) Pri izberi članov je po možnosti paziti na to, da
pripadajo tisti stroki, s katero se bavijo pravdne stranke..

16 ?

( 3 ) Izključiti ali odkloniti se mora član, ki je sam
pravdna stranka ali ki je osebno prizadet v sporu, ki je z
eno izmed pravdnih strank v krvnem sorodstvu v ravni
virsti do katerekoli stopnje, v postranski vrsti do četrte
stopnje, v svaštvu pa do druge stopnje, ali ki je z njim
v kumstvu ali ki je bil pri eni od strank pooblaščenec, po¬
slovodja ali varuh.

§ 351 .

Za razpravo in reševanje službenih sporov je pristo¬
jen oni razscdniški odbor, na čigar področju je podjetje,
delavnica, poslovalnica ali tvornica. Če gre za pomožno
osebje, ki dela zunaj delavnice po kosu ali po poedinih
storitvah, je pristojen oni irazsodniški odbor, na čigar
področju se je opravljala ali bi se morala opravljati
služba ali izplačati zaslužek (prejemki).

§ 352 .

Č) Tožba o sporih iz službenih razmerij se mora
vložiti pismeno ali ustno (na zapisnik) pri pristojnem
občem upravnem oblastvu prve stopnje. Tožba mora ob-
sezati določen zahtevek s potrebnimi dokazi in navajati
vrednost predmeta, ki je v sporu.

( 2 ) Stranke smejo zastopati njih pooblaščenci. Poob¬
laščenec sme biti tudi rodbinski član, poslovodja, član
pomožnega osebja ali delaven dotične stroke kakor tudi
predstavnik strokovnih združb službodavcev in službo-
jemnikov. Stranka, ki se da v sporu zastopati po advo¬
katu, trpi stroške za to zastopanje vselej sama.

( 3 ) Razsodniški odbor je dolžan, vsak predmet pre¬
izkusiti in stranke zaslišati. Prvi narok se mora določiti
redoma v osmih dneh po predaji tožbe. Pri naroku sme
predsednik najprej sam brez drugih članov posredovati,
da se spor mirnim potem ali s poravnavo poravna, rešiti
prigovor, ali je reševanje spora pred razsodniškim od¬
borom dopustno in tudi prigovor o pristojnosti razsodni-
škega odbora, in izreči razsodbo na podstavi pripoznave,
odpovedi, zbog izostanka ali zamude. Predsednik je upra¬
vičen, takoj o glavni stvari razpravljati in jo rešiti, če se
stranke dogovorno odpovedo sodelovanju drugih članov

168

senata. V vseh ostalih primerih se spor predloži razsod-
niškemu odboru in se pred njim rešijo vsa preostala vpra¬
šanja. Če je prvi narok opravil predsednik sam, obvesti
člane senata takoj ob pričetku razprave o delu pri prvem
naroku. Razsodniški odbor mora v tem postopanju naj¬
prej poizkusiti, da pravdne stranke na miren način po¬
ravna. O poravnavi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
pravdne stranke in razsodniški odbor, pravdnim stran¬
kam pa se da na zahtevo overovljen prepis poravnave iz
zapisnika. Za izvršitev poravnave je pristojno obče uprav¬
no oblastvo prve stopnje. Če se ne doseže poravnava,
je redno postopati in izreči razsodbo, ki mora biti pis¬
mena in obrazložena. Če ena stranka neopravičeno iz¬
ostane od naroka, se opravi razprava brez nje. Če iz¬
ostaneta od naroka obe stranki, se postopanje ustavi.

( 4 ) Postopanje pred razsodniškim odborom je ustno
in javno, razen odborovega posvetovanja.

( 5 ) Razsodba se izreka z večino glasov na osnovi vse¬
stransko razpravljanega spornega predmeta in ocene po¬
danih dokazov; razsodba postane izvršna v 8 dneh od
dne, ko se razsodba razglasi. Razsodbo izvrši na pred¬
log stranke pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje.
Za izvršitev razsodb, odločb in poravnav pred razsodni¬
škim odborom veljajo odredbe VI. razdelka zakona o ob¬
čem upravnem postopku.

( 6 ) Razsodba razsodniškega odbora, se sme pobijati s
tožbo pri pristojnem sreskem sodišču skladno z odred¬
bami § 691., razen točke 1., zakonika o sodnem postopa¬
nju v civilnih pravdah. Vsako drugo pravno sredstvo je
izključeno. Glede predaje tožbe veljajo ustrezno odredbe
§ 692. omenjenega zakonika.

( 7 ) Vročanje odločb in razsodb, ki jih izdajo razsod¬
niški odbori, je prosto vsake poštnine.

§ 353.

Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da
v sporazumu z ministrom pravde po zaslišanju zbornic in
delavskih zbornic z uredbo podrobneje predpiše ustroj in
postopanje razsodniških odborov.

169

TRETJI DEL.

Strokovne organizacije.

I. Poglavje.

Prisilne združbe trgovcev in rokodelcev.

Prvi oddelek.

Splošne odredbe.

K  § 354.

t 1 ) Osebe, ki izvršujejo trgovinski ali rokodelski
obrt v zmislu tega zakona, se združujejo zaradi pospeše¬
vanja gospodarskih in strokovnih interesov v prisilne
združbe po odredbah tega zakona. Te združbe imajo
pravice in dolžnosti, določene s tem zakonom.

( 2 ) Prisilne združbe so pravne osebe.

§ 355.

(*) Prisilne združbe se ustanove ločeno za trgovce
in rokodelce za območje, določeno s tem zakonom. Člani
teh združb morajo biti vsi trgovci in rokodelci, ki izvr¬
šujejo na dotičnem področju trgovinski ali rokodelski
obrt. Osebe, ki izvršujejo obrt, ki nima značaja trgovin¬
skega ali rokodelskega obrta, ki pa spada pod ta zakon,
morajo biti člani prisilnih združb. Kakšni združbi naj
pripadajo take osebe, določi zbornica.

( 2 ) Prisilne združbe imajo naziv: Združba trgovcev

za srez, odnosno mesto.; Združba rokodelcev

za srez, odnosno mesto.

( 3 ) Prisilnim združbam morajo pristopiti tudi pod¬
jetja države in javnih samoupravnih teles, kolikor izvr¬
šujejo obrt, ki spada pod ta zakon. Prisilnim združbam
smejo pristopiti tudi imetniki obrtov po točkah 4., 5.
in 6., odstavka 2., § 1 ., kakor tudi zadruge, ki so izvzete
v zmislu odredbe odstavka 3., § 1., od odredb tega
zakona.

( 4 ) Če je dvomljivo, v katero združbo spada kaka
vrsta obrta, odloča zbornica.

170

§ 356.

( J ) Prisilne združbe trgovcev in rokodelcev se usta¬
nove praviloma za vsako področje občega upravnega
oblastva prve stopnje ali za področje mesta s pravicami
občega upravnega oblastva, če je število pripadnikov
tolikšno, da je uspešno delo združbe zagotovljeno.
Izvzemši primere odstavka 1. § 357., se ne sme usta¬
noviti za isto področje več kot ena združba. Če ni na
tem področju zadostnega števila trgovcev ali rokodelcev
za uspešno delo združbe ali če trgovci ali rokodelci iz.
dveh ali več področij občih upravnih oblastev prve stop¬
nje sami to žele, se sme ustanoviti prisilna združba za
dvoje ali več omenjenih področij v okviru banovine.
Zbornica sme odrediti ustanovitev združbe za več srezov,
kakor tudi spojitev posameznih združb v eno združbo,
če združba svojih nalog ne vrši ali če ne daje jamstva
za uspešno delo.

( 2 ) Za področje banovine se smejo ustanoviti združ¬
be bančnih in zavarovalnih podjetij, združbe imetnikov
gradbenih in elektrotehničnih obrtov, tiskarskih podje¬
tij, združbe oseb, ki vrše zastopanje in posredovanje
pred oblastvi, združbe prevoznikov in carinskih posred¬
nikov, kakor tudi podjetij za prevoz potnikov in blaga
z motornimi vozili. Če se prisilne združbe ne morejo
ustanoviti za taka podjetja za celo banovino, morajo
zadevna podjetja pristopiti združbi, ki je po stroki naj¬
bližja. Če je dvomljivo, v katero vrsto združb spada neki
obrt, odloča zbornica.

( 8 ) Za ustanovitev združbe rokodelcev je potrebno,
da je na področju, za katero se ustanavlja, najmanj 30
pripadnikov.

§ 357.

(<) Poedine trgovinske stroke smejo ustanoviti svoje
posebne strokovne združbe. Za ustanovitev take združbe
je potrebno, da je število pripadnikov vsake stroke
tolikšno, da je uspešno delo združbe zagotovljeno. Po¬
dročje takih strokovnih združb sme obsezati področje.-

enega ali več občih upravnih ohlastev prve stopnje ene
banovine ali vso banovino.

( 2 ) Take strokovne združbe se smejo ustanavljati
samo s privolitvijo nadpolovične večine pripadnikov
stroke na dotičnem področju.

( 3 ) Čim se ustanovi posebna strokovna združba za
vse pripadnike dotičnih strok, prestane njih obveznost,
biti člani skupne prisilne združbe, in postanejo člani
nanovo ustanovljene strokovne združbe.

§ 358.

(>) Če izvršuje imetnik obrta na podstavi več po¬
oblastitev, odnosno dovolitev, več različnih obrtov, ki
spadajo v različne združbe, mora biti član vseh združb,
v katere spadajo njegovi obrti.

( 2 ) Neglede na število pomožnih prodajalnic, poslo¬
valnic, pisarn, delavnic in skladišč, odnosno podružnic
iste stroke na področju združbe, ima ena oseba pravice
in dolžnosti samo enega člana.

( 3 ) Imetniki pomožnih prodajalnic, poslovalnic, pi¬
sarn, delavnic in podružnic, ki so zunaj področja združbe,
kjer je glavni obrt, morajo biti člani združbe, ki je zanje
krajevno in strokovno pristojna.

( 4 ) Osebe, ki prosijo za pooblastitev ali dovolitev za
izvrševanje obrta, morajo položiti pri blagajni združbe
preden prosijo za pooblastitev ali dovolitev, vpisnino
[§ 95., odstavek ( 5 )]. Če ne dobe pravice za izvrševanje
obrta, jim mora združba vplačani znesek takoj vrniti.
Vlogi, s katero se prosi za pooblastitev ali dovolitev, se
mora priložiti potrdilo združbe, da je znesek plačan
Če se obrt premesti ali če se ustanove nove pomožne
prodajalnice, poslovalnice, pisarne, delavnice in podruž¬
nice v področju iste združbe, ni treba plačati nove vpis¬
nine in članarine (članskega vložka) za njih otvoritev.
V tem primeru zadoščata vpisnina in članarina (članski
vložek) vplačana za glavni obrt.

§ 359.

(')  Osebe, ki izvršujejo obrt, ko se združba usta¬
novi, postanejo njeni člani v trenutku, ko se združba.

172

ustanovi, osebe pa, ki prično obratovati pozneje, tedaj,
ko prične podjetje obratovati.

( 2 ) Članstvo ne prestane, niti če bi član prostovoljno
izstopil, niti če bi ga izključili.

( 3 ) Članstvo prestane samo:

1. s prestankom obrta, odnosno pomožnih prodajal-
nic, poslovalnic, pisarn, delavnic ali podružnic;

2. če pride imetnik v stečaj.

( 4 ) Če prestane obrt, sme oseba, ki je izvrševala.
obrt, vendarle ostati član združbe, če se priglasi za
članstvo.

§ 360.

č) Če vodi obrt poslovodja, vršita članske pravice
imetnik obrta ali poslovodja.

( 2 ) Za pravne osebe vrši članske pravice in dolž¬
nosti poslovodja ali oseba, katero pooblasti podjetje, da
ga zastopa.

§ 361,

(*) Prisilne združbe ne smejo nikomur s katerokoli
pretvezo omejevati osnavljanja obrta, otvarjanja pomož¬
nih prostorov in podružnic, zlasti ne smejo predpisovati
članom določbe o tem, kako je sprejemati in imeti vajen¬
ce in pomočnike, ter o nabavljanju sirovin in orodja,
glede cen in cenovnikov za njihove proizvode in blago,
kakor tudi ne določb o sprejemanju odjemnikov Taki
sklepi so nični.

( 2 ) Člani uprave, ki se pregreše zoper odredbe od¬
stavka 1., se kaznujejo z globo po odstavku 1. § 399.

§ 362.

( 4 ) Naloga združbe trgovcev in rokodelcev je:

1. da med svojimi člani neguje in razvija duh skup¬
nosti in vzajemne pomoči in da vzdržuje ter pospešuje
spoštovanje stanovske časti;

2. da zastopa in pospešuje interese svoje gospodar¬
ske grane, da skrbi, da obiskujejo vajenci in pomočniki
njenih članov redno šolo in da opozarja oblastva na;
nedopustno obratovanje, kakor tudi na zanemarjanje
dolžnosti svojih članov napram pomožnemu osebju;

173

3. da skrbi za dobro razmerje med službodavci in
njihovim pomožnim osebjem, kakor tudi za dobro raz¬
merje proti drugim gospodarskim ali kulturnim združ¬
bam;

4. da skrbi za moralno vzgojo in splošno tehnično
in strokovno izobraževanje članov in pomožnega osebja
svojih članov s prirejanjem predavanj in razstav, z
ustanavljanjem muzejev, vajeniških in pomočniških
domov, z otvarjanjem šol itd.;

5. da vrši vse funkcije, ki so v zvezi s pogodbami
o vajeniškem, odnosno službenem razmerju med nje¬
nimi člani in pomožnim osebjem v zmislu odredb tega
zakona, da pomaga pomočnikom najti službo, in da
skrbi, da se vajenci uče;

6. da vrši vse funkcije, ki so v zvezi z delavskimi
knjižicami in izpričevali pomožnega osebja po odredbah
tega zakona;

77 da voli člane izpraševalnega odbora ustrezno
odredbam tega zakona;

8. da organizira svoj razsodniški odbor po odredbah
tega zakona, kakor tudi častni odbor za razsojanje sporov
med svojimi člani;

9. da pospešuje gospodarske interese svojih članov
z izboljšanimi delovnimi metodami in s prirejanjem
stalnih vzorčnih razstav;

10. da vpliva na osnavljanje gospodarskih podjetij in
gospodarskih zadrug za dajanje predjemov, za skupno
nabavljanje, za predelavanje, za skupno proizvajanje in
prodajanje proizvodov, kakor tudi drugih ustanov, korist¬
nih za proizvajanje in prodajanje;

11. da osnavlja humanitarne sklade in druge usta¬
nove za podpore svojim članom in njihovim rodbinam
v sili, za primer starosti in smrti.

12. da daje podatke, ki jih zahtevajo državna uprav¬
na in samoupravna oblastva in zborniee ter mnenja,
poročila in predloge iz lastne pobude glede gospodar¬
skih vprašanj, ki se tičejo njihove stroke;

13. da vodi statistiko o obrtih in zaposlitvi pomož¬
nega osebja svojega področja;

174

14. da vrši tudi vse druge naloge, ki ji pripadajo po
tem zakonu ali po drugih zakonih, kakor tudi po ured¬
bah, naredbah in pravilnikih.

( 2 ) Skladi in ustanove po t. 11., odstavka 1., se
.smejo osnavljati samo na podstavi posebnih pravil. Ta

pravila odobruje ban. Za sestavljanje pravil predpiše
minister za trgovino in industrijo natančnejše odredbe s
pravilnikom.

( 3 ) Združbe ne smejo izvrševati obrta, niti ustanav¬
ljati skupnih podjetij, pač pa so upravičene, povzročati
in podpirati pospeševanje skupnih gospodarskih koristi
svojih članov s tem, da delajo na to, da se ustanove
gospodarske zadruge ali druga podjetja. Združbe pa ne
smejo dajati prispevkov za take namene. Združbe tudi
ne smejo organizirati stalnega razsodišča za reševanje
sporov v civilnopravnih stvareh.

§ 363.

Združbe, ustanovljene na osnovi tega zakona, smejo
pristopili kot člani v zvezne organizacije, ki se ustanove
zaradi pospeševanja gospodarskih koristi po zakonu o
društvih, shodih in posvetih.

Drugi oddelek.

Ustanavljanje združb.

§ 364.

j 1 ) Ustanovitev prisilne združbe odobri pristojna
izbornica.

( 2 ) Za ustanovitev združb imenuje zbornica na pod¬
ročjih, določenih s tem zakonom, pripravljalni odbor
izmed pripadnikov dotičnih skupin obrtov, za katere se
naj ustanovi združba. Ta odbor pozove ob nadzorstvu
zbornice in po njenih navodilih vse imetnike obrtov
dotičnega področja na ustanovno skupščino. Ustanovna
skupščina sestavi pravila združbe. Usvojena pravila
predloži pripravljalni odbor zbornici v štirih enakih

175

izvodih. Pripravljalni odbor mora podpisati pravila. Prav
tako se postopa, če izjavi nadpolovična večina pripad¬
nikov kake stroke s področja, navedenega v odstavku 1.
§ 357., zbornici pismeno željo, da ustanovi svojo stro¬
kovno združbo, kakor tudi, če se osnavlja za pripadnike
strok, označenih v odstavku 2. § 856., prisilna združba
za vso banovino.

( 3 ) Če nasprotujejo pravila, ki so se usvojila na usta¬
novni skupščini, odredbam tega zakona, jih mora zbor¬
nica vrniti pripravljalnemu odboru ter označiti, katere
določbe pravil nasprotujejo odredbam zakona. Priprav¬
ljalni odbor mora sklicati v enem mesecu drugo usta¬
novno skupščino, da prilagodi pravila pripombam zbor¬
nice. Drugače sestavi pravila zbornica sama ter jih
odobri v soglasju z odredbami tega zakona.

( 4 ) Če soglašajo pravila z odredbami tega zakona,
jih mora zbornica potrditi ter vrniti en potrjen izvod
pripravljalnemu odboru, drugega mora poslati pristoj¬
nemu banu, tretjega pristojnemu občemu upravnemu
oblastvu prve stopnje, četrtega pa obdrži za svoj arhiv.
Pripravljalni odbor mora takoj sklicati prvo redno skup¬
ščino združbe, na kateri se izvolijo organi združbe po
določbah potrjenih pravil in kjer se določi načrt poslo¬
vanja.

( 5 ) Obrazec za pravila predpiše minister za trgo¬
vino in industrijo s pravilnikom.

§ 365.

(*) Pravila združbe morajo vsebovati določbe:

1. o nazivu, sedežu, področju, stroki, namenu in
nalogah združbe;

2. o pravicah in dolžnostih članov in častnih članov;

3. o sestavi in sklicanju skupščine, o načinu, kako
se pravnoveljavno sklepa, kakor tudi o načinu, kako je
odobravati poslovanje in zapisnike skupščine;

4. o načinu volitve upravnega in nadzorstvenega
odbora, o njegovem področju in organizaciji, o poslova¬
nju, kakor tudi o postavljanju stalnega osebja;

176

5. o načinu določanja in pobiranja članskih pri¬
spevkov, o višini vpisnine in članarine (članskega
vložka);

6. o sestavljanju in odobravanju letnega proračuna
(budžeta);

7. o sestavljanju in poslovanju razsodniškega odbora
(razsodnikov), odbora za pomočniške izpite, častnega
odbora in odbora pomočnikov, če imajo take odbore;

8. o disciplinskih prestopkih, radi katerih se smejo
člani kaznovati, in s katerimi kaznimi se smejo kazno¬
vati, kakor tudi o pogojih in izrekanju disciplinskih
kazni;

9. o upravljanju združbene imovine;

10. o postopanju pri izpremembi in dopolnitvi pravil;

11. o ukrepih glede vprašanj, ki se tičejo vajencev;

12. o prestanku združbe.

( 2 ) Članski vložki se smejo določiti za poedine člane
različno po jakosti in gospodarski moči.

( 8 ) Pravila ne smejo vsebovati določb, ki bi naspro¬
tovale zakonitim nalogam združbe in odredbam tega
zakona.

Tretji oddelek.

Ustroj združbe.

§ 366.

Organi združbe so:

1. uprava;

%  nadzorstveni odbor;

3. skupščina;

4. odbori.

§ 367.

j 1 ) Uprava se voli z absolutno večino glasov navzo¬
čih članov za tri leta. Uprava se konstituira na prvi seji
po volitvi. Sestoji iz predsednika, podpredsednika in
članov, ki se jim število določi s pravili. Večina članov
uprave mora praviloma bivati na sedežu združbe.

177

(-)  Uprava opravlja vse tekoče posle združbe, koli¬
kor ne spadajo po zakonu ali pravilih v pristojnost
kakega drugega organa združbe. Takoj po volitvah mora
predložiti nadzorstvenemu oblastvu seznam članov
uprave.

( 3 ) V področje uprave spada:

1. vpisovanje in evidenca članov, izvrševanje skup¬
ščinskih sklepov, razporedha določenega prispevka na
poedine člane in skrb za njih izterjanje;

2. zastopanje združbe pred upravnimi oblastvi in
sodišči, nasproti članom in drugim osebam;

3. sestavljanje proračunskega predloga in zaključ¬
nega računa ter potrebnih poročil in predlogov za skup¬
ščino;

4. upravljanje dohodkov in imovine združbe v mejah
zakona in društvenih pravil;

5. postavljanje začasnih nameščencev združbe, skrb
za celotno stanje in poslovanje združbe;

6. oddajanje mnenj in predlogov v primerih, dolo¬
čenih v zakonu.

( 4 ) Uprava rešuje posle svojega področja na sestan¬
kih, katere sklicuje predsednik, odnosno podpredsednik,
če sta zadržana, pa najstarejši član uprave.

( 5 ) Za združbo podpisujeta pravnoveljavno ter jo
zavezujeta s svojim podpisom predsednik združbe z enim
članom uprave ali s tajnikom. Vsi združbeni spisi mora¬
jo imeti poleg teh podpisov uradni pečat združbe in
morajo biti vpisani v vložni zapisnik. Za legitimacijo
uprave pri opravljanju pravnih poslov zadošča potrdilo
zbornice, da so v izkaznici navedene osebe resnično člani
uprave združbe v času, ko se izkaznica izda.

( 6 ) Uprava mora izvrševati svoje posle vestno in
hitro. Drugače sme biti na predlog zbornice razrešena
dolžnosti in se sme odrediti nova volitev.

( 7 ) Člani uprave in nadzorstvenega odbora vršijo
svoje posle brezplačno. Odgovarjajo nerazdelno s svojo
imovino za škodo, ki bi nastala zaradi protizakonitega
in nevestnega izvrševanja dolžnosti v upravi.

12

178

§ 868 .

(*) Zoper člane združbe, ki se pregreše zoper pra¬
vila ali koristi združbe, sme izreči uprava sledeče disci¬
plinske kazni:

1. pismen opomin;

2. denarno kazen do 1000 dinarjev;

3. izključitev od užitka ustanov združbe, omenjenih
v točki 11., odstavka j 1 ) § 862.;

4. odvzem besede na skupščini ter pravice, voliti in
biti izvoljen.

( 2 ) Kazen po točkah 3. in 4. odstavka j 1 ) se sme
izreči najdalj za leto dni, ob povratku pa za dve leti.

( 3 ) Denarne kazni se stekajo v blagajno združbe ter
se smejo uporabljati samo za humanitarne namene.
Pravnomočno izrečene kazni, ki se tudi po opominu ne
plačajo, izterja obče upravno oblastvo prve stopnje z
izvršbo.

( 4 ) Zoper razsodbo je dopustna pritožba na prvo
redno skupščino.

§ 369.

i 1 )  Če je področje združbe tako obsežno, da je obče¬
vanje s člani oteženo, ali če sicer smatra uprava to za
potrebno, se sme, da se olajša opravljanje izvestnih po¬
slov, ki spadajo sicer v pristojnost uprave, postaviti po¬
verjeništvo iz članov združbe, ki bivajo v dotičnem kraju.

( 2 ) Poverjeništvo je ustanoviti v vsakem kraju po¬
dročja združbe, kjer je do 25 članov.

( 3 ) Način volitev, področje ter doba trajanja dolž¬
nosti tega poverjeništva se določijo v pravilih združbe.

( 4 ) Poverjeništvo se sme po potrebi povabiti na
sestanke uprave, vendar člani poverjeništva nimajo gla¬
sovalne pravice.

( 5 ) Izvolitev poverjenikov se mora objaviti na pri¬
meren način in priobčiti zbornici ter nadzorstvenemu
oblastvu po občem upravnem oblastvu prve stopnje.

179

§ 370.

( 1 ) Nadzorstveni odbor združbe sestoji iz najmanj
treh članov, ki jih voli skupščina združbe za tri leta.

( 2 ) Nadzorstveni odbor mora pregledovati poslova¬
nje uprave zlasti v stvareh finančnega značaja, mora pre¬
gledovati knjige, preizkušati proračun in zaključni račun
združbe ter predlagati o njih, o vsem poslovanju združbe,
kakor tudi o poslovanju uprave redni skupščini svoje
poročilo.

§ 371.

(*) Skupščina je vrhovni organ združbe. Sestavljajo
jo člani združbe.

( 2 ) Ce preseže število članov 300, se sme s pravili
določiti, da zastopajo člane v skupščini izvoljeni delegati
tako, da pride na vsakih 20 članov po en odposlanec.

( 3 ) Pravice, voliti in biti voljeni, nimajo člani:

1. ki jim je odvzeta z disciplinsko razsodbo združbe;

2. ki so bili obsojeni na izgubo častnih pravic, dokler
ne predlože sodnega potrdila, da je prestala po zakonu
v razsodbi izrečena izguba častnih pravic.

( 4 ) Ne morejo voliti niti biti voljene osebe, ki niso
jugoslovanski državljani.

( 5 ) Skupščine so redne in izredne. Redne skupščine
se vrše enkrat na leto, izredne pa, če smatra to upravni
odbor za potrebno, ali če to zahteva nadzorstveni odbor
ali ena desetina članov združbe in če označijo, o čem
naj skupščina razpravlja.

( 6 ) Če ne skliče predsedništvo združbe skupščine v
14 dneh, ko je zahteval nadzorstveni odbor ali ena de¬
setina članov sklicanje, skliče skupščino na zahtevo nad¬
zorstvenega odbora ali ene desetine članov zbornica.

§ 372.

(*) Skupščino skliče predsednik, če pa je zadržan
predsednik, podpredsednik. Če sta oba zadržana, skliče
skupščino najstarejši član uprave. Če ta tega ne more
.ali noče storiti, skliče skupščino zbornica.

12 *

180

( 2 ) Skupščina se skliče ali s pismenim vabilom vsa¬
kemu članu, v katerem se oz r «čijo dnevni red in vse
druge podrobnosti, ali z ob /o vabila v krajevnem
dnevniku, ki se določi v pravilih. Sklicanje skupščine se
mora priobčiti istočasno tudi zbornici in pristojnemu ob¬
čemu upravnemu oblastvu prve stopnje. Poleg tega se
sme objaviti vabilo s pismenimi razglasi v vseh občinah,
v katerih so člani združbe.

( 3 ) Sklic skupščine je opraviti najkesneje 15 dni
pred zborovanjem.

§ 373.

j 1 ) Skupščini predseduje predsednik združbe ali
podpredsednik, če sta pa zadržana, najstarejši član
uprave. Če skliče skupščino zbornica (§ 371., odstavek
( 6 )), predseduje skupščini oseba, ki jo izvoli skupščina.

( 2 ) Predsedujoči vodi zborovanje skupščine, skrbi,
da se drži skupščina objavljenega dnevnega reda, daje
in odvzema članom besedo in vobče skrbi za red pri
skupščinskih razpravah. Pri izvrševanju svoje naloge
ima pravico, opominjati, po ponovnem opominu pa sme
odstraniti tiste člane, ki. bi kršili red in dostojanstvo
skupščine.

§ 374.

j 1 ) Število članov, ki morajo biti navzoči, da more
skupščina pravnoveljavno razpravljati in sklepati, se do¬
loči v pravilih. Če ne pride na skupščino zadostno šte¬
vilo članov in če za sprejemanje sklepov po zakonu ali
po pravilih ni potrebna navzočnost določenega števila
članov, sme skupščina eno uro po času, ki je določen za
pričetek, razpravljati in sklepati o predmetih dnevnega
reda, neglede na število navzočih članov.

(-’) Če zakon ali pravila ne določajo drugače, sklepa
skupščina z absolutno večino glasov. Če so glasovi enako
deljeni, odloča glas predsedujočega.

§ 375.

0) Glasovanje je javno. Za volitev organov združbe
in v osebnih vprašanjih mora biti glasovanje tajno. Taj-

181

no se glasuje tudi tedaj, če to zahteva ena tretjina
navzočih članov. Ce ni ugovora, se sme izvršiti volitev
tudi z vzklikom.

( 2 ) Poimensko glasovanje se vrši, če to zahteva
ena tretjina navzočih članov.

§ 376.

O zborovanju skupščine se mora voditi zapisnik, v
katerem je treba navesti vse važnejše točke, zlasti ime¬
na vseh navzočih članov, vse predloge in sklepe, število
glasov, s katerimi so sprejeti posamezni sklepi; če pa je
bilo glasovanje poimensko, tudi imena članov, ki so gla¬
sovali za predlog ali proti predlogu.

§ 377.

(’) Skupščina združbe je pristojna, da odloča:

1. o izpremembah in dopolnitvah pravil in o pre-
stanku združbe, kakor tudi o drugih posebnih pravilni¬
kih za posamezne namene združbe;

2. o volitvi predsednika, podpredsednika, članov
uprave in nadzorstvenega odbora;

3. o odobritvi zaključnega računa in poročila o po¬
slovanju uprave, o podelitvi razrešitve, o letnem prora¬
čunu izdatkov in dohodkov združbe, o določitvi višine
vpisnine, članskega vložka (članarine) in drugih more¬
bitnih prispevkov za združbo;

4. o odobritvi izdatkov, ki niso določeni v letnem
proračunu;

5. o zahtevah združbe proti članom uprave, ki so
nastale iz opravljanja poslov, in o volitvi pooblaščenca
za uveljavljanje in vtoževanje teh zahtev;

6. o ukrepih za ureditev vprašanj, ki se tičejo učen¬
cev (vajencev);

7. o nabavljanju, odsvojevanju in obremenjevanju
nepremičnega imetja in o zadolževanju združbe, če se
tak dolg ne more poravnati iz rednih dohodkov v dveh
poslovnih letih;

8. o postavljanju stalnega osebja;

182

9. o ustanavljanju strokovnih šol združbe in o njih
organizaciji;

10. o ustanavljanju in organizaciji zavarovanja, pod¬
pornih in drugih humanitarnih skladov;

11. o volitvi članov za pomočniške izpraševalne od¬
bore;

12. o volitvah članov razsodniškega odbora, članov
častnega odbora in članov drugih posebnih odborov
(§ 380.);

13. o volitvah članov v okrožne odbore;

14. o vseh stvareh, ki spadajo po pravilih v področ¬
je skupščine.

( 2 ) Sklepi po točkah 1., 3., 4. in 7. odstavka (') se
morajo predložiti zbornici v odobritev. Sklepe po toč¬
ki 10. odobruje ban po zaslišanju zbornice.

§ 378.

(‘) O stvareh, označenih pod točkama 7. in 10. § 377.,.
sme skupščina razpravljati samo, če je navzoča najmanj
polovica vseh članov združbe.

2 ) Skupščina sme razpravljati le o stvareh, ki so
postavljene na dnevni red ali ki so jih poedini člani
najmanj tri dni pred zborovanjem pismeno prijavili
upravi združbe. O sklicanju nove skupščine se sme raz¬
pravljati, ne da bi bilo to na dnevni red postavljeno.

§ 379.

(‘) Zoper skupščinske sklepe se smejo pritožiti v
15 dneh samo tisti člani, ki so bili pri zborovanju navzo¬
či. O pritožbah odloča zbornica.

( 2 ) Vsak sklep skupščine, s katerim nastanejo pra¬
vice in obveznosti za vse člane združbe, se mora objaviti
v prostorih združbe z razglasom, ki mora biti nabit
15 dni.

( 3 ) Združba mora predložiti zbornici v 15 dneh po
zborovanju skupščine skupščinski zapisnik. Ta zapisnik
je predložiti tudi banski upravi po občem upravnem:
oblastvu prve stopnje.

183

§ 380 .

Združbe smejo za poedine stroke, ki so v njih za¬
stopane, osnavljati po potrebi posebne odbore ali odse¬
ke. Ti odbori ali odseki razpravljajo o vprašanjih, ki se
jim poverijo s pravili ali v poedinih primerih.

Četrti oddelek.

Imovina združbe.

§ 381 .

(‘) Uprava združbe mora predložiti vsaki redni
skupščini v odobritev proračun izdatkov in dohodkov
za prihodnje telo.

( 2 ) Izdatki se krijejo z dohodki imovine združbe in
z dohodki iz članskih prispevkov, vpisnine in članarine
(članskega vložka).

( 8 ) Prispevke članov in članske vložke po odobre¬
nem proračunu izterjuje uprava. Prispevke in zapadle
članarine, članske vložke, ki jih člani tudi vkljub pisme¬
nemu opominu ne plačajo, izterja na prošnjo uprave
obče upravno oblastvo prve stopnje izvršilnim potem.

§ 382 .

V proračun se morajo vnašati vsi izdatki, ki so
potrebni za redno poslovanje združbe, prvenstveno iz¬
datki, potrebni za opravljanje tistih poslov, ki jih združ¬
ba po tem zakonu mora opravljati.

§ 383 .

Uprava združbe mora predložiti redni letni skup¬
ščini zaključni račun hkrati s poročilom o svojem poslo¬
vanju v preteklem letu in o imovinskem stanju. Nadzor¬
stveni odbor poroča letni skupščini posebej.

184

Peti oddelek.

Zavarovanje članov.

§ 384 .

(‘) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da predpiše v sporazumu z ministrom za socialno politi¬
ko in narodno zdravje ter po zaslišanju zbornice v dveh
letih uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja
članov združb zoper bolezen, za onemoglost, starost, smrt
in zoper nezgode.

( 2 ) Ko se uredba razglasi, morajo združbe rokodel¬
cev izvesti zavarovanje zoper bolezen, za onemoglost,
starost in smrt in zoper nezgode. Tako zavarovanje se
izvede za področje ene ali več banovin. Ko se zavarova¬
nje izvede, morajo vsi rokodelci dotične banovine pla¬
čevati zavarovalni prispevek. Za zavarovanje se sme
ustanoviti skupen sklad ločeno ali v okviru obstoječih
podobnih zavodov ali kreditnih ustanov za področje ene
ali več banovin.

( 3 ) Če sklene združba trgovcev z nadpolovično ve¬
čino svojih članov izvedbo zavarovanja svojih članov zo¬
per bolezen, za onemoglost, starost in smrt in zoper
nezgode, morajo vsi člani združbe v ta namen prispevke
plačevati. Posamezne združbe, ki so sklenile izvedbo, za¬
varovanja, smejo osnovati v ta namen skupen sklad v
okviru ene ali več banovin. Tak skupni sklad se mora usta¬
noviti, če sklene najmanj ena tretjina obstoječih združb
ene banovine, da se izvedi zavarovanje. Sklad se sme
ustanoviti v okviru podobnih zavodov ali kreditnih usta¬
nov in sme v tem primeru obsezati področje več banovin.

( 4 ) Če ustanove združbe sklade za podporo članom
ali njihovim rodbinam v sili, bolezni ali za primer smrti,
smejo člani tudi k takim skladom pristopiti.

( r> ) Pravila (statut sklada) odobruje ban po zasliša¬
nju zbornice. Upravljanje sklada nadzira ban. Če se
ustanovi sklad za področje več banovin, odobri pravila
sklada v sporazumu s prizadetimi banovinami ban, v
čigar področju ima sklad svoj sedež. Če se sporazum ne
doseže, odobri pravila minister za trgovino in industrijo.

185

Šesti oddelek.

Razsodniški odbori (razsodišče) za reševanje sporov iz
službenih razmerij.

§ 385.

(’) Za reševanje poslovnih sporov med člani združbe
in pomožnim osebjem, zaposlenim pri članih združbe (§
343.), sme ustanoviti prisilna združba po odobritvi pri¬
stojnega bana stalni razsodniški odbor. Ta odbor je pri¬
stojen za spore po § 344., če pristaneta obe stranki, da
reši njun spor ta odbor. Če se ne sporazumele, je pri¬
stojen za rešitev spora razsodniški odbor občega uprav¬
nega oblastva prve stopnje. Razsodbe razsodniškega od¬
bora se izdajejo pod predsedstvom predsednika razsod¬
niškega odbora, ki ga postavi ban za tri leta izmed ak¬
tivnih ali upokojenih državnih uradnikov z izobrazbo
pravne fakultete. Združbe, ki se ustanove za področje
vse banovine, ne morejo imeti razsodniških odborov.

( 2 ) Združbe, ki organizirajo svoj razsodniški odbor,
izdajo pravilnik o njegovem ustroju in postopanju, v ka¬
terega morajo priti ustrezne odredbe §§ 343. do 353.
tega zakona. Pravilnik odobri ban po zaslišanju pristoj¬
ne zbornice in delavske zbornice. Dokler se pravilnik
ne odobri, ne sme razsodniški odbor svojih funkeij vr¬
šiti.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo izda obrazec

za pravilnik. 1

Sedmi oddelek.

Pomočniški odbori.

§ 386.

(') Pomočniki, ki delajo v trgovinskih in rokodel¬
skih obrtih članov, včlanjenih v prisilni združbi, ali po¬
verjeniki, izvoljeni po zakonu o zaščiti delavcev, smejo
Izvoliti na letni skupščini pomočniški odbor. Za člane te¬
ga odbora se smejo izvoliti pomočniki, ki so polnoletni
in ki imajo častne pravice. Natančnejše odredbe o načinu

186

volitev in o nalogah tega odbora, kakor tudi o sodelova¬
nju združbe se predpišejo s pravili.

( 2 ) Delavske zbornice smejo izvršiti ob svojih stro¬
ških volitev pomočniškega odbora, če so za najmanj de¬
set podjetij, včlanjenih v združbi, izvoljeni delavski za¬
upniki.

( 3 ) Naloga pomočniškega odbora je:

1. da sestavlja seznam članov razsodniškega odbora
(§ 343.) in da ga pošilja delavski zbornici (§ 345.);

2. da zastopa koristi pomočnikov in združbe glede-
vprašanj, ki se tičejo njih koristi, zlasti pri razpravlja¬
nju vprašanja o delovnih razmerjih ter pri osnavljanju
in upravljanju vseh tistih ustanov, ki jih ustanovi združ¬
ba in v katerih tudi pomočniki sodelujejo.

( 4 ) Kjer ni pomočniških odborov, zastopa interese-
pomočnikov pri združbah delavska zbornica.

Osmi oddelek.

Nadzorstvo nad združbami.

§ 387.

C) Nadzorstvo nad združbami vodi zbornica. Zborni¬
ca sme vsak čas odrediti pregled celokupnega poslova¬
nja združbe. Vsaki skupščini združbe sme prisostvovati
odposlanec zbornice, ki ima pravico do besede. Zborni¬
ca je upravičena zahtevati od združbe, naj v določenem
ioku ugotovljene nedostatke odpravi. Če združba tej
zahtevi ne ugodi, postopa zbornica po § 389. Zbornica
mora navajati združbe na to, da ostvarjajo namene in
vrše naloge, označene v tem zakonu. Če zbornica v 15
dneh, ko je zanjo zvedela, spozna, da nasprotuje odločba
uprave ali skupščine zakonom, zakonitim naredbam in
predpisom ali pravilom združbe, ali če se je z njo vobče
prekoračilo področje združbe, ustavi njeno izvršitev.

( 2 ) Zoper vsako odločbo, ki jo izda zbornica ob iz¬
vrševanju nadzorstva, se sme združba pritožiti na ban¬
sko upravo.

18?

§ 388.

Na področju banovine vrši nadzorstvo nad nadzor¬
stvenim poslovanjem zbornice ban. Ban sme odrediti, da
prisostvuj vsaki skupščini združbe predstavnik oblastva,
ki obvešča bansko upravo o poslovanju skupščine. Ban¬
ska uprava ima pravico, razveljaviti v 15 dneh, ko je
doznala zanjo, vsako odločbo uprave ali skupščine, ki jo
smatra za nezakonito ali nasprotujočo pravilom, ali če
se je z njo prekoračilo področje združbe, tudi če zbor¬
nica ni prej izvršitve ustavila.

§ 389.

(‘) Ce se uprava ali poedini člani uprave pregreše
pri svojem poslovanju zoper svoje dolžnosti, zoper
odredbe zakona ali pravil, jih sme kaznovati pristojna
zbornica z disciplinsko kaznijo do 1000 dinarjev.

( 2 ) Ce se izkaže član združbe za nesposobnega za
voditev poslov združbe ali če se ponovno pregreši zoper
pravila ali zakon in ne zadoščajo disciplinske kazni po
prednjem odstavku, da bi se zagotovilo oravilno poslo¬
vanje uprave, sme ban po službeni dolžnosti ali na pred¬
log zbornice upravo'združbe ali poedine njene člane raz¬
rešiti dolžnosti in za voditev poslov združbe do izvolitve
nove uprave komisarja postaviti. V tem primeru mora
komisar v treh mesecih sklicati skupščino, da se izvoli
nova uprava.

Deveti oddelek.

Prestanek združbe.

§ 390.

j 1 ) Združba prestane, če zaradi malega števila čla¬
nov ni možnosti za uspešno delo in če gre ob uporabi
odredbe odstavka (*) § 362. za spajanje področij več
združb. Prestanek združbe odredi zbornica.

( 2 ) Imovina združbe, ki je prestala, se mora prven¬
stveno uporabiti za obveznosti združbe, ostanek pa pre¬
vzame nova združba.

188

( 3 ) Ce se ustanovi nova združba ali če se izločijo
področja združbe v druge ali nove združbe, pripada novi
jzdružbi ali združbi, kateri pristopijo bivši člani, soraz¬
meren del dosedanje imovine. Ob določanju velikosti te¬
ga dela se mora upoštevati število izstopivših članov. Ce
so pasiva večja od aktiv, se krije primanjkljaj iz poseb¬
nega prispevka, ki se odmeri vsem prejšnjim članom
združbe. Ce se glede tega ne doseže sporazum, odloča
zbornica. Ce bi bila delitev škodljiva koristim imovine
same ali sklada ali bi nasprotovala interesom namena,
ki ga ima njih obstoj, odredi zbornica po zaslišanju pri¬
zadete združbe, da imovine ali sklada ni deliti in da ju
je upravljati skupno. Za take primere predpiše ban po
zaslišanju zbornice posebne predpise o upravljanju imo¬
vine ali sklada.

( 4 ) V odločbi, s katero se združba ukinja, se mora
določiti, v kateri namen se naj uporabi imovina združbe,
če tega ne določajo že pravila ustrezno odstavkoma ( 2 )
in ( 3 ) tega paragrafa.

II. poglavje.

Združba industrijcev.

§ 391 .

(') Imetniki industrijskih (tvorniških) obrtov mo¬
rajo ustanoviti zaradi zastopanja in pospeševanja gospo¬
darskih interesov skupne prisilne združbe po odredbah
tega zakona. Te združbe se ustanove praviloma samo
za področje banovine. Člani teh združb morajo biti vsi
imetniki industrijskih obrtov, ki izvršujejo na dotičnem
področju industrijski (tvorniški) obrt. Te združbe imajo
naziv: Združba industrijcev za banovino.

( 2 ) Posamezne grane industrije smejo ustanoviti po¬
sebne strokovne združbe. Ustanovitev takih združb se
sme odobriti, če je število pripadnikov dotične stroke
tolikšno, da je uspešno delo združbe zagotovljeno. Take
združbe se smejo z odobritvijo ministra za trgovino in
industrijo ustanoviti za področje banovine, za področje

189

več banovin pa, če pride več banovin v sestav ene zbor¬
nice. Preden se izda taka odobritev, je zaslišati pristoj¬
ne zbornice. Minister za trgovino in industrijo sme na
predlog zbornice odrediti, da se morajo za omenjena
področja prisilno ustanoviti strokovne združbe namesto
skupnih prisilnih združb. H kateri združbi spada v ta¬
kem primeru kako industrijsko (tvorniško) podjetje, od¬
loči zbornica, če je to dvomljivo.

( 8 ) Ustanovitev združbe odobri zbornica, v čije ob¬
močju ima združba svoj sedež.

( 4 ) Združba industrijcev ima za svoje območje poleg
podobnih nalog po odstavku (') § 362. vse naloge, ki
služijo pospeševanju gospodarskih interesov njenega
področja. Naloge, omenjene v točkah 5. do 7. odsiavka
(*) § 362., kakor tudi organiziranje razsodniškega odbo¬
ra po točki 8. odstavka (*) § 362., ne spadajo med naloge
teh združb.

( 5 ) Glede osnavljanja, ustroja, poslovanja, imovine
in prestanka združbe veljajo ustrezne odredbe I. poglav¬
ja tega dela. Glede nadzorstva nad temi združbami ve¬
ljajo odredbe sedmega oddelka I. poglavja tega dela.

III. poglavje.

Okrožni odbori rokodelskih združb.

§ 392.

(*) Združbe rokodelcev ustanove na področju bano¬
vine okrožne odbore. Področje teh odborov se odredi po
geografskem položaju, gospodarski važnosti in poedinih
gospodarskih središčih banovinskega področja. Vs a
združbe na področju okrožnega odbora mobajo pristopiti
okrožnemu odboru kot člani. Ustanovitev okrožnih odbo¬
rov odobri zbornica.

(*) Za osnavljanje, organizacijo, poslovanje in nad¬
zorstvo okrožnih odborov se uporabljajo ustrezno odred¬
be I. poglavja tega dela.

(*) Minister za trgovino in industrijo predpiše po
zaslišanju zbornice obrazec za pravila okrožnih odborov.

190

( 4 ) Okrožni odbori rokodelskih združb se ustanove v
okviru združbe, ustanovljene za področje sreza, ali me¬
sta s pravicami občega upravnega oblastva prve stopnje,
in vrše poleg poslov, ki so jim naloženi z odredbami te¬
ga zakona, naloge prisilne združbe, kakor tudi naloge,
ki se jim določijo z uredbo ministra za trgovino in indu¬
strijo po zaslišanju zbornic. Z uredbo se sme predpisali,
naj dopisujejo združbe rokodelcev z oblastvi po okrožnih
odborih.

( 5 ) Okrožni odbori postavijo za voditev poslov
upravnega tajnika, ki ga potrdi zbornica.

IV. poglavje.

Zbornice.

■ § 393 .

0) Za zastopanje interesov trgovine, industrije in
obrtništva obstoje v vsej kraljevini trgovinske, indu¬
strijske in obrtne zbornice, ki so posvetovalni organi dr¬
žavne uprave in samoupravnih oblastev glede vseh vpra¬
šanj, ki so v zvezi z interesi gospodarskih gran, ki jih
zastopajo. Zbornice so pravne osebe.

( 2 ) Zbornice ostanejo v svojem dosedanjem sestavu,
bodisi združene, bodisi ločene. Izpremembe v sedanjem
sestavu zbornic, ki imajo namen, da se zbornice zdru¬
žijo ali ločijo, se smejo izvesti z uredbo ministra za tr¬
govino in industrijo po predhodni soglasnosti predsed¬
nika ministrskega sveta tako-le:

a) če so do dne, ko se razglasi ta zakon, na poedi-
nih zborničnih področjih sklenili ločitev tako odseki dose¬
danjih skupnih zbornic, kakor tudi večina obstoječih do-
tičnih prisilnih in neprisilnih organizacij, pri obstoječih
ločenih zbornicah pa njih plenumi sklenili spojitev, je
postopati v treh mesecih tako, kakor se glase sklepi;

b) če se napravijo taki sklepi na enak način po¬
tem, ko dobi ta zakon moč, se morajo sklepi izvesti, ra-
-čunši od tega časa, najkesneje v enem letu; tudi glede

191

teh sklepov je postopati v treh mesecih tako, kakor se
glase.

* Področja, sedeže in število zbornic predpiše z
uredbo minister za trgovino in industrijo po predhodni
soglasnosti predsednika ministrskega sveta najkesneje
v osmih mesecih potem, ko dobi ta zakon moč. Če se
spoje na tako določenem področju zbornice različna po¬
dročja zbornic dvojnega sestava (skupne in ločene), se
z isto nredbo določi sestav tako ustanovljene zbornice,
če bi že ne bili napravljeni sklepi, ki so označeni v toč¬
kah a) in b) odstavka ( 2 ) tega paragrafa.

( 4 ) Z uredbo se predpišejo podrobnejše odredbe o
nalogah, organizaciji, razdelitvi zbornice na odseke in
odbore o poslovanju zbornice in zborničnega urada ter
drugih zborničnih organov, o izpostavah in zastopništvih
zbornice, o razsodišču, o nadzorstvu, zbiranju zborničnih
dohodkov in vzdrževanju zbornice, o razsodišču in na¬
činu njega volitve, o prestanku članstva, o razpustu
zbornice, o pravicah in dolžnostih zborničnega osebja
kakor tudi o razmerju zbornice do državnih in samo¬
upravnih oblastev. Prav tako se predpišejo z uredbo od¬
redbe o ukinitvi zbornic, o delitvi in združitvi področij
obstoječih zbornic, kakor tudi o vseh potrebnih prehod¬
nih odredbah.

§ 394.

Uredba, omenjena v § 393., sloni na teh-le načelih:

1. Pod zbornice spadajo celokupna trgovina, indu¬
strija in obrt zborničnega področja. Trgovina obsega tu¬
di denarstvo, gostilničarstvo, pomorstvo, rečno brodar-
stvo in prometne posle, indus l rija pa tudi ladjedelstvo,
rudarstvo in topilništvo. Tudi podjetja javnih samo¬
upravnih teles spadajo pod zbornice. Kateri zbornici
pripadajo posamezne stroke, odloča, če je dvomljivo, po
zaslišanju zbornice, ban, odnosno minister za trgovino
in industrijo. Če je spor, ali spada kaka vrsta dela, od¬
nosno kako podjetje pod zbornico in pod katero, odloča
minister za trgovino in industrijo.

192

2. Vsaka zbornica mora imeti svoja pravila, ki ima¬
jo podrobnejše določbe o njeni organizaciji. Po potrebi
predpiše zbornica tudi svoj poslovnik. Za svoje vzdrže¬
vanje sme zbornica nalagati svojim pripadnikom doklado
na državni davek po zakonu o odmerjanju in pobiranju
doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in
obrtnih zbornic z dne 2. julija 1930., I. štev 20.367/0.

3. Zbornice smejo osnovati po odobritvi ministra za
trgovino in industrijo razsodišče.

4. Vsaka skupna zbornica se deli na potrebno šte¬
vilo odsekov glede na število in važnost podjetij poedi-
nih gospodarskih gran. Prav tako se morajo deliti po¬
sebne trgovinske zbornice na potrebno število odsekov.

5. Volilno pravico imajo vsi imetniki obrtov in po¬
slovodje podružnic na področju zbornice. Pri rokodel¬
skih obrtih je vezana volilna pravica na osebno izpol¬
njevanje pogojev dotičnega obrta. Pri pravnih osebah
vrši volilno pravico glavni trgovinski ali tehnični poslo¬
vodja ali član uprave, ki ga določi upravni odbor. Vo¬
litve se vrše bodisi pismeno, bodisi s tajnim glasova¬
njem po združbah. V poslednjem primeru se določi za
osebe, ki ne spadajo k nobeni združbi, način glasovanja
z uredbo. V zbornicah, ki imajo odseke, se vrše volitve
po odsekih. Mandat izvoljenih zborničnih članov traja
šest let.

6. Zbornice smejo osnavljati svoje zveze po državi.

7. Zbornice so pod neposrednim nadzorstvom pri¬
stojnega bana, zbornice v Beogradu pod nadzorstvom
ministra za trgovino in industrijo. Pri vsaki zbornici
sme ban, odnosno minister postaviti komisarja, ki sme
prisostvovati vsem zborničnim sejam in ustaviti izvrši¬
tev vsake odločbe, ki nasprotuje zakonu ali pravilom.
Minister za trgovino in industrijo sme razpustiti zbor¬
nični plenum, če ta ne ustreza svojim zakonitim nalo¬
gam ali če prekorači predpisano področje.

8. Podjetja, ki spadajo po odredbah tega zakona pod
zbornico, morajo dajati zbornici na njeno zahtevo vsa
pojasnila in podatke, ki jih potrebuje.

193

9. Področje zbornice, določeno z uredbo v smislu
§ 393., se sme izpremeniti samo z zakonom.

10. Pri ločitvi ali likvidaciji skupnih zbornic se raz¬
deli imovina zbornice med zbornice naslednice po vso¬
tah, vplačanih zborničnih doklad, ki odpadejo na dotične
gospodarske grane.

11. Vse zbornice morajo imeti pokojninski sklad za
svoje uslužbence ter jim morajo vštevati ves čas, ki so
ga prebili v zbornični službi.

12. Osebje zbornic, ki prestanejo ali se ukinjajo ob
organiziranju novih, morajo nove zbornice prevzeti.

13. Kolikor obstoječi pokojninski skladi ne zado¬
ščajo za izplačevanje tekočih pokojnin, morajo prispe¬
vati vse dotične zbornice naslednice v sklad za plačeva¬
nje teh pokojnin.

ČETRTI DEL.

Prekrški, kazni, postopanje in instance.

I.  poglavje.

Prekrški in kazni.

§ 395.

j 1 ) Prekrški zoper odredbe tega zakona se kaz¬
nujejo:

1. praviloma z denarno kaznijo od 25 do 10 000, od¬
nosno v primeru § 401. do 100.000 dinarjev;

2. z zaporom do treh mesecev;

3. z odvzemom (zaplembo) stvari ali varščine;

4. z odvzemom pravice, imeti vajence za določen
čas ali za vedno;

5. z odvzemom pravice, izvrševati obrt do enega
leta ali za vedno.

( 2 ) Poleg poedinih kazni po točkah 3. do 5. odstav¬
ka ( l ) se sme zaradi istega prekrška izreči tudi denarna
kazen ali zapor ali pa oboje.

13

194

§ 396.

Če se kaznuje storilec po kazenskem zakonu, se ne
kaznuje radi istega dejanja tudi po tem zakonu, izvzemši
kazni po § 395., točkah 4. in 5. tega zakona, ki se izre¬
čejo poleg sodnih kazni s posebno razsodbo pristojnega
občega upravnega oblastva ob pogojih §§ 400. in 402.
tega zakona.

§ 397.

Prekrški zoper odredbe tega zakona, kakor tudi
prekrški zoper odredbe uredb, pravilnikov in naredb,
ki se izdajo na osnovi tega zakona in ki so v zakonu,
uredbah in pravilnikih posebej navedeni, se kaznujejo
z globo od 25 do 1500 dinarjev, kolikor ni s tem zako¬
nom, z uredbami in pravilniki izrečno določena in do¬
puščena strožja kazen.

§ 398.

Z globo od 50 do 6000 dinarjev se kaznuje:

1. kdor izvršuje obrt brez pooblastitve ali dovolitve
ali prekorači obseg dela, ki je določen z zakonom;

2. kdor nadaljuje izvrševanje obrta, če mu je to
prepovedano;

3. kdor ravna zoper odredbe zakona o postavljanju
poslovodje, če ni z zakonom določena milejša kazen
(§§ 17., 18., 63. in 139.);

4. kdor ravna zoper odredbo odstavka ( 4 ) § 73.;

5. kdor ravna zoper odredbo odstavkov ( 4 ) in ( 5 ) §88.;

6. kdor prične obratovati v delavnicah ali napra¬
vah po § 106. brez predhodne odobritve za uporabo;

7. imetniki obrtov, ki prijavijo, da se izognejo pred¬
pisom o dokazu strokovne izobrazbe, tvorniški obrt, do-
čim dejanski izvršujejo rokodelskega;

8. kdor se ne drži odredbe § 127.;

9. imetniki obrtov, ki ravnajo zoper odredbe §§ 48.,
128. in 129.;

10. imetniki obrtov, navedeni v §§ 171. in 173., ki
ustavijo obratovanje brez prijave ali pred določenim
rokom;

195

11. kdor ravna zoper odredbe tega zakona o spreje¬
manju in ravnanju .z učenci (vajenci).

§ 399.

( 1 ) Z globo od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje:

1. kdor dopušča, da se zlorablja njegova pravica, iz¬
vrševati obrt, za prikrivanje neupravičenega izvrševanja
obrta, kakor tudi oseba, ki vrši tako zlorabo, ali kdor
postavi ali prevzame poslovodstvo in te dolžnosti dejan¬
ski ne vrši;

2. zadruge po odstavku ( 3 ) § 1., če obratujejo zoper
odredbo § 1.;

3. potrošnike zadruge, ki izvršujejo zoper odredbo
odstavka ( 2 ) § 9. rokodelska dela za nečlane;

4.. imetniki gradbenih obrtov po §§ 41., 42., 43., 44.
in 45., ki se pregreše zoper odredbe teh paragrafov;

5. imetniki elektrotehničnih obrtov po §§ 56. in 57.,
ki se pregreše zoper odredbe teh paragrafov;

6. podjetja, ki se pregreše zoper odredbe § 58.;

7. kdor prične obratovati v nasprotju z odredbo od¬
stavka ( 2 ) § 64.;

8. kdor ravna zoper odredbo § 68. glede prodaje
vrednostnih papirjev na obroke;

9. kdor ravna pri izvrševanju obrta za dajanje po¬
sojil na ročno zastavo zoper odredbe §§ 70. in 71.;

10. kdor ravna pri voditvi kinematografskega obrta
zoper odredbo § 80.;

11. kdor prevaža potnike in blago z motornimi vo¬
zili zoper odredbe §§ 81. in 82.;

12. kdor daje svoj obrt v zakup zoper odredbo
§ 135.;

13. kdor ravna zoper odredbe §§ 143. in 144. o na¬
biranju naročil;

14. kdor ravna zoper odredbo § 150.;

15. kdor razprodaja zoper odredbe § 166. ali ravna
zoper § 168.;

16. kdor označi zoper odredbo § 275. v izpričevalu
pomožnega osebja z besedami ali znaki, kar bi oteževalo
osebju sprejem v drugo službeno razmerje, ali če se

13*

196

službodavec brani izdati izpričevala ali če namerno izda
neresnično izpričevalo;

17. kdor ravna zoper odredbo §' 279. in ne prijavi
prestanka ali razveze pogodbe ali kdor ravna zoper od¬
redbo odstavka (*) § 280. in odstavka ( 2 ) § 811.;

18. službodavec, ki ravna zoper odredbo § 283.

( 2 ) V primeru točk 13. in 14. odstavka (*), se sme
izreči poleg denarne kazni tudi zaplemba blaga, odnos¬
no vzorcev in prepovedati imetniku obrta, odnosno trgo¬
vinskemu potniku nabiranje naročil za leto dni.

( 3 ) V primerih točk 8., 9., 10., 11., 13. in 15. odstav¬
ka (*) se sme izreči poleg denarne kazni, odnosno kazni
po odstavku ( 2 ) tudi zaporna kazen do treh mesecev.

§ 400.

(*) Pravica do izvrševanja obrta se sme odvzeti do
enega leta ali za vedno s kazensko razsodbo:

1. imetnikom obrta, ki so bili v poslednjih petih
letih trikrat ali večkrat kaznovani po §§ 398. in 399.
radi prekrška zoper predpise o izvrševanju obrtov;

2. imetnikom obrta, ki so bili obsojeni s sodno raz¬
sodbo na izgubo častnih pravic zaradi zločinstva ali pre¬
stopka iz koristoljubja ali zoper javno moralo (§ 12.) in
če se je opravičeno bati, da bodo ob nadaljevanju obrta
ponovno storili omenjeno prepovedano dejanje;

3. imetnikm obrta, ki izvršujejo obrt po § 60., od¬
stavku (*), ali obrt po § 176. in postanejo nezanesljivi
radi prekršitve tega zakona, uredb, pravilnikov in na-
redb, izdanih na osnovi tega zakona, in ki so bili v po¬
slednjih petih letih trikrat ali večkrat kaznovani in se
tudi po opominu ne drže pogojev dovolitve.

( 2 ) Pravica do izvrševanja obrta se odvzame za
leto dni ali za vedno s kazensko razsodbo:

1. imetnikom obrta, ki izvršujejo obrt samo, da
omogočijo osebi, ki ji je bila odvzeta pravica do izvrše¬
vanja obrta s kazensko razsodbo ali rešitvijo sodišča, na¬
daljnje izvrševanje obrta, in ki se kaznujejo zaradi iste¬
ga prekrška, radi katerega se je odvzela tej osebi pra-
vi.cn;. j

197

2. imetnikom obrta, ki prijavijo razprodajo brez
predhodne odobritve;

3. imetnikom obrta, ki so že drugič dali v zakup
svojo pravico, izvrševati obrt.

( 3 ) Če se je izrekla začasna izguba pravice do obrto-
vanja več kot dvakrat, more nova kazen imeti za posle¬
dico izgubo pravice do izvrševanja obrta za vedno.

(’) Če se je s sodno razsodbo izrekla prepoved iz¬
vrševanja obrta (poklica ali obrta po tretjem odstavku
§ 58. k. z.) za vselej ali če se je po tem zakonu izrekel
odvzem pravice, izvrševati obrt, za vedno, se sme pra¬
vica, izvrševati obrt, ponovno izdati, in sicer v primerih
sodne razsodbe ob pogojih § 90., odstavka 2., k. z. (reha¬
bilitacija), v primerih razsodbe, izdane na osnovi tega
zakona pa, če se je dotična oseba pet let dobro vedla.

( D ) Razsodba, s katero se je odvzela pravica do iz¬
vrševanja obrta, velja za področje vse kraljevine. V vseh
primerih odvzema pravice obrtovanja mora oblastvo, ki
je izdalo razsodbo, obvestiti o odvzemu pravice do obrta
vse zbornice, ki morajo o tem voditi poseben spisek. V
ta spisek se vpišejo osebe, ki se jim je odvzela pravica
do obrtovanja. Prav tako se o tem obvesti pristojna
združba.

§ 401.

Z 'globo do 100.000 dinarjev in s kaznijo zapora do
treh mesecev se kaznujejo imetniki obrta, ki ravnajo
zlonamerno zoper odredbe §§ 196. in 203.

§ 402.

Pravica, imeti učence (vajence) se odvzame za eno
leto ali za vedno:

1. imetnikom obrta, ki so v poslednjih petih letih
kaznovani trikrat ali večkrat radi prekrška predpisov,
kako je sprejemati in imeti učence (vajence), ali ki se
pregreše zoper odredbo § 289.;

2. imetnikom obrta, ki se pregreše najmanj trikrat
zoper predpise, kako je imeti pomožno osebje, mlajše
od 18 let;

198

0. imetnikom obrta, ki so z učenci (vajenci) sirovo
ravnali in ki so se v petih letih trikrat ali večkrat hudo
pregrešili zoper zakonite dolžnosti nap ram svojim učen¬
cem (vajencem).

§ 403.

Prekrški zoper uredbe, ki se izdajo na osnovi:

1. odstavkov ( l )  in ( 3 ) § 49., se kaznujejo s kaznimi
po § 398.;

2. odstavka (*) § 59., se kaznujejo s kaznimi po
§ 398.;

3. § 62., se kaznujejo s kaznimi po §§ 397. do 399.;

4. § 66., se kaznujejo s kaznimi po § 398.;

5. § 71., se kaznujejo s kaznimi po § 399.;

6. § 77., se kaznujejo s kaznimi po § 399.;

7. § 83., se kaznujejo s kaznimi po §§ 397. do 399.;

8. §§ 92. do 94., se kaznujejo s kaznimi po §§ 397.
do 399.;

9. § 126., se kaznujejo s kaznimi po §§ 397. do 399 :

10. § 151., se kaznujejo s kaznimi po § 399.;

11. § 152., se kaznujejo s kaznimi po § 398.;

12. § 231., se kaznujejo s kaznimi po § 398.;

13. odstavka ( 8 ) § 407., se kaznujejo s kaznimi po.
§ 399.;

14. odstavka ( 4 ) § 413., se kaznujejo s kaznimi po-
§ 399.

§ 404.

Glede prekrškov, za katere po § 18. tega zakona:
odgovarja poslovodja, se sme vedno izreči odstranitev
poslovodje od voditve obrta.

§ 405.

( 4 ) Radi prekrška se morajo praviloma izrekati de¬
narne kazni. Ob hujši odgovornosti ali če so bile denar¬
ne kazni že večkrat izrečene, se sme storilec kaznovati
tudi s kaznijo zapora do meseca dni.

( 2 ) Če storilec radi slabih imovinskih razmer de¬
narne kazni ne more plačati, se mora le-ta izpremeniti
v zapor, ki ne sme biti daljši od 30 dni, računajoč 50 di¬
narjev za en dan.

199

( 3 ) Vse denarne kazni izterja obče upravno oblastvo
prve stopnje z izvršbo.

§ 406.

( x ) Vse denarne kazni, ki se izrečejo za prekrške,
storjene po tem zakonu, se stekajo v korist sklada za
podpiranje strokovnih šol tiste banovine, v kateri se je
prekršek izvršil. Ta sklad se osnuje za področje vsake
banovine, kakor tudi za področje uprave mesta Beo¬
grada.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo predpiše pra¬
vilnik o poslovanju in upravljanju denarja tega sklada.

§ 407.

t 1 ) Pravica do preganjanja prekrškov po tem zako¬
nu zastara čez šest mesecev. Zastaranje pravice do pre¬
ganjanja začne z dnem, ko je kaznivo dejanje storjeno,
odnosno ko se je kaznivo dejanje nehalo.

( 2 ) Zastaranje se prekine z vsakim činom (poziv
pred oblastvo, privod, dovod, zaslišanje, poizvedbe, pre¬
iskava, kazenska odredba in sl.), ki ga je pristojno ob¬
lastvo ukrenilo zbog storjenega kaznivega dejanja zoper
storilca zaradi pregona. Z vsako prekinitvijo se začne
zastaranje iznova.

( 3 ) Pravica do izvršitve kazni zastara čez eno leto.

II. poglavje.

Postopanje.

Prvi oddelek.

Upravno postopanje.

§ 408.

Za upravno postopanje se uporabljajo poleg odredb,
ki jih določa ta zakon, tudi odredbe zakona o občem
upravnem postopku z dne 9. novembra 1930.

200

§ 409.

(*) Če je v zakonu odrejeno, da se mora pred izdajo
uredb, pravilnikov, naredb ali rešitev zaslišati poedino
oblastvo, korporacija, ustanova ali prizadeta stranka,
odredi pristojno oblastvo v ta namen ustrezni rok, v ka¬
terem se mora dati odgovor, odnosno mnenje. Rok ne
sme biti krajši od 15 dni. Če mnenje, odnosno odgovor
ne prispe v določenem roku, sme oblastvo izdati uredbo,
pravilnik, naredbo ali rešitev.

( 2 ) Če je v zakonu odrejeno, da se sme izdati reši¬
tev stranki šele potem, ko se je zaslišala zbornica ali
združba, je moči izdati tako rešitev tudi, če stranka sa¬
ma neposredno predloži pismeno mnenje omenjenih
ustanov.

Drugi oddelek.-

Kazensko postopanje.

§ 410.

Kazensko postopanje glede prekrškov spada v pri¬
stojnost občili upravnih oblastev prve stopnje, kolikor
zakon sam ne odreja drugače.

§ 411.

Zoper prvostopne razsodbe, odločbe ali rešitve gle¬
de prekrškov po tem zakonu ima stranka pravico pri¬
tožbe samo na eno neposredno višje oblastvo. To velja
tudi, če izda prvostopno razsodbo, odločbo ali rešitev
ban.

§ 412.

j 1 ) Pritožbe zoper kazenske razsodbe, odločbe ali
rešitve glede prekrškov se morajo vložiti v 15 dneh po
ustni priobčitvi ali po vročitvi pismene razsodbe. Če se
stranki na njeno zahtevo poprej ustno priobčena raz¬
sodba vroči pismeno, začne teči pritožbeni rok z dnem
vročitve pismene razsodbe.

201

( 2 )  Pritožbe zoper vse druge rešitve v kazenskem
postopanju se morajo vložiti v 15 dneh po vročitvi.

( 8 ) Dan priobčitve ali vročitve se ne šteje v te roke.

( 4 ) Pritožba se mora predati pri tistem oblastvu ali
ustanovi, ki je izdalo odločbo, rešitev ali razsodbo.

§ 413.

j 1 ) Pritožba se sme vlagati ustno, pismeno ali brzo¬
javno.

( 2 ) Dan, ko se preda pritožba pošti, se mora sma¬
trati kot dan, ko je pritožba vložena.

( 3 ) Če je poslednji dan roka nedelja ali praznik,
preteče rok z naslednjim delovnim dnem.

( 4 ) Ali je pritožba dopustna in ali je vložena pravo¬
časno, mora odločiti oblastvo, ki je pristojno za reševa¬
nje pritožbe.

§ 414.

(*) Vsaka kazenska razsodba, odločba ali rešitev
mora imeti pouk, ali je dopustna zoper njo pritožba, v
katerem roku in na katero oblastvo je pritožbo predati.

( 2 ) Če razsodba, odločba ali rešitev nimajo tega
pouka, ima stranka pravico, da se zoper to posebej pri¬
toži.

( 3 ) Če imajo razsodba, odločba ali rešitev nepravi¬
len pouk in če vloži stranka zaradi tega pritožbo po ro¬
ku, določenem v zakonu, ali je ne vloži pri oblastvu, pri
katerem bi jo morala po zakonu vložiti, temveč pri dru¬
gem, razveljavi ban razsodbo, odločbo ali rešitev, in od¬
redi, naj se izda nanovo s pravilnim poukom.

( 4 ) Pritožbeno oblastvo mora preizkusiti izpodbija¬
no odločbo ne samo z materialnopravne, temveč tudi s
formalnopravne strani. Če ugotovi nedostatke pri izved¬
bi postopka, razveljavi razsodbo, odločbo ali rešitev, in
odredi, naj se izda nova, potem ko se je odpravil ugo¬
tovljeni nedostatek.

§ 415.

Pravočasno vložene pritožbe zoper kazenske raz¬
sodbe, odločbe ali rešitve imajo vselej odložilno moč.

202

§ 416 .

( J ) Vsaka kazenska razsodba, odločba ali rešitev ob-
lastva mora biti obrazložena.

( 2 ) Če spozna višje oblastvo, da odločba nižjega ob-
lastva ni osnovana na zakonu, mora postopati tudi brez
pravočasne pritožbe po uradni dolžnosti.

§ 417 .

(*) Pravnoveljavno izrečene kazni se smejo omiliti,
če se potem, ko je postala razsodba pravnomočna, poja¬
vijo olajševalne okolnosti, ki jih ni bilo, ko se je razsod¬
ba izrekla, ali se zanje v tem času ni vedelo, in če bi bile te
olajševalne okolnosti očividno povzročile milejšo kazen.

( 2 ) Pristojno obče upravno oblastvo, ki je izreklo
kazen v prvi stopnji, predloži uradoma ali na prošnjo,
čim se prepriča, da obstoje lake okolnosti, pristojnemu
višjemu upravnemu oblastvu predlog za omiljenje kazni.
Pristojno obče upravno oblastvo, ki je kazen izreklo,
odda svoje mnenje. Če smatra višje oblastvo, da pred¬
log ni upravičen, ga zavrne. Zoper tako odločbo, s ka¬
tero se predlog zavrne, ni pravnega sredstva, niti tožbe
na upravno sodišče, niti na državni svet. O predlogu ob¬
čega upravnega oblastva nižje stopnje odloča vselej mi¬
nister za trgovino in industrijo. Prav tako odloča mini¬
ster za trgovino in industrijo, če je kazen sam izrekel.
Zoper odločbo ministra za trgovino in industrijo ni tož¬
be na državni svet.

C' 1 ) Predlog za omiljenje kazni ne zadrži izvršitve
kazni, razen če odredi obče upravno oblastvo prve stop¬
nje, da se izvršitev odloži, ker je priporočilo omiljenje.

( 4 ) Milostnim potem sme samo kralj prisojeno ka¬
zen omiliti, znižati ali jo spregledati.

III. poglavje.

Instance in nadzorstvo.

§ 418 .

(*) Za izvrševanje upravnih poslov po tem zakonu so>
pristojni:

203

1. obča upravna oblastva prve stopnje;

2. ban in

3. minister za trgovino in industrijo.

( 2 ) V pristojnost občega upravnega oblastva prve
stopnje spadajo vsi posli po tem zakonu, ki niso pri¬
držani pristojnosti bana ali ministra za trgovino in in¬
dustrijo. Obče upravno oblastvo prve stopnje nadzira v
svojem področju delo obrtov po predpisih tega zakona.

( 3 ) Ban je pristojen za vse posle, ki mu jih ta zakon
izrečno nalaga. Ban je na področju banovine nadzorstve¬
no oblastvo. Sredstva za to nadzorstvo je postavljati v
proračun. Vse posle, ki .so po zakonu poverjeni banu,
vrše pri banskih upravah oddelki, odnosno odseki za
trgovino, obrt in industrijo, in sicer, če so prizadeti
interesi drugih oddelkov, po njih zaslišanju.

( 4 ) V pristojnost ministra za trgovino in industrijo
spadajo vsi posli, katere imu nalaga zakon; minister
vodi vrhovno nadzorstvo glede vseh stvari, ki so urejene
s tem zakonom.

§ 419.

(*) Posle, ki jih opravlja po tem zakonu obče uprav¬
no oblastvo prve stopnje, opravlja na področju občine
mesta Beograda v prvi stopnji komisar ministra za trgo¬
vino in industrijo, ki se postavi v ta namen. Komisar
ima potrebno pomožno osebje. Podrobnejše odredbe o
področju in položaju komisarja in pomožnega osebja
predpiše minister za trgovino in industrijo z uredbo.

( 2 ) Vse posle, ki spadajo na osnovi tega zakona v
področje bana, opravlja za območje uprave mesta Beo-
grada minister za trgovino in industrijo. Minister za
trgovino in industrijo se pooblašča, da sme prenesti z
uredbo tudi te posle v pristojnost komisarja, navedenega
v odstavku ( 1 ).

( 3 ) Kadar se v zakonu omenja banovina, se nana¬
šajo. dotione odredbe glede Beograda, Zemuna in Pan
čeva na upravno področje uprave mesta Beograda.

204

PETI DEL.

Prehodne in končne odredbe.

I.  poglavje.

Prehodne odredbe.

§ 420.

Na področju, kjer velja dosedanji zakon o radnjama
z dne 29. junija 1910., prestanejo veljati z dnem, ko stopi
ta zakon v moč:

1. zakon o seoskim dučanima z dne 25. oktobra 1870.
z izpremembami in dopolnitvami z dne 20. februarja
1891.;

2. zakon o knjižarskoj radnji z dne 14. julija 1878.,
kolikor nasprotuje odredbam tega zakona;

3. zakon o opštinskoj merini z dne 31. januarja 1896.;

4. zakon o panadjurima i vašarnim danima z dne
1. aprila 1902. z izpremembami in dopolnitvami z dne
18. februarja 1904. in z dne 30. maja 1911.;

5. zakon o radnjama z dne 29. junija 1910., izvzemši
odredbe člena 138.;

6. odredba čl. 12. zakona o banjama, mineralnim in
toplim vodama z dne 17. junija 1914.;

7. zakon o dimničarskom zanatu z dne 22. avgusta
1931., III. br. 24.609;

8. uredba o kasapnicama z dne 8. aprila 1839., koli¬
kor se nanaša na dajanje mesnic v zakup;

9. pravila z dne 14. avgusta 1904., K. S. br. 7231.. po
katerih se odpirajo in imajo drogerij,ski obrati;

10. odredbe prvega in tretjega odstavka člena 7. pra¬
vilnika o banjama, mineralnim in toplim vodama z dne

14. junija 1920.;

11. rešenje ministra za trgovino in industrijo z dne

15. maja 1928., V. br. 2.509, s katerim se v izpremembi
člena 12. zakona o radnjama določajo esnafski in nees-
nafski zanati;

205

12.  pravilnik o drogerijama i radnjama sa material¬
nem robom z dne 11. junija 1928., Z. br. 28.305.

§ 421.

Na- področju, kjer velja dosedanji zak. čl. XVII: 1884,
obrtni zakon, prestanejo veljati z dnem, ko stopi ta zakon
v moč:

1: zak. čl. XXXIV: 1880, o paromlinovima;

2. zak. čl. XVII: 1884, obrtni zakon;

3. zak. čl. XVIII: 1887 glede preinake poslednje ali¬
neje § 50. zak. čl. XVII: 1884;

4. zak. čl. XIII: 1891 o nedeljnom odmoru;

5. zak. čl. XXV: 1900 o preinačenju odredaba § 50.
zali. 61. XVII: 1884, ki se nanaša na nabiranje naročil;

6. zak. čl. III: 1907 o promicanju domaoeg obrta, iz¬
vzem ši § 8;

7. zak. čl. XXXVI: 1913 o otvaranju i zatvaranju rad-

nja;

8. naredba namesništva z dne 1. novembra 1855.,
br. 16.985 o prenosen ju sajmova;

9. naredba namesništva z dne 1. novembra 1855., br.
18.896 glede podeljivanja dozvola za godišnje i nedelj-
ne sajmove;

10. naredba zemaljske vlade z dne 6. januarja 1873.,
br. 18.899 glede podeljivanja dozvola za godišnje i ne-
deljne sajmove;

11. naredba ministarstva unutrašnjih dela br.
45.603/1888 in naredjenje ministarstva trgovine br.
38.025/1898, ki odreja, da spadajo mlini, ki obratujejo stal-'
no is parno silo, k industriji;

12. naredba zemaljske vlade z dne 22. januarja 1889.,
br. 19.926/87 o privatnim agentima;

13. naredba ministra trgovine br. 45.899/1892 z dne
16. avgusta 1892. o odobravanju nedeljnih, godišnjih i
naknadnih sajmova;

14. naredba ministra unutrašnjih dela br. 111.005/1894
o potrebi dozvole za trgovinu robom otrovne sadržine;

206

15. uredba ministra trgovine br. 28.559/1903 z dne 13.
junija 1903. odnosno nedeljnog odmora u obrtnim pred-
uzečima;

16. ■ naredba zemaljske vlade z dne 2. avgusta 1910.,
br. 38.885 -o uredjenju i teranju drogerijskog obrta;

17. rešenje ministra trgovine i industrije z dne 19. av¬
gusta 1920., br. 12.412/III o podizanju kinematografa i
filmovnih radionica;

18. rešenje ministarstva trgovine i industrije z dne 11.
oktobra 1928., V. br. 6317, kojim se odredjuju -novi zanati.

§ 422.

Na področju, kjer velja dosedanji obrtni red z dne
20. decembra 1859., št. 227. drž. zak., prestanejo veljati
z dnem, ko stopi ta zakon v moč:

1. cesarski patent z dne 20. decembra 1859., drž. zak.
.št. 229., s katerim se predpisuje obrtni red;

2. zakon z dne 19. julija 1866., drž. zak. št. 805., o
ustanavljanju javnih zavodov za tehtanje;

3. zakon z dne 23. junija 1881., drž. zak., št. 62., o
točenju opojnih pijač;

4. zakon z dne 15. marca 1883., drž. zak. št. 39., s ka¬
terim se dopolnjuje in izpreminja obrtni red;

5. zakon z dne 8. marca 1885., drž. zak. št. 22., o
izpremembi in popolnitvi obrtnega reda;

6. zakon z dne 16. januarja 1895., drž. zak. št. 21., o
nedeljskem in prazničnem počitku v obrtnih podjetjih;

7. zakon z dne 4. julija 1896., drž. zak. št. 205., o
ureditvi nekaterih trgovinskih obrtov na drobno;

8. zakon z dne 23. februarja 1897., drž. zak. št. 63.,
o izpremembi in popolnitvi obrtnega reda;

9. zakon z dne 15. februarja 1902., drž. zak. št. 49., o
o izpremembi in popolnitvi obrtnega reda;

10. zakon z dne 22. julija 1902., drž. zak. št. 155., o
popolnitvi obrtnega reda glede delavcev, zaposlenih v
-stavbnih podjetjih;

207

11. zakon z dno 18. julija 1905., drž. zak. št. 125., o
izpremembah in dopolnitvah zakona o nedeljskem po¬
čitku;

12. zakon z dne 5. februarja 1907., drž. zak. št. 26., o
izpremembi in popolnitvi obrtnega reda;

13. zakon o službeni pogodbi trgovinskih pomočnikov
in drugih službojemnikov v slični službi (zakon o trgo¬
vinskih pomočnikih) z dne 16. januarja 1910., drž. zak.
.št. 20.;

14. zakon z dne 14. februarja 1910., drž. zak. št. 19.,
o zapiranju v obratih;

15. zakon z dne 21. aprila 1913., drž. zak. št. 74., o
izpremembi § 74. obrtnega reda;

16. zakon z dne 3. decembra 1917., drž. zak., št. 475.,
o izpremembah in dopolnitvah §§ 94. in 121. obrtnega
reda;

17. dvomi dekret z dne 16. aprila 1833., št. 8782, o
javnih agentih;

18. naredba državnega ministrstva z dne 28. februarja

1863., št. 2306, o posredovanju privatnih poslov;

19. ukaz ministra notranjih reči z dne 27. avgusta

1873., drž. zak. št. 140., o preskušnji za podkovalstvo, ako
.se ni poslušal kurz o podkovalstvu;

20. ukaz ministrov za trgovino in notranje reči z dne

21. junija 1874., drž. zak. št. 100., o koncesijoniranju pod-
kovalskega obrta;

21. ukaz o trgovanju s strupi z dne 21. aprila 1876.,
drž. zak. št. 60.;

22. ukazi ministrstev za notranje reči in trgovino z
dne 17. septembra 1883., drž. zak. št. 152., z dne 17. ju¬
nija 1886., drž. zak. št. 97., in z dne 8. decembra 1895.,
drž. zak. št. 188., s katerimi se postavljajo meje pravicam
lekarn in prodajalnic materialnega blaga;

23. ukaz z dne 23. junija 1892., drž. zak. št. 98, o av¬
tomatičnih tehtnicah in aparatih;

24. ces. ukaz z dne 10. januarja 1915., drž. zak. št. 8.,
o uporabljanju zakona o trgovinskih pomočnikih na ose¬
be, nameščene pri arhitektih;

208

25. razglas trgovinskega ministra v sporazumu z mi¬
nistrom za notranje, stvari o besedilu obrtnega reda z dne
16. avgusta 1007., drž. zak. št. 199.;

26. naredba ministra z_a trgovino in industrijo z dne

1.  julija 1925., III. št. 6808 o zelenjadarstvu.

§ 423.

Na področju, kjer j© v veljavi dosedanja naredba o
vršenju obrta z dne 3. februarja 1909., br. 217.222/1 iz
leta 1808., prestanejo veljati z dnem, ko stopi ta zakon v
moč:

1. naredba o torbarenju z dne 20. junija 1880: za
Bosno in Hercegovino;

2. naredba zemaljske vlade z dne 3. februarja 1909.,
br. 217.222/1 iz leta 1908. o vršenju obrta;

3. naredba zemaljske vlade o uredjenju odnošaja iz-
medju poslodavaca 1 rudnika u obrtnim preduzečima z
dne 5. oktobra 1909., br. 171.156/IV;

4. naredba zemaljske vlade o zatvaranju dučana i
trgovačkih obrta na području gradske opštine. sarajevske
z dne 11. junija 1910., br. 101.834;

5. naredba zemaljske vlade z dne 8. oktobra 1910.,
br. 112.930/IV o obrtu inkasiranja tražbina i dugova;

6. naredba zemaljske vlade z dne 29. oktobra 1910.,
br. 187.549/10 o dozvolama za vašarsku trgovinu i za
obrte, ko ji se vrše putujuči;

7. naredba zemaljske vlade z dne 28. februarja 1911.,
br. 37.468, o preduzečima za organizovano obuvanje i za-
tvaranje dučana;

8. naredba zemaljske vlade z dne 2. novembra 1911.
o obrtu popravljanja oružja;

9. naredba zemaljske vlade za Bosnu i Hercegovinu
z dne 10. februarja 1920., br. 3326/e o uredjenju odnosa
izmedju poslodavaca i pomočnih radnika u preduzečima,
radnjama, podhvatima i pogonima obrtničkoga, tvornič-
kog, trgovačkog i prometnog značaja;

10.  naredba zemaljske vlade z dne 26. maja 1920., br.
85.719/T. I., ,s kojim su bankarski i menjački obrt pro¬
glašeni koncesioniranim;

209

11. naredba zemaljske vlade z dne 13. aprila 1921., br.
52.195/T. I., kojom su zanatski -obrti proglašeni koncesio-
niranim;

12. rešenje ministra trgovine i industrije V. br. 3337
z dne 26. marta 1925., kojim je za Bosnu i Hercegovinu
voskarsko-liciderski obrt proglašen koncesioniranim;

13. rešenje ministra trgovine i industrije V. br. 6832/27
od 22. julija 1927., kojom su obrt levanja i savijanja ko¬
vina, pravljenje ženskih Šeška i dir. proglašeni koncesio-
niranim.

§ 424.

Na področju, kjer veljata zaik. čl. XVII: 1844 in obrtni
red z dne 20. decembra 1859., št. 227. drž. zak., prestane
veljati z dnem, ko stopi ta zakon v moč, cesarski patent
o krošnjarjenju z dne 4. septembra 1852.

§ 425.

Na področju vse kraljevine prestanejo veljati z dnem,
ko stopi ta zakon v moč:

1. odredbe § 13. in prvega odstavka § 14. zakona o
zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922.;

2. odredbe členov 12. in 13. zakona o obrtnih šolah
z dne 20. marca 1922.;

3. zakon o prevozu z brodi in drugimi plovnimi ob¬
jekti z dne 30. marca 1922., kolikor se nanaša na prevoz
z brodi in drugimi plovnimi objekti na neplovnih rekah,
prekopih in jezerih;

4. odredbe člena 266. finančnega zakona za leto
1927./1928.;

5. pripombi 1. in 2. k tar. št. 60, in pripomba 8. k
tar. št. 61. taksne tarife zakona o taksah, kolikor se na¬
našajo na pristojnost ministra za notranje posle, kakor
tudi pripombi 3. in 4. k tar. št. 61 taksne tarife omenje¬
nega zakona;

6. odredbe členov 17., 18. in 19. zakona o odvra¬
čanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. ju¬
lija 1928., kolikor se nanašajo na pristojnost, odredbe
šestega odstavka člena 26., odredbe prvega, drugega,

14

210

tretjega in šestega odstavka člena 28., kakor tudi člena
29. omenjenega zakona;

7. zakon o razprodajah z dne 25. julija 1929.;

8. odredbe členov 87. in 88. zakona, s katerim se po¬
daljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov j
z dne 31. julija 1929.;

9. zakon o podjetjih za redni in občasni prevoz pot¬
nikov in blaga z motornimi vozili z dne 12. decembra
1930., izvzemši § 8.

§ 426.

( 1 ) Ko stopi ta zakon v moč, prestanejo veljati tudi
vse uredbe, naredbe, pravilniki, pravila in razpisi, iz¬
dani na osnovi zakonov in naredb, omenjenih v §§ 400.
do 405., kolikor s tem zakonom niso izrečno obdržani v
veljavi.

( 2 ) Isto tako se razveljavljajo, ko stopi ta zakon v moč,
tudi vsi drugi zakoni in na njih osnovi izdane uredbe,
naredbe, pravilniki, pravila in razpisi, ki ise nanašajo na
opravljanje obrtov in del, ali uravnavajo razmerja, koli¬
kor spadajo ta pod ta zakon in s tem zakonom niso iz¬
rečno obdržani v veljavi.

( 3 ) Ko stopi ta zakon v moč, prestanejo veljati tudi
odredbe vseh ostalih zakonov, ki nasprotujejo odredbam
tega zakona.

( 4 ) Kolikor se kak zakon, uredba, naredba, pravilnik
ali razpis sklicuje na predpise zakona o radnjama, za¬
kona ali naredb o obrtu ali na obrtni red, se morajo s
tem umeti predpisi tega zakona.

§ 427.

( 4 ) Dokler se ne izdajo uredbe, naredbe, pravilniki
in pravila, določeni s tem zakonom, veljajo za področja,
na katera se razteza njih veljavnost, subsidiarno ti-le
zakoni, uredbe, naredbe, pravila in pravilniki, kolikor
ne nasprotujejo naredbam tega zakona:

I. Na področju, kjer velja dosedanji zakon o radnja¬
ma z dne 29. junija 1910.:

211

1. pravilnik za polaganje ispita za ložače odnosno
pomočnike mašinista z dne 11. julija 1911., T. B. 7703;

2. pravila za polaganje ispita mašinista stalnih par¬
nih mašina i kotlova z dne 80. avgusta 1911., T. B.
br. 2654;

8. uredba o sudu dobrih ljudi z dne 18. marca 1912.;

4. pravila za polaganje ispita kočničara električnih
tramvaja z dne 12. maja 1912., T. br. 6837;

5. pravila o polaganju majstorskih ispita od 17. ja¬
nuarja 1929., V. br. 8085/28;

6. odredbe členov 117. do 133. zakona o radnjama.

II. Na področju, kjer velja zak. čl. XVII: 1884, obrtni

zakon:

1. zak. čl. XIV:1891 o davanju zajmova na ručni
zalog;

2. zak. čl. XXXI:1883 o obročnem poslu u pogledu
vredno snih papira, katerih prodaja ni uravnana z za¬
konom o nakupu in prodaji obveznic državnih posojd in
srečk Srbskega Rdečega križa z dne 20. aprila 1930.;

3. zak. čl. XXII: 1888 o dražbovaonicama;

4. zak. čl. IX: 1889 o prometu dobitno-zajmovnih ob¬
veznica i promesa;

5. zak. čl. XXXIV:1893 o ispravnom označivanju
količine robe, koja se prodaje u zamocima;

6. naredba zemaljske vlade z dne 20. septembra
1984., br. 46.978, u pogledu provodjenja zak. čl. XVII:
1884 (obrtnog zakona);

7. naredba ministra trgovine br. 46.188/1884 in
br. 32.396, z dne 26. junija 1913. o vršenju obrta gradje-
vinskih majstora;

8. banska naredba z dne 22. decembra 1876., br.
21.620/85, in vse naredbe, izdane v zvezi s to naredbo
o gradjevinskim obrtima;

9. naredba ministra trgovine br. 42.493/1891 o iz-
vršenju zidarskih, tesarskih i Mesarskih radova;

10. naredba zemaljske vlade z dne 10. oktobra 1902.,
br. 2762, kojom se izdaje regulativ za izdavanje vodova
od plinskih cevi i uredjenje rasvetnih naprava;

14 *

212

11. naredba zemaljske vlade z dne 16. novembra
1902., br. 40.056, o prometu proizvadjanja aoetilenskog
plina i njegova upotrebljenja za rasvetu i njenu svrhu.

III. Na področju, kjer velja dosedanji obrtni red z
dne 20. decembra 1859.:

1. postava z dne 23. marca 1885., drž. zak. št. 48, s
katero se izdajajo nekatera določila v oziru na zasta-
varski obrt, kakor tudi vse v zvezi s tem zakonom izda¬
ne naredbe;

2. zakon z dne 28. junija 1891., drž. zak. št. 89 o
obligatornem preskus ©vanju vsega ročnega strelnega
orožja;

3. zakon o uredbi dopuščenih stavbnih obrtov z dne
26. decembra 1893., drž. zak. št. 193, in vse na podlagi
tega zakona izdane naredbe;

4. zakon z dne 27. aprila 1896., arž. zak. št. 70, o
kupčijah na obroke glede vrednostnih papirjev, katerih
prodaja ni uravnana po zakonu o nakupu in prodaji
obveznic državnih posojil in srečk /Srbskega Rdečega
križa z dne 20. aprila 1930.;

5. ukaz z dne 17. iebruarja 1905., drž. zak. št. 24,
o narejanju in uporabljanju acetilena ter o prometu s
kalcijevim karbidom;

6. ukaz z dne 18. junija 1906., drž. zak. št. 176, o
narejanju, rabi in vzdrževanju naprav za razdelitev in
porabo gorljivih plinov;

7. ukaz z dne 18. septembra 1912., drž. zak. št. 191,
■ki se nanaša na ureditev kinematografskih podjetij.

IV. Na področju, kjer velja naredba o vršenju obrta
z dne 3. februarja 1909.:

1. naredba zemaljske vlade z dne 3. februarja 1909.,
hr. 182.635/08, o proizvadjanju i upotrebljavanju kalcium-
karbida i acetilena kao i o prometu tim predmotima;

2. naredba zemaljske vlade z dne 14. julija 1910.,
kr. 62.313/IV o dundjerskom obrtu.

( 2 ) Dokler se ne predpišejo uredbe, naredbe in pra¬
vilniki, označeni v tem zakonu, ostaneta v veljavi, ko¬
likor ne nasprotujeta odredbam tega zakona:

213

1. pravilnik ministrstva za notranje posle o gostil¬
nicah, kavarnah in ostalih obratih z alkoholno pijačo z
dne 15. junija 1925., št. 23.939, in vse njegove izpre-
membe in dopolnitve;

2. pravilnik ministra za socialno politiko z dne 12.
junija 1928. o privatnih borzah dela.

( 3 ) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da predpiše v sporazumu z ministrom za gradbe in mi¬
nistrom za socialno politiko in narodno zdravje enotne
predpise za vso kraljevino ustrezno odredbam, navede¬
nim pod II., točkama 10. in 11., III., točkama 5. in 6.
in IV., točko 1.

§ 428.

C 1 ) Ko stopi ta zakon v moč, ostanejo v veljavi:

1. zakon z dne 27. septembra 1896., drž. zak. št. 218,
o vpeljavi obrtnih sodišč, kakor tudi vse poznejše iz-
premembe tega zakona z veljavnostjo samo za doseda¬
nje področje;

2. zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin
in brezvestne spekulacije z dne 30. septembra 1921.;

3. odredbe § 22. zakona o zaščiti industrijske svojine
z dne 17. februarja 1922.;

4. odredba § 47. zakona o ustroju vojske in morna¬
rice z dne 6. septembra 1929.;

5. zakon z dne 21. septembra 1929. o izdelovanju,
uvažanju, izvažanju in prodajanju smodnika, raznesil in
ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja in na njega
podstavi izdani pravilnik A. T. št. 13.800;

6. zakon o kontroli zdravil biološkega izvora z dne
31. januarja 1930.;

7. zakon o nadzorstvu nad živili z dne 8. februarja
1930., kakor tudi na njegovi podstavi izdani pravilniki;

8. zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z
zdravili z dne 7. aprila 1930.;

9. zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih po¬
sojil kraljevine Jugoslavije in srečk Srbskega Rdečega
križa na obroke z dne 23. aprila 1930.;

214

10. zakon o odmerjanju in pobiranju doklad na ne¬
posredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbor¬
nic z dne 2. julija 1930., I. št. 20.367/0;

11. zakon o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930.;

12. pravilnik o opravljanju izpita avtomobilskih šo¬
ferjev z dne 8. avgusta 1912., št. 10.168, z izpremembami
in dopolnitvami z dne 5. novembra 1928., V. št. 7131;

13. pravilnik za carinske posrednike z dne 14. maja
1925., št. 22.562;

14. uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in
obrtnih obratovalnic itd. z dne 16. aprila 1929., Z. R.
št. 4201/IV, in vsi na njeni podstavi za poedine banovine
izdani predpisi;

15. pravilnik ministra za trgovino in industrijo in
ministra za poljedelstvo o trgovini s suhimi slivami in
slivovo čežano (pekmezom) z dne 3. junija 1931., li¬
st. 18.501/S;

16. pravilnik ministra za trgovino in industrijo in
ministra za poljedelstvo o kontroli presnega sadja, na¬
menjenega za izvoz, z dne 3. junija 1931., II. št. 18.501/S;

17. pravilnik o zdravilih in zdravilnih specialitetah
z dne 5. junija 1930., S'št. 12.620;

18. pravilnik o prometu in kontroli narkotičnih drog
in strupov, z dne 10. maja 1930., S št. 10.750;

19. pravilnik o dajanju dovoljenj za proizvajanje bio¬
loških proizvodov z dne 4. junija 1930., S št. 7417/30.

( 2 ) Pravilniki, omenjeni v odstavku j 1 ), se smejo v
mejah pooblastitve po zakonih, na podstavi katerih so
izdani, izpreminjati, dopolnjevati in ukinjati.

( 3 ) Če ta zakon ne odreja drugače, veljajo za izvrše¬
vanje obrtov, omenjenih v § 23., odstavku ( 1 ), točkah 7.
in 66., kakor tudi obrtov iz § 60., odstavka (*), točke 1.,
obstoječi posebni predpisi; kjer se pa sklicujejo ti pred¬
pisi na obče predpise in kolikor se sklicujejo nanje, se
uporabljajo odredbe tega zakona; prav to velja tudi glede
nadzorstva nad izvrševanjem omenjenih obrtov.

( 4 ) Z odredbami tega zakona se ne razveljavljajo
one odredbe zakona o državni trošarini, ki se nanašajo
na proizvajanje in promet kakor tudi na razmerje med

215

kmetijskimi in industrijskimi tvomicami špirita in usta¬
navljanje tvornic za stisnjene droži.

( 5 ) Kolikor obseza ta zakon odredbe o razlastitvi, se
opravlja razlastitveno postopanje po predpisih zakona
o razlastitvi, ki velja na področju, v katerem se izvaja

r razlastitev.

( 6 ) Kolikor v tem zakonu ni posebnih odredb, je
uporabljati za opravljanje kazenskega postopanja zaradi

d kaznivih dejanj po tem zakonu predpise, ki so veljali, ko
stopi ta zakon v moč. Če ta zakon ali omenjeni posebni
predpisi ne zadoščajo, se ustrezno uporabljajo za kazen¬
sko postopanje odredbe zakona o občem upravnem po¬
stopku z dne 9. novembra 1930.

( 7 ) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da za prodajanje vrednostnih papirjev na obroke, ki ne
spadajo pod zakon o nakupu in prodaji državnih posojil
in srečk Srbskega Rdečega križa z dne 20. aprila 1930.,
predpiše odredbam omenjenega zakona analogne od¬
redbe.

§ 429.

Z odredbami tega zakona se ne poseza v odredbe
mednarodnih pogodb in sporazumov, ki se nanašajo na
opravljanje obrtov v državi.

§ 430.

Glede izkaznic trgovcev, industrijcev, rokodelskh
obrtnikov in njih potnikov pri nabiranju naročil in glede
izdajanja izkaznic za te osebe velja, dokler se ne izdajo
novi predpisi, naredba ministra za trgovino in indu¬
strijo z dne 27. junija 192&, št. 1442/III.

§ 431.

Č) Vse olajšave glede izvrševanja obrtov, ki jih do¬
ločajo prejšnji specialni zakoni za vojne invalide, osta-
, nejo v veljavi.

( 2 ) Minister za trgovino in industrijo se pooblašča,
da predpiše v sporazumu z ministrom za socialno poli-

216

tiko in narodno zdravje in ministrom za vojsko in mor¬
narico z uredbo enotne odredbe o olajšavah, ki se pri¬
znavajo vojnim invalidom glede izvrševanja obrtov.

§ 432.

Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da
po potrebi vzdrži, dokler se ne izdajo uredbe, pravilniki
in pravila, določeni s tem zakonom, v veljavi poedine
predpise, ki so izdani na osnovi dosedanjega zakona o
radnjama, zakona o obrtu, obrtnega reda in naredbe o
vršenju obrta, kolikor ne nasprotujejo odredbam tega
zakona.

§ 433.

( 1 ) Odredbe tega zakona se uporabljajo tudi na ono
osebje, ki opravlja posle v podjetjih in poklicih, nave¬
denih v točkah 1., 2., 4., 5., 6., 9., 12. in 13., odstavka ( 2 ),
§ 1. tega zakona, kakor tudi na osebje, zaposleno v zavo¬
dih in ustanovah ali poklicih, omenjenih v točki 14, od¬
stavka ( 2 ), § 1. Pri podjetjih iz točke 4., odstavka ( 2 ),
§ 1. te odredbe ne veljajo za osebe, ki vrše službo na
ladjah. Istotako veljajo omenjene odredbe ustrezno za
zadruge, ki so po odstavku ( 3 ), § 1. izvzete iz tega za¬
kona, nadalje za ustrezne službojemnike (nameščence)
prisilnih združb, zvez združb in združb, ki poslujejo po
zakonu o društvih, shodih in posvetih, kakor tudi za
nameščence gospodarskih in stanovskih zbornic.

( 2 ) Minister za socialno politiko in narodno zdravje
se pooblašča, da v sporazumu z ministrom pravde označi
z uredbo, da se smejo omeijene odredbe tega zakona
uporabljati tudi na nameščence drugih poklicev, ki ne
spadajo pod ta zakon in niso urejeni po nobenem dru¬
gem zakonu. Istotako sme minister za socialno politiko
in narodno zdravje z uredbo predpisati poklice, ki ne
spadajo pod ta zakon, pri katerih pa veljajo ustrezno
odredbe tega zakona o učencih (vajencih) in za osebe,
ki kot učenci (vajenci) delajo v poklicih, ki ne spadajo
pod ta zakon.

217

< s ) Kolikor na poedinih področjih glede plačevanja
odpravnine še ne obstoji običaj, stopijo odredbe § 833.
v enem letu po razglasitvi tega zakona v veljavo.

§ 434.

(*) Dokler se ne osnujejo razsodniški odbori, se re¬
šujejo spori iz službenih razmerij med službodavci in
službojemniki po dosedanjih predpisih.

( 2 ) Istotako smejo poslovati do nadaljnje odredbe
obstoječa razsodišča, izvoljena na osnovi kolektivnih po¬
godb, ki veljajo, ko stopi ta zakon v veljavo, s pogojem,
da prilagode svoje poslovanje odredbam tega zakona.

( 3 ) V krajinah, kjer obstoje na osnovi zakona o
obrtnih sodiščih z dne 27. septembra 1896., drž. zak.
št. 218, obrtna sodišča, obdrže ta sodišča svojo pristoj¬
nost po vseh predmetih, ki spadajo po tem zakonu v
pristojnost razsodniških odborov. Dokler ta sodišča' ob¬
stoje, se na področju teh sodišč ne postavijo razsodniški
odbori.

§ 435.

Dokler ne stopi v veljavo zakon o sodnem posto¬
panju v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929., se sme
tožba za razveljavitev razsodbe razsodišča v smislu od¬
redb odstavka ( 6 ) § 352. vložiti po odredbah zakonov o
sodnem postopanju, ki veljajo na poedinih področjih.

/ § 436.

C) Oprostitve od taks, določene v členu 5., točki 4.,
zakona o taksah, se priznavajo vsem organizacijam, osno¬
vanim na podstavi tega zakona.

( 2 ) Ko stopi ta zakon v veljavo, so oproščene plačila
takse te-le vloge in listine:

1. prijave o prestanku obrta [§ 171., odstavek (*)];

2. izdajanje in overovljanje izpričeval za pomožno
osebje [§ 249., odstavek (*)];

3. sklepanje, overovljanje in odobritev učnih pogodb
(§ 359.);

218

4. izdajanje zdravniškega potrdila, s katerim se uče¬
nec oprašča. pohajanja šole [§ 270., odstavek ( 3 )];

5. izdajanje in overovi jan je poslovnih knjižic (§ 307.);

6. izdajanje dovolitve dosedanjim imetnikom obrtov,
za katere se po odstavku (‘) § 60. zahteva dovolitev, in
izdajanje pooblastitev po odredbah odstavkov j 1 ) in
( 3 ) § 454.;

7. prijava obstoječih oibrtov in njih vpis v obrtni
register [§ 456., odstavek ( 2 )].

( 3 ) Odredbe odstavka (*) § 207. tega zakona o za¬
mudnih obrestih ne veljajo za terjatve, ki so nastale do.
časa, ko stopi ta zakon v veljavo.

.'§ 437.

j 1 ) Točenje vina lastnega pridelka za potrošek v
lastnikovih prostorih ali zunaj njih smejo opravljati v
okviru dosedanjih predpisov samo vinogradniki na
osnovi posebne pooblastitve, ki jih izdajo obča upravna
oblastva prve stop-nje po zaslišanju pristojne združbe.
Ta pooblastitev se sme izdajati samo v krajinah, kjer je
tako točenje doslej bilo v navadi in po veljavnih predpi¬
sih dovoljeno. V pooblastilu se odredi tudi rok točenja.

( 2 ) Ban se pooblašča, da predpiše pogoje o izdaja¬
nju te pooblastitve. V teh pogojih se sme določiti, da se
naj izda pooblastitev samo siromašnim vinogradnikom
in za kraj, kjer se je vino pridelalo.

§ 438.

j 1 ) Rešenje ministra za trgovino in industrijo z dne
31. oktobra 1925., št. 2140, s katerim se določajo postavke
za občinsko tehtarino, ostane v veljavi najdalj eno leto,
ko stopi ta zakon v veljavo.

( 2 ) V enem letu so občine dolžne prijaviti pristoj L
nemu oblastvu, ali nameravajo tudi še nadalje imeti
javno tehtnico, in morajo v istem roku zaprositi za odo¬
britev tarife, če tega ne store, izgube občine pravico
imeti javne tehtnice in morajo za to pravico iznova za¬
prositi, ko jih nameravajo imeti.

219

§ 439.

Ko stopi ta zakon v veljavo, se smejo na področju,
kjer velja prejšnji zakon o radnjama, v občinah, ki so
oddaljene od najbližjega mesta ali trga nad 16 km, in v
občinah, ki so pridobile pravico, imeti selske prodajalne,
osnavljati vsakovrstni obrti po tem zakonu brez ome¬
jitve. V enem letu, ko stopi ta zakon v veljavo, se raz¬
širi ta odredba tudi na občine, ki so oddaljene od naj¬
bližjega mesta ali trga najmanj 12 km, po nadaljnjem
enem letu pa tudi na občine, ki so oddaljene od naj bliž¬
jega mesta ali trga najmanj 8 km. Po preteku tega roka
se med selom in mestom, glede osnavljanja ob rtov ne
bo delala nikakšna razlika.

§ 440.

(*) Trgovski in zanatski fondi, osnovani na podstavi
člena 96., in poslednjega odstavka člena 161. zakona o
radnjama, smejo obstajati še nadalje po dosedanjih pred¬
pisih. če se ustanove skladi po odredbah § 384. tega
zakona, sme minister za trgovino in industrijo po zasli¬
šanju pristojne zbornice te fonde spojiti s skladi, ki se
osnujejo po tem zakonu.

( 2 ) Vsa imovina fondov, označena v členu 161. za¬
kona o radnjama, kolikor ni uporabljena za namene,
predpisane z isto odredbo, se uporabi za podpiranje za¬
varovanja, predpisanega v § 384. tega zakona.

f 3 ) Obrtno-škol-ske zaklade, ustanovljene na osnovi
zak. čl. XVII:1884, prestanejo obstajati in se prenaša njih
imovina v sklad za podpiranje strokovnih šol dotične
banovine (§ 406.). Na področju mest Zemuna in Pančeva
se prenesejo krajevne obrtno-šolske zaklade v sklad za
podpiranje strokovnih šol na področju uprave mesta
Beograda.

§ 441.

Strokovnim šolam trgovačkih in trgovačko-zanatskih
omladina, ki so včlanjene v Savezu trgovačkih i trgo¬
vačko-zanatskih omladina v Beogradu, sme odobriti pri¬
stojni ban, da vodijo šole posebni društveni šolski od¬
bori ob njegovem nadzorstvu.

220

§ 442.

C 1 ) Obstoječe prisilne združbe, osnovane po prej¬
šnjih predpisih zakona o radnjama z dne 29. junija 1910.,
zak. čl. XVII: 1884 o obrtu in obrtnega reda z dne 20. de¬
cembra 1859. (esnali, obrtni zborovi, obrtne korporacije,
obrtne zadruge, gremiji) postanejo združbe v smislu
tega zakona neglede na pogoje, določene v §§ 356. in
357. tega zakona in so zavezane, prilagoditi svoja pravila
po odredbah tega zakona v šestih mesecih od dne, ko
stopi zakon v moč. Če tega v določenem roku ne store,
mora pristojna zbornica sama potrebne izpremembe v
njih pravilih izvršiti in pravila odobriti.

( 2 ) Če se od takih združb, v katerih so bile zasto¬
pane vse stroke, poedine stroke ločijo in po tem zakonu
iz imovine dosedanje združbe osnujejo posebne združbe,
je postopati po odredbah odstavkov ( 2 ) in ( s ) § 390.

( 3 ) Neprisilne strokovne organizacije trgovcev in
rokodelskih obrtnikov, ki so obstojale zaradi pospeševa¬
nja strokovnih in stanovskih koristi in so ustanovljene
na osnovi predpisov zakona o radnjama in zak. člena
XVII: 1884 o obrtu, se tudi smejo pretvoriti v prisilne
združbe v smislu tega zakona, če so zakonski pogoji za
to. V tem primeru morajo prilagoditi svoja pravila in
delo predpisom tega zakona v šestih mesecih, ko stopi
zakon v moe. Če tega v tem roku ne store, obstajajo na¬
dalje kot neprisilne organizacije po zakonu o društvih,
shodih in posvetih. Istotako obstajajo po omenjenem za¬
konu tudi združbe, ustanovljene na osnovi dosedanjih
zakonov o obrtih, ki nimajo pogojev za to, da bi se pre¬
tvorile v združbe v smislu tega zakona. Take združbe
so dolžne svoja pravila omenjenemu zakonu o društvih,
shodih in posvetih prilagoditi in jih prijaviti pristojnemu
občemu upravnemu ali policijskemu oblastvu. Če tega v
šestih mesecih, ko stopi ta zakon v moč, ne store, pre¬
stanejo biti združbe. Istotako morajo postopati tudi zveze
združb, ki obstoje na podstavi dosedanjih zakonov o
obrtih.

221

( 4 ) Obstoječe združbe (zveze) industrijcev, bančnih
in zavarovalnih zavodov se smejo pretvoriti v združbe
v  smislu tega zakona in morajo prilagoditi svoja pra¬
vila in delo temu zakonu v šestih mesecih, ko stopi zakon,
v moč. Če tega ne store, smejo obstajati nadalje samo
fi  na osnovi zakona o društvih, shodih in posvetih. Cen¬
tralne združbe (korporacije) in strokovne zveze indu-
strijoev, ustanovljene po zakonu o radnjama in pred¬
pisih o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo,,
■smejo obstajati kot neprisilne organizacije po zakonu
o društvih, shodih in posvetih in morajo svoja pravila
omenjenemu zakonu v šestih mesecih prilagoditi.

§ 443.

Č) Ko stopi ta zakon v meč, se ukinejo v krajinah,
kjer obstoje, vse pravice, vezane na posest izvestnili ne¬
premičnin (realni in radicirani obrti), in vse izključne
pravice do izvestnega obrta in grane delavnosti, ki spa¬
dajo pod ta zakon, neglede na to, ali pripadajo fizičnim
ali pravnim osebam, odnosno korporacijam.

( 2 ) Sedanji imetniki realnih ali radiciranih obrtov
obdrže obrtno pravico kot svojo osebno pravico in sme¬
jo obrt po odredbah tega zakona naprej voditi.

( s ) Če opravljajo imetniki takih obrtov rokodelski
obrt, pa' sami nimajo predpisane strokovne izobrazbe,
■smejo opravljati obrt samo, če postavijo strokovno iz¬
obraženega poslovodjo.

§ 444.

C) Ko stopi ta zakon v moč, se mora izvršiti revi¬
zija vseh sejemskih pravic in pravic za tržne dneve. Ob
tej priliki se morajo ukiniti sejmi, ki se izkažejo za od¬
večne in nepotrebne. Revizijo izvrši ban in predpiše
podrobnejše odredbe o izvršitvi revizije.

( 2 ) Prostori za sejme (sejmišča), ki na dan, ko stopi
ta zakon v moč, ne ustrezajo odredbam odstavka ( 2 )
§ 189., se smejo potem, ko stopi ta zakon v moč, po od¬
ločbi bana tudi še nadalje uporabljati. Glede premestitve
ali naprave novih sejmišč veljajo odredbe odstavka ( 2 )
§ 189.

222

§ 445.

( 1 ) Dovolitve, ki so se izdale za posredovanje pri
vojaških oblastvih do časa, ko stopi ta zakon v moč,
kakor tudi pravice, pridobljene do časa, ko stopi ta za¬
kon v moč, prestanejo veljati v letu dni, odkar stopi ta
:zakon v moč.

( 2 ) Potem, ko stopi ta zakon v moč, se ne bodo iz¬
dajale nove pooblastitve za opravljanje sejemske trgo¬
vine (fieranti).

( 3 ) Odobrila, obrtnice, obrtni listi, obrtna ovlaščenja
in dozvole, ki so se izdali po predpisih dosedanjega
zakona o radnjama, zakona o obrtu, obrtnega reda in
naredbe o vršenju obrta, prestanejo veljati, če se v letu
dni (§§ 112. in 117.), ko stopi ta zakon v moč, obrt, za
katerega je bilo izdano odobrilo, obrtnica, obrtni list,
obrtno ovlaščenje ali dozvola, ni začel izvrševati. V ta¬
kem primeru se mora zaprositi za pooblastitev za delo
ali dovolitev po odredbah tega zakona, če se otvarja tak
obrt potem, ko stopi ta zakon v moč.

§ 446.

j 1 ) Vsi obrti in vse pravice, pridobljene po doseda¬
njih zakonih, ostanejo v veljavi tudi potem, ko stopi ta
zakon v moč. Prav to velja tudi za zakupnike.

( 2 ) Osebe, ki so do dne, ko stopi ta zakon v moč,
po dosedanjih predpisih pridobile pravico opravljati
rokodelski ali trgovinski obrt, za katerega se zahteva
strokovna ali posebna izobrazba, imajo pravico oprav¬
ljati obrt, čeprav ne izpolnjujejo pogojev tega zakona o
dokazu izobrazbe. Imetniki rokodelskih obrtov, ki so
pridobili po predpisih dosedanjih obrtnih zakonov ali
naredb tako pravico, opravljati rokodelski obrt, imajo
pravico do naslova mojstra in jim pristoje vse pravice
in dolžnosti, ki jih imajo mojstri po tem zakonu.

( 3 ) Pravne osebe, s katerimi se razumevajo tudi
rokodelske zadruge, ki vodijo na dan, ko stopi ta zakon
v moč, rokodelske obrte (§ 9., odstavek ( 2 )), smejo te
obrte še naprej opravljati, morajo pa prilagoditi svoje
-delo odredbam tega zakona. Če tega ne store v treh

223

mesecih potem, ko stopi ta zakon v moč, izgubijo pravico
do obratovanja.

( 4 ) Na področju, kjer velja zakon o radnjama z dne
29. junija 1910., je dovoliti opravljanje izpita za gradi¬
telja (gradbenika) do vštetega leta 1936. vsem zidars.ko-
tesarskim mojstrom in pomočnikom gradbenikov, ki se
odlikujejo s svojim gradbenim delom in predlože o tem
posebno potrdilo pristojnega gradbenega oblastva, pa
predhodno pri posebnem izpitu dokažejo občo izobrazbo
in znanje. Te osebe smejo opravljati po opravljenem
izpitu posle graditelja (gradbenika) samo na dosedanjem
področju, kjer velja zakon o radnjama iz leta 1910.

§ 447.

Zastavljalnice, ki obstoje na dan, ko stopi ta zakon v
moč, morajo v roku, ki se jim določi s pravilnikom,
zaprositi za dovolitev po odstavku ( 2 ) § 70. za nadaljnje
opravljanje dela in morajo prilagoditi svoje delo odred¬
bam tega zakona in po tem zakonu izdanega pravilnika.
Drugače kakor tudi če jim pristojno obče upravno oh
'lastvo ne izda dovolitve, jim to oblastvo ustavi nadaljnje
obratovanje.

§ 448.

j 1 ) Gostilniški obrti, ki se zateko na dan, ko stopi
ta zakon v moč in se vodijo z imeni, kakršnih odstavek
j 1 ) § 76. tega zakona ne navaja, smejo imeti svoje obrte
tudi še naprej z dosedanjim nazivom na način in v ob¬
segu. ki sta bila doslej v navadi. Za take obrte se nove
dovolitve ne smejo izdajati, niti se ne smejo obstoječi
obrti premeščati z dosedanjimi nazivi. Od dne, ko stopi
ta zakon v moč, se ne morejo izdajati dovolitve za druge
gostilniške obrte razen za one, ki so navedeni v odstavku
O § 76.

( 2 ) Ban določi rok, v katerem morajo gostilniški
obrti, ki imajo na dan, ko stopi ta zakon v moč, naziv,
označen v odstavku j 1 ) § 76., prilagoditi ta naziv od¬
redbam odstavka ( 2 ) tega paragrafa, odnosno rok, v ka-

224

terem je treba prijaviti naziv, s katerim se hoče obrt
naprej voditi, da se ustreže odredbam odstavka ( 2 ) § 76.
Ta rok sme ban na prošnjo podaljšati, sorazmerno z do¬
ločenimi popravili, če so za preureditev potrebne večje
instalacije. Za kraje, ki so važni za turistični promet,
ta rok ne sme biti daljši od treh let od dne, ko stopi
ta zakon v moč.

§ 449.

Gospodarske in vzajemne družbe, ki obstoje po ve¬
ljavnih predpisih in so upravičene, opravljati zavaro¬
valne posle, obdrže svojo pravico, obratovati. Potem, ko
stopi ta zakon v moč, se takim družbam ne sme več
izdajati dovolitev za opravljanje zavarovalnih poslov.

§ 450.

Osebe, ki so po doslej veljavnih predpisih pridobile
pravico, opravljati elektrotehnične obrte (§ 56.), morajo
takoj prijaviti pristojnemu oblastvu obseg dela, ki so ga
opravljali na osnovi pravice, pridobljene po prejšnjih
predpisih. Pristojno obče upravno oblastvo mora izdane
dovolitve, odobrila, obrtnice, obrtne liste ali obrtna
ovlaščenja skladno z odredbami odstavka j 1 ) § 454. za¬
menjati s pooblastitvami po tem zakonu.

§ 451.

j 1 ) Osebe, ki so, preden stopi ta zakon v moč, upra¬
vičeno opravljale obrt, pa so prenehale ali prenehajo
ga opravljati, smejo osnovati isti obrt nanovo brez do¬
kaza strokovne ali posebne izobrazbe po tem zakonu
samo, če so opravljale dotični obrt prej najmanje dve
leti in če prekinitev dela ni trajala dalj kot deset let,
preden stopi ta zakon v veljavo.

( 2 ) Kljub odredbam odstavka j 1 ) tega paragrafa sme
dovoliti minister za trgovino in industrijo delo drugim
osebam samo, če opravijo specialni izpit, ki se jim v ta
namen predpiše od primera do primera.

225

( 3 ) Oni, ki so postali pomočniki do dne, ko stopi ta
zakon v moč, smejo opravljati mojstrski izpit, tudi če
niso opravili pomočniškega izpita.

( 4 ) Čas, ki ga je kdo prebil kot učenec ali pomočnik
do tedaj, ko stopi ta zakon v moč, se brezpogojno všteje
v učni čas in zaposlitev po odredbah § 25. zakona.

§ 452.

Oni, ki opravljajo rokodelski obrt, a sami nimajo
strokovne izobrazbe za rokodelstvo, smejo sprejemati
učence v uk, če so, preden stopi ta zakon v moč, od¬
nosno preden stopijo v veljavo uredbe na podstavi tega
zakona, imeli pravico, imeti učence in opravljati obrt,
za katerega se šele s tem zakonom zahteva strokovna
izobrazba.

§ 453.

0) Če se na dan, ko stopi ta zakon v moč, zateko
učenci, nameščeni brez pismene pogodbe, mora službo-
davec v mesecu dni potem, ko stopi ta zakon v moč,
skleniti za preostali učni čas pismeno pogodbo.

( 2 ) Dokler se ne osnujejo višje narodne šole po za¬
konu o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929., se smejo
kljub odredbam odstavka (*) § 257. sprejemati potem,
ko stopi ta zakon v moč, za učence (vajence) tudi osebe,
ki so dovršile dvanajsto leto starosti. Te osebe se smejo
sprejemati za učence samo, če je po predhodnem zdrav¬
niškem pregledu ugotovljena fizična sposobnost za
učenje (delo).

§ 454.

C)  Imetniki obrtov, za katere je po odstavku (‘)
§ 60. potrebna dovolitev, izvzemši obrte, ki so bili v
poedinih krajinah doslej vezani na dovolilo (koncesijo),
morajo zamenjati v treh mesecih potem, ko stopi ta
zakon v moč, svoje dosedanje odobrilo ali drugo listino
z dovolilom po tem zakonu. Ban sme odrediti, da morajo
tudi imetniki obrtov, za katere je po tem zakonu pred¬
pisana pooblastitev, zamenjati doslej izdana odobrila,

15

226

obrtnice, obrtne liste ali obrtna ovlašoenja v roku, ki ga
odredi. V napisih obrtov se smejo pustiti dosedanji
nazivi.

( a ) Obrti, ki se po odredbah tar. št. 154. taksne tari¬
fe zakona o taksah ne vodijo z osebnim imenom, morajo
najkasneje v treh mesenih, ko stopi ta zakon v moč, pri¬
lagoditi naziv obrta odredbam § 128. tega zakona.

( 3 ) Osebe, ki so se do dne, ko stopi ta zakon v moč,
baviie s poklici, ki se smatrajo po tem zakonu za obrte,
a se po prejšnjih predpisih niso smatrali za obrte, mo¬
rajo zaprositi v treh mesecih pri pristojnem oblastvu, naj
jim izda pooblastitev ali dovolitev po tem zakonu. Ta
listina se jim izda, tudi če ne izpolnjujejo pogojev tega
zakona.

§ 455.

(') Za izdajanje dovolitev za opravljanje obrtov v
smislu tega zakona na področju, kjer velja dosedanji
zakon o radnjama z dne 29. junija 1910., za katere je
ustanovljena pristojnost prvostopnega občega upravnega
oblastva, je pristojen ban, dokler minister za trgovino in
industrijo ne prenese pristojnosti na oblastva, označena
v tem zakonu. Dokler minister za trgovino in industrijo
ne prenese pristojnosti na prvostopna obča upravna obla¬
stva, vrši ban na omenjenem področju vse posle, ozna¬
čene v §§ 105. in naši., ki so po tem zakonu poverjeni
prvostopnim občim upravnim obiastvom.

Na področju občine mesta Beograda opravlja po¬
stopanje in izdaja pooblastitve ali dovolitve za delo
uprava mesta Beograda, dokler se za opravljanje teh
poslov na tem področju ne organizira komisariat ministra
za trgovino in industrijo. V tem času mora uprava mesta
voditi predpisane vpisnike.

§ 456.

D) Takoj, ko stopi ta zakon v moč, morajo vsa obča
upravna oblastva prve stopnje, ki doslej niso vodila
obrtnih vpisnikov, osnovati vpisnike po § 99.

227

( 2 ) V šestih mesecih se morajo, ne da bi se pobirale
kakršnekoli takse, vpisati v vpisnike vsi sedaj obstoječi
obrti, ki spadajo v krajevno in stvarno pristojnost do-
tičnih oblastev.

( 3 ) Vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, ki spada pod
ta zakon, mora v treh mesecih potem, ko stopi ta zakon
v moč, pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve
stopnje svoj obrt ali poklic prijaviti. Tej prijavi je treba
priložiti prepis dovolila, odobrila, obrtnice, obrtnega
lista, obrtnega ovlaščenja ali oglasa o protokolaciji. Če
•se prijava v predpisanem roku ne poda, se imetniku
obrta odvzame pravica, obratovati.

( 4 ) Ona upravna oblastva, ki so po prejšnjih zakonih
vodila obrtne registre, jih morajo prilagoditi temu za¬
konu in ob tej priliki izvesti revizijo obrtov, da prilagode
vpisnike dejanskemu stanju.

§ 457.

(') Od dne, ko stopi ta zakon v- moč, se morajo vsi
predmeti, ki v prvi stopnji še niso rešeni in se nanašajo
na izdajanje pooblastitev in dovolitev, odnosno odobritev
za postavitev naprav, reševati po tem zakonu; za pred¬
mete pa, ki so v prvi stopnji že rešeni, a je zoper nje
vložena pritožba na drugostopno oblastvo, je uporabljati
predpise zakona, na katerega podstavi se je izdala po-
bijana odločba.

( 2 ) Kazniva dejanja zoper odredbe dosedanjega za¬
kona o radnjama, zakona o obrtu, obrtnega reda in na-
redbo o vršenju obrtov, storjena do dne, ko stopi ta
zakon v moč, je presojati po prejšnjih predpisih. Prav
tako je presojati po prejšnjih predpisih tudi predmete,
zoper katere je vložena pritožba na višje oblastvo. Od¬
redbe §§ 414. do 417. tega zakona veljajo tudi v teh
primerih.

( 3 ) Ko se organizirajo razsodniški odbori v smislu
tega zakona, pripada njim samo reševanje novih pred¬
metov; dotlej nerešene predmete pa morajo dokončati
prej pristojna oblastva ali ustanove.

15 *

228

§ 458.

O Po vseh vprašanjih, ki so spadala po dosedanjih
specialnih predpisih v pristojnost drugih ministrstev In
ki se prenašajo s tem zakonom v resortno pristojnost
ministrstva za trgovino in industrijo, je prenesti pristoj¬
nost najkesneje v mesecu dni potem, ko stopi ta zakon
v moč.

(-) Vsa taka vprašanja, ki do dne, ko stopi ta zakon
v moč, po dotlej pristojnem oblastvu niso rešena, se
morajo potem, ko stopi ta zakon v moč, predati v rešitev
oblastvom, ki so pristojna po tern zakonu.

§ 459.

Oe ni v zakonu samem druga zbornica posebej ozna¬
čena, je z zbornico, dokler se ne izvrše odredbe §§ 398.
in 394. teg'a zakona, umeti zbornico po dosedanjem za¬
konu o radnjama z dne 29. junija 1910., zakona o ustroju
zbornic z dne 29. junija 1868., drž. zak. št. 85., zak. čl.
VI: 1868. ter zakona z dne 1. februarja 1909. in zakona
o trgovinski in industrijski zbornici v Skopi ju z dne
14. julija 1922.

II. poglavje.

Končne odredbe.

§ 460.

Podrobnejše odredbe za izvrševanje tega zakona
predpiše minister za trgovino in industrijo s pravilnikom.
Minister predpisuje uredbe, pravila in rešitve in izdaja
obča navodila za točno in pravilno uporabo odredb tega
zakona.

§ 461.

j 1 ) Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč
v štirih mesecih od dne, ko se razglasi v »Službenih
noviuah«.

229

( 2 ) Našemu ministru za trgovino in industrijo pri¬
poročamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo iz¬
vrševanje, vsem Našim ministrom in podrejenim oblast-
vom, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa za¬
povedujemo, da se mu pokoravajo.

V Beogradu,  dne 5. novembra 1931.

Aleksander s. r.

Minister za trgovino
in industrijo

dr. K. Kumanudi s. r.

Videl

in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata,
minister pravde

dr. Drag. S. Kojič s. r.

Predsednik

ministrskega sveta in
minister za notranje posle

P. R. živkovič s. r.






«

Popravki.

Med tiskom knjižice so se ugotovile naslednje tiskov¬
ne pomote, ki naj se popravijo.

Glasiti se mora:

v § 3., odst. ( 2 ), vrsta 5. namesto naredbak — pra¬
vilno: odredbah,

v § 4., odst. ( 2 ), vrsta 4. namesto 5. — pravilno: ( 5 ),
v § 10., odst. j 1 ), vrsta 1. namesto trgovske — pra¬
vilno: trgovinske [gl. odst. (*)],

v § 19., odst. ( 5 ), vrsta 2. namesto določa — pravil¬
no: odloča,

v § 42., odst. ( x ), vrsta 1. se pristavi označba 1. od¬
stavka (*),

v § 73., odst. ( 4 ), vrsta 1. namesto ( 5 ) — pravilno: ( 4 ),
v § 74., odst. ( 2 ), vrsta 1. namesto ( 3 ) — pravilno: ( 2 ),
v § 102., odst. (‘) 1., vrsta 4. namesto točki 8. § 23.
in po § 79. — pravilno: točkah 8. in 79. § 23.,

v § 118., odst. ( 2 ), vrsta 1. namesto (*) — pravil¬
no: 0,

v § 236., odst. 0, vrsta 1. namesto Žene — pravil¬
no: Ženske.



Popravki.

Med tiskom knjižice so se ugotovile naslednje tiskov¬
ne pomote, ki naj se popravijo.

Glasiti se mora:

v § 326., odst. ( 4 ), vrsta 1. namesto Žene — pravilno
Ženske,

v § 326., odst. ( 5 ), vrsta 1. namesto žena — pravilno
ženska,

v § 361., odst. ( 2 ), vrsta 2. namesto odstavka (u) 1.
— pravilno odstavka (u) j 1 ),

v § 362., odst. ( 2 ), vrsta 1. namesto odstavka 1. —
pravilno odstavka j 1 ),

v § 381., odst. ( x ), vrsta 3. namesto telo. — pravilno

leto,

v § 399., odst. (‘) 16., vrsta 4. namesto izpričevala
pravilno izpričevalo,

v § 427., odst. (*) 6., vrsta 2. namesto 1984 — pra¬
vilno 1884.

ftiblio?

Popravki v zakonu o obrtih.*

V tem zakonu, objavljenem v »Službenem listu«
št. 572/76 iz leta 1931., so se naknadno ugotovile nasled¬
nje pomote, ki se s tem popravljajo:

v § 4., odst. ( 2 ), vrsta 1., se mora beseda »more« pra¬

vilno glasiti: »mora«; v odst. ( 3 ), vrsta 3., je za
besedo »pooblastitev« postaviti vejico, v vrsti 4.
pa se mora namesto »za« glasiti pravilno: »pa«;
v  § 6., odst. ( 4 ), vrsta 1., je za »koliko« vriniti »ne«,

v 2. vrsti pa postaviti namesto »obrt« pravilno:
»obrta«;

v  § 9., odst. ( 2 ), vrsta 11., se mora glasiti namesto

»odstavka j 1 )« pravilno: »odstavka ( 3 )«;
v  § 21., odst. ( 2 ), vrsta 2., je namesto »osebno« pravil¬
no: »posebno«;

v § 22., odst. Z 1 ), vrsta 7., je namesto »-jev« pravil¬
no: »-jin«;

v § 23., odst. (*), točka 64., je postaviti besede: »izdelo¬
valci boze, alve in sladoleda« v oklepaj;
v § 71., odst. ( 7 ), vrsta 4., se mora glasiti namesto
»5000« pravilno: »500«;

v § 82., odst. ( 4 ), zadnja vrsta, je za besedo »živahnost«
vstaviti: »in težavnost«;

v § 99., odst. ( 2 ), vrsta 5., je za besedo »dovolil« vsta¬
viti: »pristojnim občim«;

v § 100., odst. O, vrsta 1., je za besedo »izrečno« vsta¬
viti: »posebej«; v odst. ( 4 ), vrsta 6., pa za be¬
sedo »tudi« vstaviti: »postavitev in«;
v § 122., odst. (*), točki 4., vrsta 2., je namesto >( 2 )«
pravilno »( 3 )«;

v § 143., odst. ( 4 ), vrsta 2., je namesto »sprejemati« pra¬
vilno: »opravljati«;

v § 190., odst. ( 3 ), vrsta 2. in 5., je namesto »življenske
potrebščine« pravilno: »živila«;
v § 207., odst. ( 2 ), vrsta 1., je črtati besedo »pravnih«:
v § 213. naj se 3. vrsta glasi: »razmerju z opravljenimi
storitvami in s svojimi izdatki«;

* Gl. »Službeni list« št. 365/35 iz 1. 1932.

* '


v § 214., odst. ( 2 ), vrsta 7., je za besedo »razsvetljavo« '
vstaviti: »orodje«;

v § 222., odst. ( 2 ), vrsta 2., se mora glasiti namesto »za«
pravilno: »v imenu«;

v § 234., odst. ('), vrsta 1., je namesto »službodavca«
pravilno: »službojemnika«;

v § 239., odst. ( 2 ), vrsta 1., je namesto »9.« pravilno »8.«;
v § 240., vrsta 1., je vstaviti med besedi »službojemnik«
in »brez« besedo: »predčasno«;
v § 263., odst. ( 3 ), vrsta 6., je namesto »dokler ne« pra¬
vilno: »ko«;

v § 275., odst. ( 2 ), vrsta 1., se mora glasiti namesto
»dveh let« pravilno: »leta dni«;
v § 285., odst. ( 2 ), vrsta 5., je postaviti za besedo »izpita«
piko in vriniti: »Drugače zavrne kandidata
takoj od opravljanja izpita ...«;
v § 326., odst. ('j, vrsta 7., in v § 329., odst. j 1 ), vrsta 6.,
je namesto besede »dvajsetih« pravilno: »dvaj¬
set petih«;

v § 336., odst. j 1 ), vrsta 2., je prestaviti besede »za neki
čas« v 1. vrsto za besedo »službojemnik«;
v § 345., odst. ( 2 ), vrsta 1., se mora glasiti namesto »pri¬
silne« pravilno: »neprisilne«;
v § 356., odst. ( 2 ), vrsta 5., je namesto »prevoznikov«
pravilno: »odpravnikov«;

v napisu šestega oddelka pred § 385. je v
oklepaju namesto »razsodišče« pravilno: »raz¬
sodniki«;

v § 399., odst. ( x ), točka 3., je namesto »potrošnike« pra¬
vilno: »potrošniške«;

v § 402., točka 3., vrsta 2., je namesto »in« pravilno:
»ali«;

v § 442., odst. ( 2 ), vrsti 3. in 4., je namesto »iz imovine
dosedanje združbe osnujejo posebne združbe,
je postopati« pravilno: »osnujejo posebne združ¬
be, je postopati z imovino dosedanje združbe«;
v § 443., odst. ('), vrsta 3., je v oklepaju namesto »in«
pravilno: »ali«.

V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani

g so izšle sledeče

leposlovne knjige:

Conan Doyle-Mulaček: Pozna osveta. De¬
tektivski roman broš. Din 25—, vez. Din 30—
Jack London: Morski vrag. Roman

broš. Din 20—, vez. Din 30—
Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh

delih; vsak del broš. Din 20—, vez. Din 26—-
oba dela skupaj broš. Din 40-—, vez. Din 46—
Ouida: Kneginja Zurova. Roman

broš. Din 30—, vez. Din 35—
Ouida: Farnmor. Roman

broš. Din 28-—, vez. Din 35—
P. Ripson: Marsove skrivnosti. Roman

broš. Din 28—, vez. Din 35-—
Claude Anet: Arijana. Roman

broš. Din 24-—, vez. Din 32—
J. špicar: Martin Napuhek. Pravljična igra

za mladino v petih slikah broš. Din 10—

Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Ve¬
černici broš. Din 12—

Razno:

Pravila naših delniških družb
Dnevnik za babice
Porodni izkazi

Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo
in poštnino še po 1 Din za izvod.

broš. Din 15—
broš. Din 4—
broš. Din 1—

TISKOVINE

vseh vrsL irgmke, uradne,reklam-
'tu,časopise, knjige, večban
1imUisk hitro in poceni!

TISKARNA MERKUR

UUBllANA.eREeOReieEVAil.23

^■25-&Čjjekgram:!UskarnaVkrkur.

V TISKARNI MERKUR
izhajajo med drugimi:

SLUŽBENI LIST

kraljevske banske uprave Dravske banovine

TRGOVSKI LIST

strokovno glasilo za trgovino, obrt in in¬
dustrijo. Izhaja trikrat na teden ter velja
celoletno Din 180’—. mesečno Din 15*—