Žane Smrekar —  Maribor.
Anton Ertl,
čevfjar, pisatelj,  izumitelj, revo ter . .
V  noči od 22.  na 23. janu-arja je  čevljarski  mojster in ,               bivši   posestnik   Anton   Ertll
razbil velika izložbena okna inozemske tvrdke Bafa. Sko da, ki je krita z zavarovalni-no, znaša 60 0,0 dinarev. Er-tla so zaprli. — Časopisna po ročila.                                  V
Krog naših čitateljev, posebno pa številne obrinike bo zanimala osebnost lAntdtia Ertla in — zgodovina mašče-vanja, ki odgrinja zastor velikega so cijalnega zla. 'Pisec teh vrstic je bivši dobrovoljec v Cehoslovenski armadi ter dolgoletni sotrudnik imenovanega — Žane Smrekar, ugleden obrtnik v Ma-riboru. Zato bodo kratki podatki o A. JE. z ozirom na njih avtentičnost poda-li pravo sliko ozadja dejanja, ki se raz-lično  komentira.
Gotovo ni nikdo med naml v vrstatt (onih, ki bi pdobravali poškodovanje tuje lastnine, vendar pa ni Ertlovo de-janje smatrati kot zločin ali pa nekakd zaroto vseh čevljarjev, ki o dejanju ni-so ničesar vedeli. Misel se je zasnova-la zgolj v Ertlovi razbicani duši. — A. Ertl je bil rojen pri Sv. Jakobu v Sl. gpricah kot sin 'delavca, nekdaj viničar-ja. Otrok je bilo 7. Komaj 5 letni de-
ček je izgubil očeta. — Po težki bor-bi matere — mučenice je stopil v uk k nekemu čevljarju vKamnici. Tam ga pretepe pomočnik do krvi. Obujoani Tonček pobegne. Z lastno močjo se izobrazuje in dela pri najbojjših mari-borskih mojstrih. Prištedi si nekaj de-narja. Na državne stroške je bil spre-jet v mojsterski kurz pri avstr. minister-stvu trgovine na Dunaju. Potem se o-samosvdji in si z lastno pridnostjo pri-hrani toliko, da si kupf lastno hišo v Smetanovi ulici. Kot neumoren sanroiilc se je lotil problema svetovnega jezika v številkah. Cela vrsta visokih šol mu jc da!a pohvalna priznanja za izredno zanimivo delo, ki nosi fantastičen na-slov ,,Babilonska uganjka." Celb tuji časopisi so prine=li zelo laskave kri-tike o pisatelju samouku in — izumite-lju, ki je bil povabljen tudi na univer-zo \; Lvovu. Kljub dragi reklami ,je pri knjigi, katero je izdal v -nemškem in slovenskem jeziku iz^ubil 60 000 Din. Vsi nadaljni poskusi in neumorna pri-zadevanja so ga spra\rili ob vse preiTio-ženje. — "Spodletet mu je pbskus za-družnega čevljarstva, ker je fantaziral zgolj o dingih stvareh. V obupu (jn skrbi za svoj obstoj se \er p o n u d i 1 v e-1 e t v r d k i B a t 'a s prošnjo za zapo-slitev v čevljarski stroki. Dobil je od-govor, da je predpogoj položitev kav-cije v višini Din. 20.000 — jpoleg ~še dmgih zelo ti"dih pogojev...'
Na cesti brez1 premoženja, brez1 službe, — seže v svoji razdvojenosti pa kamenju, neprestano se 'bavec s samo-morilnimi mislimi... —
Taka je kratka povešt trpečega ma-lega obrtnika, ki Je dal javnosti rnno-go tvarine za — spoznarije problema srcne in gospodarske krize.                 , ¦