Leto XLVI - št.28 - CENA 50 SIT Petek, 9.aprila 1993 Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje obračata veliko denarja Kam so šli presežki Čeprav sta oba zavoda avtonomna, obračata pa skoraj toliko denarja kot državni proračun, ima država vendarle pravico pogledati poslovanju pod prste, državni svet pa zahteva od vlade in Zavoda za zdravstveno zavarovanje poročilo o trošenju presežkov. Ljubljana, 9. aprila - Že finančni minister Mitja Gaspari je v obrazložitvi predloga letoš-nJega proračuna v državnem svetu dejal, da se na področju javne porabe pojavljajo trije sistemi: državni proračun in dva zavoda: zavod za zdravstveno zavarovanje in zavod za pokojnin-sko in invalidsko zavarovanje. Slednja dva obračata skoraj toliko denarja kot državni pro-račun. Oba dobivata denar z zakonsko prisilo, j§ dejal minister, prodajata pa ga na povsem komercialni osnovi, z 10, 12 ali celo 13- odstotnimi obrestmi. Presežki (zdravstveni zavod jih )e lani porabil) gredo v finančni sistem, pri katerem se potem država zadolžuje. Tak sistem n* more trajati v nedogled, je povedal minister M'tja Gaspari. Da glede lanskih presežkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje stvari niso razčiščene, kaže zahteva komisije za gospodarstvo državnega sveta, ki je med sklepe zapisal, da "zahteva poročilo o delitvi visokih presežkov sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje (plače, poračuni, naložbe)." Državni svetnik in predsednik te komisije mag. Dagmar Šuster pa je v razpravi na državnem svetu utemeljil to zahtevo, saj je moralno in odgovorno, da se o presežkih, 13. plači, poračunu pove resnica. Poroča naj vlada. To je njen problem, čeprav nad zavodom, nima ingerence, je pa odgovorna za celotno stanje v Sloveniji in za spoštovanje zakonov. Vlada naj tudi poroča, če se je masa za plače v negospodarstvu februarja res povečala za 67 odstotkov.% J. Košnje k DANES V GORENJSKEM GLASU: STRAN 3 Občina bi morala biti podjetje STRAN 9 Ponovno združevanje Iskre STRAN U Vojna, ki se je pravi vojaki sramujejo Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /Q ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Voščimo Vam vesele velikonočne praznike Uredništvo Kadrovska rešitev, ki bo čakala na skupno zasedanje Predlog za dopolnitev kranjske vlade T »nj, 8. aprila - Na torkovi seji kranjskega izvršnega sveta je predsednik Peter Orehar obvestil člane (in no-narje), da je med strankami, ki podpirajo sedanjo kranjsko vlado, dosežen sporazum o zmanjšanju in dopol-1 V| Članstva tega organa. Predlog bo moral počakati na skupno zasedanje zborov občinske skupščine. Zborom kranjske občinske s*uPščine bodo predlagali tanjšanje števila članov izvršba sveta s 17 na 1 5, pri čemer naJ bi v prihodnje ne imeli Podpredsednika za področje tUr'zma, obrti in podjetništva !cr Podpredsednika za področje družbenih dejavnosti. Naloge Prvega naj hi pokrivala pod-Pfcdsednik /a gospodarstvo in infrastrukturo ter član zadolžen za razvoj, medtem ko bi za družbene dejavnosti tako kot sedaj pO začasnem pooblastilu skrbel odgovoren za delo državnih organov - sekretar za občo upravo. V koordinaciji strank, ki so predlagale sedanjo vlado, so se sporazumeli, da za sekretarja za družbene dejavnosti na predlog Liberal- CEMENTARSTVO Marjan Likozar ,uJn*' - torkova javna tribuna Bosanskega foruma, ki jo je organiziralo l)ru- "'^anskoli J r?'Plei v,,; m>r*'fgo\skfna •» slovenskega prijateljstva ljiljan, je razčlenila vzroke *'eršak ho\g * ' >sm Hercegovini strokovnjak za vojaška in strateška vprašanja mag. leodot {•■•J easa * ' d1"'"*" ni napovedal obetavne prihodnosti Ku/ilcljt-nu na etničem- kantone bo lni **ti ii» .?.,OK meji, ki sla jo leta začrtala ( vetkovic in Maček. *vt do konc l,?i",sk",H'" ''i:msk< dr/ave pa zatrjujejo, da bodo šli v ohramhi enotnosti svoje dr-[1>s Moveriju*" Jn* 00 ** trajala in /a Slo\«ni|o j«- si naprtj polriuialno nevarna. Zato je mi« °Vtiri siru "Vr * ttosn» * to so usmerjena tudi diplomatska prizadevanja naše države. Vtl na Mr«^h. • J. Košnjek. slika (. ši„ik Izvršni svet je na ponedeljkovi seji podprl predlog Komunale Radovljica, da bi razpisali javni natečaj, s katerim bi pnsli do najboljših strokovnih rešitev in najugodnejše lokacije za deponijo komunalnih odpadkov. Udeleženci natečaja bodo morali upoštevati številne omejitve: lokacija ne bi imeli biti v območju Triglavsk predvsem raziskovalni pr"gra' mi, mladi raziskovalci, gr.''1"1'' osrednje univerzitetne kuj'*"1' ce in komunikacijske P"vezay ve. Grozi nam odhod parne" tujino. • J. Košnjek KARTICE PODflRIM-DOBlM TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU ŠK0FJA LOKA, TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE, V MAL00GLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLA5A IN V POSLOVALNICAH MEGGIT0URS! STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Združena lista Kdo bo predsednik združene stranke Ljubljana, 7. aprila Čeprav dokončnih sklepov vodstev Strank, ki so pod imenom Združene liste prišle v državni /bor, še ni, bo najverjctuc|c sita mesec združitveni kongres slovenske socialdcmokiac i|e na pobudo Socialdemokratska pTeBOVC Slovenije, ki naj bi da la novi združeni stranki tudi predsednika kot kandidati se omenjajo lanta Kocian&č, Bo rul Pahor in dr. lev Kreft, mag Marko Voljč pa [i ponu jeno funkcijo odklonil in bo r;» le ost.il bančnik in strankarske) neopredeljen Kot podpredsedniki se omenjajo Borut Pahor, Rado Bohinc in Milan Balažic. • .1. K. Liberalno demokratska stranka Ti/k Pobuda Komunalnemu podjetju Tržič, 6. aprila - Zaradi zaskrbljenosti za usodo ozonske plasti in nevarnosti zaradi freo nov ((TO. ki so v hladilnikih in zamrzovalnih sistemih, pred Lig.i I iberalno demokratska stranka Irzic ustie/no /hiranic teh odpadkov Na zahodu to rešujejo i razvrlcanjeni poda tkov, pri nas pa takih pobud se ni, • J. K. Tekstilci pri premieru Ljubljana, H aprila Prcdscd nik vlade dr Jane/ Drnovšek in ministra dr Maks laimkar m dr Davorin Kračun so spre icli predstavnike slovenske tekstilne industrije, Premier in ministra so zagotovili, da bodo skušali ustvariti čim boljše po go|c za i/voznike, med katerimi imajo tekstilci pomembno me sto. Tekstilci so povedali, da pričakujejo od državi podpo tu. s.i| lin.i glede izvoza in za poslovanja pomembno mesto Velik pomen pripisujeio sode lovaniu Slovenije z Ivropsko skupnostjo, • J.K. Dogovor najodgovornejših Predsednik republike, vlade in obrambni minister so razčistili vprašanja, o katerih je predvsem med predsednikom republike in obrambnim mi- na P° le- i'oiem': osti v nistrom potekala j»v mika. Ljubljana, K. aprila k.i m pisanje okrog Pns J:|0 glede obi.in.be. k,e. W središču pozornosti "< I h|, nje med predsednikom >l ,„ ke Milanom KuCanon«. obrambnim ministrom ^ zoni Janšo, je končan" so se sestali piedscdnik jj, blike Milan Kučan. lmH,S|>K in vlade d. I...H-/ IX"0;; obrambni ministei Jan« m razčistili .poni.' 'T'" rcCcj-Ker je na tem podroCJU I () # šnp.i zakonodaina ziiicu ' s|o prepletajo nekateri "I" .„sH venski in tari pugoM i jfj zakoni, jih bo posebn« hir/ ja pod vodstvom m,.n,,uig|edt' listnice 1 oizeta Janka la • J k GLAS lHaaotilelj ta itJajaltlj Caaophno podjatJ« GORI MsKl 01 M KRVNI l cerfniOta politika naodv isni n, ■■.utink.n -k , politi« IHI i nI. H ni.n i v fli |>.'lu-iln\ ĆUC1 lote K..Mi,ck LtU MflKtnfCl Sl..Mn S.,,,- I >.„ „,k., N.-.I, , V ,!,„ , s..„.......I \l„, h,, vmii./ ,i h Štefan / „,., Iiiiirkaakn Mn-jr- toioKr.ii|» l., i Sinili n*jra*« a» Mati Mtdiu An. Kruni itak faljaiu •»*•«• ICH i..k .n 1 i m nl.i.v !I3 Ift.t Nanrfalac. upraia. propaganda, ogla*, III. la I IS Kranj irlrl.,,, 'IS 16] lil.ln HiMl ||5 K.I. Pijutkui i Kranj lelafon prt k i nje no «4 „, dnevno na avlonMHtkfin odzivniku uradna mm /., lunn.. liin.i n.iiocnin.i 1411 1)1 M OfI.imk mhiiuo |*> n-inku '*""" ik ,l.i r ck n Murki«, in «la>n, mednlk I M 1 1 ........$Sj*~Xb C ihaja i Ki,Hk,n v i kil, n, petkih N.ii.iinin., inim-sriM i.,«>|>,\.> (niMcnic HMI 13 11-92] 'hl.lt ,111 ,ii.l i |., i i is,,|iim>i in ravii, I |ul>lia«» .„,,, k, i maj« kranjski župan Vitomir Gros ne miruje Občina bi morala biti podjetje Tekstilindus naj kupi občina, Slovenskim železnicam mora pomagati država, revizijo dosedanjih lastninjenj naJ SDK opravi v vseh podjetjih z družbenim kapitalom, predlaga in zahteva kranjski župan. v r'nA',^\aPr''a " Kljub upokojitvi in dejstvu, da Vitomira Grosa ni ec slišati (kot nekoč zelo pogosto) izza govornice slovenskega par-riPML**' tUc^' V kranjski občinski skupščini se je nekako "umi-» kranjski župan ne miruje. Nasprotno: sproti se odziva na akne dogodke s predlogi, pobudami in zahtevami. Tokrat smo ga rasali o treh: njegovem pogledu na možnosti nekdanjega Tek- stilind usa, o ukinjanju vlakov in železniških postaj ter o zahtevi po reviziji v kranjskih podjetjih Občina kot amortizer pri Polovnih prostorih_ pred dvema letoma sem Predlagal občini, ko je bil vsaj del Tekstilindusa še na tem, da Se da rešiti, da občina kupi to tovarno, z namenom, da oživi Proizvodnjo, kolikor se je še da, preostale prostore pa nameni podjetnikom za druge vrste proizvodnje. S to pobudo nisem uspel. Že dolgo sem namreč prepričan, da bi morala občina poslovati kot podjetje -ne kot državna institucija, vendar pravega posluha za to ni v Stoveniji, niti na občini Kranj. Ni pa se vse zamujeno: občina lahko kupi Tekstilindus "Jdi sedaj v stečaju, ko je cena sorazmerno nizka - pri tem lah-*o uporabi sredstva proračuna, sredstva stanovanjskega sklada, sklada stavbnih zemljišč -,n bi s sorazmerno enostavno finančno konstrukcijo lahko obči-B* prišla do kvalitetnih poslovah prostorov za svoje obrtnike ttr Podjetnike. V nasprotnem Prtmeru bo to storil tujec, ki pr*v tako ne bo nadaljeval s taktilno proizvodnjo, saj je treba Vcdeti, da v celotni Evropi to-Vrstna industrija stoji, ker je Postala proti azijski nekonkurentna (Cnak položaj je tudi v vzhodni Evropi!). Zato vsaka Pričakovanja, da bi prišel kak 'tal*jan s svežim kapitalom in JJJ*u tekstilno proizvodnjo, P°vsem nerealna Tujec bi pn- cl ■ nam v bistvu z namenom, ^a Poceni kupljeno tovarno Preproda po bistveno višji ceni, °rei zaradi špekulacije z ne- premičninami, in ne zaradi oživljanja tekstilne proizvodnje. To je bistvo našega nesporazuma: trdim, da lahko to v dobro razvoja Kranja stori tudi občina. Občina bi morala postati pri tem vse večjem povpraševanju po poslovnih prostorih nekakšen amortizer, ko bi z nakupom te tovarne "na zalogo" odprla možnosti zelo konkretnega pospeševanja obrti, podjetništva in novih industrij in nekateri dosedanji primeri (npr. Inteks) kažejo, da že prvi korak sproži vedno večje potrebe in razširitve. Potreben je torej večji kapital le za to, da presežemo začetni mrtvi hod. To bi bila najracionalnejša naložba občinskega denarja. Pred ponovno licitacijo Tekstilindusa, tokrat javno opozarjam na te možnosti, in storil bom vse, da ne pride v tuje roke.« Železnica in vlada sta neposlovni »Nenavadno je, da je upravni odbor preko zaposlenih v Slo venskih železnicah začel izsilje vati župane k temu, da pisme no pristanejo na ukinjanje po tniških vlakov, celotnih postaj ali le kosovnih tovornih postaj kar razumem kot prelaganje odgovornosti iz vodstva Slovenskih železnic in Vlade Republike Slovenije na župane. Trenutno stanje je pač tako, da razen osi Koper - Madžarska, Slovenija ostaja prometni žep Evrope in dokler bo vojna na Balka- nu, ne more biti drugače. V tej krizi, ki lahko traja še nekaj let, je edini izhod pomoč države, pri čemer bi morala vlada storiti vse, da se začne gradnja železniške povezave Koper -Madžarska in naprej Slovaška, Ukrajina, in ceste v isti smeri. Pri tem poudarjam, da bi morali kot izhodišče vedno jemati Koper in ne Trst, saj bomo vendar razvijali svojo luko! Sporočil sem torej, da mojega soglasja k ukinjanju vlakov in postaj nikakor ne bodo dobili. Zelo značilno je, da je prometni minister Umek v nedavnem intervjuju zadevo obrnil: pravi, da ne bodo pristali na izsiljevanje županov, čeprav je jasno, da gre pri tem za pritiske v obratni smeri. Že dejstvo, da Slovenske železnice niso preverile možnosti pogodbene ali koncesijske oddaje posameznih postaj zasebnikom, dokazuje, da vodijo ta sistem popolnoma neposlovni in nepodjetni ljudje, ali pa je taka politika slovenske vlade. Ze prav simptomatično pa je (v istem intervjuju ministra Umeka v Dnevniku) zamenjevanje Kopra s Trstom oz. Italijo, kar zgovorno priča o tem, kakšen odnos imamo do lastnih možnosti in krajev.« SDK naj pregleda vse »Kar zadeva mojo zahtevo Službi družbenega knjigovodstva po reviziji dosedanjih postopkov lastninjenja, moram povedati, da se je name v preteklih dveh letih obračalo nešteto občanov z opozorili na dogajanja v posameznih pod jetjih. V kranjski občinsk skupščini nam žal ni uspeli imenovati družbenega pravo branilca samoupravljanja, ki b moral spremljati te pojave in seveda ukrepati, zato menim, da je moja dolžnost kot predsednika občine in s tem varuha zakonitosti, da na to opozorim. Odločil sem se, da zahtevam revizijo v vseh podjetjih, v katerih je družbeni kapital, pri čemer sem izvzel le zadruge in zavode, ki se obravnavajo po drugi zakonodaji - skupaj je takih podjetij 109. Vsaj delno so znani dogodki, pojavi in ravnanja v podjetjih v Kranju: ustanavljala so se vzporedna podjetja doma in v tujini, pri čemer SDK, ki spremlja le finančne tokove, ne pa blagovnih, nima pravega pregleda nad alokacijo kapitala, plače so se izdajale v obliki raznih bonov ali lastninskih certifikatov (vse brez plačil davkov in prispevkov državi) brez zakonske osnove, da o odnosu do delavcev, ki so ostali brez dela in vsakršnega varstva pravic - znana je celo tožba sindikata s strani vodstva podjetja - niti ne govorimo. Ker obstaja utemeljen sum, da je bila v teh postopkih oškodovana družbena lastnina, sem v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij zahteval revizijo. Dodam lahko, da so se za enak korak odločili, kot sem izvedel, tudi predsedniki nekaterih drugih občin.« # S. Žar-Si Z GORENJSKIH PARLAMENTOV 0ri jeseniške skupščine o osnutku proračuna za letos * proračunu tudi dobravski in kranjskogorski telefoni aprila - Poslanci jeseniške skupščine so se strinjali, da 1» Blei vi"na ni,m*ni lb milijonov tolarjev za telefonsko omrežje Č*| dobravi m v (;0zd Martuljku. Kdo je naročil in kdo pla- V«č der," "* ''gradnjo športnih objektov na Prodah v Mojstrani? *rja naj bi dali za poimenovanje ulic in denacionalizacijo. činske zbori »eseniške ob-seji sprCi"P<,Cmc so "a minuli !\r,"'u,t" •;,;Snovr^S o esenicr, ki ie v višini 7S| v v,*'ni Kii°,arJcv in odhodke Ko so n millJonov tolai| Ml IC to- •^ne JSS' H Plačilo clck- predu; ul,M,V » ^tereni * |r.čnc 52?" M P»*«lo alek ku podS.'n ' Par 0s«oVn„ ikl'a- • »»iMona za naj te reje srnU)j dciavnoM ijom • llpskll) 7IUcar\ko. ,,'"""">< alpskih >ili|onj! kub°V v občin, .„ ««v„ »"esi.raiMe n ure va. Ta :e Vode v bazen,, i n,,. 'a aman « '"uuu viko- : * milijonov lo\arj< • •'•' »*gradn,o PVI imur)|.i na B Dobravi in n Itranjaki (-°n »n v Cio/d Martuljku Poslanec Stanko Čop *' '\ rovmee ,r manil, da bi tno; - Btiatovuj sredstva ja i.i/ <Vopa\išv\i, Miro Ft/cn " Mojstrane pa |c opo/oril na nujnost financiranja in sanaci |f zidu ob pokopališču na Dov-iciii Dejal je tudi, da že tretje leto ni dcn.uia za vzdrževanje ceste v K.ulovilo Kdo sploh skrbi za vzdrževanje ceste in ali je v republiškem proračunu ' /aio daicjo v Mojstrani pobudo, da m- denai /.i cesto nameni iz sklada skupnih zemljišč, kasiiep' pa n.i| bi publika to refundirala Če bilo dovolj denarja milijon 1HU tiso* tolarjev - za načrte za izgradnio stadiona m športnih ob|ekto\ na 1'todah v Mo|stra ni, naj bi bil denar tudi II v zdi zevanje ceste Sploh pa ic vpra sanje, kdo je bil naroCnik /.i načrt izgradnje športnih objektov n.i Prodah'.' Miru I ržrnu jc odgovoril Saša Čeh, Ccš da je bila obveznost ob« me. da sc i/ dela iiacn u izgradnjo Prod Poslane« tram Medja se je /av/cl za več denarja za obno vo gimu.iziie. Kajka Skubicu pa ie zanimalo, zak.i| proračun financira tudi Radio Inglav in Kino Kranj /elel jc tudi, da bi se imenovali športniki, ki •mi naineiiiena sredstva nicgovem mnenju je v proračunu premalo denarja namenjeno preimenovanju ulic, premalo pa dobi tudi skavtska organizacija. Ce bi znižali, pravi Rajko Skubic, dotacije političnim strankam in Zvezi borcev, bi bilo dovolj denarja tudi za druge. Božo Pogačar je opozoril, da za otroke v šoli in v vrtcu na Blejski Dobravi ni namenjeno ničesar, več pa bi morale dobiti tudi humanitarne organizacije v občini. Janez Marke* v osnutku proračuna vidi prem.do sredstev za den.u ioii.iIi/.k i)o, občutno premalo pa jc denarja tudi za reševanje socialnih \ pi.isani, Jane/ šebat je opozoril na večjo pozornost m skrb /.i po/.ono varnost \ občini, Božidar Lakota pa na večjo podporo znantu in šolstvu Pred sejo so delegati dobili tudi obsežno pismo poslanca Božidarja Lakote iz Mojstrane, v katerem daje pobudo za glasovanje o zaupnici predsedniku občine, predsednici izvršnega sveta, predsedstvu občine, komiteju za ljudsko obrambo in komisiji za imenovanje občine. V njem poslanec pravi, da policija krši zakone in ji ni mar varnost ljudi, na kar je brez uspeha že večkrat opozarjal. Ker je njegovo pismo zelo obsežno, ga bodo obravnavali na prihodnjem zasedanju. Na seji niso sprejeli programa sklada stavbnih zemljišč in se niso strinjali z nakupom stavbe bivšega samskega doma na Jesenicah. • I). Sedej /bor Skupnosti partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske so Po Odbor Skupnosti partizanskih tehnikov m tiskariev (iorcii)skc v.ihi na * /boi Članov skupnosti, ki bo 10. apnl.i \w\ ob II i(i v EfOrnjttl aroatorih KmrCkcgj hrana v srednji Dobravi, Na /boiu h vlo izvolili predseduioCe podali poioCiln >> dosedaii|cm delu. predložili program za leto I«/Sn m IW4. izvolili odbor skupnosti m nadzorni odbor ter določili Članarino za leto IW Pred Zborom pi bo oh IO uri pred IV cinkovo domačijo na MišaCali spominska svečanost • L. C. Po grbu še zastava Dva predloga za občinsko zastavo Radovljica - Lani je občinska skupščina z odlokom določila grb občine, letos pa naj bi sprejela podoben odlok še o zastavi. Zgodovinar Jure Sinobad in zastavoslovec Iztok Šorli sta po pravilih zastavoslovja pripravila dva predloga za zastavo mesta in občine Radovljica, ki sta predstavljena tudi v skupščinskem glasilu Obzornik. Kot je zapisano, sta predloga izdelana na podlagi zgodovinskih dejstev (ustanovitev in razvoj trga in mesta Radovljica, nastanek in razvoj grba mesta Radovljica, vloga Ortenburža-nov pri nastanku trga Radovljice in njihov družinski grb) in izoblikovana skladno s pravili svetovnega zastavoslovja, ki pravijo, da naj bo zastava čimbolj preprosta, čitljiva, brez vsakršnih oznak oz. taka, da si jo je lahko zapomniti, je markantna in geometrijsko čista. Prvi predlog, ki je izoblikovan kot srednjeveška mestna dvobarvna zastava z grbom, ustreza podobi, ki jo ima Radovljica kot alpsko mesto z izredno lepo ohranjenim srednjeveškim mestnim jedrom. Drugi predlog je veksiloško in grafično prečiščen in bolj ustreza merilom, ki jih za oblikovanje zastav predpisuje zastavoslovna stroka. Kot menita avtorja, bi bil drugi predlog, po katerem bi bilo mogoče zastavo tudi hitreje in ceneje izdelati, primernejši kot prvi. V občini zdaj zbirajo mnenja o predlogih, komisija za protokolarne zadeve pa bo na podlagi večinskega izbora pripravila odlok. • C. Z. Seja izvršnega sveta občine Ljubljana Šiška Ureditev v dveh delih Ljubljana-ši.ška, 8. aprila - Čeprav, kot je bilo poudarjeno v gradivu, ki ga je v torek obravnaval izvršni svet občine Ljubljana Šiška, da se programske zasnove in ureditveni načrt na območju dveh krajevnih skupnosti (Milana Majcna in Hinka Smrekarja) v občini ne deli na dva dela, so člani sklenili, da se programske zasnove in ureditveni načrt izdelajo za tisti del, kjer stvari niso sporne. S tem je izvršni svet pravzaprav "presekal" zapletanje, ki jim ob številnih pripombah in vztrajanjih v KS Milana Majcna ni videti konca. Ob vseh ocenah, ekoloških in drugih analizah, pogovorih v KS Milana Majcna se stvari praktično že od julija 1991 ne premaknejo z mrtve točke. Največ spornih točk je namreč, ker je v mestnem naselju tudi industrija, kot so Slovenija vino. Alko in Union, in kjer se ob nezadovoljstvu krajanov zaradi nje zdaj v posameznih primerih stvari še dodatno zapletajo zaradi denacionalizacije. Po drugi strani pa v sosednji krajevni skupnosti Hinko Smrekar že nekaj časa vztrajno zahtevajo, da se iz celotnega kompleksa programskih zasnov in ureditvenega načrta izloči tisti del, ki na njihovem območju ni sporen. Izvršni svet je bil pravzaprav v dilemi, ali naj upošteva nenazadnje tudi stališče Zavoda za prostorsko in urbanistično urejanje prostora, ki se ne strinja z delitvijo dokumenta tudi zato, ker je bilo v dveh letih na pripravi in delu porabljenih že 90 tisoč DEM, zdaj pa bi bilo potrebno za delitev nameniti še dodatna sredstva, ali pa se za delitev vseeno odloči, ker ob celoviti obdelavi celotnega območja še lep čas ne bo izgledov za sporazum z vsemi prizadetimi oziroma s KS Milana Majcna. Na predlog sekretariata za gospodarstvo in obrt in razlagalca Ferdinanda Debeljaka pa so se člani izvršnega sveta vendarle odločili za delitev obravnave celotnega kompleksa. Tako so sprejeli sklep, da Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje takoj pripravi osnutek programskih zasnov in odloka o ureditvenem načrtu za del območja in sicer za prostor med Gasilsko, Kavško in ulico Milana Majcna ter Celovško cesto na območju krajevne skupnosti Hinko Smrekar. Ob pospešenem delu bi bila ta dokumentacija "pod streho" lahko v nekaj mesecih oziroma do julija letos. • A. Ž. Radovljiška delegacija v Sondriu Listino o prijateljstvu bodo podpisali maja Radovljica - Petčlanska delegacija, v kateri so bili predsednik občinske skupščine Vladimir Čeme in njegova žena, Majda Odar, ki je na občini zadolžena za stike z javnostjo, Verena Vi-dic iz Muzejev radovljiške občine in Miro Mulej, tajnik Turističnega društva Bled, je ob koncu marca obiskala Sondrio, občino v severni Italiji, s katero naj bi Radovljica 14. maja letos podpisala in izmenjala listino o prijateljstvu. Občini Radovljica in Sondrio, ki sta članici delovne skupnosti alpskih mest, sta prve stike navezali pred dvema letoma. Novembra lani je radovljiško občino obiskala sondrijska delegacija pod vodstvom župana Flaminija Benettija, februarja letos pa je občinska skupščina že sprejela listino o prijateljstvu med občinama Radovljica in Sondrio. Čeprav je radovljiška delegacija načrtovala, da bosta župana že ob tem srečanju podpisala in izmenjala listini o prijateljstvu, pa so se dogovorili, da bosta to storila 14. maja, ko bodo v palači Sertoli v središču mesta odprli razstavo radovljiške umetnosti, turizma, obrti in industrije. Radovljiška delegacija je seznanila gostite Ije s predlogom Srednje gostinsko turistične in ekonomske šole Bled o sodelovanju s srednjo šolo v Sondriu, predvsem o izmenjavi učencev in učiteljev, informacij o šolskih programih, vzgojnoizobraževalnih izkušenj ter o predstavitvi turistične in kulinarične ponudbe krajev. Predstavnici sondrijskega in radovljiških muzejev sta proučili možnost za postavitev ene izmed radovljiških muzejskih zbirk v prostorih sondrijskega muzeja. Radovljiška delegacija si je med obiskom v Sondriu ogledala mesto, občinsko palačo, muzej, palačo Sertoli, vas (hieso in tamkajšnji muzej ter dolino Val malem, o • C. Z. ^PREMIŠLJUJETE NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokllfilte 064/403 87 1 499.999. je iz Radovljice Kranj, 8. aprila - V Murski Soboti je bila v začetku tedna slovesnost ob vključitvi 499.999., 500.000. in 500.001. telefonskega naročnika v Sloveniji. Sredi tedna pa so podobno slovesnost pripravili m tudi v PTT podjetju v Kra- JLm^B I njUi saJ ^ bil 499"9- tele" jMRk jH I tonski naročnik vključen v ' Radovljici. Zares sem presenečena in kar verjeti ne morem," se je v zadregi in vesela hkrati zahvaljevala Vanda Reš iz Gradnikove 89 v Radovljici. W.*W I Prošnjo za telefon je vložila Hft&yH H že pred dvema, tremi leti, te- lefon pa je potem dobila 25. marca letos. Tisti dan je bil doma kar pravi praznik in najprej sem poklicala po telefonu mamo. Zdaj pa že kar "veselo" telefoniramo. Kaj pomeni telefon doma, veš pravzaprav šele potem, ko ga po dolgoletnem Čakanju enkrat imaš." PTT podjetje Kranj je Vandi Reš ob tej priložnosti podarilo enoletno brezplačno telefonsko naročnino in nov telefonski imenik, Iskra Terminali nov telefonski aparat, v Gorenjskem glasu pa smo se odločili, da bo lahko nekaj časa brezplačno prebirala, kaj se dogaja na Gorenjskem. Od pol milijona telefonskih naročnikov v Sloveniji, kar pomeni okrog 25 na 100 prebivalcev, jih je na Gorenjskem danes več kot 52.000, kar je nekaj več od slovenskega povprečja na sto prebivalcev. Na Gorenjskem je namreč na sto prebivalcev 27 direktnih telefonskih priključkov, posredno pa 36. Sosednja Avstrija ima danes 46 priključkov na sto prebivalcev, sicer pa v Sloveniji zaostajamo za zahodno Evropo za nekako 15 let. • A. Z. SPREJEM 1R/IŠKIH SMUČARJEV PRI ŽUPANU - Predsednik triiike občinske skupščine Peter Smuk je minulo sredo priredil sprejem za uspešne domače športnike. Na srečanju, ki se ga je udeležil poleg predstavnikov športne zveze Tržič tudi doslej najuspešnejši športnik Bojan Križaj, so se zbrali smučarska skakalca Robi Meglic in Dejan Jekovec, nordijski kombinatorec Franci Jekovec in tekmovalka v smučarskih tekih Andreja Graiič; povabilu se niso mogli odzvati alpaka smučarja Izidor Jerman in Maja Skrjano ter tekač Tomaž Globočnik. Zupan je športnikom čestital za vrhunske rezultate in zaželel, da bi se jim v zimskih panogah uspešno pridružili še mlajši tekmovalci. Na sliki - Andreja Grašič sprejema Monografijo o Tržiču. S. S. - Fo-% to: D. Gazvoda Nov telefonski imenik Kranj, 8. aprila - Od 15. aprila bo na vseh gorenjskih poštah v prodaji nov telefonski imenik, ki je tudi tokrat izšel v dveh precej obsežnih knjigah. Nanj smo že kar nekaj časa težko čakali, saj je bilo po Sloveniji, na Gorenjskem pa sploh, od izdaje prejšnjega vrsto sprememb in novih naročnikov. V PTT podjetju Kranj so povedali, da se je od zadnje izdaje število telefonskih priključkov na Gorenjskem povečalo za okrog K) tisoč, vseh sprememb pa je od takrat več kot 30.000, V PTT podjetju Kranj svetujejo vsem naročnikom, da nov telefonski imenik čimprej nabavijo (naklada je omejena), saj bodo od 15. aprila veljale tudi vse spremembe, ki so že upoštevane tudi v imeniku. Tako bodo na primer 15. aprila zamešane telefonske številke na območju telefonske centrale v Gorenji vasi. Čeprav je telefonski imenik v Sloveniji v prodaji v dveh izvedbah in sicer z mehkejšim in tršim ovitkom, so sc v PTT podjetju Kranj odločili za prodajo na Gorenjskem s tršim ovitkom. Cena takšnega imenika, ki mimogrede tehta okrog 5 kilogramov, je 3.200 tolarjev. • A. Ž. Z GORENJSKIH PARLAMENTOV M - KŽKKmetijstvo Kranj, n.o.o., Begunjska c 5 Trgovina z rezervnimi deli ŠENČUR KMETOVALCI, POZOR, ZELO UGODNO! - Rezervni doli za generalno popravilo traktorjev Torpedo, Ursus, IMI, UTB. štore - Rezervni deti za priključne stroje: poljski izkopalnik, poljski kombajn krompirja. SIP, lemeži za pluge in kultivatorje. akumulatorji, gume, semertngi in ležaji vseh dimenzij - Semenska koruza: BC 272,278,318 - Mleko v prahu: "N0VILAC" - uvoz Holandija DELOVNI ČAS vsak dan od 7 do 17 ure in sobotah od 7. do 12. ure Tel/fax 064/41-025 Zasedanje radovljiške skupščine Borci "izginili" iz proračuna Poslanci so letošnji proračun sprejeli po hitrem postopku: najprej osnutek, nato še predlog. Po novem odloku o poslovnem času bodo okrepčevalnice lahko odprte najdlje do enajstih zvečer. Radovljica, 7. aprila - Zbori občinske skupščine so na zasedanju v sredo po hitrem postopku sprejeli proračun za letos. Kot je znano, je skupščina na marčevskem zasedanju osnutek zavrnila predvsem iz protesta proti krivični davčni politiki, na katero pa občina nima vpliva; tokrat pa so poslanci najprej sprejeli osnutek, po seji izvršnega sveta, ki je bila med skupščinskim odmorom, pa še predlog proračuna. Predsednik izvršnega sveta Jože Resman je pojasnil, da letošnji proračun temelji predvsem na financiranju nalog, ki so določene z zakoni in s predpisi, in da je razvojno usmerjen le na nekaterih področjih. Pričakovati je, da se bo letos zaostril problem osebnih dohodkov, ki jih zagotavlja proračun, in sicer zato, ker bodo enaki oz. se bodo realno celo zmanjšali. Delež sredstev za plače v proračunu je tolikšen, da vsaka nepredvidena sprememba lahko zamaje občinske in tudi državni proračun. Kar zadeva predlog republiškega proračuna, so najpomembnejše radovljiške naloge zajete, nekatere pa bodo poskušali spraviti vanj še v parlamentarni razpravi. Ko so poslanci obravnavali osnutek in predlog občinskega proračuna, je bilo še največ razprave o vprašanju, zakaj je iz proračuna "izginilo" ime borčevske organizacije (OO ZZB NOV) in zakaj so sredstva, predvidena za borce, "skrita" pod postavko "sofinanciranje ohranjanja kulturne dediščine in tradicij" Zdravko Silič je dejal, da ima opuščanje imena zveze borcev verjetno pri nekaterih ustvarjalcih proračuna svoj namen. Zveza borcev res ni politična organizacija, vendar pa skrbi za ohranjanje tradicij in za spomeniškovarstvene akcije, zato Na zasedanju so sprejeli tudi predlog odloka o poslovnem času, po katerem bodo gostinski lokali v stanovanjskih stavbah z različnimi lastniki lahko odprti najdlje do desetih zvečer, okrepčevalnice pa do enajstih. Ko so obravnavali program sklada stavbnih zemljišč za letos, so zavrnili predlog krajevne skupnosti Radovljica, da bi sklad namenil 9,6 milijona tolarjev za ureditev tlaka pred cerkvijo, kar bi bila prva faza urejanja Linhartovega trga v Radovljici. naj bo njeno ime navedeno v proračunu Vojko Kučina jc ostro nasprotoval novi proračunski postavki "sofinanciranje ohranjanje kulturne dediščine in tradicij", pod katero so le spretno prenesena sredstva, predvidena za borčevsko organizacijo. Če bi šlo res za ohranjanje kulturne dediščine, potem bi morala biti sredstva tam, kjer so predvidena za Vodnikovo leto in za Linhartova praznovanja Janko Stušek je tudi nasprotoval temu, da bi kakorkoli skrivali sredstva, predvidena /a borčevsko organizacijo, in je predlagal, da bi letos v proračunu še ohranili ime ZZB NOV in posebno postavko, ker bo sicer to področje že do konca leta uredil posebni republiški zakon. "Če je glavni problem zveza borcev, predlagam, da bi v proračunu uvedli postavko "veteranska organizacija in žrtve vojne", je dejal liberalni demokrat Jože Dež-man in poudaril, da v to organizacijo poleg borcev sodijo še nasilno mobilizirani v nemško vojsko ter domobranci, ki pa jih v občini tako in tako ni bilo več kot dvajset. Z Dežmanovim predlogom se jc strinjal izvršni svet, kasneje pa tudi skupščina Evgenija Korošec je dejala, da jih v krajevni skupnosti Kopriv-nik - Gorjuše močno skrbi usoda njihove šolske stavbe, ki že kaže znake propadanja (omet odpada) Čeprav so šoli v Bohinjski Bistrici namenjena tudi določena sredstva za vzdrževanje podružničnih šol, pa si v krajevni skupnosti želijo, da bi bilo določeno, kolikšen del je za šolo na Koprivni-ku. Lado Krzen (KS Radovljica) je dejal, da so sredstva, predvidena za delovanje krajevnih skupnosti, smešno nizka. Krajevna skupnost Radovljica naj bi na mesec dobila toliko, kot dobi plače miličnik, ki dela na mejnem prehodu V krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica menijo, da so >redstva za krajevne skupnosti ter za vzdrževanje njihovih ob lektov in naprav preskopo odmerjena in da med krajevnimi skupnostmi niso pravilna razmerja. Letos naj bi popravili vsaj en most, na Brodu ali na Savici, ker se sicer lahko zgodi, da bo Zbori občinske skupščine so za novega načelnika uprave za urbanizem (s tajnim glasovanjem) izvolili 58-letnega gradbenega inženirja Jožeta Cebaška iz Radovljice, kije bil doslej kot vodja katastra komunalnih naprav zaposlen v Komunali Radovljica. Kot je znano, je po razrešitvi Janeza Vrbanca lani poleti naloge načelnika najprej opravljal štiričlanski odbor z Markom Bezjakom na čelu, potem pa Blaž Hrastnik. Po nekaj neuspelih poskusih je skupščina tokrat za sekretarja sekretariata za upravno-pravne in splošne zadeve izvolila 46-letnega ekonomista Miroslava Pengala iz Lesc. kije sicer tudi član izvršnega sveta in poslanec zbora združenega dela. Brod ostal brez povezave. V krajevni skupnosti Mošnie niso najbolj zadovoljni s tem, da iz pi"0: računa niso razvidna sredstva, ki naj bi jih občina letos namenila za obnovo mostu v Globokem Most jc namreč /aprt za promet že od lanske decembrske povod-nji. Predsednik i/vršnega sveta Jože Resman je pojasnil, da je 'z' gradnja betonskega mostu za občino prevelik zalogaj in da je šitev problema veliko odvisna od tega, če jim bo uspelo na državni ravni dobiti sredstva, namenjena za odpravo posledic po naravnih nesrečah • C. Zaplotnik Skupna seja škofjeloškega parlamenta Žirovci kritizirajo policiste Skofja Loka, 8. aprila - Č eprav je škofjeloška občinska skupščina v ponedeljek prvič delala na poenostavljen način, kot enodomni parlament, brez preštevanja prisotnosti delegatov posameznih zborov, je minila kar trikratna "akademska", preden se je nakapljala dobra polovica vseh. Ali gre to pripisati njihovi nezainteresiranosti za dnevni red, obložen zlasti s poročili, ali pa "tolažbi", češ saj sklepčnost zdaj ne more biti več vprašljiva, ne bomo ugibali, niti ni pomembno, saj je parlament delo vendarle opravil. Ze na začetku se jc rahlo zataknilo 1 dodatkom k dnevnemu redu, to jc s predlogom skupščinske komisije za volitve in imenovan |a, da bi Dušico .lurman s 5 aprilom ra/rcšili funkcije "začas nega poslovodnega organa delovne organizacije za obveščanje v občini Skofja I oka v ustanavljanju" Stališče komisije do razteši tve je bilo positi v no pismeno pa se je oglasil predsednik sveta I K I za obveščanje Peter Krek, ki |c menil, da Dušica Jurman ne sme oditi prej, preden svet ne bo obravnaval poslovanja IX) /a minulo leto Dušica Jurman ic na koncu ra/rešnico kipih temu dobila. Na poročila o delu javnega pravobranilstva (iorenjske, so dišča združenega dela v Kranju in občinskega sodnika za prekr ške v minulem letu delegati niso imeli pripomb Precej kritičnih besed pa jc Anton Beovič, Član občinske vlade, v imenu Zirov-cev naslovil na letošnje delo policije, ki boli spominja na racije, /novi i se |>i iložu|C|o /aradi po manjkanja olike policistov, nji hovega netaktnega obnašanja, zlasti do gostov v lokalih, pogostega prcvcrjania identitete hudi /novci svetujejo, naj se policija bolj aktivno vključi v odkrivanje divjih odlagališč in preprečevanje go/dnih tatvin, skratka, naj se potrudi, da jo bodo ljudje spoštovali. Na kritike iz Zirov jc odgovoril komandir škofjeloške polu uske postaie Edvard Rovtar. ki ic na kratko ra/ložil v/oični projekt javna varnost, po katciem ietos poskusno delajo v LN/ Kranj Po njem jc nj terenu več policistov in kriminalistov, kot jih jc bilo prej, njihovo večjo učinkovitost |C komentiral / ne katerimi številkami, na primer. KK odstotno i.i/iskanosi |o kazni viti dajanj (lam 7 I-odstotna), dc jal je tudi, da je policijska pisai na v /neb (po ukinitvi oddelka polit i|ske postaja) s i | vaškim policistom odprta /a vse, ki |ih karkoli žuli, sicci pa |c spie|cl vse nasvete za čimbol| učinkovi lo in uglajeno delo polici ic. Zdene Renko. načelnik UpraV inšpekcijskih služb za 9°/^2S sko. ic za slovo s te funkcije ('<*'. dela v slovenskem notranjem ^ nististvu) na kratko 01 issl d* inšpektorjev, s poudarkom . novi zakonodaji, medtem k^1 Marjan Kalan, delegat I« okrcal predvsem inšpekcije ) mli cest. ki spričo vse bolj raZ v hotenih živih mej. ograj. na. na ob cestah ni dovoli po/orna pi omet no varnost špekcija bi po njegovem m» bolj učinkovito nadzoroval' » i o k posame/nih (.nadenj. k| P^j. sto odstopalo od dovoljenj. je na j).i poskrbeti da bi sC v centrale ob ni/kih vodostaj strugah, kakršni so zdaj. us,a le. okoti1 Občinska ministrica Marija 1'ogačar ic l,ok'" ^VnaP1 no pieilstav ila su ei izi 1 '"V „|,a v iano poročilo o v arttvu o {tC\\ občim za obdobje zadlUj ). let. medlem ko so delci'-",1 /K. i iganc iklepc koi pie"Pl,,s , St> vrnili Obfiiniki izvršni s k0„. /adoižih, da pripravi nove. kretizirane iklepe. ^ jfio*čaB Seja jeseniškega izvršnega sveta Komunalna podjetja zahtevajo povišanje cen Jesenice, 8. aprila - če bo vlada ugodila prošnjam jeseniških komu nalnih podjetij, potem bodo Jeseničani dobili za komunalne storitve položnice, na katerih bodo Še enkrat višji zneski za plačilo odvoza odpadkov, ogrevanja, prečiščevanja odplak. Izvršni svet posreduje le avoje mnenje, nikakor pa več ne odloča o predlogih za povišanje. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so sklenili da se stanovanjska najemnina za neprofitna in socialna slanovania v lasti občine Jesenice za april us kladi za 4 odstotke v pi miri |.iv i z naiemnino za marec m posredovali osnutek odloka o gradita i m vzdrževaniu zaklonišč v občini lesenice v javno razpravo Naiveč razprave pa je bilo o oblikovanju cen komunulmh slo-i ne v Predloge o izdatnem povi šaniu k en so z dodatnimi obrazložitvami in analizami poslala i<-.<-niška komunalna podictia s > < nami naj bi tako zelo zaosia|,ih zaradi nepokme izgube i/ preteklih let, s tedanjo ca no pa m po knv.i|o niti stioškov enostavne reprodukcije Komunalna pod|e I|ii doka/u|C|o, da so sc cene ko miinalnih sloi iiev iz lei i i '>'> j» vcčcvalc v povprcč|u BOČSAnCJC kot živ l|eii|ski slioški in da |i bi la povprečna iasi teh vin celo pod ravnjo, ki ustreza KO od ,l< i tkov rasti življenjskih stioškov I )d |ulija 199| so le 08M v pi i slo|iiosti vlade Republike SlOVf ntja, lato izvršni svet daje o tem samo mnenje /a l o pod|ci|.i Kies. I neigctika komunala in Vodovod prosijo vlado, da /ago lovi nadomestila v znesku izgu be, na ravni pokrivanja stioškov enoeUN na Kaprodulu Ije Predli igl ..m.M i|e (0 v leni. da bi slioske oziroma razliko doplaeali obi ani v obliki poračunov v več mesc enih obrokih Stanovalec hi, de nuno, za M) kv.idi.iimh metiov st.inovaniskr površine v enem mesečnem obroku za VrP6tVSd doplačal okoli lisot' lolar|C\. BJ M odv >z.i odpadkov naj bi sc BOVi preč.^V; [20 odf IV'1 . šale za KO odstotkov, nje odplak celo U t K01 Člani jeseniškega svela niso bih povsem p"' fcih kaj se sk.iva v teh ',, slori-pov.š.innh len komuna"n a. lev, saj bi povišanja '|U ^ po- ,1,-1., občane i/v^1 ^\,ue ko- iredoval i......Cilai in P^J^nj« munaln.h podjelu ° \ „ ^rf cen vladi koi utemeljena. kyy t, s pripisom da oh lam i/s(S,n čmmi računi teh nt h i* 1 ;„e ivel ni razpolagal!« laff » k,> „a ssna s,, tud. »klenih. ' ga sveta so luili -klc",l's0 / m u n iln i pmlielia k' (| t,(jiJ družbena podjetja, v »»J pffd- - srd«) slav nikov ob«, i ti« ■ Pogodbeno zaposlovanje brezposelnih Predraga država spodbuja črno zaposlovanje Črnemu zaposlovanju v tem času država nikakor ne more stopiti na prste. Nasprotno, zaradi ljubega socialnega miru pri nekaterih sivih zonah miži na eno oko. Najizrazitejši primeri črnega zaposlovanja pri zasebnikih so sicer deležni pozornosti in obravnave delovne inšpekcije. S tiho privolitvijo države pa poteka pogodbeno zaposlovanje tistih brezposelnih, ki na zavodu za zaposlovanje uživajo status (in nadomestilo) brezposelnega. Take primere poznamo v podjetjih v stečaju, ko stečajni upravitelj za dokončanje del začasno zaposli nekdanje delavce, sicer prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Vendar niso edini, ki iščejo krivine. Brezposelnim, ki na zavodu prejemajo najnižja nadomestila, je Pogodbeno delo dobrodošel vir Preživljanja. Podjetja, ki name-S!°i rednega delovnega razmerja sklenejo z delavci pogodbeno, lindrŽavi odvedeJ° 30, namesto •tO odstotkov dajatev od njiho-J2« dela. Oba motiva sta pri te»i jasna. Profitni motiv Podjetja . Našo pozornost je pritegnil Pnnier uspešnega kranjskega Podjetja Iskra Števci, ki trenutno pogodbeno zaposluje 140 brezposelnih. Zakaj uspešno Podjetje posega po take vrste ^poslovanju, sta nam pojasni-la direktor Nikolaj Bevk in vodja splošnega sektorja Stane *»bjan: .. »Ce bi naše izdelke prodajali samo na zahodno tržišče, bi J'h lahko za ceno, ki bi med stroški prenesla ceno dela 600 nemških mark neto. Tako pa prodajamo tudi na azijska in južnoameriška tržišča, kjer je cena našega izdelka nižja, saj je več konkurence. Ker s prodajo na teh trgih ne bi pokrili materialnih stroškov in cene delovne sile, je slednje pač treba zmanjšati ali pa se odločiti, da na teh trgih ne nastopamo. Ponudila se nam je torej možnost prevzeti posle za ta tržišča, toda pod pogojem znižanja stroškov neposrednega dela. Zaradi tega in ker gre za začasne posle, smo se odločili za pogodbene zaposlitve. Tem delavcem, ki delajo za mesec ali dva, dajemo neto plačo (okoli 42 tisočakov), plačamo prehrano, ne pa tudi stroškov prevoza na delo. Zavarujemo jih tudi za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delovna doba in socialno zavarovanje pa jim tečeta na zavodu za zapo- slovanje, kjer dobivajo tudi nadomestilo za čas brezposelnosti. Izbrali pa smo med tistimi brezposelnimi, ki prejamajo najnižja nadomestila.« Rešitev: enake dajatve za pogodbeno in redno delo Tako podjetje je podjetje pocenilo stroške dela, brezposelnim pa olajšala težak socialni položaj. Seveda bi bilo za slednje bolje, ko bi jih vzeli v delovno razmerje, a s tem bi morali državi odvajati znatno višje prispevke (110 odstotkov). Kot zatrjujejo, pa gre tudi za to, da si ne upajo zaposlovati novih delavcev, ker gre samo za začasne posle. Podjetje, ki ima po kapitalističnih zakonitostih kajpada samo profitni motiv (socialnega naj zasleduje država), vidi trajno rešitev v znižanju prispevkov na živo delo ali pa v selitvi proizvodnje v tiste dele sveta, kjer je delovna sila še cenejša. Dokler (nejasna) zakonodaja omogoča take in drugačne špekulacije z brezposelnimi in do- kler jih v imenu ljubega socialnega miru tolerira država, težko govorimo o aktivni politiki zaposlovanja. Morda je tak prostop res socialen do brezposelnih z nizkimi nadomestili. Ni pa korekten do onih, ki brezposelni nadomestila sploh ne prejemajo. Tudi davkoplačevalcem, ki v ta namen odvajamo znatna sredstva, to ni pisano ravno na kožo. Podjetja, ki namesto redno zaposlujejo pogodbeno, prikrajšajo državo za znaten del pripadajočih ji dajatev, posredno pa se gredo ekonomijo na plečih davkoplačevalcev. Slaba tolažba je, da ogromnega polja sive ekonomije ne obvladujejo niti .razvitejši evropski sistemi, ki imajo bolje zasedene in učinkovitejše inšpekcije kot mi. Za posameznike, torej brezposelne, ki odklanjajo delo, smo že našli mehanizem, ki jih bo sankcioniral, žal enakega ni za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonito ali na samem robu zakona. Morda bi bila še najučinkovitejša poteza, ki bi uredila te stvari izenačitev davčne stopnje za pogodbena dela s tisto za redno delo. • D. Z. Zlebir Spet sporne zadolžnice Davek od dohodka, ki ga ni bilo °bronamerno mišljene zadolžnice, ki so jih delavci prejeli kot pa jj r' s katerim se priznava terjatev delavcu neizplačanega dela oseh ko ^°n°dka v skladu s kolektivno pogodbo, so povzročile že veli-|a r*/wurjenja. Nazadnje ob odmeri dohodnine, saj so morali de-tr k Aktivni dohodek prikazati v davčni napovedi in bo od njega y °* plačati davek, čeprav v resnici niso dobili nobenega denarja. PraŠljivo je tudi, ali te zadolžnice lahko uveljavijo kot olajšavo. pobude o izdaji zadolžnic, zato jim pripisujejo tudi odgovornost za sedanjo zmedo. Kaj o tem menijo pri Svetu kranjskih sindikatov, kamor tudi prihajajo pritožbe prizadetih davčnih zavezancev? 2e sredi marca so Republiško upravo za javne prihodke zaprosili za pojasnilo, zakaj so zadolžnice zajete v davčno osnovo. Podjetja so delavcem izdala potrdila o izplačanih dohodkih v obdobju od I. januarja do 31. decembra 1992 in vanje vključili tudi zneske omenjenih zadolžnic. Aljoša Drobnič v imenu sindikalne pravne službe navaja, da se zaradi teh potrdil delavcem zviša osnova za dohod- štv ^a to temo smo v urednice °k precej klicev ogor-niLlh dWavcev, denimo iz Pla-nerf' Save* nekaterih Isker, zav V°mno Pa J« tak'h davčnih z«rlCZancev Sc vcč< saJ Jc vc,iko D,.pos|enih prejelo razliko do obrt- PO ko|cktivm pogodbi v bhv Zadol2nic. Slednje naj bi stev narncnJe"c /hiranju sred- la«t„ !a dascganje večinskega nien StVa del»vciv pri lastni- delai" POdjct,J Jasno Jc- da so ncDr^' nejevoljni, ker naj bi osnov tC dohodke vračunali v Navs ° Z,a odmcro dohodnine. veČalnZaJi bo to mnogim pose n" davčno osnovo. Jezijo "'ndikat?^ podjc,ij in na ""»te, slednji so namreč vir nino in na ta način lahko izgubijo nekatere socialne pravice, denimo štipendije, doklade... Sprašuje tudi, kaj lahko sploh storijo delavci, ki so prejeli potrdila o izplačanih dohodkih, dejanskih izplačil pa ne, vprašljivo pa je tudi, ali jim bodo zadolžnice spremenjene v lastninske deleže skladno s predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij. Gre namreč za to, da se dohodnina obračunava od izplačanih in dejansko prejetih dohodkov v minulem letu, ne pa od bodočih, oziroma pričakovanih prejemkov, katerih izplačilo je tudi zelo dvomljivo. V tovarnah pa so bili tudi v dvomih glede tega, ali se vrednostni papirji, ki so jih razdelili le svojim zaposlenim, štejejo v davčno olajšavo. To so vprašanja in dvomi, ki so jih kranjski sindikati naslovili na republiško upravo za družbene prihodke sredi marca, da bi namreč še pred iztekom roka za oddajo davčne napovedi dobili odgovor. Odgovora še ni, pri tem je nemočna tudi občinska davčna uprava, s katero so sindikati v čakanju na tovrstne informacije v dnevnih stikih, nam je povedal sekretar Adolf Sitar. Jeza je utemeljena, saj je rok za oddajo davčne napovedi konec marca potekel, pravila te igre pa še vedno niso do kraja določena. • D. Z. Zlebir rJ^POtelni, ki odklonijo delo **vih sedem bo ob nadomestilo SK^l^k 7" *Pr,la - !*tos i* »M veljati poseben pravilnik, po ""v«>(|„ J° Dr«"*po*elni dolžni sprejeti delo ali se odzvati napotitvi n*dome«),||/*po*'ov"nJ''' *'cer '"n,to izgubijo pravico do denarnega To »* je na Gorenjskem že primerilo. s'ndikato°db° 11,1 /;,sedanju območne organizacije svobodnih 2aPoslov V Za (lorcnJsko povedal mag. Franc Belčič z Zavoda za '"biranih"!1 V KranJu Ncka gorenjska firma je iskala deset kva-Poiskai ">} dc,ay^ev, Zavod pa je med svojimi iskalci zaposlitve de'°dajaT- ^ S(> ustrezali razpisnim pogojem Sedem sc jih V''° testov" St'°h m.odzval°' med ostalimi 16 jih nekaj ni opia •Cv le dv pa 'e 17 raz'i^nih razlogov odklonilo zaposli jetje j$£c a ^ta blla "aposlcd pripravljena sprejeti delo. Kci pod dru8o, tret • !avccv, bodo na zavodu postopek ponovili šc v **** nobene^* ^edmenca brezposelnih, ki m pokazala popolno-Jav''a ho • yncmc m se delodajalcu z napotnico zavoda sploh ni iVbre/ ° ,>,A'' oh "-'domcstilo ?estilo si""'"1 °dklan|.i|o .Ido, dokler imajo na zavodu nado , c|°dajaii.i i,Pl?i u 11 >c dl,c Casa Te 7K°dbe poudarjajo zlasti • cev z« ra lh Vls°kl ^evilki o brezposelnih ne najdejo de-n,,ve izgube T**"* dela ,>ravi|nik, po katerem v primeru odklo-napravi| red »C'Utrne pravice na zavodu, bo \ določeni meri licei r°valk, Vi sčY C Vcdn° Pa j* v nJem veliko socialnih in drugih va-Prirr|cru jjh'i J° hrc/Posclncga Kot vidimo v prvem gorenjskem at '"liko j °b "ad.nncMilo samo sedem, čeprav jih je šc en 'an°slitev SalW 11 (ot*"no utemeljenih razlogov) odklonilo • k.i pri /avodu Ulhče „(, bran,c Poudarjalo, da je slo /.i kvalificirana dela, toiei ■"•rned |i, ,P°sclnih ne bi bil ..degradiran-, na ni.iiij zahtevno 1C ,'aviHl Sl. , .'" h " <»dkloniM delo, pa so bili tudi taki. ki jih ku hrc/n, ')<> je di tištvo i/dalo kii|i/u o "Jernej Kopitar in njegov čas", ki je bila posredovana vsem slovenskim osnovnim m sied njim šolam Na sobotnem občnem /bom so člani društva v IVOJ program zapisali, da naj bi bila l tnica Kopitarjeve smrti /a/na movana kot Kopitarjevo leto Društvo predlaga postavitev spomenika jezikoslovcu Jerneju Kopitarju v predvidenem ljubljanskem univerzitet min središču. Zavzema se tudi za ustanovitev sklada Jerneja Ko pitaija /a podeljevanje nagrad in priznani za naivilii dosežke na področju jezikoslovja Prav tako predlaga slovenski TV in filmu, da bi posneli film o Kopitarju in njegovi dobi. Zavodu za šolstvo Slovenije, da uvede jezikovno bralno pri/nanje Jerneja Kopitarja v slovenske srednje šole, PTT Slovenije pa naj prihodnje leto izda Kopitarjevo jubilejno znamko Društvo ima v svojem programu s predavanji obiskati kar največ osnovnih in srednjih sol v Sloveniji, da mladi generaciji posreduje vedenje o veli kanu slovenske in evropske učenosti. Nove člane bo iskalo predvsem med učitelji, profe sorji, učenci in dijaki, dobrodošli pa bodo tudi drugi občani. Na občnem /boru v soboto so podelili častno članstvo v društvu prof. dr. Jožetu Pogač ni ku, ki je napisal knjigo o Jerne ju Kopitarju, tet dr. Srečku Za kiajsku, ki je kot direktor Za voda za šolstvo Republike Slo venije pokazal izredno naklo njenost društvu • I). Dolenc sredovati kar najširšemu krogu ljudi. V Tržiču je namreč kljub številnim prireditvam čutiti pomanjkanje kvalitetnih umetniških dogodkov. Naš namen je zato občini, dekaniji permanentno zagotavljati redni koncertni, literarni in likovni program." Upravni odbor društva ima sekcije, ki določajo in sprejemajo program. Predsednik združenja je slikar Vinko Hlebš iz Tržiča, skupaj s kiparjem Vinkom Ribnikarjem pa vodita sekcijo za likovno umetnost. Za koncertno in literarno dejavnost skrbijo Vito Primožič, Tomaž Meglic in Silvester Novak. Ustanovni pokrovitelj združenja je tržiški župnik in dekan Franc Maček. Združenje LUMEN bo odslej enkrat mesečno pripravilo otvoritev likovne razstave, v okviru literarnih večerov pa pripravljajo predstavitev Dantejeve Božanske komedije ter predavanje strokovnjakov na temo Brižin-ski spomeniki. Skupaj s Petrom Skrjancem, ravnateljem kranjske glasbene šole, bodo v baziliki na Brezjah pripravili koncert orkestra Carnium, za maj in junij pa načrtujejo koncertne prireditve po cerkvah tržiške dekanije: Zgornje Duplje, Križe, Lom in Senično. "Naše poslanstvo je promovirati umetnost, ki izraža neko višjo duhovnost, v kateri je odsev nekega višjega sveta, ki pa ni nujno krščanska, seveda ob ustrezni kvaliteti," je povedal Silvester Novak. Obenem pa združenje LUMLN skuša po- magati pri uveljavljanju ml3' dih umetnikov. "Naš namen je omogočati mladim talentom, da se razvijejo in da se predstavijo publiki." Združenje je finančno odvisno izključno od prostovoljnih prispevkov, vseh enajst članov pa za svoje delo ne prejema nobenih honorarjev. S tržiško pu' bliko so izjemno zadovoljni-Na njihove prireditve redno prihaja več kot sto ljudi, med njimi tudi precej mladih. P"* pravljajo se na poglobitev kontaktov z zamejskimi Slovenci, oglasila pa se jim je tudi že Mednarodna organizacija krščanskih umetnikov iz vzhodne Evrope, ki jih je povabila na mednarodno razstavo likovnih umetnikov, kfbo septembra letos v Krakovvu. Združenje LUMEN je namreč kljub svojemu poudarjanju množičnosti in širine v prvi vrsti tradicionalna krščanska organizacija; njihova osnovna ideja namreč - p?" vezanost vere duhovnosti jn umetnosti, je bistveno pogojena s trenutnimi tokovi v Cerkvi: močno poudarjena potreba po ponovni evangelizaciji-predvsem zahodne Evrope, kar praktično pomeni vrnitev nazaj h krščanskim koreninam. Ker pa igra kultura, kot pravi Silvester Novak, zelo pomembno vlogo v življenju posameznika, je pokristjanjevanje kulture ena prednostnih nalog ('crkve, in zaradi tega se lahko i%odx. da kultura, kot so si jo zamislio v združenju LUMEN, le ne P° prišla dO vsakogar dobrim f*a" menom navkljub. • M. Ahaci OD ILUSTRACIJE DO LUTKE Radovljica, 7. aprila - V Šivčevi hiši v Radovljici so v sred« t lutkovno predstavo Jutranje zgod(h)e v i/vedhi študentske skupine lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Ljubljane odpr 1 retrospektivno razstavo oblikovalca, slikarja in ilustratorju Alojza Zormana - l-ojža. Slikovita in živahna razstava, ki jo spremlja tudi bogat kata log, kaže vso pestrost in raznolikost avtorjevega ustvarjanj" Ilustracije i/ revije Tribuna, naslovnice Mladine, ''us,ra5|a mladinskih knjig (Urške so brc/ napake Polonce Kovač jc njegova prva), karikature in seveda ne na/adnje lutke. A pri izdelavi lutk uporablja / velikim uspehom tudi nove nv ti.ilc," piše v uvodu v katalog Maruša Avguštin "Za Ju"'' :^ /god(b)e je na primer ustvaril mimične lutke kiomp"l,ls oblik i/ penaste gume v mehkem akvarclncin /eleno r~e,?j"^pl dreni koloritu s smešnimi izrazi in dolgimi, tankimi, giHllvl . okončinami i/ plastične cevi To so bitja, polna humoM«1 poezije ' i dakti- Izjemno mesto pa mu pripada kot avtorju številnih ul ^ čnih igrač in ilustracij v izobraževalnih priročnikih za otr< ^. In kot pravi Maruša Avguštin, jc mojstci v izmišljanju ig( * že majhnemu otroku omogočajo nabirati /naii|c in osvajat' ve pojme Ob intuitivnem dojemanju likovnosti in ia/""|S' urjenju pomagajo /ormanove igrače otroku nabirati /napi« razvijati njegov socialni čut • M. A. skem in :''" velikonočne praznike želi občina Škofja Loka ivo, ki ima 40% manj alkohola in kalorij! LAŠKO PIVO 'rvo domače lahko pivo ic lažjega Vi KOMUNALNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA P-o. Kidričeva cesta 43a CEKINCEK PRODAJALNA Z ŽIVILI GOLNIŠKA 25, KRANJ OBRTNO KR POI ANI UJETJE 1 MIRKA VADNOVA 1 egp škofja Loka, Kidričeva c. 82 ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 MERCATOR - ETA Kamnik, živilska industrija 1 instalacije Kidričeva cesta 55 v Škofja Loka alples center ©Op®© ^ © * © • POŠTA TELEGRAF TELEFON agrotehnika Ljubljana, Tržaška 132 PE KRANJ KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI ;PLOŠNO GRADBENO POD] [fa cestllf34220 ŠkoijeNtUka -—-~ JELOVICA lesna Industrija Skof)a Loka Kidričeva 58 Mercator - Oljarica Kranj ^\\av toline y\mmmr trgOVina in servis daa Kranj: Bleivveliova it 10, Jesenice: Cesta M. Tita 28, JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ MIRKA VADNOVA 1 zavarovalnica tilia d.d. novo mesto SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI w~- \U]rVjUXj nama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA o Tovarna obutve žiri GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Iskra Terminali iz Kranja ustanovila vzporedno podjetje Ponovno združevanje Iskre Iskra naj bi postala koncern in Iskrinim podjetjem, ki so zdaj samostojna, kot bistveno prednost ponuja notranje lastninjenje. Ljubljana, 6. aprila - Na ljubljanskem sejmu Alpe-Adria - Svoboda bivanja se z novostmi predstavlja tudi kranjsko podjetje Iskra Terminali T&G d.d, izvirna ideja je vrtljivi valj, ki omogoča pregledovanje pomnilnika v telefonskem aparatu. Tiskovno konferenco na ^jmu smo izkoristili za pogovor z Miroslavom Marcem, direktorjem Terminalov, ki so pred kratkim ustanovili vzporedno podjetje, •n * Dušanom Šešokom, direktorjem Iskre Holdinga, ki je spregovoril o prizadevanju za ponovno združitev Iskre. "Naš cilj je pokriti vsaj 5 odstotkov evropskega trga, zato nam ne preostane nič drugega kot agresivni nastop s proizvodnim programom, ki je prilagojen temu trgu. Z novosti, ki jih predstavljamo na sejmu. Prikazujemo, da smo na nekaterih področjih pred konkurenco* vse te novosti smo predstavi na CeBit-u v Hannovru, maJa bomo na nemškem trgu zanje dobili ateste," je dejal Miroslav Marc, direktor Iskre TerminaliT&G d.d. iz Kranja. tarirna zamisel je preglednik telefonskega pomnilnika_ . Za nove telefonske aparate Je značilna večja "udobnost". [rvi iz te družine je Featurep-hone, namenjen je tistim, ki veliko telefonirajo, poleg pomnilna ima prikazovalnik, s kančkom šale lahko rečemo, da ^ar>jka te slika sogovornika. .NaJvečjo novost pa vsebuje teflonski aparat Rollphone, gre za izvirno idejo Terminalovih razvojnikov - vrtljivi valj. ki omogoča pregledovanje oziro-ma listanje po 100-imenskem Pomnilniku kar je bilo doslej Puhlem. Kjjttb težkim časom, ki jih Poživljajo v Terminalih, se 10-r?J niso odrekli razvojno razi-^ovalnemu delu, v raziskoval-J enoti dela 44 inženirjev, v ^°orem letu so v nove proizvodne tehnologije in razvoj no-izdelkov investirali blizu 5 "["'Jonov mark, kar predsta vlJa skoraj 15 odstotkov proda- *a Četrt aParat ■""o cenejSi telefonski F vost ° Predstavitvi tehničnih no- ■mo prosji; za tržni komentar Marca dlrck'»r|a Miroslava tudi :Zanir»alo nas je seveda imenr^'1 Sc skriva '-a novim nali rlr,Pvini dosegel vju * wd*'<>tkov, kar je štetu"" ob*l«dljiva verska in kul-m, s Pnost '*redvsem, trdi V««L> t*?** G*riftki P« H reše-vinj C * Bosni '" Hercego-a0 „^t>,/ltus /a morebitno nuj-"»Inih , * Pol*rOV v večnacio-bivti. cVih dr'»vah na ozemlju * S»vjetske zveze so te Po Tudi tam u s t v- P°-SptC mCm ba h " u"1'1' Vanih Jn*,vl.ianju tako imenovah Tk,h kra>'» v novih dr cep( r°Pskl "i svetovni rc- Herceo nia kri/c v Hosm in •entuSi P' P* ie velik,, odvi- in u'"l,raz.pk-,;i ruske krize l,l< m njegove po ,v<' B» kantonske razdeli 5°Sn* in Hercegovme. k, v življenje je privilegij gg^pBSffdi Zlatka Lagundžije, vojaškega ^pigjjjosne in Hercegovine v Ljubljani. V>U) yV'n "'"-egovina krvavi intenzivno leto clm 24 ur dne-Mesto j raJCVu I1' P nad H) oci) ||U",>"'"1 'Pokadi Sedaj, ko ho toplc|C. nam prcti|o i odo M'K' Svr'•> |e bogutvo. Za vročo dn \t trobi plačati mark / i /a '',CI / 1,0,10 'iilni'g'i goriva terja i nprofot ls i c /iV|' '" ko'i/crvo 20 mark, /a iajce s maik V Sarajevu koPiii-n„K" iHu,ifgii /a mrtve zmanjkuje proatora Grobov« v****o D^**un0-* Stadioni m parki 111 pokopaliiča Za nas fe va?.no ,,1, '"' s,,"to lu.ma (c se ne moieš branili ni niti ^.in.tt,-""u u""l's s|i .ili lačen K() odstotkov mitvih so ubile "u'v »Mi, "i'' h ' '1' 11 - * * i • i>ehotnoga oio/|,i j« bilo Urnii ' 1 "' Hercegovina izgubila dve generaei|i mr,v'M o.n"'1 ,,0l,Ht'. diuga se ne bo iodila koliko bo se u<„),_u'1 »vel Kako bodo razdel x<><> *' e»otno u ■neianih uk< ili Bosno, če ie v državi BiH ne more mine razdeliti Vojna °SI,o bo trajala do Badnjega borca Esad Ajeti Lilija je simbol bosanske države V Ljubljani in v Kranju deluje Društvo bosanskoherce-govskega in slovenskega prijateljstva "Ljiljan" oziroma Lilija po slovensko. Predsednik društva Esad Ajeti je povedal, da pozna svet dve iiliji: kranjsko in turško. Lilija je bila simbol bosanske vladarske družine Kotroma-nić, posebej znana pa sta bila vladarja Tvrdko I in Tvrdko II, ki sta vladala pred prihodom Turkov. Hčerka Tvrdka I Katarina je bila poročena s celjskim grofom Hermanom I. Ker je ostal Tvrdko II brez naslednika, je razglasil Hermana II Celjskega za svojega naslednika, kar pa ni bilo uresničeno. Znano pa je, da so imeli celjski grofje Bosance za svojo gardo, ker so bili dobri in zvesti ljudje. Društvo Ljiljan želi pojasnjevati svojim ljudem in drugim, da je bila Bosna v zgodovini država in da mora biti to spoznanje del narodne zavesti. Bosna je bila povezana z evropsko civilizacijo, povezana je bila s Slovani in kristjani, islamizirana pa je bila v kasnejših stoletjih. Bosanci smo ljudje z "velike meje" med islamom, pravoslavjem in krščanstvom, med vzhodom in zahodom, pove Esad Ajeti. Esad Ajeti, predsednik Ljiljana - Slika G. Sinik Začenja se krvava faza, ne pa vojna. Bosna in Hercegovina je bila država brez svoje vojske in v tem oziru povsem nepripravljena. Vojaško se je začela organizirati šele konec maja. Napovedi, da bo v letu vojene padlo blizu 300.000 ljudi, skoraj 800.000 pa jih bo bežalo, se uresničujejo. Vendar v Bosni ne gre za vojno. Gre za najhujšo obliko terorja, za zločine zoper človeštvo in človečnost in ne le za vojne zločine. Gre za genocid in etnično čiščenje v najhujšem pomenu besede, za dejanja, ki se jih pravi vojaki sramujejo. Teodor Geršak je prepričan, da so v Bosno in Hercegovino prišli "eskadroni smrti", posebej izurjeni na osnovi posebnih priročnikov in tečajev, z navodili, kakšno stopnjo nasilja je treba uporabljati v posameznih conah. Dejanja teh ljudi, večinoma plačancev iz Srbije, (" rne gore in tudi iz Bosne in Hercegovine, to potrjujejo. Na okupiranih 54 odstotkih ozemlja države gre za genocid, prava vojana pa se odvija samo na 12 odstotkih ozemlja države. Srbom je uspelo z vojnimi operacijami pridobiti samo 7 odstotkov ozemlja, povsod drugje pa je bila okupacija že prej. Po zgledu Srbije si je svoj kos države odrezala tudi Hrvaška, ki je edina zadovoljna z zemljevidom mirovnih posrednikov. Bosanskohercegovska vojna ima še druge mednarodne razsežnosti. Predvsem gre za vojaško merjenje moči severnoat lantske zveze NATO in I.vrop-ske unije, ki ima ambicijo postati evropska vojaška /ve/a pod okriljem Evropske skupnosti. Očitno je, da evropska unija sama vojaško problema ni sposobna rešiti, zato se v načrte vpletajo Združene države Amerike oziroma celoten NATO pakt, vedno bolj pa tudi Rusija. Vse skupaj pa ostaja na ravni humanitarne pomoči, groženj s poostreno vojaško blokado in žuganjem z vojaškim posredovanjem v zraku, nikakor pa ne na ciljih na zemlji. Na plečih, oziroma bolje, na življenjih ljudi v tej balkanski državi merijo svoj vpliv in svojo moč muslimanske države, predvsem Turčija, ki pa bi ji bila, vsaj tako meni mag. Geršak, lahko protiutež Srbija kot pomembna regionalna sila. Bosna in Hercegovina je bila izbrana za igre visoke politike in za preizkusnega zajčka za reševanje takih in podobnih zapletov, ki se in se še bodo pojavljali v Evropi. Če bi bila iskrena politična volja, bi bil v Bosni in Hercegovini mir bližji, kot je sedaj, ko je na trenutke vedno bolj oddaljen. V letu krvave vojne je dobilo sovraštvo med ljudmi in narodi v tej mladi državi neslutene razsežnosti. Rodovi ga ne bodo pozabili. Nekdo pa je za vse to vendarle kriv. Krivci niso samo na Balkanu, ampak tudi v palačah evropskih prestolnic, kjer se na veliko prisega na demokracijo, mir, človekove svoboščine in dostojanstvo. Je začela Evropa, z njo pa OZN in Združene ameriške države, med te vrednote prištevati tudi najbolj krvavo vojno z najbolj gnusnimi metodami, pa je naše vprašanje. Delo in kapital O enem in drugem je izjemno veliko rečenega in napisanega. Njuno razumevanje, nastanek, razvoj, medsebojni odnos ie stoletja priteguje filozofe, sociologe, ekonomiste, politike, celo pisatelje in druge umetnike. Tudi preprosti ljudje imajo ti dve besedi pogosto v mislih in na jeziku, posebej še, če je ekonomska stiska velika, tedaj torej, ko ni (dovolj) dela in ne denarja (kapitala) za pokrivanje osnovnih, kaj šele višjih potreb ljudi. V postrealisocialističnih državah, mednje sodi nekako tudi Slovenija, se ta čas o delu in kapitalu veliko in tudi na novo razmišlja. Razlog, da je temu tako, je treba iskati v ekonomskopolitiČni realnosti, v dejstvu torej, da tem družbam manjka tako enega kot drugega ter v tem, da se je dolgo gojilo prepričanje, da je marksizem dokončno razkril vso bogato vsebino obeh pojmov ter zapletenost njunih medsebojnih odnosov. Definiranje kapitala in dela je težavno. Navadno se ju definira skladno s tem, kaj se želi posebej poudariti. Tako lahko rečemo, da so kapital sredstva in orodja, strukture in zaloge dobrin za proizvodnjo ali je kapital vir izkoriščanja, prisvajanja presežene vrednosti po kapitalističnem razredu (Marx). Delo, ki ga nekateri poimenujejo kar "človeški kapital", pa je edina človeku lastna sposobnost izdelovanja orodij (širše: zavestno proizvajanje) -"človek je žival, ki dela orodja" (Franklin) ali je le "proces med človekom in prirodo." Tako delo kot kapital pa sta ob zemlji temeljna proizvodna tvorca - odnos med njima pa ni statičen, celo vedno bolj zapleten je. Človeštvo je namreč dnevno soočeno z (neprijetnim) dejstvom, da je Zemlja "končna količina", da je harmonija med delom in kapitalom nedosegljiv ideal in da kapital, ki se danes pospešeno koncentrira in internacionalizma, vse bolj postaja ne le sredstvo oblasti človeka nad človekom, ampak tudi naroda nad narodom. Slovenija ie ta čas soočena z vso težavnostjo odnosa med delom in kapitalom (če zemljo-okolje puščamo to pot ob strani). S prehodom od političnega monizma v politični pluralizem, ob bolj ali manj planskega k prevladujočemu tržnemu gospodarstvu (ki terja jasne lastninske odnose) spoznavamo, da ne delo ne kapital ta čas nista ustrezno organizirana in že zato nesposobna iskanja potrebnega medsebojnega ravnovesja, torej ustrezne mezde in donosa. Reprezentanti dela so sindikati, organizacije delavstva, ki imajo v Evropi vsaj dvestoletno zgodovino. Mi v tem smislu nismo povsem del te Evrope. Razlogi so znani. Tako je tudi pri nas ta čas - malo zapoznelo sicer - vsaj implicitno v etru vprašanje legitimnosti sindikatov kor reprezentantov dela, kajti le-ti vključujejo vedno manj delavstva. Prav tako ni povsem jasno, kateri sindikati (bolje: kdaj) so neodvisni, kateri (kdaj) odvisni; razčiščeni pa tudi niso odnosi med sindikati in političnimi strankami, itd. Na drugi strani tudi kapital ni organiziran - po evropskem zgledu seveda. Delodajalci so na začetku svojega organiziranja, Gospodarska zbornica (ali zbornice) pa ne more (vsaj ne v celoti) prevzeti vloge organizacije kapitala. Tudi zato se delo in kapital počasi in stežka sporazumevata. Če pa se že - kot se je zgodilo pred kratkim - pa jima država ne verjame kaj prida. Sploh je značilnost naših sedanjih nerazčiščenih odnosov, da si država (kot edini organiziran sistem) jemlje več, kot ji objektivno gre. Tako se naša Slovenija (upajmo, da le začasno) spreminja v politično monistično družbo, zasnovano na driavno-kapitalistič-nih temeljih. V realsocialistični preteklosti naj bi delo obvladalo kapital, ki naj bi sčasoma postal socialno nevtralno sredstvo (in sinonim za preživete družbenoekonomske odnose). V času sedanjega vzpostavljanja novih kapitalističnih odnosov postaja kapital bog, delo pa spet slabo plačana lastnina (ne) zaposlenih. Tudi politične stranke, ki naj bi po definiciji zastopale interese dela, sedaj niso v modi. Ljudje pač verjamejo v teorijo enakih možnosti (nekateri še celo enakih želodcev) in vsi upajo, da je njih mesto med bodočimi kapitalisti. Ko bodo čez čas ugotovili, da se jim želje niso uresničile (oziroma, da se je Marcuse motil, ko je napovedoval, da Že v našem času ne bo več delavskega razreda), ter da je delo, s tem pa tudi potreba po njegovem organiziranem delovanju, ostalo na eni ter kapital interesno na drugi strani, bo slovenska družba že spet (krivično) razslojena. Takrat bo slehernemu jasno, da sta delo in kapital različni realnosti, da morala biti organizirana in da morata za dobro ljudi iskali mtditbojno solit je Kot vedno doslej. In spet bo vse tako, kot je bilo. Zato tudi Kapitala, ki menda edini od kapitalov ne daje obresti, ne kaže prezgodaj vreči s knjižnih polic. Viktor Žakelj ANTON ŽAKELJ Spoštovani gospod urednik! tm^S^JI^^t THek "zg°dba dveh breg°v" °bjavlje" na stranl 10 vašgga a u G'retJrnJllmi S?* * Se Skrimm Z° P^donimom in mečem kamne izza grma na ne-cenjenega Usta od 15. januarja t L dolžne ljudi. V Ameriki sosed soseda ne pozna, a če pišem za ŽO pa res nima smisla rabiti "v k^?°Tn5kemn SPISU,J€ °bj*Vljen interVJU Mlhe **** urednika lovskega drugega imena, saj je še toliko ljudi živih, ki se me spominjajo - ,----------^--------- —o---->----- " Občasnika (ZO) z Jožefom Peterneljem, pisateljem pravkar izdane njegove šeste knjige "Štirideset let pozneje". Ker je v tem spisu večkrat omenil mene, Vas prosim, da objavite moj odgovor. Naj povem takoj na začetku, da nisem bil nikoli domobranec, partizan pa samo 17 ur in da sem pravtako odločno obsojal domobranske napake, kot nemške krivce ali partizanske zločine. Vendar čisto nevtralen ne more ostati v razmerah, kakršne so bile med vojno v Sloveniji, noben pošten človek. Kriv je tisti, kije začel. Kot nevtralec mislim, da lahko govorim bolj objektivno kot kdo, ki je bil vsa vojna leta na eni strani. Odgovor '----------r-.....-J ~J"- ^. V mladosti nisem imel možnosti, da bi bil šel v šolo, zato se moram učiti vse življenje-Vem, da delam napake, slovnične in strojepisne, pa jih ne morem odpraviti;"te so posledica starosti, pozabljivosti in delne slepote. Oprostite! Napake vidim šele, ko položim papir pod 5-10-kratni povečevalnik. V svojih spisih hočem biti jasen, da bi me vsak razumel, pa upam, da tega ne boste zamerili; nimam namena koga žaliti. Nekaj pa mora biti tudi špas, ali ne? Za objavo se Vam vnaprej lepo zahvaljujem in ostajam Vaš vdani Anton Žakelj Konec januarja t. 1. sem pfejel pravkar izdano (šesto) knjigo mojega rojaka g. Jožeta Peter-nelja "Štirideset let pozneje". Takoj sem jo prebral in rad priznam, da je boljša, kot je bilo prejšnjih pet. Vesel sem uspeha vsakega rojaka, pa naj bo to na gospodarskem, političnem, umetniškem ali kateremkoli drugem polju in vsakemu bi rad čestital. Torej: iskrene čestitke tudi tebi, Jože. ladji v New Orleansu. Mene je vprašal, kakšno tovarno imam v Ameriki, da morem potovati z družino po svetu. Odgovoril sem mu, da nisem tovarnar, pač pa tovarniški broom operator. Pogledal me je od strani in vem, da si je mislil: Tale pa mora biti kak špijon ali hujskač. Umaknil se ie od mene in razgovora je bilo konec. na članek Zgodba dveh bregov iz 15. januarja 1993 Jože, oprosti, da te kar po ameriško tikam, saj sva bila v mladosti stanovska tovariša -kopitarja. Ti si pozneje postal slaven slikar in pisatelj, jaz sem se pa povzpel do službe tovarniš- Se h knjigi kega pometača v Ameriki. Nekaj dni za knjigo, mi je prinesel prijatelj dve strani Gorenjskega glasa, iz 15. januarja, v katerem je bil natisnjen razgovor g. Mihe Naglica, urednika Žir-ovskega Občasnika s Teboj, Jože... V tej službi sem bil prav zadovoljen, prav gotovo bolj, kot bi bil na mestu kakega tovarniškega direktorja v zasužnjeni Sloveniji. Zame je svoboda več vredna, kot udoben fotelj. Da sem bil v tej službi res zadovoljen, zadostujeta dva dokaza: L. 1961 sem poletel v London, da bi se tam srečal z bratom, s katerim se že 16 let nisva videla. Prišel je v Anglijo s svojim kolegom, Titovim osebnim zdravnikom na neki kirurški kongres. Večerjali smo navadno v eni izmed stotin ali tisočev "Lions restaurant". Ker smo bili navadno med zadnjimi gosti, so si nas strežnice kmalu zapomnile in po večerji rade malo pokramljalc z nami. Nekoč me je ena izmed njih vprašala: "Kako, da ti vselej plačaš račun?" "Ker sem jaz tovarniški pometač v Amenki, ta dva gospoda sta pa samo zdravnika v Jugoslaviji." Podoben primer sem doživel dve leti pozneje na potovanju po Jugoslaviji. V vlaku proti Črni gori je sedel poleg mene mlad Človek, ki je pravil, da je bil že nekajkrat kot mornar na trgovski ALOJZIJ ŽIBERT Jože. Kljub napadu name, te moram še pohvaliti za pogum, ki si ga potreboval za izdajo te knjige. Lahko jo postaviš ob stran Alfonzovemu seznamu žrtev druge svetovne vojne med Žirova. Škoda, da nisi opisal vseh žrtev tako, da bi vsak, ki takratne razmere pozna, vedel, koga predstavlja kaka oseba. Roman je precej objektiven, razumem pa, da je za človeka, ki je bil vsa tista leta na eni strani, nemogoče biti čisto nepristranski, posebno, če je bil še mlad, navdušen in pod popolnim vplivom politkomisarjev. Moti me samo nekaj malenkosti; na primer: pogosto ponavljanje o nekem kaplanu Slivniku, ki je z maziljeno roko delil svete hostije in hujskal proti partizanom. Vem namreč, da v Zireh ni bilo med vso vojno nobenega kaplana, če je bil kateri na oni strani meje, pa naši ljudje niso imeli dostopa do njega. Kolikor vem, je bila v Zireh v dveh in pol letih samo ena pridiga: šele po umiku Nemcev je prišel iz Idrije 7. novembra 1943 g. kaplan Janko Žagar, ki je imel ob enajstih sv. mašo, potem je pa šel takoj v spovednico. Pa ne vem, ali je že začel spovedo vati, ko je prištorkljal v cerkev neki partizan, šel naravnost k spovednici, potolkel po nji in rekel: "Tovariš, sedaj pojdi na miting! Babje čenče boš lahko še pozneje poslušala." Zapomnil sem si pa temo njegove pridige: "Resnica Vas bo osvobodila." Jože, oprosti. Še nekaj me moti: Ko se spomnim mnogih meta morfoz Spomenke Hribarjeve, me navdaja dvom o tvoji iskrenosti. Spomenka je sama pisala v 17. številki ŽO, kako je bilo, ko je v nekem starem časopisu opazila kratko vest o umoru njene tete. Ona piše: "...še poprej, preden mi je prišlo do zavesti, da je to vendar moja teta,... je reagiralo telo (Jože, ti bo to drugače zapisal). Tistega dejanja od strani LEVICE, ne bo Spomenka nikoli pozabila. In ga res ni. še štirideset let pozneje je pozivala ves svet na križarsko vojno proti DESNICI. Kakšna logika je to? Zdi se mi, da velja za komunista isti rek, kot za pijanca: da se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Čast in slava Nikoli si nisem želel časti in slave, ne bogastva ali oblasti, svobodo sem pa vedno cenil čez vse; življenje brez svobode nima zame nobene vrednosti. Hvale žen sem partizanom, ki so me s silo odvedli od doma, prostovoljno bi ne bil šel nikamor, še najmanj pa v Ameriko. Pa Bog po svojih - dobrih ali hudobnih angelih včasih prisili človeka, da gre, kjer bo zanj dobro. Veliko slovenskih duhovnikov, ki so bili Kregnani v Srbijo, se ima samo femcem zahvaliti, da so jih rešili pred še hujšim sovražnikom. Ko ni bili ostali doma, bi bila verjetno mnoge izmed njih dole tela ista usoda, kot je kakih 70 njihovih tovarišev na Dolenjs kem. S tem sem že malo odgovoril pisatelju knjige Štirideset let pozneje, ki mu ni prav, da se navadno podpišem v psevdonimom Anže. To so začetnice mojega pravega imena in domače ime mojega umorjenega prijatelja Ivana Zajca - Anžeta. V Ameriki, kjer sosed soseda ne pozna, je vseeno, kako se pišeš, v Zireh, če pišem o svojih spominih, se pa morda še najde kdo, ki bi se me spomnil. Umor Ivana zajca Najprej mi dovolite, prosim, da popravim datum: Anže ni bil umorjen 30., ampak v ponedeljek, 29. novembra 1943. Mislim, da nisem edina, še živeča priča dogodkov tistega večera, pa morda vendar vem kaj, kar drugi ne vedo. Naj opišem vse po vrsti: Preteklo je že pet tednov v svobodni Žirovski republiki, ko so prišli k nam pred sedmo uro zvečer partizani in mi povedali, naj se hitro pripravim in grem z njimi. Prosil sem jih, naj mi dajo en dan odloga, da bom oddal ključe in knjige kakemu odborniku dveh zadrug, pri katerih sem bil knjigovodja. Rekli so, da sedaj ni časa za odlog, ker je vojna. Ker sem se še obotavljal, mi je nastavila Ana Marija (ali Marija -Ana), ki jc akcijo vodila, revolver na prsi in rekla: "Prokleti fant! Vsak gumb zapenjaš pet minut. Ali greš ali ne?" Vprašal sem očeta, kaj naj štor im. "Pošten bodi in pojdi," je odgovoril. Odvedli so me k Cclcšniku na Dobračevo, kjer so sc tisti večer zbirali terenci - tudi taki, ki jih nisem pričakoval. Iu je politkomisar Strojko dajal svojim borcem navodila, kam naj gredo in kai naj prineso. K Anžctu (Deklovcu) jih je poslal vsaj štirikrat. Tretjič so prinesli vrečke moke, sladkorja in drugih živil, ki jim jih je dal Anže po vrvici iz nadstropja. Četrtič jim je pa naročil: "Nocoj moram dobiti Anžeta živega ali mrtvega". Tu bi lahko moje pričevanje zaključil. Ker mi je pa več za resnico, kot za propagando, povem Strojkovo povelje do konca: "Ne. Ne delajte nikakih neumnosti. Pripeljite mi Anžeta živega" Zdi se mi nemogoče, da bi bil človek slabši kot žival (ki kolje samo v potrebi), zato dajem Strojku "benefit of the doubt". Ekspedicijski zbor se je vrnil čez kake pol ure in se umaknil v stransko sobo poročat svojemu poveljniku. Strojko je prišel kmalu iz stranske sobe, hodil po hiši gor in dol in mrmral: "Prekleto! Da se je mogla narediti ta neumnost!" Tisti večer še nisem vedel, kaj sc je zgodilo. Okrog enajste smo odšli k Sivkarju v Zabrežnik, kjer smo prespali noč. Naslednje jutro je domača hči, ko je prišla iz Zirov, kamor so hodili vsakdan, povedala, da je bil sinoči Anže umorjen. Premišljeval sem, komu naj verjamem: Strojku ali politkomisarju Milanu Žirovniku, ki mi je na Vnebohod, 3. junija, rekel, da belo gardo lahko sami ustanovijo; pobijejo nekaj naših najboljših mož in bela garda jc ustanovljena. Tako se je zgodilo čisto po načrtu. Tudi Anže jc pred 14 dnevi napovedal isto. Po hajki "Traufe", ki je šla 15. novembra skozi Žiri, je nemški voditelj baje zagrozil, da bo dal vso vas izravnati s topovi, če bo še enkrat naletel v Žireh na parti zanc. Anžeta sem vprašal, ali misli, da groze Nemci zares. Računati moramo s tem; zmožni so vsega in navadno ne groze v prazno." In je nadaljeval: "Toda mi ne smemo storiti nič, da bi to preprečili. Mi katoličani ne smemo začeti z nikakim oboroženim odporom, ampak moramo mirno čakati, da nas nekaj pobijejo, potem se bodo pa ljudje že sami organizirali. Vem, da bom jaz padel prvi, toda mi ne smemo začeti." Anžetov umor je presenetil tudi nekatere partizanske simpati-zerje, še posebno pa mlade fante in može. Zavedeli so se, da doma niso več varni. Že tisto noč se nam je posrečilo, da je poslal Strojko Homcovega Janeza, ki je bil z nami pri Sivkarju, z nekim naročilom v ravan, pa je obvestil več fantov in so skupaj pobegnili v Rovte. Zmedeno partizansko vodstvo m vedelo, kako pojasniti umor. Ce bi sedaj razbobnali, da je bil izdajalec, bi jim nihče ne verjel, zato so raznesli vest, da je bila to pomota, tragična nesreča. Taka "tragedija" bi se bila najbrž zgodila tudi z menoj, če bi ne bu šel "prostovoljno" s partizani. Videl sem, da vodijo kartoteko o vseh, ki bi jim mogli biti kdaj nevarni. Strojko in Milan sta mj stavila natanko ista vprašanja: moj glavni smrtni greh, zakaj sem kot mlckarniški uslužbenec izsiljeval pšenico od kmetov in j° pošiljal v Nemčijo. Strojko me Jc izpraševal tik pred umorom Anžeta, Milan pa že nekaj dni prej: "Kje je pšenica?" Ste jo že poslan naprej?" Ste io plačali kmetom-Resnica jc bila pa takale: Vsako leto: 1941, 1942 in smo dobili od oblasti ponudbo z. Bitna in lanena semena Vsak- ^ se za seme zanima, naj u»ijWTL Mlekarno enako množino enake vrste. Plačati ni treba n drugega, kot malenkost za Pr voz. nadaljevanje na 11- **r"B Pol stoletja od mobilizacije Slovencev v nemško vojsko M nadaljevanje iz 8. januarja 1993 Obravnavanje povratnikov v domovini Večina povratnikov je bila po vojni zamolčanih in brezpravnih drugorazrednih državljanov, ki jih je na vsakem koraku spremljala negativna karakteristika, očitki in še kaj. - mnogi so morali skozi taborišče, pripor in pogostna zaslišanja mnogi dalj časa niso imeli volilne pravice - bili so brez zdravstvene zaščite, kar je bil obupen problem ranjencev z odprtimi ranami in invalidov - bile so postavljene ovire v zaposlovanju. Višina, oziroma vodilna delovna mesta skoraj niso bila dosegljiva - bile so ovire pri vpisu na višje šole niso dobivali tekstilnih in prehrambenih bonov - tudi nezaposleni niso dobivali finančne ah materialne pomoči - grozljivo so trpeli težki invalidi, ki niso imeli svojcev, da materialno ali fizično skrbeli zanje Pnznani invalidi i/ prve svetovne vojne, invalidi iz NOV „ zavezniških armad pa so imeli ugodnosti, ki jih mobiliziranu niso imeli, npr - pnznani so bili kot žrtve vojne imeli so brezplačno zdravstveno varstvo imeli so prednost do zaposlitve in celo do boljših delovnih mest, posebej še invalidi imeli so možnost in prednost vpisa na višja in visoke šole - imeli so možnost dobiti štipendijo za študij imeli so edinstveno možnost vpisa v srednje in višje šole pod posebnimi pogoji, za pridobitev naziva (rekli sojim, borčevske, ker je ni I poseben način študija, krajši čas itd.) imeli so (m imajo še vedno) posebne "zdravstvene in zobo/dravst vene ambulante za borce NOV. m mnoge druge ugodnosti Prevelik je spisek krivic, ki še danes niso odpravljene - Doslej še nobene stran ni priznala mobilizirancem pokojninske dobe za čas bivanja v RAD, vojski, ujetništvu, nezaposlenosti zaradi nc/acel|enih ran ali izčrpanosti, /apora ipd - Nobena stran ni priznala mobilizirancem odškodnine za čas po mobilizaciji in do povratka domov Slovenski mobilizirana še vedno niso priznani kot žrtve vojne - Invalidi še vedno niso priznani kot vojni invalidi, pač pa le kol bolezenski, od tega pa izvira veliko posledic - Mobilizirana Še vedno niso upravičeni do obiska zdravniških ambulant in dispanzerjev za borce Mobilizirana sc morajo za svoj denar dodatno zavarovati pri Soc. zavarovanju, za invalide NOB razliko plača proračun RS Slovenski mobiliziranu so v neenakopravnem položaju do mobilizirancev v nemško vojsko iz drugih Jržav s podobno usodo: Luksemburg, Belgija, Francija (Alzauja, Lotaringija) itd. Neenakopravni so z mobiliziranimi Slovenci v italijansko vojsko (ki je poravnala odškodnino) Invalidi so tudi pri nas v republiki neenakopravni z ostalimi vojnimi in civilnimi invalidi vojne V prizadevanju, da bi se stvari uredile Že prva leta po končani vojni so povratniki mobilizirana in posebej še invalidi spoznali, da so po krivem obtoženi, oeovrtleni, etiketirani. Spo/nali so, da se zgodovina prikazuje v napačni luči. ponarejeno, črno belo. Nekaj težjih invalidov se je izpostavilo m hotelo / oblastmi upoštevati "človekove pravice". Vsi, ki so to v splošnem interesu hoteli ustvariti, so bili /a kratek čas aretirani, toliko da so obljubili, da bodo v prihodnje tiho Vedno pa so bih izpostavljeni zaslišanju in maltretiranju. Za posebno težke invalide so skrbeli ostali mobili/iranci, ki so ali imeli prehrano (kmetje), ali denar (zaposleni), veliko na so sli v pomoč nekateri industrialu (do nacionalizacije Zabrct. Božič Prah, Adamič, I ock, Šinkovec ), zdravniki, obrtniki in duhovniki Zal pa 1950 BORIS KRAK,lil K je na prošnjo mobili/irancev leta odgovoril, da se država ne bo ukvarjala s tako lokalnimi probie ANASTASLIHV1Č predsednik Urada za zaščito jugoalovans^ imovine v inozemstvu ie 1 1954 odločil "Nije dopustljivo, afl . neprijatelja dobijajo naši gradjani invalidnine za služenje u njeg* vojsa lskf DR MILAN HARTOS predsednik jugoslovanske P'^'jj-Jna delegacije je poročal 10. avgusta 1955, da je Nemčija P"lu'i/r^|ti plačati obveznosti do mobili/iiancev, vendai pa noče ileiiaij<» st. državi, kot to ona zahteva, pač pa posameznikom. S tem Jugoslavija ne strinja. V Kranju in v Braalovčah ita bila žc leta 1951 aknvaj '"^"fjjbor odlnua /a reševanje problema mobilizirancev, /Jasti invalidov ^ t. je 29 marca 1953 dal v časopis skromen oglas nekaj vrs ^ vet invalidi in ostali mobilizirana iz nemške vojske piijavijo s podatki na odboi /S decembra ll>5; ,c bil po posebnem dovoljenju Uprave za n ^j, zadeve v Kranju v dvorani Sindikalnega doma sestanek l*'uJ'jf.gnci: sestan-.-k invalidov, ki so mu pnsostvovali le slepa m it,n^ prosit' (iovorilo se je piedvsem, na koga v domovini se je (tc&ele Po mnenju številnih ljubiteljev narodnozabavne glasbe je med našimi ansambli že nekaj časa med najboljšimi, če ne najboljši, ansambel Alpski kvintet. »Alpce« bomo doma videli maja na Alpskem večeru na Bledu in ob tej priložnosti bodo izdali tudi novo ploščo Ave Marijo Zvoni. Pri Alpcih pojejo Branka Kraner, Ivanka Kraševec in Braco Koren, s katerim smo se predvsem pogovarjali o njihovih nastopih na tujem. Vse poletje bodo v Avstriji in Nemčiji, tako da so morali celo odkloniti turnejo po Avstraliji, kamor gre zdaj Alfi Nipič. Alpski kvintet veliko in uspešno nastopa na tujem. Je naslednik Avsenika ali ne? »Avsenik je bil Avsenik in nihče ne more reči, da smo ga nadomestili. Avsenik je imel svoj stil, Alpski kvintet pa ne posnema nikogar, je pa veliko ansamblov, ki »kopirajo« nas, Alpce. Doma ali na tujem? »Doma IN na tujem! Tisti, ki v tujini hočejo poslušati dobre narodne melodije, poslušajo nas, najboljše, Alpen Oberkrainer ali Alpski kvintet, kot se v tujini predstavljamo.« Kako lahko utemeljite, da ste najboljši? »Recimo: smo eden redkih, če ne edini ansambel v Avstriji, Nemčiji, ki vedno igramo le štiri ure, vsi ostali imajo sklenjene pogodbe za šest do osem ur. Ni tujega ansambla, s katerim bi organizatorji podpisali pogodbo le za štiri ure, je pa samo v Avstriji kar 7.000 ansamblov od solistov naprej« ...ki vsi igrajo narodnozabavno glasbo?!? »V tujini so v zadnjem času priča zanimivemu pojavu: množično se pojavljajo neki kvazi šlagerji, neke popevke v narodnozabavni izvedbi. Vsi seveda računajo na množičnost, na čimboljšo prodajo in odmev, so pa take izvedbe dokaj slabe. In v tej novi modi smo Alpe i ostali Alpci in zato kar nekaj redkega in zato še bolj sprejemljivega.« Kako kot pevec ocenjujete raznorazna tekmovanja, tudi Eu-rosong? »V tujini imajo neki Grand prix, na katerega narodnozabavni ansambli pošiljajo svoje kompozicije in vesel sem, da bo tako tekmovanje kompozi-torjev v živo tudi 2. oktobra v Kranju. Eurosong? Tradicijo ima, ne vem pa, če res toliko pomeni, kot se mu daje poudarka. Mislim na našo udeležbo in na našo popevko? Kako jo ocenjujete? »Za tako tekmovanje vseskozi velja, da mora biti popevka spevna, hitro mora iti v ušesa. Ce ne bi bil preveč zahteven, bi naši pesmi pripisal uvrstitev nekam v drugo tretjino nastopajočih.« Vam ni všeč pesem Tih deževen dan? »Zdi se mi nekako prelah-kotna in preveč enostavna in me spominja na skladbe, ki so jih imeli Gipsy King. Osebno bi mi bilo mnogo ljubše, če bi zmagala Darja Svajger.« Kaj pa Helena Blagne? »Pri Heleni Blagne pa vsi preveč računajo s tem, da bo s svojimi čari osvojila simpatije članov žirije. Ce pa so člani žirije malo starejši, pa to nekako ne vžge...« • D. Sede j oJMMGLAS 'da, [HI (lUl) raryj fanolu «j£ l'e'ml«tel mk huincn iona Lfarav*tvtno tkico mili Med S™ k'" "" iU""> .V/o,. ' Qt*r<*mi. ki pretrgajo ■Ho , ll,t,k o tamopostrt vno "' omotnu um kosmata9. A"""' '"' lui1' iHlru i "' ' Odvisno "Aiiiu i "'"'"laliteie <" "ta tl "'" "' '»»rda vse, ti Mit v""i ' rod nog i>l,u ie t>oii l osebno pa t« " StoS m "ovOK<»,sk, lil '"'iik, T'" """ dopadla '"' "rk',j! " nh in bol tipkala ,', "" h'" "'• Z ,j ,' "'^di dlskttkah in 9mrtni " 'ohko w/",""v' 1 Ulk nomem ">"io „' 1 ***m odtipkali *J KS*2 \^.......3J '""/<• di, s " prebrali vse Sups,"'">''•<>> m diagt...... k,'r bo lahko tudi TEMA TEDNA DOHTARJI PRIPOVEDUJEJO Zdaj, ko so dohtarji dali na plan vso dokumentacijo, boste mimogrede lahko zvedeli, zakaj je bil oni dan podmladek vašega župana ves porezan in potolčen, Udbovski arhivi, v katerih so nekaj čečkali o vaši disidentski pozi>so pravi mišji drekec kontra nezavarovani zdravstveni kartoteki slehernega izmed vas.. kai ste v resnni hoddi po tem svetu vsi obuikani m oleeem Malo morgen, da ste padli po Usngah' Doktorju k bih pa t t,eha povedati kilo in :aka/ MU ie poHatttH l\h l"i< K« Loka "< 064/621-000 ^a*$Wjaioia w-/<*4/63l 18l,fai/064/632 806 ZADETEK V PETEK Prihodnji teden, 16 aprila, bo ponovno ZADETEK V PETEK na Radiu Žiri od 17 ure naprej. Za bralke in bralce že danes zasta vljamo dve nagradni vprašanji kot pokrovitelja oddaje namreč tokrat sodelujeta CORONA iz Reteč in SLIKODESIGN iz škofje Loke. ki bosta poslušalkam in poslušalcem oddaje prihodnji petek zastavila "v živo" še dve vprašanji Nagradno vprašanje št 1: "Slikodesign d.o.o. škofja Loka. Hafnerjevo naselje 38. za stopa, prodaja in izvaja program znane avstrijske firme. Ka tera je ta znana firma iz Avstrije?" Nagradno vprašanje št 2: "CORONA ima v Retečah industrijsko prodajalno, ki je izjemno dobro založena z izdelki CORONE in njenih poslovnih partner jev. po zelo konkurenčnih cenah Kakšen je delovni čas indu stnjske prodajalne CORONA v Retečah?" Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171 ..|ti,naI ZAKt.ll'^.NA 1)1 I .A V flHAl )Bh SlS I VI NAGRADNI KUPON Za obe nagradni vprašanji velja: pravilni odgovor napišite na dopisnico: prilepite nagradni kupon pod |et|a. ki vprašanje zastavlja; dopisnico pošljite najkasneje do petka. 10. aprila, na RADIO ŽIRI, 04220 Žiri (in ne pozabite na dopisnici napisati svojih podatkov). TOREK, 13. aprila 1993 9.30 Najlepše pravljice sveta 9.55 Orion 1040 Homo turisticus 11.10 Svet odkritij 12.00 Znanstvena oddaja 12.30 Znanost, 15 oddaja 13.00 Poročila 15.25 Filmsko popoldne 15.25 Najstrašnejši umor, ponovitev 15.50 Maigret, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.15 Tudi to je Amerika 17.45 Oscar Junior: čarobna flavta 17.45 Risanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 4 v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.50 Glasba, shovv in cirkus Neverjetne zgodbe 21.46 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje 11.10 Tedenski izbor 11.10 4x4 11.40 čarostrelec v Berlinu, nemška drama 13.00 Poročila 16.30 So botna noč: Videomeh, ponovitev 17.50 Pesmi Elvisa Presleyja. 1. del 1845 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik, Vreme, Šport 20.05 Mozart, kopro-dukcijska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 21.45 Svet poroča 22.30 Sova V avtobusu, angleška nanizanka; Maigret. angleška nanizanka SLOVENIJA 2 V AVTOBUSU Zakaj nikoli nihče ničesar ne naredi sam? Zakaj se vedno obračajo na Stana? Zakaj bi prav on moral skrbeti še za spalnico in to ne za svojo, temveč za tisto, v kateri spita Art hur in Olive? Po skupinskem ogledu sobe mora Stan prizna ti, da je res v kritičnem stanju Seveda pa je za temeljito obnovo potreben - kaj pa bi ob dobri volji sploh lahko bilo dru gega - denar. Jack je pripra vljen pomagati s pametnim nasvetom... Zupančič: Idealist, slovenski barvni film 23.10 Marlboro music shovv 23.40 Dnevno informativni program 23.55 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 0.20 A shop 0.35 Astrolo ška napoved 0.45 MCM 9.30 Klub za seniorje ji pro 10.15 Evroritem 10.30 Visoka napetost, ponovitev filma 12.10 Ouinoscopio. risanka 12.15 Po rdeče-belo-rdečih sledovih 13.00 čas v sliki 13.10 Sli ka Avstrije 13.35 Sinha Moča 14.00 Magnum 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Heatchliff in Rifraff 15.30 Am, dam, des 15.50 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Prijatelji 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Univerzum 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi od strani 21 20 Drugi rodni kraj 23.15 Čas v sliki 23.20 Hišni lastnik, ameriški film. Beau Bridges 1.06 Poročila/1000 mojstrovin 7.46 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Po ročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Kennedv-jevi iz Massachusettsa, ponovitev 16.40 Afternoon Report 16.00 Poro čila 16.06 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 In tega leta 18.36 Santa Barbara, amen ška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Terorizem, do kumentarna serija 21.00 V velikem planu 22.36 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 1740 Rokomet Kvalifikacije za ev ropsko prvenstvo: Hrvaška - Finska, posnetek 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Košarka (m) Polf i nala pokala evropskih prvakov: Be netton PAOK 21.20 Peta hitrost 22.35 Kennedvjevi iz Massachu-settsn zadnji del 23.25 Stara hrva ška duhovna lirika 23.40 Radar 0.10 Horoskop 19.00 Regionalni program 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Zaigrali bomo 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2: Velika go ljufija, angleška nadaljevanka Oddajamo na UKV starao 88,9 in 95 MHz ter na SV 1584 KHz od 16 do 19. ure. L A 9.00 MCM 9.40 Ris, risanke in spoti 10.10 Jazzbina. oddaja o jazzu 10.40 Taden na borzi 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.60 Dober nakup 12.00 A shop 12.15 MCM 18.06 MCM 18.25 A Shop 18.36 Kulinarični kotiček, ponovitev 19.00 A Shop 19.15 MCM 2000 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svat. ameriška nadaljevanka 21.20 Ciklus slovenskega filma Milana 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13-ih - 1330 -Napoved popoldanskega progra ma pod geslom "zabava vas Braco Koren" 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet 18.00 - Voščila, novice 19.45 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija 12.00 - Napoved programa - 12.15 -EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13 00 13.40 - Naš zgodovinski spomin 14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Koristni nasveti 15.00 - Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovneija 16.00 - Napoved progra ma - 16.15 - Od srca do lonca -16.30 - EPP 17.00 Novice špor tni utrinki - obvestila 17.30 - Vpra sanja in pobude 18.00 - Aktualna tema 19.00 - Odpoved programa KINO 13. aprila CENTER amer kom SMRT JI LEPO PRISTOJI ob 16, 18 in 20 uri STORŽIČ in ŽELEZAR D anes zaprto! ŠKOFJA LOKA Filmsko gleda hšče NOČ NA ZEMLJI ob 20 uri cŠKOFJA LOKA amer črna kom NOČ NA ZEMUI ob 20 uri Izlet presenečenja - z Ireno Vrčkovnik Koroška no oboh straneh meje Zadnjo aprilsko soboto, ko bo lep sončen dan in bo na koledarju pisalo 24 april, bosta turistična agencija MEGGI T0URS in STUDIO RADOST Kranj popeljala na IZLET PRESENEČENJA vse, ki želite spoznati slovensko Koroško z obeh strani meje. Na izletu bo tudi popularna pevka IRENA VRČKOVNIK, ki bo skupaj z Ansamblom Vesna popestrila zabavni večer nekje na Koroškem (presenečenje!) Avtobus Meggi Toursa bo izletnike zapeljal v Djekše (Di-ex), Pliberk, Velikovec, šentanel in še kam, kjer je veliko zanimivega Prijave v poslovalnicah Meggi Tours Kranj (tel.: 064/223-870) in Škofja Loka (tel 064/631-476). Če boste pri prijavi na izlet predložili kupon iz Gorenjskega glasa, Vam bomo priznali 10 odstotkov niž|o ceno (okroglo 5 - DEM v SIT po metalnem tečaju!). KUPON - za 5 - DEM nižja cena IZLETA PRESENEČENJA 24 aprila 1993 na Koroško KUPON REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA KRANJ TEČAJI PODJETNIŠKEGA USPOSABLJANJA ZA ISKALCE ZAPOSLITVE V spomladanskih mesecih pripravljamo za iskalce zaposlitve iz Gorenjske štiri tečaje podjetniškega usposabljanja: 1. Računovodstvo in finance (deset dni) 2. Tečaj za sodobne poslovne tajnice (osem dni) 3. Razvijanje podjetniških pobud (tri dni) 4. Podjetniška delavnica za pripravo poslovnega načrta (enajst dni) Tečaje bo vodila firma Gea College. Kandidati dobijo podrobnejše informacije na naših Uradih za delo oz. pri ga. Mojci Kraljic (tel. 213-854). Pridržujemo si pravico izbire kandidatov in ev. preložitve tečajev glede na finančne možnosti. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Območna enota KRANJ GRADBINEC KRANJ 10% ZA BETONSKE MEŠANICE IN VGRAJEVANJE BETONA 5 ČRPALKO 10% ZA PREVOZE NAŠIH MATERIALOV, IZDELKOV IN OPAZNEGA MATERIALA 10% ZA PREVOZNE IN STROJNE STORITVE V PAKETU 10% ZA STROJNE IZKOPE V IZVEDBI PE SKO 20% ZA LIP ELEMENTE PRI NAJEMNINI Z NOSILO IN STOJKAMI POPUSTE NUDIMO OD 5. 4. 1993 ZA GOTOVINSKO PLA0L0 IN ZA PLAOIA V 2 OBROKIH S ČEKI ! GRADBINEC KRANJ, NAZORJEVA 01 M4/I16-M1 UGODNE CENE GRADBENIH Salonit Anhovo vam do konca meseca aprila nudi po zelo ugodnih cenah gradbene materiale Baumit: ■ toplotnoizolacijske omete ■ notranje omete ■ sanacijske omete ■ plemenite omete in barve Za podrobnejše informacije pokličite Salonit Anhovo, tel. (065) 51-030 in (065) 27-480. e SALONIT ANHOVO Ko učenec uči učitelja "Menimo, da se mora, kljub mednarodnemu projektu Phare, v komuniciranju med državo in občino uporabljati izključno slovenski jezik, vsa mednarodna sporočila pa morajo biti prevedena. To je tudi ena izmed nalog slovenskih institucij, ki,so bile izbrane za sodelovanje v programu Phare..." To je del sporočila predsednika Skupščine občine Tržič Petra Smuka, ki gaje poslal pred dnevi Ministrstvu za gospodarske dejavnosti (g. Maksu Tajnikarju) in v vednost tudi predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. In za kaj pravzaprav gre? Tržiški predsednik ugotavlja, da so 25. februarja in 23. marca letos v občini dobili v okviru programa Phare od Centra za pospeševanje malega gospodarstva, ki je v sestavi Ministrstva za gospodarske dejavnosti, dva dopisa v angleškem jeziku o poteku in pravilih izvajanja programa Phare. Center je obakrat le spremni dopis napisal v slovenskem jeziku. Kaže, tako ocenjujemo, da v Centru ali v ministrstvu niso mogli razbrati, ali je komuniciranje v zvezi s pravili Phare na vseh ravneh obvezno v angleškem jeziku ali ne. Zato dopisov raje ne prevajajo. (Da jih ne znajo skoraj ne verjamemo.) Verjamemo (in strinjamo se), da prevajanje ni naloga občinskih služb. Razen, če ni dogovor v Ministrstvu, da je znanje angleškega jezika že prvo izločitveno merilo za vstop v program Phare. loMMGLAS Na Jesenicah zapirajo!?! - Na vratih restavracije na železniški postaji na Jesenicah je en prav lep reklamni napis, ki vabi potencialne goste v restavracijo. Ni kaj, čeden napis! Rahlo pa le zmoti in prestraši delitev besedice PRIPOROČAMO! Vrli gostinci so imeli računalnik ali kaj, da so po računalniško delili takole: PRIPOR - OČAMO. Na vrhu je PRIPOR, spodaj pa OČAMO! Le kdo bi vstopil v restavracijo, če najprej prebere tisti nadležni PRIPOR? • D. S. Hm, Rp, Rt in rž Že kar nekaj let je minilo od "inovacije", imenovane R. To je mesečna stopnja revalorizacije, ki jo Zavod za statistiko izračuna glede na rast drobno-prodajnih cen. S tem "R" se valorizirajo posojila, hranilne vloge itd., itd. V Gorenjskem glasu ste v oglasih bank in hranilnic opazili, da natančno obveščajo bralce z "Rm". kar pomeni mesečno stopnjo revalorizacije. Ob tem, da tega Rm tričetrt državljanov še vedno ne razume povsem natančno, pa le SKB banka d.d. "udarila" novo inovacijo. Na njenih obvestilih o obrestih boste našli famozno skrivnostni "Rp" in še bolj skrivnostni "Rt". Predvsem brez panike: Rt ni tisto, kar prdi. temveč je to "rast cen na drobno v tekočem mesecu"; Rp pa ni nekdanji "registrovan privremeno", temveč "rasi cen na drobno v preteklem mesecu. "Rž" pa ni "rast cen, ki komajda še omogoča živeti", temveč je rž žitarica d 1^ 15 N j^^l fl[ I Z! m^^l W Izidi žrebanja velikonočne križanke! V uredništvo je prispelo kar veliko vaših dopisnic, toda dosti je bilo nepravilnih rešitev še enkrat se je potrdilo znano pravilo, da nas do vroče želene nagrade varneje pripelje počasno in poglobljeno reševanje kot naglica. Kakorkoli izmed 1952 rešitev je komisija izžrebala naslednje srečne reševalce: 1. NAGRADO VELIKONOČNI PAKET, ki ga podarja MERCATOR MESO IZDELKI IZ ŠKOFJE LOKE dobi LEOPOLD SVRZIKAPA. Podkoren 74 c, KRANJSKA GORA. 2. NAGRADA - BOGAT PAKET izdelkov ETE KAMNIK dobi - MARINKA BER-GUŠ, Vodiška 60, VODICE. 3 NAGRADO - EKSKLUZIVNA VINA KLUBA PRIMIVIN LJUBLJANA dobi EDVARD DROBNAK, Titova 62, Jesenice. 4* NAGRADO prav tako podarja podjetje za distribucijo kvalitetnih vin PRIMIVIN iz LJUBLJANE, dobi pa jo ACI FRANKO, Novi svet 10, Škofja Loka Tako! Ekskluzivne nagrade smo razdelili, sedaj pa še šest nagrad, ki jih podarja GORENJSKI GLAS! Knjižne nagrade prejmejo: EDO TEPINA, Planina 16. Kwn|, ANICA LIKOZAR, Jaka Platiše 17, KRANJ, TINA ZUPAN, Golniška 99, Kranj, ANICA PERNE, Mlakarjeva 24, KRANJ, ANDREJ MOČNIK, Mlakarjeva 30, ŠENČUR, MILKA MOHORIČ, Dašnica 41, Železniki Čestitamo! Nekateri redni pošiljatelji rešitev nagradnih križank v Gorenjskem glasu ste na sporočili, da so križanke prelahke - resda jih je v celoti zelo težko rešiti, na i pišete, ampak do končne rešitve (nagradnega gesla) se ni bilo težko dokopal malce ugibanja in poznavanj poslovne dejavnosti pokrovitelja križanke. Zato smo za velikonočne praznike pripravili trši oreh: tokrat bo treba rešiti kn zanko v celoti. Za reševanje je en praznični dan več, zato tudi podaljšujemo r * za pošiljanje rešitev: do srede, 21 aprila, imate čas, da nam pošljete resite celoti (izrezan lik križanke z vpisano rešitvijo) ali na dopisnici prepisane vodo r vne rešitve, obvezno pa mora biti prilepljen kupon, ki je v spodnjem kotu zanke Čas za sprejemanje Vaših rešitev smo podaljšali tudi zato, ker i izre vaniem križanke razrežete TV in radijski spored do nasledniega torka i P°J J ko sporedov ne boste več rabili, |e še debel teden časa, da rešitev v,akne9fl) kuverto in nam jo pošljete na; GORENJSKI GLAS (nagradna križanka št. g* 64000 Kranj; ali pa rešitev oddate v naš nabiralnik v Moše Pijadeja 1 v Krani . v TD Cerklje ali TD Škofja Loka Izmed prispelih rešitev bomo izžrebali 10 nagrad 3 x 5 000 SIT; 7 t 1 &z SIT Vse, kar vam želimo ob reševaniu križanke in branju Gorenjskega g|asa'1 vpisano v križanki (geslo iz slike). KUPON KRIŽANKA št. 28 88660482 Madonna, niti angel niti hudič jkjndalozna, odobravana, osovražena, ljubljena: au ne mislite, da je spolnost v Mgdonna, najbolj kameleonska ročk zvezda v zgodo- ggjft ga živimo sedaj' yjnJL_se je pred kratkim mudila v Italiji, kjer je bila Mislim, da je izražanje spol- 92§!iaoddaje "Partita doppia", ki jo vodi znani Pippo nosti-zlasti v Ameriki, blokir- BanH^ B7~^-'•—i—:- •-1——-x- ri-_j x ano predvsem zaradi SgHdo- Promovirala ie svoi najnovejši film -Bodv of konformizrna in vladajočega gv|gence'', ki ga ie režiral Uli Edel. Njeno spremstvo je moralizma. Na to je vplival !te|o_deset oseb in dvaindvajset kovčkov prtljage. tudi AIDS Seks Je zoPet Erjčakalo jQ je na stotine občudovalcev, ki so bili EDPjgvIjeni na vse, da bi, čeprav samo za sekundo, yJdel[svoj idol. Glavna junakinja filma "Body 01 evidence" je neusmiljena 22■ ' ^ s svoJ° spolnostjo "D'ja zrele moške. Zakaj ste 8,5 odločili odigrati to vlogo? Ko sem prebrala scenarij, sem bila očarana nad glavno osebo in nad zgodbo samo. Med mano in režiserjem ter med mano in osebo glavne junakinje se je rodila nekakšna sokrivda. Toda *um je fikcija. Ne, Rebecca (glavna Prev.) junakinja filma, op. mi ni podobna. Nikogar » želim ubiti, niti se ne posve-m sadom a zoh i zrnu. Po drugi JJJM, ali je pisatelj, ki do ^Polnosti opiše umor, morilec? n*d*ljevanje z 12. strani kk\n dvc le!' nismo ne zahtevali e Prejeli od nikogar njegove- V filmu Body of evidence je veliko spolnosti? V filmu igram osebo, ki je spolno obsedena. Nisem jaz bolna, psihotična je Rebecca. Zavedam pa se, da jo moram braniti, čeprav razumem, da je nekatere moške takih žensk strah. No, želim poudariti, da je Rebecca na začetku svojih čustvenih avantur dokaj čista, verjame, da je zaljubljena v te moške, noče jih ubiti. Njena podoba nas lahko vara. Seks je zelo pomembna stvar v življenju vseh, tako moških kot žensk. Zanikanje tega pomeni živeti v laži, nepristnosti in hlinjenosti. ne smem ostati pri morilcih mojega prijatelja niti minuto dalj, kot je nujno potrebno. Še zakaj so ga ubili? Ko sem se vrnil 1. 1963 domov prvič po 18 J semena, zadnje leto pa so nam 6ft IW* _ . nam s601603 ne dajo, letih, so me tovariši povabili na ggrozil, sertip01 Pre^ ne damo kmečkega prijateljski razgovor. Vzel sem ga na zares in "prijatelje" vprašal, za- postal poosebljenje hudiča in nasploh vsega zlega. Vračamo se v viktorijansko dobo ali še slabše, v srednji vek. In vse to je skrajno nevarno. Vi ste oseba, ki vznemirja. Vas ni nikoli strah, da bi spodbudili določeno seksualno nasilje, da bi preveč izzivali? Ne. Predvsem sem umetnica in imam na te stvari določen specifičen pogled, rekla bi političen. Rada tvegam. Ni me strah. Poskušam biti zvesta sama sebi. Ostali so tisti, ki v meni vidijo svojo tesnobo, sramežljivost, in občutek krivde. Ni vedno lahko. V Ameriki me imajo za antikrista. Ali je vaša biseksualnost resnična ali je samo neke vrste izziv? To je neke vrste intelektualni izziv. Pravzaprav smo vsi nagonsko biseksualni ali imamo homoseksualne fantazije. Z drugimi besedami, obtožbe, da sem lezbijka me ne zanimajo kaj dosti. Kaj naj nar- edim? Zakaj bi se branila, če se ne čutim užaljena? Ah bi morala obtožbezanikati, se sramovati, grajati seksualno svobodo? Ali je bil vaš bivši mož Sean Penn resnično vaša edina ljubezen? Bil je velika ljubezen, ne pa edina. Kaj mislite o VVarrenu Beat-tyju? V filmu Dick Tracy, ki sem ga posnela z njim, mi ni pustil dovolj prostora. Škoda, kajti bila je zares lepa vloga. Velikokrat ste že omenili, da si želite otroka! Zelo rada imam otroke in bi raje kot posvojenega imela svojega. Pravgotovo bom našla čas tudi za ukvarjanje z otrokom. Nenazadnje, lahko delam in imam tudi otroka. Ali ste sedaj zaljubljeni? Da, sem. Feministke govorijo različno o vas. V Ameriki vas nekatere napadajo, nekatere pa podpirajo. Res je. Nekatere gojijo do mene nekakšno sovražno -ljubezensko čustvo. Želijo si me prilastiti. Mislijo, da jim nekaj mene pripada in da bi morala vedno reagirati na njihov način. Danes me občudujejo in pravijo, da sta moja moč in moja neodvisnost so bili z 99 odstotkov saj T imenom zelo zadovoljni, Pride! PridclaIi dvakrat tolikšen n0ril c* kot z domačim seme- riaine.fen kmcI je delal težave: Šico. -jT-P^nice jC pripeljal gra-t* -' udi po trikratnem vejanju graši, Plenic 'Ca r*010'3 spremeniti v spre: ,° Poslali smo jo naprej in JC" so jo za pšenico. ParSn ? kmct nas Jc 7a,ožil P" varrio m v°dstvu, da zahle Za H„unjc8ovo seme in Se plačilo dob"vljcno plenico. Satovi, 5 trn5iTVbodi " 81 Ce hočer sem se spomnil "Po$t-f8a nasveta ob slovesu kaj so ubili Anžeta. Po daljšem molku je odgovoril tajni mož postave: "On je bil trgovec." "Pa pošten, kakršne bi vi potrebovali, sem odgovoril." Jože, ali verjameš, da jc bil Anže res sam kriv svoje smrti? Ta bajka me spominja na nekega črnca, ki je bil obsojen na smrt, ker je umoril tri ženske. Na zasipanju so ga vprašali, ali jih je res ubil. "Da," jc priznal. "Zakaj?" "Ker se niso ravnale po moiih pravilih." "Po kakšnih Eravilih?" "Niso mi hotele dati, ar sem zahteval." To so pravila divjakov. Kdo ga je umoril? Eni pravijo, da Merlak, drugi pa, da Tomo Poljak Tadeusz S... Partizansko vodstvo bi moralo to vedeti za -m ostati poStcn, gotovo. Hlačni kostim, srajca in okrog vratu verižica z biseri v nasprotju z moškimi čevlji: to je novi Madonnin look, diskreten toda uporen, v perfektni sorodnosti z modo 93' - 94'. simbol feminizma, jutri me ne bodo mogle več trpeti. Odzivam se tako, da pravim, da niso prave feministke, da niso tako svobodne, kot trdijo, da so. Ali ste na neki način vezani na svoje italijansko poreklo? Sem Američanka, ki čuti zelo evropsko. Imam italijansko preteklost, preteklost poage-tov. (smeh) Torej dajete poudarek družinskim praznikom, naprimer božiču! Da. Ob božiču sem obiskala svojega očeta, ki mi je prvič pokazal knjigo, ki jo drugače ljubosumno skriva. V knjigi sem odkrila kup zanimivosti o naši rodbini, o mojih prednikih, starših, starih starših... Toda tisto, kar me je najbolj pritegnilo, niso bile fotografije moških, temveč žensk. Dolgo sem opazovala njihove obraze. Vse so bile Italijanke in v trenutku sem se identificirala z njimi. V njih sem odkrila moč, ki jo imam tudi sama. Imamo isti pogum. To so bile revne ženske, ki so trdo delale, ki niso delale kompromisov, toda v njihovih očeh se lahko opazi sled trpljenja, resnice. Mislim, da imam v Italiji še nekaj sorodnikov. Vaša mama je umrla, ko ste imeli samo pet let. Velikokrat mislim nanjo. Imela je tisto ženskost, ki je moškim všeč in jih pomirja, (nasmehne se) Bila je kot redovnica, skromna in stroga, pripravljena pustiti vse, da bi se popolnoma posvetila svojim otrokom. Po njeni smrti me je vzgajal oče. On in moji bratje so pravgotovo vplivali na mojo vzgojo. Kako ste zgradili imperij, vreden milijone dolarjev? Mislim, da se do uspeha nikoli ne pride le s srečo. Potrebna je inteligenca, organizacija, veliko strasti in volje. Veliko mladih vas posnema. Izmišljate si novo modo, jo reklamirate, nato pozabite... Kljub temu pa ste dobili os ca rja kot najslabše oblečena ženska v Ameriki. To zame ni novost, kajti vsako leto dobim tega oscarja. To je shizofrenično dejanje, tipično za deželo, kot je Amerika. Ko Eostaneš slaven, ko uspeš, je onec. Mislijo, da mora zvezda vedno biti okrašena in polna draguljev, drugače jo potisnejo v kot. Morda bi morala iti živet v Francijo, kjer sprejmejo in spoštujejo umetmke, kot sem jaz. Ali v tem trenutku podoživl-jate sedemdeseta leta? Pravzaprav ne. Na splošno sem zelo svobodna, kar se tiče mode. Gledam naprej, na jutri. Ali vas tragedije, ki se danes dogajajo v svetu, v Jugoslaviji in Somaliji, prizadenejo ali vas pustijo indiferentno? Le kako naj bi me pustile indiferentno! Veliko vojn-in sporov na svetu temelji na1 isti stvari, na nestrpnosti, nestrpnosti do drugih, različnih, in na rasni nestrpnosti. Moj način izražanja je v bistvu boj proti tem občutjem v srcih ljudi. Vaše razmerje do katoliške cerkve se zdi protislovno. Krščanstvo preizkuša ljubezen, odpuščanje, odpravo sporov, medtem ko katoličanstvo, kot večina drugih religij pridiga kaznovanje, povečuje občutek krivde in tako pospešuje nepravičnosti. In ne spoštuje nič, kar ni človek, človek in potem zopet človek. Kaj mislite o novem predsedniku ZDA? Ne poznam ga. Prezgodaj je še za oceno. Želim videti njegovo delo, preden se odločim. Ena od vaših želja? Želim srečati Federica Fell-iniia. Bilo bi mi zelo všeč delati z njim. Videla sem vse njegove filme, sicer pa sem vedno sledila italijanski filmski produkciji. Ljubila sem Viscontija in Pasolinija. Če bi lahko, bi te genije poklicala nazaj v svet živih. Včasih pozabim, da je talent nesmrten, (prevod iz Gioie) Ingrid A. 1954 posM1*'*"'1^ drzavn' sekretar /a Notranje zadeve je 6. aprila Slovcni. • l,0,8° povcrljivo pismo štev. 79/54 Izvršnemu svetu LR na Gore V. atcrcm opozarja na dejavnost nekaterih mobilizirancev 0t8anizat Cm 111 ^tajcrskcm. Ribičič naroča, da jc treba proti Pj-j-jp^ Oljeno podvzeti najstrožje ukrepe. ^P'embr io**K() ar*avn' podsekretar v imenu Mitje Ribičiča 8. *a notran■ * P**1* strogo zaupno z okrožnico obvešča vsa tajništva nada'ievanC cvc na terenu o nevarnosti tega problema. V Pfiznala „'!' P.r.HV1' da "nafta držav« ne bo v nobenem primeru lnVaudorn C^\7' v'*a* Pravice do dajanja invalidskih podpor tem vseh naci '«1111 "v i *------ ■ "W 1 ^akih ^JVu,al)CVanJu pa naroča, da r?"0 PRlui.. >,KA" delovanje invalidov ^0G()?|,"IR,/"in kakršnokoli delovanje "f^edne ,„, V n*Prci vsakc organm J ,zP*dc v /vT .crvcnc,lc ,ch invalidov... ZASI SSpdov hf»2 ' on,emcmm staliftčcm nafte urzavc uo vpraaama n p ŽV&ff* UT*wtejfte razftiricvakc nerazpoloženja NASTO morajo "...nafti organi na ov VVehrmachla Na vsak ie teh invalidov... ON I i im/irane ali individualne M v ™,t,vcna)c teh invalidov ZASI JUX) VATI vic kritike ,^'dov in mZ ' orncnjenim stališčem nafte države d« vpraftanja teh , bledic - vcepljeni strah, očitki, grožnje in pd. mobilizirancem neorganiziranost. Država ni in še sedaj noče zastopati interesa mobilizirancev, invalidov, vdov in drugih pred nemškimi oblastmi. Vsak sc mora brigati sam, iskati zdravnika, dokumentacijo, pravnika, tolmača, administratorja itd. strah, da sc ne bi izvedelo, da ta ali oni vzdržuje zveze s tujino - konkretno Sc Nemčijo in ne bi izgubili morda malo boljše službe, položaja, članstva v tej ali oni organizaciji, strah, kajti posameznike, za katere je zvedela Uprava ua notranje zadeve, da prejemajo iz Nemčije rento, so klicali na razgovor in zaslišanje. Tam »o jim naročali, kakšne podatke morajo zato zbirati Died svojimi kolegi. Med mobilizirana invalidi pa so tudi nekateri, ki so hoteli nekaj več. Ker se država m m se ni hotela zanimati in pomagati tolikim svojim državljanom, so sc nekateri invalidi prijavili, kot da žive zunaj, pa čeprav so doma. Tako dobivajo l(X)-odstotno in ne le 33-odstotno rento. To jc sicer žalostno, toda do neke mere tudi razumljivo dejstvo. naplernba j'.V ukuT<»v Kib.čiča in drugih »o bili hiftni pregledi, KOI VSe SO Že Obljublidll P°lcrn pa Kumentacijc, pripori s poniževanjem in mučenjem, ri b'asčcnci * podpisi izjave o molčanju Že prej so vati nr, l!s,al,n mobilizirancev - invalidov poskušali na skrivaj Wiu.ii, Problem n-..i«;k__l7ii-j_______ ;J„.. i" _/ "r^iii/,, •»■■.ivo ,„ s ,,.,„ v pntisk mednarodnih S ,n,,loS|cvJi» začela leta 1962 LzpUCeVati nekaterim, takrat U,,Rart ali v"'"1' ki *° uPal' posl"" ustrezno dokumUtaC^O » nCltaJ (naiv xa,ncJc v Ravcnst ■ i) \v(ingartcn simbolno lento. |*> vesk«m s maik Ko su w' pritoževali nad tem simbolnim ^rnčiu/ jVnall"H P"-dlaKrtli, naj zapustilo kraj. kjei so. pridtjo » Keksrh|jc„'. ,"' ,|,>',vll'H)i so m tam bodo materialno m socialno K?r\°8o kasne' nek>teri so to stonh. ostali so ostali na sv.-p remUj r V *»htcvT T hl'' "t>v''"' i' I iif.osliivija na niedlog /1« IS*« ki in m k"' a rcn,r '" smejo povttovau, da se ta ne bi prtbuiala JcCkratnCnn. ,a)° p" n',s P,l/Ma"' ,u )c »'val'1" N<)" Vkl'ub Das,,P'i)n v malih oglasih in v pismih bralcev j>o Pr'javit, V/'/ l1' lKr ,,,s<"''l|' I 1 s,- mno>m invalidi niso hoteli °« »emu jc med ostalim, lahko tudi IVAN IX)1-NIČAR. general, predsednik Republiškega odbora ZB NOV 1. marca 1991. V uvodu razgovora z mobilizirana je vpraftal: "Kje pa ste bili do sedaj?" No, odgovor ni bilpretežek Ob koncu razgovora pa je sam formuliral v zapisniku tega razgovora: - nesporno je ugotovljeno, da sc prisilno mobiliziranim prizna status žitve vojne, kajti to so tudi bih; nemogoče jim je sedaj povrniti to, kai so moralno pretrpeli - dejstvo jc, da orgaiu/aeija ZZB NOV v preteklosti ni imela pravilnega odnosa do prisilno mobiliziranih, tako glede priznanja njihovega položaja kakor tudi do priznanja posebnih pravic; //It NOV Slovenije danes meni, da so podani vsi pogoji za prihodnje enakopravno sodelovanje ter za priznanje njinovega položaja kol žrtev (aSističnega nasilja itd 1 ADISI.AV MOHORIČ - predsednik IS občine Kranj je na ustanovnem /boru /druženja prisilno mobiliziranih Gorenjske 17. decembra 19^0 (okrog S(K) navzočih) pozdravil zborovalce v imenu občine in se jim opravičil za vse prestane krivite in zapostavljanja po vojni DR l-RANCl« BUČAR predsednik Skupščine rep. Slovenije je 3. aprila 1992 med drugim dejal: "Vi predstavljale v bistvu neko simbolno skupino, predstavljate namreč ponovitev tiste zgodbe, ki se je Slovencem stoletja dogajala, da so namreč Slovenci sodelovali v tujih vrstah, proti svoji volji, od recimo 30-letne vojne naprej, preko ekspedicije na Mehiko in tako dalje in ista usoda je doletela tudi vas. To za slovensko zgodovino, za slovenski način bivanja ni nič posebnega. To je sicer žalostna zgodba, vendar zelo običajna. Povsem neobičajno pa je, da je domovina do vas tako nastopila in reagirala. S tem je pravzaprav na zunaj dokazala, da je vzpostavila režim, ki je izprevržen, ki je presegel svoje korenine, ki je presegel svojo tradicijo, ki je namesto da bi žrtve, ki ste bili vsi skupaj, vsak na določen način, da je.te žrtve zavrgla in jih tako rekoč hotela spraviti v pozabo. Mislim, da je spisek krivic, ki vam je bil narejen, o katerem smo slišali tudi danes, tak, da je za normalno civilizirano delovanje skoraj nepojmljiv. V svojem imenu in imenu države Slovenije se za nastale krivice opravičujem, pravice pa, ki vam gredo, morate dobiti... DR. BOŽIDAR VOLJČ - minister za zdravstvo R Slovenije je na mednarodnem sestanku ministrov za zdravstvo v Montrealu izjavil, da se naša republika lahko pohvali s tem, da ima na vsem svetu najbolje urejeno vprašanje invalidov. Pri tem pa je ostalo vseh naših 3.250 preživelih invalidov zunaj zakonske zaScite. DR. DIMITRD RUPEL - zunanji minister R Slovenije (do konca 1992) je obljubil, da bo odslej zunanje ministrstvo prevzelo celotno iniciativo v pogovorih in pogajanjih s predstavniki ZR Nemčije. To je bilo seveda tik pred volitvami. „ S 1. januarjem 1992 jc z novim nemSkim zakonom o rentni reformi (Rentenrcformgcsetz) odpravljen pogoj predhodnega zavarovanja ali tudi naknadnega zavarovanja v nemškem zavarovanju (Reich-sversicherungsordnung) za priznavanje služenja v nemški vojski ali tudi vojnega ujctnipštva v nemSko zavarovalno dobo. S tem je odprta pot, da uveljavijo tudi naši bivši nemSki vojaki to nemško zavarovalno dobo pri pristojnem nemškem organu (Landesversi-cherungstalt Nicderbavern - Oberpfalz v Landshutu za ustrezni sorazmerni del nemSke pokojnine pO še vedno veljajoči konvenciji o soeialncm zavarovanju iz leta 1968, sklenjeni med ZR Nemčijo in bivSo Jugoslavijo. Za to ni potreben nov meddržavni dogovor, saj so tO omilitev prinesli nemški interni predpisi. Prizadeti bodo to dobo lahko uveljavljali tudi neposredno pri cit. nemškem zavodu. Celotno besedilo bo izšlo v zborniku Nova Atlantida. KOMENTAR I PREJELI SMO Nehajte že enkrat s to "Evropo 9f Ta ponedeljek sta predsednik vlade in zunanji minister v Luksemburgu podpisala cel paket sporazumov o sodelovanju med Slovenijo in Evropsko skupnostjo. Slovenski mediji so to dejanje glasno in vidno povzdignili in ga - cvetni nedelji primerno - okrasili s trakovi, na katerih je pisalo, da smo spet za korak bližje "Evropi" in da se nam bodo njena vrata zdaj še bolj odprla. Komaj se je poleglo prenoviteljsko kikirikanje o "Evropi zdaj", že moramo poslušati manj glasno, a nenehno kokodakanje o tem, da je "Evropa", ki je pri nas sicer še ni, zdaj že čisto blizu... Vsem, ki tako vztrajno lezejo "Evropi" v rit, bi kazalo zato še enkrat razložiti zemljeslovno, zemljepisno in zgodovinsko dejstvo, da smo Slovenci v Evropi, že odkar pomnimo; ona pa je tu, kjer smo danes mi, že od geoloških časov sem! To je torej dejstvo, ki ga je mogoče osvetliti še s kulturnega, političnega in gospodarskega vidika - če enkrat za spremembo obrnemo običajno hierarhijo teh razsežnosti. Kulturno smo Evropejci postali takrat, ko smo sprejeli krščanstvo, v 9. stoletju. O tem, kako se je to dogajalo, smo že pisali. Prešeren pa je prvemu srečanju Slovencev s krščanstvom posvetil celo pesnitev - Krst pri Savici. "Črtomir se je torej odrekel poganstvu, ki je bilo v zgodovinskem smislu anakronistično, pa čeprav se je zanj bojeval do zadnjega moža. Kakor da bi bil v zadnjem trenutku dognal, da prihaja s krščanstvom med tiste zgodnje Slovence "Evropa", razvit svet, nove oblike duha, višja kvaliteta življenja." (Andrej Inkret) Tudi politična razsežnost tedanjih dogajanj je znana. Slo- Miha Naglic venci smo se - da bi se obvarovali pred Obri - obrnili po pomoč k Bavarcem. In tako postali njih vazali. Pri čemer je treba poudariti, da biti vazal (beri: biti odvisen) in biti tlačan v srednjem veku ni bilo nekaj sramotnega, ampak nekaj povsem običajnega. "Tlačanstvo je bilo pač oblika plačevanja davkov v tistih stoletjih. In v čem je bila ta strašna tlaka? Vtem, da je član podložni-ške družine delal na plemičevem posestvu od enega do treh mesecev na leto, ali pa se je za delo odkupil s predpisano vsoto denarja. In koliko dela danes letno povprečni delavec za državo?" (Franc Rode) - Dodajmo še podatek, da smo nato z Bavarci vred postali del velikega cesarstva Karla Velikega (ki ni bilo dosti manjše od sedanje Evropske skupnosti), pozneje pa so nam vladali Habsburžani - sami eminentno evropski vladarji! Ostane nam še ekonomski vidik. Ob dejstvu, da so danes naši glavni gospodarski partnerji severno in zahodno od nas (Nemčija, Avstrija, Italija, Francija...), je treba poudariti, da smo z njimi trgovali že v srednjem veku. Vzemimo za primer samo loško gospostvo freisinških škofov. Valvasor je o podjetnosti loških meščanov zapisal: "Mestni prebivalci kupčujejo z vsakovrstnim blagom po Nemčiji in Italiji. Zlasti izdelujejo tukaj prelepo belo platno v velikih množinah in ga poleg belega čistega sukanca često pošiljajo v druge dežele. Dalje je tu tudi mnogo trgovcev, ki prodajajo konje v Italijo ter poleg drugih obrtnij mestu precejšen dobiček priskrbujejo..." Tudi prebivalci obeh dolin imajo v tem oziru bogato tradicijo. Znane so vezi železnikarskih fu-žinarjev s Furlanijo. Iz Poljanske doline pa izvira puštalska plemiška robina VVolkensberg, ki si je plemstvo pridobila z denarjem - tega pa s trgovanjem. "Začetnik rodovine VVolkensberg je bil Marko Oblak, sin freisinške-ga podložnika iz Gorenje vasi. Podjeten, kot je bil, je začel prodajati železo in platno na Beneško in se kmalu uvrstil med prve trgovce na Kranjskem. Nastanil se je v Škof ji Loki, kjer je 1672 kupil hišo in se povzpel do tolikšnega ugleda, da so ga someščani štirikrat izvolili za mestnega sodnika... Sledil mu je njegov sin Franc Janez, ki se je šolal v Benetkah, kjer si je pridobil trdno znanje v trgovski stroki in se poročil z Benečanko Terezijo Za-netti. Zelo je povečal puštalsko posest..." (Majda Smole) Je vse navedeno zadostna opora trditvi, da smo Slovenci že vseskozi v Evropi, in ne berači na njenem pragu ali ritolizniki tam. kjer je njih mesto?! A vsa tradicija ne znese veliko, če je vedno znova ne potrjujemo z mislijo in dejanji, če duh prednikov ne oživlja v nas samih in ostaja skrit pod prahom starih listin. Za vstajenje tega duha pa je treba več kot tri dni! - Spoznanje, primerno za veliki petek. Greh nad 1000 metri Vse do objave odprtega pisma skupine slovenskih vrhunskih alpinistov je bila afera Česen -Grošelj osredotočena na vprašanje športne etike, saj jo je kot tako Viki Grošelj tudi sprožil. V svojih zapisih je večkrat poudaril, da nikoli ni dvomil o Česno-vem. podvigu v Lhotseju in pri tem dodal, da alpinistu verjame na besedo. Tudi Tomo Česen je v svojem odgovoru priznal napako in povedal da objava grošljevih diapozitivov pod njegovim imenom "iz etike in vsega ostalega seveda ni bila opravičljiva" in zapisal, da je to "celo zelo grdo ". Dve odprti pismi, najprej alpinistov in nato še načelnika komisije za odprave v tuja gorstva (KOTG) Toneta Škarje, pa sta več kot jasno pokazali, da gre v bistvu za spor glede politike slovenskega vrhunskega alpinizma. Tako kot drugod je tudi v športu močna, najprej tista športna, pa tudi visoka, saj ni naključje, da slovenski politiki vsakič znova na primer prihajajo v Planico, kjer ne gre samo za športne užitke, marveč za pravo politično kuhinjo, taj te na/odgovornejši l/ud/e v Sloveniji redko najdejo tako skupa), kot pod Poncami. Ampak to ft že druga tema, zato \c p' treba povrniti k omenjenemu sporu in predvsem tsilim podrobnostim, ki nekatere argumente močno postavljajo pod vprašaj. Skupina alpinistov je v svojem odprtem pismu popolnoma zanemarila osnovo spora, ki je vendarle v etiki in ga okarakterizirala za "napad na loma Česna ". Očitno sta se torej v slovenskem alpinističnem vrhu udarili dve struji, velika razlika med n/ima pa )e tudi v tem, da so etika morala in kolektivno delo pri eni bistvo uspeha, pri drugi pa Marko Jenšterle obstranskega pomena, če plezaš sam, si odvisen in odgovoren le sam sebi. Pri kolektivnem plezanju pa je treba srečo, žalost m odgovornost deliti. Pri tem morajo biti še posebej močni tisti, ki jim ni dano stopiti na vrh, čeprav ravno oni ogromno prispevajo k temu, da redki člani odprave dosežejo zastavljeni cilj. Tomo Česen, kije vrhunski alpinist, o čemer nihče ne dvomi (tako kot tudi tega ne, da je bil na vrhu Lhotseja), je v svojih argumentih najšibkejši takrat, ko govori o tem, da ni vzdržal hudih pritiskov v času medijske gonje proti njemu in zato tudi m povedal resnice o avtorstvu diapozitivov. Ker so nas, alpinisti čne laike, vedno prepričevali o tem, kako je za vrhunski alipini-zem tako kot fizična pomembna tudi psihična kondicija in ker tudi o tem nihče ne dvomi /veni kar malce neverjetno, da lahko človeka, ki ga ne ustavijo gora. sneg in viharji zamajal kar "s svinčnikom' Menda (vsa) tako je bilo brati v intervjujih) na ekstremnih višinah prihaja tudi do halucinacij, ki se jim samo s fizično stahilnost/o nikakor ni mogoče upreti. Pravi vzroki spora so torej vendarle v tem. kakšna naj bo bodoča politika podpiranja slovenskega vrhunskega alpinizma. Tone Skarja pravi, da se je alpinizem "ujel v lastno zanko, ko je začel poveličevati solo in "alpske" vzpone", iz česar je več kot jasno, kakšna je sedanja politika KOTG Če vemo še to, da v teh dneh potekajo zadnja oblikovanja letošnjega slovenskega proračuna in da je v njem predvsem za šport in kulturo denarja absolutno premalo, je tudi nedvomno, da Slovenija ne more ustreči vsem alpinističnim željam. Zaradi tega ni čudno, da se skupina česnu naklonjenih alpinistov zavzema za novo sestavo komisije za odprave v tuja gorstva. Med planinci je pogosto slišati rek, da nad 1000 metri ni greha, iz splošne zgodovine pa vemo, da je najhuje, kadar se udarijo bogovi (o bridki resnici slednjega nas prepričujijo hude verske vojne). Zadnji dogodki zgovorno kažejo, da nadmorska višina greha ne odpravi, ker pa se med vsemi nami vrhunski alpinisti fizično najbolj približajo bogovom, je logično, da se ne spopadajo v rokavicah Nepopustljivost je pri njih vendarle izredno pomembna, vprašanje /«■ le. koli ko fim koristi na varnih tleh. V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj za rubriko Odmevi. FIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 8"' 22"" MEDEL J A OD II"" 22"" V politiki ni naključij V politiki ni naključij. Zagotovo ni naključje, da je g. Kučan ravno v tem trenutku poslal protestno pismo vladi in parlamentu in najbrž ni naključje, da se je hkrati g. Pintar pojavil v nekaj najvplivnejših slovenskih časopisih. Bistvena elementa, ki jih lahko izluščimo iz njegovih besed, sta dva - g. Pintar se najbrž želi javno deklarirati kot Kučanov človek in dokazovati, da je to zmeraj bil, obenem pa želi oblatiti Socialdemokratsko stranko Slovenije, g. Pučnika, vodstvo stranke in še posebej obrambnega ministra g. Janeza Janšo. Kak naivnež bi lahko tako pisanje odpravil z izrazom hvaležnosti, da je g. Pintar vsem, ki so o njem še imeli dobro mnenje, pokazal svoj pravi obraz ali pa bi morda opozoril g. Kučana, da se okoli njega zbirajo sumljivi tipi. Toda prav njegove izjave omogočajo prikaz dogajanja v slovenskem političnem prostoru. Povsem javno se dogaja spopad med dvema vejama oblasti oziroma med dvema ključnima osebnostima - predsednikom države g. Kučanom in predsednikom vlade g. Drnovškom, pri čemer je še najmanj naključje, da se ta spopad lomi na hrbtu g. Janše, ki je v pozitivnem smislu tujek v novi slovenski politični smetani. Toda če bi bilo to vse, potem je stvar jasna - zmagovalec je znan in to bo predsednik vlade, saj je nova ustava pristojnosti predsednika omejila na skoraj izključno protokolarne. Marsikdo se težko sprijazni s tako prerazdelitvijo moči, saj je še nedavno g. Kučan držal praktično vse niti slovenske politike v rokah in bil brez dvoma ključna osebnost v političnih premikih po volitvah luu0, še posebej v zadnjem letu dni. Vlečenje političnih niti mu je omogočalo razpihano pretirano častihlepje posameznikov, ki so mislili, da delajo veliko politiko, v resnici pa so bili statisti v igri "velikih ". Za politične sladokusce bojni klic "ustanovite desnico" je povzročil vzpon skrajne desnice in je zaslužen za politični potop velikega dela sredine... Izjema je bilo osamosvajanje kot edini zares uspeli Demosov projekt, a je ravno pri tem projetku uspel g. Kučan v javnosti ustvariti nasproten vtis, kar seveda zopet govori 0 inferiornosti večine ostalih politikov v slovenskem prostoru. Tudi vlada velike koalicije je v veliki meri Kučanov projekt, io da po izvolitvi nove vlade se je g Kučan znašel v precej podobni vlogi kot dr Ihičnik po prejšnjih volitvah. Vlada se v svojih odločitvah z njim vse mani posvetuje in postaja - v skladu z ustavo -vse bolj samostojna iako sta možni le se dve poti: časten unuk g. Kučana i: spopada, ali vcr/clneic nadal/eva n/e. pri čemer ho pot vodila od parlamentarnega k predseJm skemti sistemu Da to niso le Ugibanja, lahko sklepamo o igrah SDP > .vezi z interventni mi (ikoni o plačah, ki so skupa) r "afero plače" parlament v veh ki men liiskreditirale l'o se ne k,ti podobnih napakah ki hi zgoli potrjevale tezo o politični nedoraslosti vrhov slovenskih političnih strank in parlamenta se morebitni prtdlog O spretnem hi USta¥ntJga sistema i: parla mtntarntga i predsedniškega nt hi vec .del tako utopiten koi sc ko t ' tem trenutku In če se vrnem k pisanju g. Pintarja. Poleg dejstva, da (zopet!) ni naključje, da sovpadajo z vrsto drugih pisarij in podtikanj, ki poskušajo vplivati na politično razpoloženje pred sprejetjem državnega proračuna, je v ozadju še neki projekt. Projekt "združevanja celotne levice" - torej projekt, kako v razne procese združevanja vključiti tudi SDP, projekt, ki ga s prav ganljivo prizadevnostjo pelje cela vrsta posameznikov, ki so jim razni priše-petovalci razvneli domišljijo, tako da vsak od njih vidi sebe kot bodočega predsednika združene levice. Bil bi že čas, da nekdo naivnežem pove, da je lahko predsednik združene levice Slovenije en sam in da bo to človek, ki je bil, je in bo idejni vodja grupacije, ki bo vsebovala tudi nekdanjo Zvezo komunistov in to ne glede na ime, ki ga bo imela (ga ima) in ne glede na zunanji videz take grupacije (razna "združevanja" ali "cepitve"). Ti ljudje torej pripravljajo mehak sedež za g. Kučana, pri čemer jim asistira cela vrsta tistih, ki vedo, za kaj gre in iščejo v zavesti lastne politične inferiornosti zaščitnika svojih interesov in ambicij. Časa je manj. kot se zdi, saj je po ustavi število predsedniških mandatov omejeno. V tem hipu pa se mudi predvsem zato. ker lahko ta pomlad v že utečeno kolesje projekta združevanja celotne levice vgradi kakšen klin. Potem bi morala sčasoma povezanost g. Kučana in direktnih naslednikov ZK postati bolj očitna, to pa je verjetno zadnje, kar si g. Kučan in ljudje okrog njega, želijo. Za razliko od SDP, seveda... Branko Grims svojemu podjetju priskrbel poslovni sedež na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, s čimer naj bi GEA - College proti tretjim, tistim od zunaj dobil sijaj strokovne vzvišenosti. Vili Pšeničnv pa je bralcem Mladine dobro znan, vsaj starejšim, saj je bil v času proslulega Franceta Popita-Jokl-na urednik Mladine, kasneje p" soustanovitelj podjetja Grad, ki so ga njegovi nasledniki pri Medini označevali, kot "malo roparsko enoto". Kot vedo še danes v podjetju Grad povedati, ga je moral V. Pšeničnv (ker je obstajala resno nevarnost, da bi ga zaprli (p Pšeničnvja namreč), zapustiti kajti omenjena oznaka Mladine o mali roparski enoti je bila menda zelo blizu resnice. In tako sta se oba komunista-Vili Pšeničnv in dr. Maks Tajnikar, lotila izobraževati bodoče ■ kapitaliste! Resnično, podjetje, ki mu ne manjka komike, obenem pa pove, da oba nadebua-neža še slišala nista za besedo značaj! GEA - College je začel posebno lepo uspevati, ko je dr. Mak* Tajnikar nasledil Ministrstvo za malo gospodarstvo. Tokrat sejf prvič širše razvedelo, da je bi** politkomisar na EF član najv>s' jega političnega odbora Zv&f komunistov Slovenije, kasne/ prebarvane zopet in zopet, vendar z nespremenjeno vsebino-glavami in načinom mišljenja- Ko je dr. Maks Tajnikar zvedel - z denarjem upravlja še danes njegova najožja sodelavka ga. Maja Šubic mimo vseh pre"' pisov - koliko denarja je bilo na računu Ministrstva za malo g0' spodarstvo. ga je ukazal nakazati na račun svojega podjetJa GEA - Collega. Pri reje vala pa s0 eksotična izobraževanja za neznanske stroške, v Bostonu, Ka' liforniji. itd. Nemci bi re* Knvln t/7 vrtnnrin "AUSSER SPESEN NlfB'ž Kozia za vrtnarja Gewesen", utnn> Dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarstvo Republike Slovenije ali - bomba, ki bo prej ali slej eksplodirala ali dr. Drnovšek je postavil kozla za vrtnarja. Ko sem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pred leti prvič videl Maksa Tajnikarja in govoril z njim, je bil moj prvi vtis. ko sem ga gledal, takole, vzhajano debelušnega, s poraščenim obrazom in poslušal njegov nezahtevni besednjak s štajerskim na/u vom, da imam pred Stboj človeka, ki ga lastni značaj ne zadržite pobirati od življenja, kar jc prijetnega - in kar redi. Mislil sem si, ta človek mora pa res imeti "zicleder". Vendar sem se motil, bilo je nekaj drugega, ker je taisti človek danes minister za gospodarstvo, ki je eden izmed ključev do blaginje Slovenije, področja, s katerim Drnovškova vlada stoji, vstaja ali pada. se splača dr. Maksa lajnikarja pobliže pogledali. In resnično, kakor je bližji pogled strašljiv, mu ne manjka celo zelo velik odrne rek komike Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr Maks Tajnikar ni bil kdorkoli, temveč predavatelj politične ekonomije. S svojim vbijanjem zgodovinske nujnosti bližnjega propada kapitalizma in skorajšnje popolne zmage komunizma, v glave studentov, je uspešno pokvaril pokoljenja CVtta bodočih slaven skih gospodarstvenikov in ft dane-, ft s tem v njihovih očeh te meljito osmešen. Mnogi bivši študtntjt ga it dants Mnačujtjo kot zelo zadrtega marksista, ki /c posiljeval s preživelo ideologi io študente se mesece potem, ko so drug/c politično ckonomi/o ft odpra vili. Ko p- komunistu n,i SFRJ neslavno piopadla m potem, ko ft slovenska podružnica /veze ko munlStOV Jugoslavt/e menda st' !tOpila : oblasti, /c s s\o)im par ti/skim tovarišem ViktOTJtm Vse nuin/em. hivsun sekretai/cm /ve e komunistov Slovcnin o propagando, kot solastnik usta novil GEA - (ollege. ki ft imel najprtj ttdti v -ni stvari, s katerimi se 2 l,a ■ (l nom plač i ne bi mogli dogovoril' ■ilu dobre provizije. Str* ,( O sporedu'Svetoval'"' J*** za razvoj podjetništva SJf* P'!' sredno preko GEA - C "lli\o:l} izvedeli. Tistemu, ki so gd I s(1, bili naj za osvežitev *P*^mgM mo prikličem vik in krik. k' zagugala Zveza obrtmn_^ ženj Slovenije, češ da P''"' ban, idil f Ta denar se je tudi U'P<' u0 GEA - College in v PrflH'r0kO \oko • Sedaj, ko je ff^g, podjetja. Plačilo' Roka ^ Tajnikar postal celo mmfLfifi gospodarstvo. SO poslovm »0 zanj m njegove pajdaš* zanj sijajni ¥ Kot tretji v navezi se P^j Sft še prof Vahčič. zvezda .^a tavala proslulega pr<" proj SFRJ Anteja Markovica-j, Vahčič se je odlikovalpoM prednosti Črni (•"" sr' ;,„ denarja, s katerim je sU 1 ^tfi lovnem mestu lahko "'rLj k" in to še po razporedu -> J^fr mu je mlada Slovenija *« lako drug drugemu i projekte in s, vsajenim provi.m . i, doVt*. Ne bi morda Posla''gleM skega parlamenta I fl-it kakšne ^*fl*i Vsem pa predsednik ^,*tff Drnovšek, da se "<' "„, jutra prti kom ki Artur ne w ■■■■ ^ 't,'""', n /.,, trajnih posledu. ,„1^ prebudil t '»<""'" ztt*\ [i mu ga tudi njeg^ „■<. ne ho mog'1 1 ,n i .. .. nt* V. j*!) 6 J 000 I J" J POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Franc Guzelj, obrtnik in podjetnik Kmet je zahteven kupec Jfranc Guzelj s Sv. Barbare pri Škofji Loki izhaja iz srednje velike Hribovske kmetije, na kateri se je dobro spoznal s kmečkimi deli in stroji. V škofjeloški kmetijski zadrugi se je izučil za mehanika kmetijske mehanizacije in nato približno deset let delal pri družbe-n>n in zasebnih delodajalcih - pri SGP Tehnik, pri Francu Šifrerju * Škofji Loki, pri Obrtniku, nazadnje je bil v Termo kot prodajalec •ervola. zdaj pa je obrtnik in podjetnik, lastnik podjetja Kmečki ^r°ji ki je - vsaj na kmetijskem področju - že dobro poznano na Gorenjskem in tudi v Sloveniji. • In zakaj je Franc začel "na svoje"? Ko je spoznal, da za delo okrog hiše in na vrtu potrebuje nekaj strojev, si je kupil star, ranjen traktor, frezo za zemljo, prikolico, vitlo, vse skupaj popra-j', obnovil - in pri tem prišel na idejo: kaj, če bi kmetijske stroje, *' ležijo na kmečkih dvoriščih, pod lopami in kozolci, pripeljal •J3 domače dvorišče, jih popravljal in prodajal. Ideja je zorela in oozorela: Franc je pred štirimi leti začel na svojem dvorišču, na »V. Barbari, prodajati rabljene stroje. Ljudje so zmigovali z rame-|U in glavami, češ - tukaj, "Bogu za hrbtom", posel ne bo cvetel, ■* kdo bo prišel kupovat v hribe. Franc se je sicer zavedal, da je iv- Barbara precej odmaknjena in je zato že v Škofji Loki in ob VseJ poti do svojega doma postavil kažipote, vendar je že po pr-•h nedeljskih sejmih, ki jih je pripravil v prvem letu, ugotovil, ra Je med kmeti zanimanje za prodajo in nakupe rabljenih strojev in da se jim tudi od daleč ni težko pripeljati do Sv. Barbare, p zakaj bi prodajal le rabljene stroje, ko pa kmetje povprašujejo udi po novih? Ustregel jim je in najprej začel prodajati stroje £°mačih podjetij SIP Šempeter, Creina, Tehnostroj, TKM in Ri-0 {er traktorje Zetor, Deutz, Same, Tomo Vinković, nato pa je Ponudbo vse bolj širil in bogatil. Letos, na primer, je začel iz Ita->je uvažati gorske prekucne prikolice s pogonom na zadnja kole-a "i s hidravličnimi zavorami, trosilnike za hlevski gnoj, nosilne fosilce za manjše kmetije, eno- in dvobrazdne pluge z različnimi [Možnostmi nastavitve, atomizerje in škropilnice Comet, freze - in c °i lahko naštevali. (Del tega razstavlja tudi na kmetijsko-goz-arskem sejmu.) V Avstrijo izvaža gozdarske vitle, pred dvema "orna pa je na Godešiču odprl poslovalnico, v kateri prodajajo Sume, akumulatorje, krmila, gnojila, krmne dodatke in drugo, v a nc Pravi, da je kmet zahteven kupec in da mora kot trgovec .. no razmišljati tudi kot kupec, ki hoče dobro blago, ugodno ceno. Zrj0 dobavo, dostavo na dom in učinkovit servis. Ker noče biti ve-scvi ans'co ste'c'0- v katero bi se kupci zaletavali kot mušice, nerad . eluje s s proizvajalci, ki ne poskrbijo za rezervne dele in za učinim vJto servisiranje Išče kakovostne, poslovne, solidne... V začetku je 'e obrtnik, od lani je tudi podjetnik, ki zdaj redno zaposluje že st ljudi. Je nekaj pa pogodbeno. Med zaposlenimi sta tudi žena in . at Ivan. Franc dela od jutra do večera, razen ob nedeljah, ki si jih Ji vzcl zase in za družino. Kot pravi, ga skrb in ogovornost za posel, ■----1— w---x.:_:u Država zajema z lopato O tem, da imamo požrešno in nenasitno državo - in še koga zraven - ni dvoma. Za potrditev tega dejstva triletna primerjava stroškov za podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja: tip vozila jugo z motorjem pod 1000 cem; bonifikacija pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti 50 odstotkov. Potrdila za plačane zneske v letih 1991, 1992 in 1993 vsebujejo naslednje številke: cestnina zavarovanje AO upravna taksa storitev AMZS 1991 439,10 2.700,00 70,00 31,00 1992 1.098,00 8.714,00 140,00 160,00 1993 3.514,00 6.972,00 280,00 280,00 Številke za leto 1993 so "sveže" iz tega meseca. Državna blagajna si vzame cestnino in upravno takso; glede nižje vsote za zavarovanje pa to, da ni nobene napake, le ugodnosti za plačilo so večje (zavarovalnica Triglav daje 20-odstotni popust za takojšnje plačilo ali pa plačilo na 6 obrokov). In ker je bilo svojčas zavarovanje avtomobilske odgovornosti daleč največja postavka pri stroških podaljševanja veljavnosti prometnega dovoljenja: lani je premija zagotavljala jamstvo zavarovalne vsote 4 milijone SIT; za letošnjo premijo je jamstvo trikrat večje in znaša 12 milijonov tolarjev. Za povrh odslej veljajo kuponi s police še tri leta po izteku veljavnosti zavarovanja, ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja pri zastopniku Triglava pa je tehnični pregled (za nečlane AMZS stane kar 1.400,00 tolarjev) brezplačen. Kaj pa za krepkih trikrat višjo cestnino ponuja država? N. C, Radovljica FIKSNO OBRESTOVANI PAPIRJI Vsi vrednostni papirji, katerih obrestna mera je že pri emisiji točno določena in načelno ne fluktuira, kot npr. obveznice, komunalne obveznice, zastavna pisma (nasprotje: variabilno obrestovani vrednostni papirji). FINANCIAL FUTURES Mednarodni izraz za standardizirane terminske pogodbe pri terminskih poslih s finančnimi instrumenti (kot npr. valute, obrestne mere, indeksi). FINANČNI INSTRUMENTI Izraz za različne oblike naložbe kapitala, ki jih ponuja na domačem in mednarodnem trgu kapitala. Razlikujemo med klasičnimi oblikami finančnih instrumentov, kot so na primer fiksno obre-. uPce in zaposlene spremlja na vsakem koraku, V "zadnjih štirih letih štovane obveznice, opcije, in novejšimi finančnimi instrumenti, Ei. •! 'c na "ekaj krajših dopustov, a še takrat je bil stalno na zvezi s ki jih imenujemo tudi finančne inovacije. FINANČNE INOVACIJE Izraz za novejše oblike financiranja, pa tudi za načine kreditiranja na evrotrgu, npr. RUF, NIF, swap posli, financial futures, eu-ro-notes. „ ic na neKaj Krajsin uopusiov, a >c laiviai Jt mi >win^ -v Barbaro. Načrti? Poslovanje na evropski kakovostni ravni, oboga-do:v ponudbe s stroji in izdelki, ki jih pri nas še ni, in izgradnja so- tiie uPb"ega trgovskega centra v Škofji Loki v treh do petih letih na loka-ClJi od 3.000 do 5.000 kvadratnih metrov. • C. Zaplotnik JELOVICA Šk.Loka, Kidričeva 58, tel.064/631-241, fax/632-261 j HIŠE, URflTA, OKNA. SENČILA, URTNE GARNITURE IN OPUŠČENI PROGRAMI LJtUilJttKSKi MENJALNICE WLFAN poslovna enota KRANJ /Delavski dom-vhod nasproti Globusa/ tel.: 064/211 387 poslovna enota RADOVLJICA, HOTEL GRAJSKI DVOR tel.: 064/714 013 m Kranj vabi v 60-urni STROJEPISNI TEČAJ Prijave: 217-481 KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAUTNI/mOD/UN! J NAIlTMfftODMM MENJALNICA DEM I ATS HRD A banka KranjfTržii, Jesenic«) 65,80 «7.30 9,35 9,50 4.80 6,70 AVAL Bled, Kranjska gora 66,80 67,25 9,40 9,56 - COPtAKranj 66,90 67,50 9,40 9,60 - - CREDITANSTALTN. banka Lj. 67,00 67,70 9,50 9,70 8.00 EROS (Stari Mayr),Kranj 67,00 67,40 9,40 9.60 5.00 GE0SS Medvode 67,10 67,40 9,30 9,55 5,00 7,50 HRAN1NICAL0N, d. d. Kranj 66.85 67,39 9,35 9.51 111 HIDA-tržnica Ljubljana 67,00 67,30 9,47 9,57 6,00 7,30 HIP0TEKARNA BANKA, Jesenice 66.40 67.40 9,20 9.55 4.00 9,00 INVEST Škofja Loka 66,70 67,50 9,42 9,58 4.90 7,30 LB-Gorenjska banka Kranj 65.50 67.60 9,13 9,61 v»... * MERKUR-Partner Kranj 66,25 66,66 9.41 9,47 7,50 MERKUR-Žeiezriitka postaja Kranj 66,25 66,66 9.41 9,47 5,00 MIKEL Stražišče 67,05 67,45 9,45 9,50 4,50 7,00 OTOK Bled 66.55 67,20 9,44 9,53 3,96 8,48 POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) 66,10 67,10 9,15 9,51 - SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 67,00 67,40 9,40 9,50 Pe ♦ SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 66,25 66,66 9.41 9,47 5,00 8,00 SLOGA Kranj 66,80 67,50 9,30 9,50 / *N - SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 65,20 9,08 - SLOVEffiJATURIST Jesenic« 66,30 67,15 9,35 9,45 5,00 7,00 WILFAN Kranj 67,05 67,35 9,45 9,55 - WiLFAN Radovlfca, Grajski dvor 87,00 67,40 9,42 9.55 . > - F-AIR d. o. o Tržič 66,80 67,33 9,33 9,50 - POVPREČNI TEČAJ 66.57 67,29 9,35 9,54 4,83 7,62 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa Pri Šparovcu v Avstriji j« ATS ob nakupu blaga po 9,20 tolarjev. B O R Z N O POSREDNIŠKA H I Š A d.d. IIMVESTMEIMT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 POSOJILNICA - BANK - BOROVUE tel. 9943-4227-3225 VAŠ ZANESLJIVI PRIJATELJ V VSEH BANČNIH ZADEVAH! Krajevna skupnost Gorje prireja 24. in 25. aprila vsakoletni JURJEV SEJEM. Vse trgovce in obrtnike, ki so zainteresirani za prodajo svojih izdelkov na stojnicah, vabimo, da se javijo najkasneje do 10.4. pismeno na Krajevno skupnost Gorje, 64247 Zg. Gorje ali po telefonu na št. 725-007 vsak delovni dan od 8. do 15. ure. VABLJENI! Pro Commerce- SSteMfiJ^* VELETRGOVINA & MALOPRODAJA f ff POZOR f 11 IZREDNO UGODNA PONUDBA * majice T-Shlrt................od 150 SIT dal|e •športnemajice............. od 160SITdal|e * bermuda hlače............ od 375 SIT dalje * ženske hlačne nogavice od 60 SIT dalje DOBAVA TAKO/ Pokličite nas ali Se bolje - obiSčite nas! Iščamo komercialna zastopnika za prodajo. ki voliš za pogodb* in naroeita, sklonjena v tatu lojma na vlak tulili prodajnih met tih IPH CENTER d.d. Dunajska 20, Ljubljana POTROŠNIKOM DO 20.4.1993 t. ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58, 064/632-270, KRANJ Partizanska 26,064/211-232, MURKA LESCE, 064/714-163 kuhinje, jedilnice, spalnice, otroške sobe, predsobe, vzmetnice in posteljnine, pisarniška oprema, računalniki. GOTOVINSKI POPUSTI do 30% ceneje do 20.4.93 v IPH CENTRU d. d. na Dunajski 20, tel: 119-266 Najširša ponudba bla«a domaćih proizvajalcev ia iz ovoza! 4237 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Državni proračun Za kmetijstvo manj kot lani? Ljubljana - Predlog državnega proračuna namenja letos kmetijstvu in gozdarstvu 3,7 odstotka sredstev, kar je manj kot lani, ko sta dobila 5,2 odstotka vsega proračunskega denarja. Tri petine denarja naj bi šlo za premije, regrese in za druge oblike spodbujanja kmetijske pridelave, dobro petino za javne službe, približno desetino za naložbe, šest odstotkov za plače in materialne stroške, 2,2 odstotka pa za delovanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. V odboru državnega zbora za kmetijstvo in gozdarstvo ocenjujejo, da predlog proračuna kmetijstvu in gozdarstvu letos namenja premalo denarja. Dokončno besedo o tem bodo rekli poslanci, vendar pa glede na to, da je zdaj v državnem zboru manj predstavnikov kmetov in gozdarjev kot v prejšnjem mandatu, ni pričakovati večjih sprememb. • CZ. Skupščina sprejela pobudo lovskih družin Spet dovoljen lov na ruševca? Radovljica, 7. aprila - Občinska skupščina je na zasedanju v sredo sprejela pobudo lovskih družin radovljiške občine, da bi spremenila sklep o potrditvi lovskih gospodarskih načrtov za obdobje od 1991. do 1995. leta, s katerim je maja lani med drugim popolnoma zaščitila tudi ruševca. Čeprav so lovske družine iz radovljiške občine že lani ob potrjevanju lovsko gospodarskih načrtov nasprotovale temu, da bi poleg gozdnega jereba, skobca in kragulja popolnoma zaščitili tudi ruševca, se je skupščina odločila za zaščito ruševca predvsem na podlagi mnenja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in podatkov o ogroženosti živalskih vrst. Kot se je izkazalo kasneje, so se za popolno zaščito ruševca odločili samo še v kranjski občini, ne pa tudi v tržiški, jeseniški in tolminski občini, ki tudi mejijo na radovljiško. Lovske družine iz radovljiške občine zagotavljajo, da sklep o popolni zaščiti ruševca ni bil usklajen s strokovnimi stališči niti ne na medobčinski ravni (v Zvezi lovskih družin Gorenjske oz. v Lovski zvezi Slovenije). Poudarjajo, da število ruševcev ne upada, ampak celo narašča, in da tudi iz Avstrije in Italije prihajajo poročila o ugodnem staležu in normalnem odstrelu. Ob tem izjavljajo, da bodo lovci to divjad sami zaščitili, če se bo pokazalo, da število upada. Skupščina je na zasedanju v sredo sprejela pobudo lovskih družin in pooblastila izvršni svet. da pridobi strokovna mnenja in še pred zasedanjem skupščine 25. maja odloči o tem, ali dovoli lov na ruševca ali ne. • C. Z. Razstava Dobrote slovenskih kmetij Gorenjske kmetice gredo na dobrote Kranj - Aktivi kmečkih žena prirejajo prihodnji petek (16. aprila) izlet na Ptuj, kjer bodo ta dan odprli četrto razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Avtobus bo odpeljal izpred zadružnega doma v Križah ob pol sedmih zjutraj, četrt ure kasneje bo pred zadružnim domom v Naklem, ob sedmih na Primskovem, ob 7.20 pa pred zadružnim domom v Cerkljah. Udeleženke si bodo na Ptuju ogledale razstave, na kateri z dobrotami sodelujejo tudi nekatere gorenjske kmetice oz. gospodinje, prisluhnile predavanju znanega etnologa dr. Janeza Bogataja o tem, ali s kulinarično dediščino lahko oblikujemo sodobnost, in se okrepčale na turistični kmetiji. Cena izleta je 1.500 tolarjev in vključuje prevoz, kosilo in stroške organizacije, vstopnico za ogled razstave pa bo treba plačati posebej. • CZ. Gozdarski dan na kmetijsko-gozdarskem sejmu SUMMER ENGLISH Kranj SCHOOL POLETNA ŠOLA ANGLEŠČINE Z AMERIŠKO PROFESORICO za učence 7. - 8. razredov osnovnih šol, dijake srednjih šol TO MAKE YOUR ENGLISH PERFECT Informacije: Ljudska univerza Kranj, telefon 217-481. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI LUĆINE RAZPISUJE zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov v večnamenskem objektu v LUĆINAH Poslovni prostori so v velikosti 240 m2 v pritličju in 192 m2 v nadstropju Poslovni prostori so namenjeni za storitveno, trgovsko, proizvodno in drugo dejavnost ali skladiščne prostore Objekt je zgrajen do IV. gradbene faze. Ponudbe za najem naj vsebujejo: - navedbo dejavnosti s programom - višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati - pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva za ureditev poslovnega prostora zagotovljena Informacije o razpisu posredujeta Ivica Oblak, tel. 064/68-341 (od 16. do 18. ure) in g. Nace Buh, tel. 064/68-079. V razpisnem roku morajo ponudniki nakazati na žiro račun št 51510-645-60676 kavcijo v višini 50 000 - SIT S plačilom kavcije ponudnik dokaže resnost ponudbe če bo ponudnik izbran za najemnika razpisanega lokala, se kavcija šteje kot akontacija najemnine, v nasprotnem primeru pa se nakazani znesek vrne brez obresti Interesenti naj oddajo ponudbo do 30 aprila 1993 v zaprtih kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR - na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST LUČINE, 64224 GORENJA VAS Ponudniki bodo o izboru pisno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb Kam z lesom, ki ga je napadel lubadar. Franc Polanc iz Gozdnega gospodarstva Kranj: "Nekateri nižinski kmetje sploh nimajo v lupilnikov oz. "šepcarjev", kot jim pravimo po domače." Kranj, 6. aprila - "Po zadnjih podatkih je v slovenskih gozdovih posekano in pospravljeno 75 do 85 odstotkov dreves, ki jih je napadel lubadar. Največ neizpolnjenih obveznosti je v zasebnih gozdovih, kjer so lubadarke posekali, niso pa dokončali vseh zatiralnih ukrepov" je na torkovi seji odbora za gojenje, varstvo in urejanje gozdov pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije dejal mag. Janez Pogačnik, vodja republiškega "kriznega štaba" za zatiranje luba-darja. Odbor je namreč tokrat zasedal v Kranju, na kmetijsko-gozdarskem sejmu, na katerem so torek razglasili za "gozdarski dan". Seja odbora, ki naj bi obravnaval problematiko pridobivanja gozdnih sortimentov v razmerah tržnega gospodarstva, pa je odpadla. Kot je povedal mag. Janez Pogačnik, so člani republiške komisije skupaj z gozdarskimi inšpektorji obiskali vsa najbolj ogrožena gozdnogospodarska območja, med drugim tudi blejsko in kranjsko. Ugotovili so, da je za zdaj posekano in pospravljeno več kot tri četrtine lubadark. Na večini območij so lastniki gozdov dokaj dobro obveščeni o napadu luba-darja, v vseh gozdnih gospodarstvih so priučili nekaj delavcev za izvajanje zatiralnih ukrepov v gozdovih in pripravili predavanja oz. seminarje za gozdne lastnike. Območni krizni štabi dobro delujejo, nekoliko slabše pa občinske komisije. Akcijo "lubadar" spremlja tudi vrsta problemov. Največji je ta, da je od lubadarja napadeni drobni les zelo težko prodati, sicer pa je še več manjših. Navodila za uresničevanje republiške uredbe so premalo jasna. Obdelava podatkov o lu-badarju, ki so jih posredovali z gozdnogospodarskih območij, se je zapletla in zavlekla, ker Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo za delo ni imel finančnega pokritja. Janez Košir mag. Janeza Pogačnika za pravo "manijo" postavljanja lovnih pasti in za prepričaaje, da bodo pasti vse rešile. To se ne bo zgodilo, pasti so lahko le pripomoček oz. sestavni del spleta različnih (preventivnih, zatiralnih, represivnih) ukrepov. Pri sežiganju lesnih ostankov je zaradi suše treba biti previden, dobro je, če ima kdo, Franc Polanc iz Gozdnega gospodarstva Kranj: "Vsi se radi pohvalimo, koliko lovnih pasti za lubadarja srno postavili; premalo pa poudarjamo, da bi še pred pastmi moral v gozdu svoje narediti lupilnik. Zal opažamo, da nekateri nižinski kmetje lupilnikov oz. "šepcarjev", kot jim pravimo po domače, sploh nimajo več. Glavni problem niso debla, ampak ostanki lubadark - vrhači in drugo. Krizni odbor GG Kranj je že predlagal občinskim skupščinam, da bi obravnavale predlog ukrepov za preprečevanje in zatiranje lubadarja in da bi za to namenile tudi nekaj sredstev." Gozdarji uporabljajo za nadzorovanje in zatiranje smrekovih lubadarjev tudi lovne pasti z vabilnim sredstvom. V gozdovih z območja kranjskega gozdnega gospodarstva so jih namestili okrog sedemsto. Lovna past izgleda tako, kot jo prikazuje posnetek iz gozda v bližini Šenčurja, v past pa bodo gozdarji obesili še feromonsko vrečico. Pravi čas za opremljanje pasti z vabami je tedaj, ko dnevne temperature stalno dosegajo 16 stopinj Celzija. Z lovom lubadarja s pastmi začnejo spomladi, ne prezgodaj, vendar še pravočasno, to je pred rojenjem posameznih vrst lubadarjev. Kot je.znano, se žuželke med seboj sporazumevajo s posebnimi snovmi, ki jih imenujemo feromoni (kemična govorica). Za lubadarje so značilni feromoni, ki privabljajo in pospešujejo zbiranje pripadnikov obeh spolov iste vrste. Največji problem v akciji "lubadar" je v tem. da je drobni, od lubadarja napadeni les zelo težko prodati ali ga sploh ni mogoče. Republiški krizni štab je iz več gozdnih gospodarstev že dobil pobudo, da bi država spodbudila odkup in prodajo z ugodnimi posojili in z ukinitvijo carinske takse za drobni les ali da bi za skladiščenje lesa zagotovila primerne stroje za lupljenje drobnega lesa. iz blejskega gozdnega gospodarstva, ki vodi odbor, je to ocenil kot mali strokovni škandal. Podatke so morali zbrati in posredovati domala čez noč, povratne informacije pa ni. Marsikje se ob uresničevanju vladne uredbe sprašujejo, kaj je žarišče: ali je to že tudi ena sama lubadarka. Kot smo slišali, je žarišče lahko tudi eno od lubadarja napadeno drevo, saj je velika verjetnost, da je ob njem še več skritih, "potuhnjenih". Ponekod gre po mnenju Za zdravje ljudi in živali Zaviralne snovi v mleku Pri obravnavi higienske kakovosti mleka je potrebno posebno pozornost posvetiti tudi prisotnosti zaviralnih snovi v mleku. ki sodeluje pri sežiganju, pri sebi tudi gasilni aparat. Ker se lastniki gozdov in v gozdnih gospodarstvih ukvarjajo predvsem z lubadarjem, ostajajo ob strani ostala gozdna dela, ki bi jih tudi bilo treba opraviti, pa tudi odkrivanje novih žarišč in lubadark. Zelo velik problem je skladiščenje (neolupljenega) lesa ob gozdnih cestah, na dvoriščih in ob žagah. Več je tudi primerov, ko s kemičnimi pripravki poškropljena drevesa, debla ali lovni kupi niso označeni z lističem "škropljeno proti lubadarju - škodljivo zdravju". Ker ni jasno, kam z drobnim lesom, ki ga je napadel lu- badar, je bilo na seji odbora slišati predlog, da naj bi vse lastnike gozdov obvestili, da Jc nakup odložen, naj les olupij0 in počakajo boljših časov. Takšen predlog je po mnenju nekaterih umesten tudi zato, ker Je iluzorno pričakovati, da bi država lahko odkupovalcem za gotovila ugodna posojila. V novomeškem gozdnem gospodarstvu, na primer, se jim je Pr0' daja od lubadarja napadenega lesa povsem ustavila, zato bodo morali 5.000 kubičnih metrov drevja, pri katerem imaj0 že zdaj pri vsakem kubiku 3.000 tolarjev izgube, še olup1' ti. Sprašujejo se tudi. kaj se bo potlej zgodilo s tem lesom. Bo morebiti propadel? Na Krasu imajo še dodatne probleme: v zadnjih dveh mesecih so beležili toliko gozdnih požarov, kot lani v vsem letu, obnavljanje pogorišč pa je zelo drago. Na Kočevskem nimajo takšnih težav, ampak drugačne: ponekod še vedno leži tudi do pol metra snega in bodo zato le težko 'z' polnili roke, kot jih predvideya vladna uredba. Na obmoCJJj GG Ljubljana čaka ob gozdnj cestah na odkup 10 do 15 tis<* kubičnih metrov lesa, veliko'.^' di neolupljenega. Na po'°v,£, žarišč lubadarja lastniki naredili gozdnega reda. amPa so pospravili predvsem dep lejši les. Na murskosoboškej območju imajo precej tež* ' ker približno deset odstotk lastnikov živi zunaj območij nekateri med njimi pa celo tujini. • C. Zaplotnik Med zaviralne snovi v mleku spadajo: antibiotiki in kemote-rapevtiki (npr. sulfonamidi in druga zdravila), detergenti in dezinficiensi (čistilna sredstva in razkužila) ter pesticidi (sredstva za uničevanje mrčesa, plesni, plevelov itn.) Ko govorimo o antibiotikih, moramo omeniti najprej antibiotske substance, ki so naravno prisotne v nekaterih živilih, nato antibiotike, ki jih proizvajajo nekateri mikroorganizmi med proizvodnjo živil, ter antibiotike, ki se uporabljajo v zaščitne in zdravilne namene v živinorejski proizvodnji. Lahko pa so antibiotiki namerno dodani mleku, da se s tem prepreči razmnoževanje mikroorganizmov in tako lažno izboljša higienska kakovost mleka. Tako je v sveže pomolze-nem mleku naravni inhibitor laktenin. To snov so ločili v dve podskupini - Ll, ki se pojavlja v glavnem v mle/.ivu, in L2. Segrevanje mleka pri K0"( 5 minut pa laktenin uniči. Antibiotik nisin se normalno pojavlja v mleku in mlečnih izdelkih. Nisin se namreč lahko razvije med samim procesom zorenja sira, če so v starterski kulturi prisotni tudi nisin produci-rajoče vrste Sc. lactis. Poraba antibiotikov za zdravljenje različnih obolenj pri domačih živalih narašča. Velike količine se uporabijo prav pri zdravljenju vnetij vimena. Antibiotike dajemo molznicam skozi seskov kanal pa tudi v mišico. Največje količine antibiotikov se izločijo živali z mlekom, če se le-ti dajejo skozi seskov kanal v vime. Vsebnost antibiotikov v mleku in čas njihovega izločanja v mleku sta odvisna od lastnosti zdravila (vrste antibiotika in nosilca), načina dajanja, doze, proizvodne sposobnosti živali ter vrste in stopnje obolenja. Prisotnost antibiotikov v mleku je lahko tudi posledica krmljenja krav s krmili in krmilnimi mešanicami, ki vsebujejo antibiotike, ki se po zauži-tju vsrkajo iz prebavil in tako pridejo v mleko. Sodobna higienska proizvodnja mleka zahteva temeljito pranje in razkuževanje vsega pribora, opreme ter prostorov v proizvodnji, obdelavi in predelavi mleka. Ob nepravilni uporabi teh sredstev lahko le ta zaidejo v mleko in povzročijo, da postane mleko neprimerno za prehrano ljudi, podobno velja tudi ob uporabi sredstev za uničevanje mrčesa, plesni, plevelov itn. (nadaljevanje v prihodnji številki). Mojca Kock Kmetje na referendumu Za odcepitev in razdelitev premoženja Lom pod Storžičem - Kmetje iz jelendolske in lomske doline, so člani kmetijsko gozdarske zadruge Tržič, so se sredi m« ^ na referendumu odločili za odcepitev iz tržiške zadruge razdelitev zadružnega premoženja med tržiško in novousta vljeno zadrugo Sv. Katarina. Kot je povedal predsednik zadruge Janez Godnov, je Pray'ij! glasovanja imelo 35 kmetov, referenduma pa se jih je ude Io 28. Tri glasovnice so bile neveljavne, štirje kmetje so PA\C. vali proti odcepitvi iz tržiške zadruge oz. razdružitvi Prcrn°jaj nja, 21 kmetov pa je bilo "za". V zadrugi Sv. Katarina * ^ zbirajo bilance in druge podatke, na podlagi katerih na.1 \ s tržiško zadrugo sporazumeli za delitev premoženja. K"1 iz lomske in jelendolske doline, ki so nekdaj že imeli darsko dokaj močno zadrugo, a je bila proti njihovi 1962. leta priključena tržiški, si najbolj želijo, da bi dob"' . zaj zadružni dom na Slapu (in zemljišče okrog njega), v rem ima Mercator trgovino, v njem pa sta tudi dve stan nJ' . Hrug0 Nekaj kmetov z območja Loma in Jelendola je za Q ustanovilo že pred tremi leti na podlagi zveznega za y0ji- /adrugah, vendar so jo, potem ko sc je Slovenija osamo* ^( la in sprejela svoj zakon, po številnih zapletih registrira ^ januarja letos. Ko je 17. februarja dobila svoi žiro racUje'set tudi formalno začela poslovati. Za zdaj ima že blizu štiri članov. • CZ. __J, Občni zbor podružnice SLS za Selško dolino J Škofja Loka Člani Slovenske ljudske stranke in njem lJfi tizerji iz Selške doline sc bodo v ponedeljek, 12. aprila. 0 cjncm /brali \ zadružnem domu na ("ešii|iu pn /cic/nikih na r)VOg0' Občnem zboru. Ker je med člani največ kmetov, bo zancsU vora tudi o kmetijstvu in kmetijskih problemih • < ' NOVO - KARTICA - CENTER ZAPLOTNIK (064)311-378,311-984 Faks:311-984 PROIZVODNO, TRGOVSKO M GOSTNSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA, p.0. * OLJNE CISTERNE 20001 ■35.940 SIT * KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE *TVTinlTPP-tovarniška cena + davek * Enoročne baterije ARMAL, UNITAS tovarniška cena + davek * Kopalniška oprema ■ KOLPASAN *ELEKTRO INŠTALACIJE * BELA TEHNIKA * ŽARNICE Ml POZNAMO REŠITEV tel -(064) 3 fl-675 ŠKOFJELOŠKA CESTA * Kritina BRAMAC- 73 SIT * PLASTIČNE KANALIZACIJSKE CEVI * Lesni premazi LAZUROL -0.8 I-387 SIT, 3 I-1.451 SIT IZOLACIJE: STIROPOR KOMBI PLOŠČE IZOVAL ČISTILA: VVeisser Riese - 600 SIT Persil - 730 SIT Mehčalec4l-389SIT Vdajamo na več čekov Pomlad 93 z nagradnim žrebanjem 13, aprila 1993 ob 16, uri v blagovnem centru Medvode, <%> nastop ansambla Glas Slovenije <§> modna revija <%> pestra ponudba blaga po ugodnih cenah Prisrčno vabljeni, veselo bo! ŽeCitno vam prijetne in zadovoljne vedk^gnočne praznike! MERKUR KRANJ Prodajalna Globus v Kranju Za gospodinjstvo in gostinstvo iz uvoza Prepričani smo, da boste presenečeni nad izredno ugodnimi cenami najrazličnejših izdelkov za gospodinjstvo in gostinstvo iz Italije in Francije. - Kje? - V Merkurjev! prodajalni Globus v Kranju v II. nadstropju. V Merkurjev: prodajalni Globus v II. nadstropju v Kranju vas v teh dneh čaka resnično vrsta najrazličnejših presenečen). Ta oddelek je že nekaj dni založen a številnimi Izdelki za gospodinjstvo In gostinstvo po zares ugodnih cenah. Gre za uvožene Izdelke Iz Italije, Holandije, Nemčije in Francije. Razen tega so ta mesec kar vrsti Izdelkov znižali ceno za 10 odstotkov, lastniki Merkurjeve KARTICE ZAUPANJA pa imajo pri nakupu ie dodatnih 5 odstotkov popusta. Seznam izdelkov za gospodinjstvo in gostinstvo po ugodnih cenah iz uvoza, ki nam jih je med obiskom v II nadstropju Merkurjeve prodajalne v Globusu v Kranju naštel poslovodja prodajalne v Globusu Ivan Jeglič, je, lahko bi rekli, tako dolg, da bi porabili kar precej prostora za objavo Zato velja nasvet, da se oglasite v Globusu v II nadstropju in se sami prepričate Povejmo le, da je med njimi vrsta izdelkov, ki so jim ta mesec znižali ceno za 10 odstotkov, za lastnike Merkurjeve KARTICE ZAUPANJA pa je znižana cena še za 5 odstotkov nižja Velika je izbira tako imenovane nerjaveče posode po zelo ugodnih cenah; različnih plastičnih predmetov za gospodinjstvo, emajlirane posode, jenske posode za pečenje v mikrovalovnih pečicah, stekla, kristala, porcelana Eden takšnih izdelkov, ki ga lastniki Merkurjeve KARTICE ZAUPANJA dobijo že za 1 360 tolarjev, je na primer sušilo za perilo, na njem pa lahko posušite "celo žehto" Zdaj je tudi ugodna priložnost, da kupite po ugodni ceni likalno desko z rokavni- kom. "SIcer pa smo v II. nadstropju tudi zelo dobro založeni s tako Imenovano belo tehniko, kot so na primer pomivalni In pralni stroji Candv. z gostinsko opremo (štedilniki, pomivalni stroji, masoreznlce, mikrovalovne pečice, strojčkl za rezance) In s kopalnicami Gorenje (omarice, kadi, školjke..,). V I. nadstropju pa Imamo veliko izbiro barv, akustičnih predmetov, drobnih gospodinjskih aparatov..." Skratka, v Merkurjevi prodajalni v Globusu v II. in I. nadstropju dobite po ugodnih cenah praktično vse, kar potrebujete za dom oziroma gospodinjstvo. Odločite se lahko tudi za nakup z odloženim plačilom in sicer na tri čeke brez obresti, ali z 20-odstotno udeležbo in posojilom na eno leto. Obiščite Merkur v Globusu, kjer lahko tudi parkirate avtomobil še pred obiskom vam bodo vse, kar vas zanima, povedali tudi po telefonu na številki 217-083 ali 214-151 int. 13, ali vam poslali informacijo po faksu (če ga imate doma), in če pokličete številko 218-689 Prodajalna v Globusu je odprta vsak dan od 8 30 do 19. in ob sobotah od 8. do 13 ure Kupljeno blago pa vam tudi brezplačno pripeljejo na dom 28 HOKEJISTI BLEDA POSTAJAJO VSE TRŠI NASPROTNIKI V LEDENI DVORANI JE VEDNO VEČ GLEDALCEV Bled, 5. aprila - "V minuli hokejski sezoni smo na Bledu dosegli nekaj lepih rezultatov, to pa je vse od dobrih odnosov z občino Radovljico, podjetjem za turizem in rekreacijo, z ostalimi hokejskimi klubi, do uspehov naše članske ekipe, ki je zasedla tretje mesto v državnem prvenstvu, in uspehov z mladimi selekcijami, predvsem drugim mestom malčkov, kar kaže, da se za prihodnost hokeja na Bledu ob dobrem delu ni bati," je na letni skupščini HK Bled poudaril predsednik kluba Jože Božič. Na Bledu so zadovoljni z izrednim vzdušjem v klubu med vodstvom in igralci, pomembno pa je predvsem dejstvo, da je v dvorani vedno več gledalcev in da je ekipa Bleda vse trši nasprotnik najboljšima slovenskima hokejskima ekipama, Olimpiji Hertz in Acroni Jesenicam. Prav tako so se na Bledu po lastnih ocenah, ocenah novinarjev in ocenah članov Mednarodne hokejske federacije izkazali pri soorganizaciji svetovnega prvenstva skupine C v hokeju na ledu. Pred prvenstvom so uredili in posodobili ledeno dvorano, kar jim bo koristilo tudi v prihodnje, saj bodo lahko organizirali mednarodne turnirje in prvenstva, med drugim nameravajo kandidirati za pridobitev mladinskega (do 18 let) svetovnega prvenstva skupine B ali C. Avgusta bodo ponovno organizirali Poletno ligo, v kateri naj bi nastopilo še več kvalitetnih ekip kot lani. Ker klub še vedno nima generalnega sponzorja, bo del moči vodstva kluba usmerjen tudi k pridobivanju le-tega, kar pa bo seveda laže, če bo članska ekipa nastopala tudi v alpski ligi. Kot je povedal predsednik Hokejske zveze Slovenije Janko Popovič, je bil pred kratkim na pogovorih glede alpske lige v Italiji in Avstriji, vendar tekmovalni sistem in ekipe, ki naj bi v ligi nastopale, še niso znane, znano je le stališče avstrijskih klubov, ki se zavzemajo, da bi bila liga sestavljena iz dveh skupin, kar bi bilo manj naporno za sodelujoče ekipe. Ker so se skupščine udeležili tudi predstavniki drugih slovenskih hokejskih klubov (Acroni Jesenic, Celja), so se na Bledu tudi dogovorili, da se že v teh dneh na skupnem sestanku zberejo vsi predsedniki slovenskih hokejskih klubov in se dogovorijo o prihodnjem sodelovanju, saj je v slovenskem hokeju veliko odprtih vprašanj, ki jih bo treba pred novim prvenstvom rešiti. Izbrali pa so tudi novo vodstvo HK Bled. Častni predsednik kluba je Vinko Gole, predsednik ostaja Jože Božič, podpredsednik je Mirko Ličar, sekretar Gabrijel Javor, blagajnik pa Tatjana Šolar. Trener članske ekipe bo še naprej Rudi Hiti. za mlade hokejiste pa bosta skrbela Albin Felc in Franci Žbontar. Član IO HZS z Bleda bo Ignac Kavec. člani skupščine HZS pa so: Rudi Hiti, Jože Božič in Ignac Kavec. • V. Stanovnik UREJA: Vilma Stanovnik §p®f?™o plezanje mmsmn Osnovnošolci na prvenstvu v steni Radovljica, 6. aprila - Na prvem državnem prvenstvu v športnem plezanju za učence osnovnih šol v radovljiški osnovni šoli A. T. Linharta se je pomerilo več kot dvajset mladih nadebudnih športnih plezalcev, ki imajo za seboj že kar nekaj plezalnih izkušenj. Tekmovanje so s skupnimi močmi organizirali radovljiška osnovna šola. Športno plezalni odsek iz Radovljice in Zavod za šolstvo in šport. Dečki in deklice so se pomerili v dveh kategorijah, v prvi do 11 let in v drugi od 12 do 15 let. V prvi kategoriji deklic so bile uvrsti tve naslednje: I. Spela Zula (A. T. L. Rad), 2.Maja Brc/nik (I.G. Šk. loka), i Špela Štele (Bis. Tržič). Prva kategorija dečki: 1. Blaž Rant (I.G. Šk. Loka), 2. Anže Štremfelj (I .S. Orehek), 3. Aleš Česen (IS Kranj). Druga kategorija deklice I. Katarina Štremfelj (L.S. Kranj), 2. Rebeka Poček (A 1.1. Rad), 3. Blažka Klemenčič (I.G. loka), Druga kategorija dečki: 1 Aleš Strojan (P.K. Sk.Loka), 2. Borut Saje < K i. Šk.Loka), 3. Jaka Prijatelj (B.K. Lj.), Mladi plezalci pa so se pomerili tudi v ekipnem delu tekmovanja. Tekmovalec in tekmovalka sta sestavljala dvojico, njun skupni dosežek pa je štel kot ekipni re/ultat. Ekipni rezultati prve kategorija: I Maja Breznik, Blaž Kant (I.G, šk Loka), 2. Špela Zlila, Matija Cesar (AL Rad), 3. Špela Štefe, Tomaž Valjavec (Bis. Tržič). Ekipni rezultati druge kategorije I Rebeka Poček, Domen Pe-rat (A.T.L. Rad.). 2 Blažka Klemenčič, Borut Saje (I.G. Sk.Loka), 3. Katja Špehar, Matej Sova (Bis I ržič). • M.P., foto: D. (.a/voda Zmagal favorit imiLiiLIliU Bled, 2. - 4. aprila - (io /ve/a Slovenije je na zadnjem kongresu LGK (Evropske go federacije) dobila organizacijo mednarodnega turnirja v sedmem "Grand prix" ciklusu. Uvrstitve na teh mednarodnih turnirjih se točkujejo in upoštevajo kot kvalifikacija za udeležbo na izločilnem turnirju za svetovno prvenstvo. Turnir so odigrali po skrajšanem sistemu šestih kol (Mac Ma-hon sistem). Brez pora/a je zmagal glavni favorit Shen Guang Ji. Od naših igralcev so bili zelo uspešni Leon Matoh, Bojan Rojs in Peter Gaspari. Končni vrstni red: Shen Guang Ji 6 točk, Danek Vladimir 5 točk, Matoh Leon, Bogdanov Viktor, Rojs Bojan, Peter Gaspari v a si 4 točke, Gillvvald. Hultler, Goddard, Mulabžija, Jukič, Liese-gang. It kai t vsi po 3 točke... • Peter Gaspari ZGODOVINSKO LETO SKAKALNEGA KLUBA TRIGLAV TELING KAR TRIJE S TOČKAMI SVETOVNEGA POKALA Kranjski skakalci so letos enaindvajsetič osvojili skupni naslov državnih prvakov, ponosni pa so zlasti na uspehe reprezentantov in mladih skakalcev. Kranj, 7. aprila - "V minulem letu je v našem klubu redno treniralo in tekmovalo okoli osemdeset skakalcev, za katere sta skrbela dva profesionalna trenerja, Jani Grilc in Robert Kaštrun, ter pet zelo delavnih amaterskih trenerjev. Čeprav smo imeli pred sezono visoke cilje, smo le-te še presegli," je na sredini tiskovni konferenci ob zaključku letošnje skakalne sezone v prenovljeni gostilni Begič v Stražišču poudaril predsednik SK Triglav Teling Jože Javornik. V klubu so letos zlasti ponosni na Urbana Franca, Matjaža Zupana in Saša Komovca, ki so kar osemkrat posegli po točkah svetovnega prvenstva, kar štejejo kot zgodovinski uspeh kluba. V evropskem pokalu so se Sašo Ko-movec, Jure Žagar in Urban Franc prav tako osemkrat uvrstili med dobitnike točk, v alpskem pokalu pa so se Urban Franc, Rok Polaj- nar in Robi Zapiotnik med dobitnike točk uvrstili šestkrat. V domačih tekmovanjih je vsekakor najodmevnejši rezultat osvojitev klubskega državnega naslova, saj so z več kot 700 točkami (kar je največ v vseh letih) naskoka zmagali pred drugouvrš-čenim klubom Ilirijo Center. Poleg tega so osvojili pokal Kompas Holidavs, kot pomemben uspeh Zaključna prireditev letošnje skakalne sezone bo prihodnji petek, 16. aprila, v Smučarskem domu na Sv. Joštu nad Kranjem, na njej pa bodo najboljšim podelili zaslužena priznanja in nagrade. pa je treba omeniti tudi zmago Urbana Franca na državnem prvenstvu. V klubu pa imajo po končani sezoni že tudi nove načrte. Poleg skrbi za napredek mladih tekmovalcev vlagajo velike napore v gradnjo nove 90- metrske skakalnice na Gorenji Savi, ki naj bi jo gradili s skupnimi sredstvi obč* ne in republike, ter seveda z n pori članov kluba in starši te*| movaicev. Kot je ob tem poudar direktor naših nordijskih rep'' zentanc Lojze Gorjanc. bo trska skakalnica ogromna pnd bitev za slovenski skakalni šport- Vse načrte pa bo moč uresni ti le ob podpori sponzorjev, ki sedaj pomagajo klubu: T pi Mark d.o.o.. Radio Kranj £ \ trol Ljubljana. Ob tem je B°J* Urh, ki v klubu skrbi za mar^. ting, poudaril, da je za s^3]l. šport laže dobivati sPonzO.rj^n0, ven Gorenjske, kar pa je čuo ; saj je večina dobrih tekmovale in skakalnih naprav na Gorenj skem • V. Stanovnik ZAHTEVA SLOVENSKIH VRHUNSKIH ALPINISTOV Soodločanje pri izbiri ciljev Ljubljana, 7. marca - Skupina 20 podpisnikov odprtega pisma javnosti o poskusu izničenja slovenskega vrhunskega alpinizma je med ponedeljkovo tiskovno konferenco predstavila svoje poglede na razvoj alpinizma. Postavila je zahtevo za novo sestavo Komisije za odprave v tuja gorstva pri P/S. Načelnik te komsije zavrača očitke. Slovenski alpinisti Filip Ben-ce. Stane Belak, Vanja Furlan, Janez Jeglič, Matjaž Jamnik, Pavle Kozjek, Franček Knez, Slivo Karo, Miha Kajzelj, Janko Opreš-nik, Peter Podgornik, Bojan Po-čkar. Marko Prezelj, Benjamin Ravnik, Uroš Rupar, Janez Skok, Andrej Štremfelj, Marija Štremfelj in Iztok Tomazin so podpisali odprto pismo javnosti, s katerim so se pridružili mnenju Toma Česna o ciljih sodobnega vrhunskega alpinizma. V njihovem imenu je pismo razposlal Matjaž Fistravec, ki je tudi vodil ponedeljkovo tiskovno konferenco v ljubljanskem hotelu Union. Po njegovem mnenju so bili zaradi zavajanja javnega mnenja prisiljeni v ta korak kljub očitkom o škodi, ki naj bi jo s tem delali našemu alpinizmu. Povsem soglašajo z izjavo Toma Česna, ki je v oddaji Podarim - dobim postavil stvari na pravo mesto. Zaradi napada nanj, ko je Tomo moral prek domačih medijev še tretjič splezati na Lhotse, niso bili več pripravljeni molčati. Vsi se strinjajo, je še poudaril Matjaž Fistravec, da bi morali vrhunski alpinisti bolj kot doslej sodelovati pri določanju prioritete in izbiri ciljev v vrhunskem alpinizmu. Zato tudi zahtevajo od vodstva Planinske zveze Sloveni- STKELJflNJE Končano je ligaško tekmovanje Strelska družina Franc Mrak Predoslje, ki je že 40 let uspešno navzoča v strelskem športu, je dosegla dobre rezultate tudi v pravkar končanem ligaškem tekmovanju. Strelci prve ekipe (Helena Malovrh, Janez Strniša in Jani Umnik), ki letos prvič tekmujejo s standardno zračno puško, so uspešno nastopili v II. slovenski ligi - zahod. Prvaki v ligi so postali strelci strelske družine "29. oktober" Grosuplje s 33 točkami, sledijo;: 2. Proleter Ljubljana (31), 3 IX. korpus Piran 29, 4. L. Šercer Ljubljana 25, 5. Trzin 23, 6. Trnovo 21,7. Postojna 21, 8. Olimpija Ljubljana 21, 9. Poštar Ljubljana 19, 10. F. Mrak Predoslje 17, 11. Kranj 13, 12. Krn Tolmin 11. Med posamezniki je bil najboljši strelec Predoselj Jani Umnik na 19. mestu. Jože Osterman, Tomaž Travnik, Mirjana Nograšek, Iranci Muhi in Uroš Zupan pa so kot druga ekipa strelske družine Franc Mrak Predoslje s serijsko zračno puško mistopili v III. slovenski ligi - jug. Tako kot v II: ligi so tudi tu prvo mesto osvojili streki i/ Grosupljega s 33 točkami, 2. Iskra Semič 29, 3. J. Kovačič Šentvid pri Stični 25, 4 Kranj 25, 5. F. Mrak Predoslje 23, 6. Kopačevimi Školja 1 oka 21,7. Bukovec Dobrepoljc 21,8 S()P Novoline Leskovec 21, 9. L. Šercer Ljubljana 21. 10. Kočevje 17. II. S. Vesel Ivančna (loma 17, [2. Ka titovec Železniki 10. Jože Osterman, ki je odlično začel tekmovanje (pO IV kolih je bil med posamezniki na 3. mestu) je v zadnjih kolih malo popustil in se tako kot najboljši Predosljan uvrstil na odlično 6. mesto Kljub dotrajani strelski opremi in pomanjkanju standardnega orožja so strelci v Predosljah zadovoljni z letošnjim nastopanjem v republiških ligah. Za naslednjo sezono pa že načrtujejo še bol|še rezultate. • F. Mubi NOGOMETAŠI IGRAJO ŽE JUTRI Brane pavlin napoveduje zmago Kranj, 9. aprila V slovenskih nogometnih ligah bo redno kolo M sporedu že jutri, 10 aprila Živila Naklo, v petih spomladanskih kolih še neporažena ekipa, igrajo jutri popoldne oh 16.30 v Kranju s Slovanom Mavrico i/. Ljubljane. Brane Pavlin, ki |e \ nedeljo v Velenju po sili ra/mer nadomestil vratarja Lahča. napo RadsportFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) vcduie zmago Ku/.i igre ic mi mo, pravi, kar se jc poka/.ilo že v nedel|o v Veleiiiu, ko mu |e bor benosl soigralcev olajšala delo v vratih in je med drugim ubranil tudi enajstmetrovko, čeprav brez vratarskih i/kiišcni \ cik1.ii ic boljše vratar z eno roko kot pa igralec v vratih / dvema, /alo mora branili Vod,in, I alič pa je tako ali tako kaznovan Jelen Triglav iz Kranja gOStuie jutri * drugi državni ligi pri Dravinji v Dravogradu V III. državni ligi /ahod bodo tekma ob 16 uri /.i rica bo v nedeljo gostovala v Br-dih. Jelovica I III bo |utri igrala doma s laborjem 6s», Creinu Dol- no\ pa / Rencami • J.K. je. da sestavi novo Komisijo za odprave v tuja gorstva. Kot je ugotovil Andrej Štremfelj iz Kranja, se je ta komisija v zadnjih letih močno "postarala" Gre za izbiro ciljev pod nivojem že doseženih rezultatov, kar velja tudi za pred mnogimi leti postavljen načrt o osvojitvi vseh 14 osemtisočakov. Če je bil aktualen takrat, je gotovo danes zamujen, saj takega cilja nimajo niti alpinistično razviti Angleži. Zato se ne gre čuditi, da naši vrhunski alpinisti nimajo več motiva za sodelovanje v odpravah z drugorazrednimi cilji. Kot je ocenil njegov kranjski kolega Tomo Česen, lahko edino vrhunski alpinisti presodijo, kaj res nekaj pomeni v svetovnem merilu. Njegovi oceni so se pridružili s komentarji tudi Marko Prezelj, Janez Jeglič in Silvo Karo; slednji je predlagal, da je zaradi motiviranosti alpinistov za posamezne cilje bolje, da le-te izberejo sami, KOTG pa jih nato sprejme. Med konferenco so precej besed namenili tudi financiranju alpinizma. Ob tem ie Stane Belak - kot član KOTG ne sodeluje pri odločanju že dve leti - ocenil za nesprejemljiv način izbire Načelnik KOTG Tone ŠKA R' JA v odprtem pismu z naslovom "Vrhunski alpinisti o sodobnem alpinizmu" zavrte" očitke na račun komisij*' brez katere ne bi v treh desetletjih uresničili "^"ff" vzpona na visoke vrhove. M*" ni sicer, da bi morala offlt' njeno problematiko reševat* Komisija za alpinizem, ki P* ima kadrovske težave. Po}03' njuje, da sta dva od podpis*1' kov odprtega pisma elaHa KOTG. kjer pa nista Po njegovi oceni se je naS alpinizem ujel v lastno pr°Pf'. gandno zanko, ko je 'a<* preveličevati solo in alp& vzpone" (konec citata). ™' meri onim, ki se od ttimalaf1 poslavljajo, pa z dejanji P° geslu "za mano potop " begajo mlade. udeležencev na odpravi p° Jjj'njl vih finančnih zmožnostih (. je, da vrhunski alpinisti ne "J -a. biti tudi zbiratel'i denvL jo račun zanemarjanja svojih dfU*c prav takt) pa tudi ne. da bi n cil)e uresničevali svoje športne w«v ^ predlogi 14 udeležencev. \. razčisti pravilnost poli ni,sCLfill pinizma, seje strinjal lu t/f^ Farčnik i/. Športne zveze _ ^rji oto- ki je še omenil letošnje s*eti izjemno slabe i/glede z>i t$9 vitev denarja • Stojan S*'le Vabila, prireditve urib°ren«: Gorenjska košarkarska liga - V sredo, 14. aprila, ob 19 rani na Planini sestanek vseh klubov, ki želijo nastopati v košarkarski ligi. Medobčinska košarkarska zveza Gorenjske » go tudi nove klube. • M.Hafner Kegljaški spored - Kegljači Lubnika i/ škofje Loke in Sim°J?a$p|i>! i/ Podreče se bodo pomerili v polfinalu pokala to soboto. ' '.fina''1 ob 16. uri na kegljišču Podcn v škofji lx>ki V Tržiču pa bo p0'^, # tekma med Ljubeljem in Triglavom, prav tako jutri, ob A.Cesen ^gjp Odhojkarice Alpina za slovo igrajo doma - Jutri ob 16 11,1 J tffljit igralke Alpin Inglava, v SI) Planina, zadnjU tO sezono, 'irf|:.,riC- čim občinstvom,----:i- - c IVI. Branko pomerile / ekipo ŠOU Vital iz Lji» Bo potrebna pela tekma? - C premagali ekipo i inex Norika (tekma se ob končala) in izenačili re/ultat v zmagah na 2:2, bo jutr so košarkarp I riglava včeraj ^„i zaključku redakcu ^ rviimhi/ ui if.viiaiiu iMuuoi v /lu.i^iiii iui 2:2, bo iutn * dvorani na Planini še zadnje srečanje med tema dvema ekip uvrstitev v pokal RadtVOJa Koiača. • V. S. Rokometni spored - V končnici II državne lige Škofjeloški ^^af* boto ob 20. uri v hali Poden gosti Novo Gorico, druga pO' ".ujejp sta Kodeljevo m Preddvor Infotrade Preddvorčani M"ri f^s^e ' ^ L|iibljani /ačeii|.i se poniladans ki del II. državne lige za w: ||. hod. V VIII. kolu Sava Kranj v soboto ob 17 uri gosti Vf I okasiar igra z Burjo ob 16. uri, ekipa Kranja pa ob IN ^l\foxO&l " državni ligi za moške bo tekma med Predu*1., ,„y Zagorje. V III državni ligi za moške bo tekma meii in"11"' || jn; loiiade Skalo in Šeširjcm že danes ob IX. uri. Preddvor W° r^n"-"' ib I*,'} va Kranj igrata nedeljo ob 10 30 uri. derbi kola pa bo _____;l- ., „..,!«' jO ' ob I« k|ci domača ekipa Z.ibnice gosti I oške smojke v nedelj^ -(^ ufi. Heibalile Storžič in Radovljica Š Hled igiata v soboto V.N PJflNJE OHNRUIU Zalokar jk prvak gorenjske ^ Kranj, 4. aprila - Zadnji konec ledna je v Kranju in rr2žgififinal',fi(i prvenstvo posameznikov za piv.ik.i Gorenjske Med • a^\9f\ji imagei < veto Zalokai pred Vanetom Omanom in k'"l"",iini i"-!fi/ Zadnje letošnje ..In.nune pa so imeli v < elju tudi lun"|)(,u>č',l%i orke. Z Gorenjskega sta se med najboljše uvrstila ^J^j jcr»'* hžiča. ki |e zasedel odlično pelo mesto in k i.um .'iiu ,l-pit'| jc bila deveta rržičan si je s tem priboril mesto v orza ^ ;ipf tanci, prvič pa bo / ekipo Slovenije nastopil že od 9 oi Ravcnsburgu • A. Česen a* J Zakaj so funkcionarji Planine in Huj Catv omrežje dali podjetju TELE-TV Bile so res tudi cenejše, a manj kvalitetne ponudbe Biserka Vozelj: Pavel Lužan se je na dan podpisa pogodbe s TELE-TV strinjal s Ponosom. Kr«nj, 8. aprila - Okrog predaje Catv omrežja v krajevnih skupno- preklopi na svojega. Takrat so »ih Planine in Huje, vrednega okrog 140.000 mark, zasebnemu bili ljudje se vedno zelo navdu-Podjetju TELE-TV je bilo popisanega že veliko papirja, narejenih šeni za vec programov. IN *eliko zamer. Puščice so najpogosteje letele in še lete na predsednica obeh krajevnih skupnosti ter na odbor za gradnjo Catv omrežja, k| so sistem "poklonili" brez vedenja in pristanka lastnikov pa tudi n> državne institucije nadzora. Odbor je na kritike ljudi in celo ka-l*nsko ovadbo vse do zdaj molčal. Pred dnevi pa so Alojz Gros, Predsednik krajevne skupnosti Huje, Stane Preša, predsednik krtine skupnosti Planina, Biserka Vozelj, predsednica odbora za Di-oJ-. A ..... ____j.-- _ Tri r- -rt/ .. —: je rešitev, kot jo je ponujal TELE-TV zdela dobra. Tudi če sistem prenesemo v njegovo last, naročniki ničesar ne izgubijo. Plačali so po sto mark za priključek, priključek TELE-TV je stal 300 mark (Šorlijevo nase- de skupnosti Planina, Biserka Vozelj, preaseanica ouuora za siai jw ■■■«■■>. v^«-"^1" zadnjo Catv, torej podpisniki sporne pogodbe s TELE-TV, v pri- Ije), torej bi celo prihranili 200 jotnosti še štirih članov sicer desetglavega odbora (Brovč, Repe, mark. Podjetje bi zastonj pn- -~.« «; 3111 111 viailllf 3ivv. v .»..»£,«•«'..(_, «• """" - — v »---r enič, Pravst) povedali, kaj jih je pred dvema letoma vodilo v pod Ist rm sporne pogodbe Morda bo pogled v zgodovi-n° nekoliko dolgočasen; po Po'etnih dopustih 1988. leta so ^anovalci takrat še enovite pjevne skupnosti Planina-j ?.Je vse glasneje pritiskali z rf'jo po "satelitski televiziji", krajevna skupnost se je odzvali sklicala sestanek predsedni-*0v hišnih svetov, na njem je Padla odločitev, da gradnjo fHrežja organizira krajevna ,kuPnost, ustanovljen je bil od-°0r> izbrani člani. Poslovnik o °elu odbora je nato potrdil ^ krajevne skupnosti. V "Jem je bj]0 med drugim zapi-?n°. da odbor dela ljubitelj-yKo> torej brezplačno, tako je Sc^kozi tudi bilo. Najprimer-■ eJ$i ponudnik, tudi cenovno, p kilo ljubljansko podjetje Odbor je za vse pomemb-e odločitve iskal soglasje i^sednika krajevne skupno-n 'Po razdelitvi krajevne skup-p s!1 pa obeh predsednikov. W al Je Prek žiro računa ^eyne skupnosti. dra bi bil zemelJski razvod pa & iskanje številnih soglasij ?r *amudno, so se odločili za st ni razvod. Anketirali so ^i|n°valce, v vsakem bloku je Ujj.P.0 en pooblaščenec, prek n * J« odbor kontaktiral s sta-bjalci- Hkrati z anketo je od-n0 tudi že navedel okvirno ce-„j| priključka sto mark, opornoj Pa tudi, da bo treba sistem, nije Pfidobil atest RTV Slove-Ne^P° izgradnji vzdrževati atere bloke, v katerih ni bi-slc0~°fvp'J zanimanja za "satelit-š|0 p 'evizijo", je omrežje obrije' ° končani prvi fazi graditi h . Pris'i na vrsto še druga d'virjtja' v s'cdnjo so zajeli in-tya a,ne h'še. Ceno priklju-obroS.° Vsi lahko plačali v treh Na J ' "ekatcri tudi v petih. lji2(urnrežJC je bilo priključenih sti»novanj. tO?** Vozeli: -Nekateri hi- ornle*'' S° °h ,zZra' Kiskal do bl V.d,^aha sistema, ki večji °m°8očil tudi glcda-k n°veit- $tcvil-i programov. u Planine se je {*-Tv p"J«vil(, podjetje II k'?,v <>r„, ,Xi,lNcliini progra ?°«n?c-C,,c P,«"ine in Mu < T; razumel, »I, ;'nil'!,h,da h, se pri 'V ,c"ui podjetja lil i Jl Pole« i/gradnje ;iiiii. L Lju-hoteli nekatei i TEKSTILINDUS KRANJ, p.o. v stečaju Gorenjesavska 12, 64001 KRANJ , p p. 75 RAZPISUJE prodajo osebnega vozila CIMOS CX 2400 P - letnik 1984 Plačljivo v tolarski protivrednosti DEM na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Pisne ponudbe pošljite na naslov TEKSTILINDUS Kranj, p.o. v stečaju, tajništvo stečajnega upravitelja, šifra - prodaja osebnega vozila Gorenjesavska 12, Kranj. Pisne ponudbe poslane po pošti sprejemamo do 16. 4 1993. Priglasijo se lahko vse pravne in fjzične osebe. Vozilo bo prodano najboljšemu ponudniku Morebitne davčne obveznosti plača kupec Ogled vozila je, razen sobote in nedelje, možen vsak dan od 9 4. do 16. 4. 1993 od 10 do 12. ure. Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo po tel 064/222-441 int 440 TAR-GARI) antinikotinski cigaretni ustnik KING-KONG 1 2 3 4 KADILCI POZOR! Še nekaj za vas: NIKO STOP, čaj za kadilce. Kdo ne pozna dražečega. suhega kašlja kadilcev? Ta kašelj je posledica stalnega draženja sluznice, dihalnih poti s cigaretnim dimom. Poleg TAR-GARD-a. ki zmanjšuje količino škodljivih snovi v cigaretnem dimu. smo vam pripravili še čaj! 699 SIT + PTT stroški GINGER ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽKŠSKE - PIJEJO MOŠKI! Caj GINGER je sestavljen po stan kitajski recepturi. ki se je ohranila dolga stoletja Že stan Kitajci so ga pili. da so ohranili vitalnost do poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj. Navodilo. Vrečko s ćajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite, da se ohladi Vrečko odcedite in zavrzite. Caj poljubno sladkajte, najbolje z medom Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2.5 dl (polovico pripravljene količine) Caj deluje postopoma, zato ne boste občutili učinka že po prvi skodelici Po nekaj dneh pa boste opazili, da je splošna napetost popustila, da bolje spite, mirneje in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno počutje, kar se bo kazalo tudi z boljšo kondicijo, obnovo spolne moči in mladosti Ko se bo to počutje ustalilo, zmanjšajte uživanje čaja na dva do trikrat na teden 699 SIT+PTT stroški TAR-GARD USTNIK ZA TRAJNO UPORABO' ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se uhajate? Torei nehajte kaditi! Ce pa se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR-GARD TAR-GARD ie lapon^ki izdelek, ki ie osvojil svet. Maihno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97% škodljivih snovi iz cigareineg.i dima Dcluie po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima Hitra - zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni »kadilski kašelj-, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh, in najpomembneje raziskave so pokazale, da v veliki men preprečuje bolezenske spremembe na pljučih Pri naročilu dobite polea eleaantnee.i ČTOefl usinika TAR-GARD še prozomeaa. na katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. KADILCU JE T \R-GARD POTREBNEJŠI KOT VŽIGALNIK1 699 SIT+PTT stroški KING-KONG LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse »vetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosii aiiKa ni prave prodate kondomov. čeprav so n še vedno najboljši varuh pred lo hudo boleznijo. ZAKAJ' Zato ker kupca prisilno v oboiavlianje Te skrbi izgineio. či kupne KING-KONG. ker • zadrega izgine (ne kot pn klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah) • zagotavlja vam popolno anonimnost • kondom je vedno pri roki • pri nakupu KING-KONGA lahko veliko prihranite! Ne veriameie' Poskusile' KING-KONG je komplei SI kondomov v raztopini medu: popularni medenjaki!!! Komplet vam pošliemi po pošti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega ne želite imamo rešitev: napišite svoie ime in priimek namesio Btsk>vapi »pošino ležeče-, poštno številko in mesto To je dovoli, vaš KING-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti Plačale po povzetju Embalaža ie neviralna 999 SIT+PTT stroški čaj za zmanjševanje telesne teže. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE, VITKOST, USPEH. 699 SIT+ PTT stroški 5 ČANG-ŠLANG DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta modele, ki jih predstavljajo \ medijih. REVLON. denimo, ima malo Cmdv Cravvford. NINA RICCHI lman. YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosselinni. Podjetje DŽIRLO išče za slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo v reklamnih spotih na TV in \ časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd.) Dekle mora izpolnjevati naslednie pogoie • lep in zdrav videz • zanimiv nastop • uglajeno vedenje • privlačnost • očarl|i\ost • psihološka pripravljenost na breme statusa znane osebnosti • pripravljenost na profesionalno opravIjanjc delovnih obveznosti. Vsa dekleta, ki jih to zanima naj pošljeio d\e totoerafi|i (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo. d. o. o. p.p 45. 61000 Ljubljana. Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo. bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo članice skupine »DEKLETA DZTRLCK Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji. Avstriji. Nemčiji. Špantp in v druuih evropskih državah. IZBOR VSEH DLKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA. G I DŽIRLO OSEBNO DUNAJSKI DEČKI (.ostovanje zbora DUNAJSKI DEČKI bo v Ljubljani 27. in 2U. maja lu<)3 in v Mariboru 2M. maja I9U3 Vstopnice za koncerte lahko rezervirate na vseh objavljenih tel. štev. in pisno na p.p. 45.61101 Ljubljana. Cena vstopnic je enotna, in sicer Mhmi SIT, plačate pa jih ob prejemu. Distribucijo opravlja izključno podjetje D/IKI Od.o.o. p.p. 45. hI (K H) LJUBLJANA NAROČILNICA Ime m priimek ulica m st poštna št m kraj kosov KING-KONG kosov TAR-GARD kosov GINGER kosov ČANG-ŠLANG n n n n □ kosov NICO-STOP ' Naročilnico pošljite na naslov, j Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana ČAJANKA Z AMERIŠKO PREDAVATELJICO - Prijeten in zanimiv razgovor ob čaju o načinu življenja in izobraževanja v Združenih državah Amerike in predstavitev programa izobraževanja in metod dela v njenih tečajih. Prijave LJUDSKA UNIVERZA KRANJA, telefon (064) 217-481 do 15. aprila 1993._ Na prehodu zbil kolesarja Kranj - Včeraj, 8. aprila, ob 6.35 je bila prometna nezgoda na magistralni cesti na Zlatem polju blizu Petrolovega bencinskega servisa. 31 -letni Leon Klajnšek iz Kranja je z osebnim avtom vozil od centra mesta proti Polici. Pred označenim prehodom za pešce ni ustrezno zmanjšal hitrosti, tedaj pa je prek njega prečkal cesto kolesar Radoslav G., star 14 let. Kolesarje že prevozil levi vozni pas in peljal naprej. Klajnšek je šele slabe štiri metre pred prehodom začel močno zavirati in se umikati v desno, kljub temu pa je s prednjim levim delom avta na sredini desnega voznega pasu trčil v kolesarja. Ta je obležal na makadamu zunaj ceste, odpeljali so ga na zdravljenje v UKC. Huda nezgoda v gozdu Davča - V sredo, 7. aprila, opoldne sta 43-letni Valentin H. in njegov sin Marin v gozdu nad Davčo podirala drevje. Pri tem se je ena od smrek z vrhom ujela v sosednjo bukev, zato sta začela podirati tudi bukev. Vendar je smreka padla ter zadela Valentina H. v ledveni del. Hudo ranjenega so odpeljali v UKC. • H. J. Kolesarski izlet v Škofjo Loko Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira II. izlet, ki bo v torek, 13. aprila 1993. Odhod bo ob 8. uri izpred Kina Center v Kranju. Skozi Zabnico se boste peljali v Škofjo Loko, kjer si boste ogledali galerijo slikarke Dore Plestenjak, na- to pa pot nadaljevali skozi Pu-štal. Gosteče, Lipico, Trato, Vir-maše, Zabnico in nazaj v Kranj. Izlet bosta vodila Peter Križaj in Jože Šparovec. V primeru slabega vremena bo izlet naslednji torek. • L. C. TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA Preselili smo se v nove poslovne prostore, zato objavljamo na podlagi sklepa delavskega sveta PRODAJO dosedanjih proizvodnih in poslovnih prostorov Predmet prodaje so nepremičnine: a) Proizvodno poslovni prostor, Radovljica, Kolodvorska 1, v katerem je bila tiskarna - knjigoveznica in pisarniški prostori. Skupna površina v dveh etažah je 551 m/2. Možna je prodaja manjših enot. Ponujena cena za odkup 530 000,00 DEM. b) Poslovno-stanovanjski prostor v Radovljici, Gorenjska cesta 1, prva etaža. Skupna površina 100 m/2. Izhodiščna cena je 73.500,00 DEM. c) Poslovno-stanovanjski prostor v Radovljici, Linhartova 10, - prva etaža Skupna površina 157 m/2. Izhodiščna cena 68.000,00 DEM. Plačljivo v tolarski protivrednosti po tečaju Banke Slovenije. Nepremičnine se nahajajo na zelo prometnem kraju ob vstopu v staro mestno jedro. Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in boljše pogoje plačila Nepremičnine prodajamo po načelu "videno - kupljeno". Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v roku 8 dni in plačati kupnino ob podpisu pogodbe Davek na promet plača kupec. Kupec bo lahko nepremičnine prevzel takoj po plačilu kupnine. Prostori so na ogled ob torkih in četrtkih, od 12. do 16. ure. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi, na naslov: Tiskarna - Knjigoveznica Radovljica, Ljubljanska 56. Podrobnejše informacije po telefonu številka: 064/715-863. KINDER und SPIELZEUGLAND Beljak, Hauptplatz 13 (peš-cona) Glavni trg w 1. Številka I na področju IGRAČ ZA OTROKE v Avstriji S tem kuponom 10% dobite I u /o popust na vse izdelke! S 331 -339 R&U d.o.o. Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel.: 0641633-192 Telefonski aparati PANASONIC. Servis kombiniranih štedilnikov. Prodaja, servis in montaža bojlerjev. J Kranj vabi v 40-urni tečaj šivanja JAKNA S PODLOGO Prijave: 217-481 MALI OGLASI M17-960 PIT T A 1 JLj MU £%l DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 8" - ZT MEDBLJA OD 1 l00 - 22" APARATI STROJI PANASONIC brezžični, žični telefoni, tajnice, telefaxi in centrale. Zelo ugodno. » 632-595 4536 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, z garancijo, ugod no prodam. » 215 650 4562 SATELITSKE ANTENE Pace in La-sat MONTIRAM od 630 DEM na prej g 43 293_6066 Termoakumulacijsko PEČ, 2 5 KW, prodam. Cena 5.000 SIT Lalič, Stara Loka 26, škofja Loka 8009 HLADILNI BAZEN za mleko, 250 I, in MOLZNI STROJ VVestfalia prodam. Podbrezje 158, » 70-188 NAKLADALKO SIP 16 in KORUZO prodam. » 061/627-028, Smlednik_8198 TELEVIZOR Samsung, barvni, ekran 55 cm, nov, prodam. Cena 550 DEM. » 310 519_8204 Satelitske ANTENE Pace in Lasat z montažo Cena 630 DEM » 43 293_8212 Prodam HLADILNIK z zmrzovalni kom, 150 I » 621 741, popoldan BTV Fisher, star štiri leta, prodam g 621 741, popoldan_8218 MEŠALEC za beton bencinski ugodno prodam. » 620 355 8223 PLETILNI STROJ Singer - dvored ni, brez kartic, prodam » 310 752 Prodam AMIGO 600. hard disk, dodatni disketnik, igre in veliko programov » 329 978 Z delom prodam industrijski PLE TILNI STROJ Hertel + Richter št 10 in križni PREVIJALEC volne » 67 046_8240 Gospodinjski APARAT Gimelh za express kuhanje kave (max. za 4 osebe), še v garanciji, zelo ugodno prodam » 78 480_8248 Šlo iet star Singer ŠIVALNI STROJ, ki še šiva, zelo ugodno prodam .» 78 480_8250 OBRAČALNIK PAJEK 4 redni, ugodno prodam Golob Lojze, Po lica 2, Naklo 8289 Industrijski šivalni stroj Singer 307 G2. prodam »77 025_8303 STROJ za mletje žita "šrotar" pro dam Luštrek Lojze, Sv.Duh 202, Sk.Loka, » 633 601_8307 KOSILNICE BCS 622, končna cena samo 4700 DEM, ruski m beloruski TRAKTORJI, ter MOTOKULTIVA TORJII Možna dostava na dom Smo najcenejši! TRGOHIT, d.o.o., Podolnica 28, 61354 HORJUL, » 0609/611 123_8308 KOMBINIRKO 5 operacij, širine 250, prodam. » 733 481 8313 Rotacijsko KOSILNICO SIP 135. prodam Kadivec, Povije, »46498_8314 Barvni TV prodam Drolc, Moša Pi lade 6, »217 747_8328 PRALNI STROJ Gorenje, potreben manjšega popravila, prodam »216 322_8333 KOSILNICO samohodno Moti z Potax motorjem, sir grebena 120 cm prodam »43 247 8341 Rotacijsko motorno KOSILNICO 3,5 konj moči, novo, z 4 taktnim motoriem prodam »43 247 8342 Gostinska OPREMA: pomivalni stroji, aparati im mlini za kavo, blagajne... Pingo d.o.o., Kranj, » 216-141_8348 LEDOMAT Icematic 20 kg na zalogi - 119.000 SIT. Pingo d.o.o., Kranj, » 216-141_8356 TV Orion, ekran 36 cm, prodam. » 631-420_8357 Trgovinski MLIN za kavo (1 kg/3 min) na zalogi - 79.000 SIT. Pingo d.o.o., Kranj, » 216-141 8358 SALAMOREZNICA 300 mm 119.000 SIT, 275 mm - 79.000 SIT na zalogi. Pingo d.o.o., Kranj, » 216-141_8359 Prodam 4-stranski SKOBELJNI STROJ VVeinig, tip 120/4, letnik 1970, prodam. Jelene, Dražgoše 20, Železniki 8373 ELEKTROMOTOR, 7~5 KVV za 15.000 SIT, 3 KW za 10.000 SIT. » 422-574_8404 CIRKULAR za rezanje drv prodam. » 714-117 8410 Bencinski VIBRATOR za beton in MEŠALEC s 3 faznim motorjem prodam. » 422-574 8411 CISTERNO Creina, 3.200 I, za gno-jevko, malo rabljeno, prodam. Lahko tudi na več obrokov. Zadraga 13, Duplje_8433 BOJLER, 60 I, rabljen pol leta, cena 200 DEM, prodam. » 211-490, dopoldan, Urška 8445 Nov ali star ZGRABLJALNIK Zvez-da prodam. » 70-048 8447 BOJLER Tiki, 10 I, skoraj nov, FO-TOAPARAT Practica prodam. Kali-ška 18, Drulovka, Kranj 8448 Prodam CB POSTAJO Concord za 300 DEM. » 327-570, po 20. uri BTV 51 cm ter VIDEORECOR-DER Aiwa, star 3 leta, prodam » 214-529_8489 KOSILNICO Sip 165, nerabljeno, prodam » 064/891 -052 8490 C02 VARILNI APARAT znamke Iskra, tip 290, prodam. Gertman Franc, UI. 4. oktobra 33, Cerklje KOMBAJN za krompir prodam. Zg Brnik 73, Cerklje 8533 SATELITSKO ANTENO Cambridge (99 prog. 65 cm) - 500 DEM » 691 -459_8536 Čelni NAKLADAČ za gnoj prodam » 061/823 451_8550 ŠIVALNI STROJ Bagat prodam za 150 DEM » 064/83 841, popol dan 8567 TV Orion 63, raven ekran, teletext stereo, prodam » 421-125 8574 PRALNI STROJ ugodno prodam » 632 002_8576 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380 I, prodam » 064/311 -028 8599 SILOREZNICO Epple Blasivs 900 super prodam. » 45-425 8604 Delikatesno HLADILNO VETRINO za trgovino ali gostilno in elektn čni MOTOR, 3 KW "S", prodam. » 061/612 881_8611 Več računalniških kompletov COMMODORE 64 ugodno proda mo. » 82-981, dopoldan od pone deljka do petka 8615 SATELITSKI SISTEMI AMSTRAD 590 DEM, PACE ... 690 DEM z montažo. INFINITE d.o.o., » 242 849_ FOTOKOPIRNI STROJ Canon NP 275 prodamo » 82-981, dopol dan od ponedeljka do petka 8616 VIDEORECORDER Grunding VS 400 ugodno prodam Pelko, Pševo 3, Kranj_8625 PORAVNALKO debelinko, širine 60 cm, prodam » 733 857 8639 SATELITSKO ANTENO Amstrad 310 za 530 DEM, količina popust, prodam » 064/310 519 8848 Mehanske električne ŠKARJE za razrez pločevine, za debelino 2 5 mm, prodam » 622 487 8654 GLASBILA FREITONARICO. odlično ohranje no, be es as, prodam » 70-015 Klavirsko HARMONIKO. 120 ba sno, zelo dobro ohranjeno, pro dam » 218 945 8367 Starejšo HARMONIKO 3 tonarico prodam » 064/631 590 8420 SYNTHESIZER Yamaha PSR 6 po ceni prodam.» 312-361 8636 Glasbeni STOLP Schneider pro dam ah menjam za avto » 064/329 061 8693 CR. MATERIAL IZDELUJEMO in prodajamo suhe smrekove, borove in macesnove obloge opaž, raznih širin m dol žin, ter iz istovrstnega lesa ladijski pod m klasični parket » 64 103 KIUI.IUT TAtBOT BRODNIK e PRODAJA otu in staviš Baltak Vili«, h Ttl mi «147 M IM Klagenfurterstr. 42, Tel. 9943-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV Suhe smrekove COLARICE (4 kub. m) prodam. » 68-603_8238 MIVKO, 5 kub. m, prodam. Posa-vec 65, Podnart_8252 GIBS PLOŠČICE, 11 mm, 17 kom, 125 x 260 mm, prodam. » 59-093 _8260 30 kvad.m umetnega KAMNA, cena 12000,00 SIT prodam. »561-406_ 8338 Večjo količino suhe smrekove OSMICE, PLOH in COLOV pro dam.» 214-072_835_[ Sive strešne LESONITKE, nove, 40 x 40, prodam. » 66-073 8354 Strešno KRITINO, salonit, 90 x 125, visoki val, 300 kom, cena po dogovoru, prodam.» 723-751 _8393 Dva leva PODBOJA, 4 desna KRI LA notranjih vrat in 2 kub. m TER-VOLA prodam. » 47-227 8444 Strešno OPEKO Vesna, rabljeno, 800 kom, prodam. » 70-741 8460 ARMATURNE MREŽE, 5 kosov, 8501 LOKALI BIRO ZA ARHITEKTURNO Jfi GRAFIČNO OBLIKOVANJE 15*: V KRANJU POSLOVNI PROSiun ZA NAJEM - CCA 80 KVAD. M-m 064/222-500____®Z> Oddam PROSTOR za 9araž skladišče. » 325-363 __ V centru Kranja oddam PO^lA VNI PROSTOR za mirno obrt » pisarno.» 41-334, zvečer___J^ V Kranju, na odlični lokaciji. *• daljši čas oddam PISARNE s gjj fonom. Šifra: TAKOJ V LON. » 311-935 n FRIZERSKI g|A7 prodam.» 213-175 i idjem ^^^n (22 kvad. m) v Radovljici, Pnr?efi7g za prodajo tekstila. » 064/48 °^ od 20. do 21. ure__ LOKAL v centru Kranja! Klič'^22 nedeljo popoldan » 53-2l8___^-V najem oddam približno 60 kv Slaščičarsko OPREMO, mal°gol bljeno, ugodno prodam. » ' VjgJ STREŠNIK špičak, rabljen, prodam. » 78-689_8540 Strešno KRITINO Špičak, rabljeno, oddam brezplačno.» 77-290 _8623 BARAKO, BANKINE in PONTE v Žireh prodamo » 622-949 8644 IZOBRAŽEVANJE INSTRUKCIJE angleščine za osno vne in srednje šole. » 331 -455 „_m KOLESA SLOVENŠČINA za neslovence; jezikovna delavnica Pika; » 733 235, Begunje 8182 PRODAMO opremljen bife v a$£ ji Loki, opremljen kava bar v nju. ODDAMO pisarniške Pr°fJ^. (42 kvad. m) v Kranju. NAJA" MO ali KUPIMO manjše l°k£'V pisarne v Kranju. APRON Nfcr^ MIČNINE,» 064/214-674 j*> LEKTORIRANJE in oblikovanje be sedil; jezikovna delavnica Pika; » 733 235, Begunje 8187 INSTRUIRAM srednje in < 217 057 matematiko za novne šole » 8370 INSTRUIRAM kemijo in anglešči no » 328-488 _8496 Organiziramo TEČAJE angleškega jezika za vse razrede OŠ. Pokličite vsak delavnik » 214 341 8527 INSTRUIRAM- matematiko in me haniko. Aleš, » 311 923 8610 INSTRUIRAM matematiko na va šem domu Ura 250 SIT Str ing » 215 301_8619 UUBITEUI KLAVIRJA! Poučujem začetnike na domu » 212 233 _8695 KUPIM RESTAVRIRAMO, odkupujemo, prodajamo starinsko pohištvo in starinske predmete » 064/57 264_7770 Zračno suh LES, debeline 5 in 2 5 cm, bukovina, jesen, češnja in bor, kupim. » 084/633-187_8013 Star KOZOLEC, staro OSTREŠJE, DRVARNICO obvezno hrast, ku pim » 064/691 117_8069 Odkupujemo bukovo HLODOVI-NO in dolžinski okrogli LES smre ke nad 8 m dolžine Cene nadpov prečne » in fax 064/66 490. vsak dan med 10 in 14 uro 8098 FREZO za motokultivator Gorenje Muta kupim. » 714-194 8195 VIKENDE na Gorenjskem po real nih cenah kupimo » 061/313 064 ali 110 033, int. 460_8228 Zazidljive PARCELE v okolici Kra nja, Medvod, Broda, Vižmarje, ku pimo » 061/313 064, 110 033, int 460_8231 TELETA simentalca, starega 10 dni, kupim » 48-642_8271 Betonske STEBRE za kozolec ku pim » 061/627 263_8437 Manjšo količino strešne OPEKE, nodel Strešnik D vas, rdeče bar ku|>im » 631 314 8462 Kupim zgornji in spodnji KUHINJ SKI ELEMENT. » 43 463 8605 NAKlAOAl KO lahko v okvari, ku 3im » 324 790_8646 3UKOVA DRVA, 6 prm, kupim z dostavo v Cerklje » 421 147 8682 BIKCA simentalca, starega teden Jni, kupim -ar 401 185 Br>88 Smrekovo in bukovo HLODOVINO :er bukove COLARICE kupim » # 094_8596 Kupujemo suh smrekov žagan .ES, I klase, debeline 25, 50, 70 um » 216 061, int 51 8637 —---T# Moško KOLO Rog prodam »JJj DEM. » 242-065__—fltfl Moško KOLO menjam za AF*L » 327 249__ BT 50, letnik 1987, novo barv«" črno, cena 700 DEM. prodam.» 41-574_____ PONY EKSPRESS Rog ^°%g0 » 311-742 ^J>?. APN 6 prodam Radič, Pod^g 25, Tržič__ Novo moško KOLO S9™j£,ffi dam polovico ceneje » °* popoldan_—'njSi)' Ohranjeno OTROŠKO KOLO % (4-6 let) uvoženo, Pr »714-068 ___^0 MOTOR TOMOS 14 M, '•tnj0jnJJ ugodno prodam. Kopač, * $p 37 a, Radovljica______-—ita^' Moško KOLO Senior, 12 jjfifc •tar eno leto, prodam.»^ji#* Manjše otroško KOLO prO&^A 217 931 GORSKA KOLESA, mošk° ,l 13 000, žensko italii*n* ,0 fjO° 18 000, BMX nevoženo z» i> BMX za 6 000, AVTOMA' m 12 000 in 17 000 Možnost k a« na 3 čeke ali zamenjava *■ g* kolo ali kanu » QMP}}J^^ BT 50S lepo ohranjen Pr0^ »215 897_____h"8^' Otroško KOLO BMX, od 4 <*° prodam » 46 260__^-~*tJ$ Moško (5 prestav) in žensko 8^ prodam » 311 626_____ffifa APN 6, letnik 1986. prod«01 gSfjj Podvasca 25, Tržič-____-^jjfl" BT 50, letnik 1987, P^^oj^ DEM Vzdrževan in *rede'k dan * denarja! Ogled in >n<^24 2& 10. do 17 ur»na» 064/J' ^ APN 6, sive barve, letnik ffl* ohranjen, nikoli ^vf°^ ,g DO prodam »_0jfj?ll3^ ŠPORTNO KOLORog J"^ , 10 prestav prodam * Bar Italijansko otroško znamke Atala. ugodno 325 907 GORSKO KOLO Mend^jg tech 500 prodarTV»Jii^ir^ig7' ELECTRONič^0T^>< 24 000 km, zelo ohrani«"-|J m Milene KorbarVfjg^^Ž Motorno kolo TORI. W ugodno prodam • RENAULT 4 YUGO ali ZASTAVO 101, karambohrano ah slabše ohranjeno, kupim » 328 095 m Auto-K/oinf,V V0ZILA-NAD M GOVORIMOSLO^V' Petek, 9. aprila 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 25.STRAN • GORENJSKI GLAS v£4Z>/ATQ?^\ MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V' KIKI" Tel.: 691-555, 692-036, fax.: 691-610 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV s 136 KANALI *2 anteno 80 x 90 659 DEM z anteno 60x70 569 DEM ^025 OBROKOV z montažo SATEX" TEL.: 48-570 OBVESTILA Opravljam ADAPTACIJE, elektro-"•talacije, pleskarstvo, mizarstvo. »JIM45_4650 podnevni nakupovalni IZLET z av 7/i*Som na Madžarsko, dne ''/4/1993. Prijave na » 49-442, cHjp^uri _7828 p?.°,dne cene - PARKETARSTVO ^yj^Ženčur, » 41 -662 7891 £.ne 15 do 17/4/1993 organiziramo ««tna ČEŠKO. Cilj izleta je Brno ,n klansko. Prijave na » 325-737 2______7936 ^PRAVILO elek. orodja °iack&Decker;lskra. Kodrič, Zg. Z^ica36, »403 153 8297 ^RZNARSTVO Stabil d.o.o,, Mai-lrovtrg 13, Kranj, » 217-611 od g4/1993 nova tel št. » 223-141. sPrejemamo krznena oblačila v ranibo, popravilo in predelavo. -______8399 /todnevni nakupovalni IZLET na uSi, " Brno " Blansko, dne ^]j93 zvečer » 712 247 8508 G"°dnevni IZLET v zabaviščni park *rdaland, Italija, dne 24/4/1993. 3ti]2_j47 _8509 n^vERNA BAKHUS odprta tudi 49 ^''konočni ponedeljek » od 12. do 22 ure 8523 ?*LAĆILA v^0c,r>o bombažne TRENIRKE, rJAV/^' manjše; ženske hlačne NO (j ?rBIJAJILNO OBLEKO za de glodam » 215 547_8476 lo.W° OBLEKO za prvo obhaji 'en«. prodam «• 45-568 Birmanski SUKNJIČ in HLAČE, 1.65 cm visokega vitkega fanta, prodam. » 422-696 8571 Fantovsko OBHAJILNO OBLEKO (belo) ugodno prodam. » »622-418 217-914 8617 -=- V bližini Žirov poceni prodam 3 to-ne SENA. »691-611 _8298 SEMENSKI KROMPIR desire, prodam. »401-259_8300 Beli SEMENSKI KROMPIR saksija in desire, prodam. Srednja vas 51,Šenčur 8306 SENO prodam. Mrak, Log 30, » 65-878 _8319 JABOLKA in ŽGANJE, prodam. » 78-823_8326 SENO in OTAVO po 16,00 SIT CIO *1 O 011/ OTR. OPREMA Otroško POSTELJICO z jogijem prodam. Kern, Hotemaže 50, Preddvor 8233 Kombiniran italijanski VOZIČEK, HOJICO in STAJICO prodam. » 216-011_8552 Kombiniran otroški VOZIČEK ugodno prodam. » 327-087 8609 Otroški kombinirani VOZIČEK prodam. »312-282 . 8633 OSTALO_ DRVA, meterska, razžagana, TRSKE, z dostavo, prodam. Žagamo tudi na domu. » 325-488 6561 STATVE za preproge, stare, z vzorci, naprodaj. » 712-017 8047 SODOVE za kurilno olje, 400 SIT/ kom, prodam. » 83-850 8188 "Gostinci - mesarji"; poceni prodam plinsko prekucno PONEV - kipar. » 403-257_8190 Prodam SODE za kurilno olje - kovinske.» 061/841-285 8219 ZAJČNICO, 4-delno, prodam. Be-leharjeva 47, Šenčur 8226 TAPISERIJO "Zadnja večerja" 260z1O5 cm prodam. » 310-588 Kostanjevo vrtno garnituro mizo in dve klopi, prodam » 70 382 8330 KNJIGE: Virineja, Mortvmerjevi, Vzhodni veter, Izgubljenka, Poletje, Črni človek, prodam Dolenc, Cankarjeva 1/a, Jesenice 8360 Stoječ lesen KOZOLEC z betonski mi podstavki prodam » 49 210 8365 Stoječi KOZOLEC prodam » 41-100 _8415 Večjo količino bukovih DRV pro dam. » 064/714 779 8482 Bukova in mešana DRVA prodam in dostavim » 696 042 8498 BANJO za hlajenje mleka, dva vr ča hkrati, prodam. » 65 417 8519 Prodajamo HUMUS za presajanje rož in urejanje vrtov » 57-141 _ 8539 PRIKOLICO za manjši traktor prodam Rihtaršič, Lajše 16, » 66 259 _8626 Bukova in mešana DRVA prodam. » 421 345_8672 PREDELNO steno za razdelitev spalnice ali dnevne sobe v dva prostora prodamo » 215 853 8678 PRIDELKI Domače ŽGANJE prodam » 713 298_8073 BRŠLINKE ugodno prodam. » 323 355 8092 KROMPIR desiree za seme pro dam Pipanova 44, Šenčur 8259 SENO prodam Tenetiše 32, » 46 222_8278 Semenski KROMPIR kenerek pro dam Posavec 124, Podnart 8292 j^SKLUZIVNI PROGRAM J8 SAMSUNG J^AUDIO-VIDEO-HI-FI JS'ttevg 17 (Mohorjev klanec, Kranj), KRANJ, Tel.: 064/214-788 PONUDBA ■H G0MN63 UMITO! SKKOTOT C85051X SI cm MONOIEIEHI GENE SO V DEM PLAČLJIVO V SIT 8334 Ostalo SEME iz uvoza sante-rezi-cenebec, prodam. Žabnica 57, »310-268_8339 SENO prodam. Milan Debeljak, Podbrezje 150, » 70-069 8369 Balirano SENO in KROMPIR desi-ree prodam. Kalan, Poljšica 6, » 70-225_8392 KROMPIR za seme jearla prodam. Sp. Brnik 25, Cerklje 8402 Semenski in jedilni KROMPIR, rdeči in beli, ter krmilno PESO, prodam. » 48-051_8409 SENO prodam. Ropret, Šenčurska 25, Voglje_8418 Lepe SADIKE cipres v kontejnerjih za ograje prodam. » 064/323-141 Semenski KROMPIR jearla od elite prodam. Prebačevo 27, Kranj Ugodno prodani 883 532 SENO. 8542 Krmni KROMPIR prodam » 49 514, Trbole 61, Kranj 8564 Semenski KROMPIR rezi prodam. Porenta Franc, Sp. Bitnje 19, Žabnica 8652 SENO prodam. Sp. Bela 11, Pred-dvor 8657 SENO in OTAVO prodam. » 401-130 _8658 Semenski KROMPIR pentland prodam. Velesovo 7, Cerklje 8673 Semenski KROMPIR desiree prodam Voglje, Krakovska 6 8675 PREKLIC Vesna Uzar, Pot na Polje 24, Pristava - Tržič preklicujem VOZNO KARTO na relaciji Pristava Kranj POSESTI PARCELO, HIŠO ah VIKEND v smeri Cerklje Preddvor - Golnik kupim » 061/343-593, zvečer ali pod Šifra POSEST_6370 Prodam BRUNARICO, grušt, 2 krat temno barvan opaž » 323 133, po 20 uri 7286 Starejšo adaptirano HIŠO v Mo-stah pri Žirovnici poceni prodam ali menjam za stanovanje na Jese nicah » 801 022, zvečer 8068 Prodam NJIVO v Šenčurju 3.000 kvad m » 45 655, po 20. uri 8146 Manjše HIŠE do vrednosti 150000 DEM, z manjšim vrtom, kupimo. » 061/313 064 ali 110 033, int. 450 V trgovsktm središlu Ktania oddamo v najem pntliine prostoti v velikosti od 15 iti do 120 m' v zaključni fazi izdelave. Telefon: 064/329 523J41 -313 Zazidljive PARCELE v Tržiču, Žireh, Golem Brdu in okolici Ljubjane prodamo » 061/313-064, 110 033, int. 450_8229 HIŠE različnih cenovnih razredov na Gorenjskem prodamo. » 061/313 064 in 110-033, int. 450 Prodamo starejšo HIŠO na Jeseni cah, katera vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo. Skupna površina je 202 kvad m in 680 kvad. m zemljišča Primerna je za obrt ali podjetje, potrebna adapta cije. » 063/721 052_8239 V Kranju prodam večjo PARCELO za poslovni objekt. Naslov v oglas nem oddelku 8309 V bližini Jesenic prodam PARCE LO z vikendom v izmeri 4107 kvad m »891 694_8327 PARCELO v Poljanah "Dobenska Amerika" prodamo Vse inf dobite na SZ Sora, Titov trg 4, škofja Lo ka, » 622 978___8382 Zazidljivo PARCELO v Kamni gori ci prodam.» 710-530_8385 Starejšo HIŠO, z malo zemlje, za-puščeno, oddajte v najem življe nju » 064/891 204 8575 PARCELO na lepem kraju, z lokaci jo, prodam Šifra NA LEPEM KRAJU _8583 Polovico HI reh prodam za 30 000 DEM » 222 241, int 237 dopoldan; 81 494 popoldan 8594 Kupim PARCELO za stanovanjsko poslovno hišo, Kranj Ljubljana » 45 550 8650 HIŠE več različnih hiš v gradnji ali gotovih, tudi starejše po ugodni ceni, največ na Gorenjskem, sicer pa povsod po Sloveniji, K3 KERN Kranj, » 064/221 353. od 17 do 19 ure_ 8660 GRADBENE PARCELE po celi Sloveniji, največ na Gorenjskem K3 KERN Kranj. » 064/221 353, od 17. do 19. ure 8663 KMETIJE: različnih velikosti tudi na Štajerskem in Notranjskem, K3 KERN Kranj, » 064/221-353, od 17. do 19. ure_8664 VIKENDI ZA REKREACIJO: po celi Sloveniji, K3 KERN Kranj, » 064/221 353, od 17. do 19. ure 8665 VIKENDE V SLOVENIJI MENJA-MO ZA VIKENDE NA HRVAŠKEM, K3 KERN Kranj, » 064/221-353, od 17. da 19. ure 8666 HIŠO posiovno-stanovanjsko v bli-žini Kranja, na dobri prometni lokaciji, s poslovnimi prostori v pritličju in kleti in stanovanje v nadstropju. Ob objektu je večje zemljišče primerno za trgovsko in gostinsko dejavnost, K3 KERN Kranj, » 064/221-353, od 17. do 19. ure NA BLEDU HIŠO enonadstropno in podkleteno, z zemljiščem 1.235 kvad. m, od jezera 10 minut, K3 KERN Kranj, » 064/221-353, od 17. do 19. ure_8668 NA BLEDU HIŠO pritlično z mož-nostjo izdelave podstrešnega dela in zemljiščem 300 kvad. m, od jezera 15 minut, K3 KERN Kranj, » 064/221-353, od 17. do 19. ure 8669 V BLIŽINI Kranja stanovanjsko hi šo, z gospodarskim poslopjem in zemljiščem 2.863 kvad. m, ki je lepo urejeno in ograjeno, K3 KERN Kranj, » 064/221-353, od 17. do 19. ure_8670 Samostojno HIŠO v Kranju, z vr-tom, 154 kvad. m stanovanjske površine, 713 kvad. m vrta, prodam ali zamenjam za stanovanje proti Ljubljani. » 215-755_8676 HIŠE PRODAMO: NOVE, atrijsko v Stražišču, enodružinsko v Lescah,. Kovorju, Gozd Martuljku, polovico hiše v Cegelnici; NEDOGRAJENE v škofji Loki, Lescah, Drulovki, Za sipu pri Bledu, nad Selcami, v Mojstrani; STAREJŠE v Gorenji vasi, Gorjah, v Kranju, Begunjah, pri Preddvoru, v Boh. Bistrici, nad Sorico, v Hotavljah in druge. PRODAMO mešan gozd pri Smledniku, vikend parcele na Krvavcu, Tr-steniku, Gabrski gori, zazidljive parcele v Ljubnem, pri Tržiču in druge. APRON NEPREMIČNINE, » 064/214 674_8687 PRODAMO ali ZAMENJAMO za manjše stanovanje zazidljivo par celo in borov gozd v Bitnjah. » 064/214-674_8688 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj - vpisuje nove člane » 41-581_3515 PLESNA ŠOLA KRANJ šola za vse generacije » 41-581 3516 Trio vam igra na porokah ali v lo-kalih veliko petja » 70-015 8201 GLASBO za ohceti in zabave nudi Trio "Bonsaj" » 421 -498 8450 Narodno zabavni TRIO IGRA na prireditvah ali v lokalih » 58 353 _8528 DUO igra na ohcetih in zabavah » 46 137_8535 RAZNO PRODAM Stenske TAPETE, 5 rol, nove, in ITISON, 22 kvad m, prodam po ugodni ceni. Aljančič Mira, Begunjska 26, Tržič,» 52 324 8008 Prodam DIANO ugodno - odkupim staro pohištvo starih staršev » 45 655_8145 SKRINJO, 310 I, PRALNI STROJ in KOMBI IMV Diesel, za dele, pro dam. Rif le, Golnik 48/a 8176 Gorsko KOLO in kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) prodam » 326 848 8264 OGUE in športno KOLO na deset prestav prodam Pot v Bitnje 57, Stražišče_8276 1000 kom betonskih blokov veli kih, APN 7 in BMX kolo Grašič Ivan, Gorice 53, Golnik 8311 GNOJ, MOPED, KLIP KLAP kom plet, center glasbeni, prodam »57 977_8320 Bukove BUTARE in GAJBICE za krompir prodam » 65 154 8335 HRANO, OPREMO in dodatke za male živali prodajam Cankarjeva 7, Kranj_8366 Bukova DRVA, cena 3.500 SIT, in ZAPRAVUIVČEK, prodam » 714 368, Lesce_8374 BUTARE in rotacijsko KOSILNICO 136 prodam. » 421 -601 8384 TRAKTOR Ferguson 533. OBRA ČALNIK, FREZO in dva plemenska PRAŠIČA prodam 85 483 8394 Dva JOGI J A in STROJ za globin sko čiščenje poceni prodam. » 327 164 8412 TELIČKO simentalko, staro 9 ted nov, za nadaljno rejo; večji CIRKU LAR / električnim motorjem, MO TOR Tomos TORI, prodam » 46 644 _8455 ŠTEDILNIK (4 p 4 2 e). POMIVAL NI STROJ s koritom (1 m), 3 ruske GUMI 165/70 R 13 in VŽIG Bosch za Samaro poceni prodam » 064/327 r»8h 8456 ORIG. GRUNDFOS ČRPALKA 100 DEM EKSP. POSODA 351 35 DEM GORILNIK LAMBORGHINI 500 DEM ORIG. SAMSON REGULATOR 50 DEM TERMOTECNICA TRBIŽ ITALIJA -100 m dalje od trga, Via Vitt. Veneto 100 Termoakumulacijsko PEČ in otro-ško POSTELJICO prodam. » 632-794_8473 KOLO BMX ter fantovsko OBHAJILNO OBLEKO prodam. » 51-810_8500 IZDELUJEM in prodajam NOŽE za brano Cimos. » 064/725-225, dopoldan 8551 Vrtno ZEMUO, CEMENT in buko-va DRVA (odpadki) prodam. » 58-094_8593 JARKICE, 13 do 20 tednov, bele PITANCE in PRAŠIČKE prodam. Kupim beli KROMPIR. » Fujan, Hra-še 5, Smlednik, » 061/627-029 _8684 STAN. OPREMA KUHINJO Marles (korito, napa, pipa, bojler, miza, stoli), cena 1.500 DEM; HLADILNIK, malo zamrzovalno OMARO, ŠTEDILNIK, po polovični ceni; prodam. Forme 12, » 632-565_8018 Novo kavč GARNITURO prodam 40 % ceneje. Radovljica, » 713-079_8199 Usnjeno sedežno GARNITURO in POMIVALNI STROJ prodam. » 213-126_8234 SPALNICO Sonja, svetlo rjave barve, in PRALNI STROJ Gorenje, ugodno prodam. » 327-857 8236 KUHINJI staro rabljeno in nera bljeno s hladilnikom, prodam. »621 435, po 16. uri_8287 ŠTEDILNIK Iskra Corona rostfrei prodam, za 45.000 SIT (3 čeki). »721-035_8290 KUHINJSKO NAPO novo rjavo, prodam za 12000 SIT. » 721 -035 _8293 OMARO, petdelno, belo, novo, zapakirano, Meblo Silvija, prodam za 45000,00 SIT »216-141 8331 POMIVALNO KORITO z omaro prodam » 47-121 8349 Novo KOPALNIŠKO OGLEDALO za 14.000 SIT prodam.» 622-605 _8353 Pet FOTELJEV Elastik in BILJARD MIZO prodam » 59 159 8398 Novo SPALNICO Meblo, črne bar-ve, prodam. Cena po dogovoru. » 325 855 8461 Sedežno, FOTELJ, TROSED, DVO SED (raztegljiv) prodam. » 326 287_ 8464 SPALNICO, ohranjeno, prodam. » 43-546_ 8526 SPALNICO, starejšo - a odlično ohranjeno, ugodno prodam. » 77-609 8569 Oddam rabljeno emajlirano POMIVALNO OMARICO » 215-896 _8634 Usnjeno SEDEŽNO GARNITURO, cena 800 DEM, prodam » 310 222 8656 SPORT JADRALNO PADALO poceni pro dam ali zamenjam za boljši video-recorder » 81 815, Irena 8183 JADRALNO PADALO, cena po do govoru, prodam » 327 570, po 20 uri 8486 JADRALNO PADALO Aero, 24 kvad m, ugodno prodam. » 064/871 043, popoldan 8532 ŠOTOR za 6 oseb, rabljen enkrat, cena 500 DEM, prodam » 733 857_8640 STORITVE AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka » 733 120_963 J 8» J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI Fi naprav vseh pro izvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del čas 9 do 17 ure,» 329 886 _1840 FARADAY D.O.O NON STOP. RTV SERVIS, prodaja novih da Ijincev. prodaja SAT sistemov na 4 ali 8 obrokov PRIDEMO TUDI NA DOM » 064/218 210 2862 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vam želi firma Štular Valentin, VODOVODNE INŠTALACIJE! Tel.: 064/218-427 IZPOSOJAMO ČISTILNE STROJE ZA GOSPODINJSTVO! Primerni za itison, tapison, sedežne garniture in osebne avtomobile. H ribar -Blesk d.o.o.. Planina 3, »/fax 064/331-709_JCm LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in poceni. » 214-780 _3257 POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, POLAGANJE keramike.» 65-773 3366 PRIPRAVE za hitro, natančno, poceni sortiranje jajc do osmih veli-kosti. » 311-767_5947 OBNOVA KUHINJ - Mizarski hišni servis - Montaže in popravila. » 217-974, zvečer_6280 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. » 326-426, vsak dan po 16. uri_6336 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese nudimo. Roletarstvo Berčan, » 061/342-464 ali 061/342-703 6419 MONTAŽA in POPRAVILO rolet in žaluzij.» 061/376-783_7483 MONTAŽA A-kanala ter ostalih TV anten. » 215-146, 57-420 7640 Ugodno ČISTIMO vse vrste talnih oblog ter sedežnih garnitur. Casa-blanca d.o.o., » 323-171, int. 69, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure _7781 ROLETE, žaluzije vseh vrst lahko naročite na » 064/216-919 7844 POLAGANJE parketov, ladijskih toplih podov, drugih talnih in sten-skih oblog. » 41-662_7892 Najkvalitetnejši evropski tisk za tekstil, majice, trenirke... » 064/738-113_7934 TLAKOVANJE dvorišč.» 41 832 _8067 SATELITSKE ANTENE, 136 kana lov, z garancijo in montažo 590 DEM » 310-223_8114 HLAD d.o.o., Škofja Loka IZDELU JE hladilce mleka, 50 -250 I. » 064/621-074 _8115 Globinsko OČISTIMO tekstilne tal ne obloge, vzmetnice in oblazinjeno pohištvo » 064/621-125 8168 Poceni DOBAVA in montaža oken, vrat, oblog, stropov ter stopnic. » 46 032_8211 Polagam keramične ploščice! »65 705_8299 ŠOLAM plošče, stopnice, IZDELU-JEM ostrešje. ., » 78-997, popoldan 8345 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska IZDELU JEM po dogovoru, izvršim tudi MONTAŽO FRLIC, Zevnikova 5/a, Orehek, Kranj, » 217-937 8453 VIDEOKASETE po naročilu sne mam; imamo tudi novejše. Fran-kovo 79, » 633-488 8474 Opravljam kombi PREVOZE in SE-LITVE do 1 500 kg » 215-211 _8481 IZDELUJEM kovinska vrata, ogra je, kovinske stopnice, gavtre, itd. » 631 537 8494 SLIKOPLESKARSTVO OMEJC -slikopleskarska dela, polaganje talnih oblog opravimo kvalitetno, konkurenčno » 328 441 8534 Mikrovalovne pečice, električne štedilnike, bojlerje, strokovno PO PRAVLJAM » 710-801 8553 Krovsko - kleparske USLUGE, OB NOVA ostrešij ugodne cene » 738 987_8554 POPRAVILO pralnih in ostalih go spodinjskih strojev » 632-002 _8577 Podjetja- ustanove prevzamem vsa HISNIŠKA in druga vzdrževalna DELA. Naslov v oglasnem od delku._8586 TIPKAM vse vrste tekstov na raču nalniku » 064/311 987, popoldan NAJNOVEJŠI SATELITSKI SISTEMI "AMSTRAD" GRAFIKA NA EKRANU(ANGUNEM) RADIJSKI PROGRAMI GARANCIJA OBROKI / —»/-\ , ZMONTAZOSAMO 679i S AT-VRHOVN IK SK10KA,(KH)['.SI<"' l.M TEL: 064 633-425 KARTICE PODARIM- DOBIM ruoi v turističnem oru* ivu Škofja loka, FURIS flCNEM DRUŠTVU CERKLJE, V MALOOGLASNI SI.U28I GORENJSKEGA GLASA iN V POSLOVALNICAH MEGGI fOURS I UREJAM vrtove In zelenice, SADIM cvetlice, UREJAM grobove in vsa vrtnarska dela. Tel. 242-389, uradne ure-četrtek od 7. do 12, ure. Opravljam manjša KROVSKA in KLEPARSKA POPRAVILA steh in drugih objektov. » 58-347 8530 STANOVANJA /PPCN NEPREMIČNINE svetovanja in cenitev ter nakup, prodaja, zamenjava, najem in oddaja nepremičnin Ukozarjeva 1 a,Kranj, tel.: 064/214-674 Kupim STANOVANJSKO PRAVICO. » 064/329-875, od 16 do 19. ure 4091 STANOVANJE, 3-sobno, konfort-no, centralna, telefon, CATV, zamenjam za manjše. Šifra: ŠORLI JEVO NASELJE 7991 V Ljubljani prodam 1 sobno kon fortno STANOVANJE, 40 kvad. m, ali zamenjam z doplačilom za manjšo garsonjero kjerkoli na Gorenjskem ali v Slovenskem pri mor-ju. Šifra: VSEUIVO TAKOJ 8173 Podstrešno STANOVANJE v Kra-nju, 1 -sobno, zamenjam za enako z balkonom in centralno. Kokrica, C na Belo 1 8174 STANOVANJE v Boh Bistrici, 2-sobno. 49 kvad. m, centralna, I nadstropje, proda. » 41-246 8184 Kupljeno GARSONJERO menjam za stanovanjsko pravico večjega stanovanja » 327-801 8192 Oddamo SOBO. Informacije dobite v Okrepčevalnici pri Cilki, Oprešnikova 84. 8193 Stanovanjsko PRAVICO v Kranju odkupim » 216 976 8194 STANOVANJE v bližini avtobusne postaje Kranj, 2 sobno, s telefo nom, oddam » 213-243 8235 Zamenjam 2-sobno družbeno STANOVANJE na Koroški Beli, s centralno in telefonom, za podobno večje na Koroški Beli ali Hruši-ci.» 84 684_8273 Prodamo 2-sobno STANOVANJE V FRANKOVEM NASELJU 177 v Škofji Loki Cena 4 mio 500000,00 SIT. Informacije »631-241, int. 204_8304 NA BLEDU prodamo enosobno STANOVANJE: novogradnja, lepa mirna okolica, vrt, 37 kvad.m za 73000 DEM » 738 041 8344 V najem oddam STANOVANJE »48 621_8425 STANOVANJE v Kranju na odli čni lokaciji, 87 kvad m (vrt, kleti), cena 1 500 DEM/kvad m, prodam Šifra: NI PLANINA 8434 Najamem 1 sobno STANOVANJE v Tržiču » 50 801, po 20 uri 8467 STANOVANJE v škofji Lok~T 1 sobno, 32 kvad m, zamenjam za garsonjero v Gor vasi » 68 221 _8499 GARSONJERO, kupljeno, zame njam za večje stanovanje » 327 801_8524 Dvoetažno mansardno STANOVANJE v centru Škofje Loke prodam » 622 364_8543 Opremljeno GARSONJERO v Bi strici pri Tržiču oddam v najem » 53 136 8555 STANOVANJSKO PRAVICO za 3 sobno stanovanje dam za lastni ško 1 5 sobno » 215 291 8608 STANOVANJE, 1 5 sobno, pro" dam ali zamenjam za manjše na Gorenjskem Stanovanje je pri merno za starejše ljudi ali invalide, pa tudi za vikend, ima vhod pose bej Sukobljevič, Dežmanova 4, Lesce 8613 STANOVANJE na Planini I, 39 kvad m, prodam » 327 710 8620 STANOVANJA ZA NAKUP največ v Kranju, različnih velikosti in opremljenosti, tudi v ostalih krajih in ob morju, K3 KERN Kranj, » 064/221 353, od 17 do 19 ure 8661 KERN Kranj d.o.o. NEPREMIČNINE Ocenjujemo, prodajamo, kupujemo, menjamo in dajemo v najem. Kranj, Komenskega7 tel.:064-221-353 od 17.00 do 19.00 Pri vaši odločitvi Izrabita* našo strokovnost STANOVANJA V NAJEM: v Kranju, na Jesenicah, K3 KERN Kranj, » 064/221-353, od 17. do 19. ure STANOVANJA PRODAMO: v Kra-nju garsonjere, 1.5-sobna na Planini III, 2 in 2.5-sobna na Planini II in v Šorlijevem naselju ter 3-sobna in večja na Planini; 2 do 2.5-sobna v Radovljici, Lescah, Bledu, Gorjah in Jesenicah; 3-sobno v Tržiču, Bledu, Medvodah in Jesenicah. APRON NEPREMIČNINE, » 064/214-674 8689 VARSTVO Iščemo VARSTVO za 4-letno hčerko » 77-449, Bled 8545 VOZILA PELI R-4, malo karamboliran, prodam po delih. » 46 729_8224 Kardansko GRED in nekaj delov za Ford Escort, letnik 1971, prodam. » 310-001 8401 Rabljene REZERVNE DELE za R-4 TL prodam » 241-766 8417 ZASTAVO 101, letnik 1983, in ZA-STAVO 750, obe po delih, prodam. » 53-176_8483 Barum traktorske GUME, razne, prodam. » 064/68-173, popoldan 8562 VVARTBURG tourist (karavan), le-tnik 1982, prodam za rezervne dele. Zorman, Gasilska c. 19, Šenčur Za VW Golf ugodno prodam PLATIŠČA z gumami. » 77-290 8622 VOZILA Najugodnejši nakup najnovejših modelov vozil ŠKODA (dodatna oprema: sončne strehe, radii, bo čne letve, katalizatorji...). TEACOM d.o.o., Ljubljana, od 9. do 16. ure, » 061/576 706, 061/199-426, fax 061/199-447_7186 YUGO 45, letnik 1981, prodam » 403-124, po 16. uri_7832 BMvV 316, letnik 1979, prodam. » 76-018_7928 ZASTAVO 101, letnik 1986, regi-strirano do 23/3/1994, proda Vo klo 47, Šenčur 8064 LADO NIVO in kombi s kasonom IMV prodam » 213 558 8081 OPEL KADETT, letnik 1977, prodam » 422 259_8085 VVARTBURG, registriran do 10/1993, prodam za 600 DEM » 217 754_8122 YUGO 45 L, letnik 1986, registriran do 2/1994. prodam » 715 208 _8127 ZASTAVO 101 55, letnik 1988, pro dam Prebačevo 58, Kranj 8161 ZASTAVO 101, registrirano do 3/1994, prodam Cena po dogovo ru Brulc Marija, Gradnikova 1, Kranj, v soboto od 8 ure dalje _8170 YUGO 45. letnik 1986. prodam » 44 119_8179 ZASTAVO 1.1 GX, letnik 2/1988, garažirano, dobro ohranjeno, prodam » 064/733 313 8181 OPEL KADETT 1.3, letnik 1987, li-muzina, prodam Vilfan, Zg Bitnje 61/a, Žabmca 8186 DIANO, letnik 1980, ohranjeno, prodam » 310 716 8202 GOLF Diesel, letnik 1983, ugodno prodam » 331 061 8206 ZASTAVO 750, letnik 8/1979, pro dam za 500 DEM » 83 768, zve čer;_8207 TAVRIO, letnik 11/1992, z nekaj dodatne opreme, ugodno prodam Meglic Milan, Grahovše 11, Tržič _8209 ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam Gomilar, Podhom 33, Zg Gorje 8213 ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1981, prodam Cena po dogovoru » 720 109_8215 ZASTAVO 101 Skala 55, letnik 1988 prodam Klemenčič, Zakobi I jek 4, Poljane 8217 YUGO 55 KORAL, letnik 12/1988, prodam » 324-948_8221 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1982, re gistrirano do 1/1994, ugodno pro dam » 620 355 8222 GOLF Diesel, letnik 1982/1983, prodam Oprešnikova 41, Kranj, po 14 uri_8225 Vozila LADA, celoten program; plačilo leasing ali kredit, prodaja mo Technocar d o o , Tavčarjeva 17, škofja Loka, » 632 840 8237 HONDO ACCORD, staro 3 leta. ugodno prodam » r>/ 046 824 I ZASTAVO 101. letnik 1966, regi strirano do 3/1994, cena 3 000 DEM, prodam » 84 027 8242 R 4 GTL, letnik 9/1988. ugodno prodam » 311 304_8244 ŠAMAR O 1 300 S, letnik 1990, pro" dam » 715 187_ 8249 YUGO 45, letnik 1990, prodam Zg. Bela 21. Preddvor 8251 R-18 TU, letnik 1987, cena 7.200 DEM, in ZASTAVO 101, letnik 1978, cena 1.000 DEM, prodam. » 733-951_8255 ZASTAVO 750, letnik 1980, registrirano do 1/1994, prodam. » 323-387_8258 GOLF, letnik 1980, in VW HROŠČ, letnik 1972, dobro ohranjena, prodam. Pazlar, Sp. Gorje 18 8265 ZASTAVO 128 SKALA, letnik 1988, ugodno prodam. » 77-538 8266 YUGO 45, letnik 1989, registriran do 1/1994, prodam. » 324-349 _8272 SUBARU LEONE, limuzina, letnik 1989, bel, registriran do 11/1993, garažiran, prodam. » 45-176 8275 R-4 TL, letnik 1979, ugodno pro-dam. » 70-250_8277 R 4 GTL, 87, reg. do 4/94 dobro ohranjena, ugodno prodam. »331-061_8280 ŠKODO 120 L ugodno prodam (800 DEM). »326-889_8281 VOLKSvVAGEN DERBY, letnik 1979, ugodno prodam. » 77-477 _8284 AUDI 100 GLS, letnik 1977, reg. do 11.3.1994, prodam. » 77-477 8285 Z 750, letnik 1984, reg. do 6.4.94, prodam. »631-641 8286 Z 101, letnik 1989, registrirana do marca 1994, prodam. Krivec, Viso-ko91 a, »43-309_8288 JUGO 45, letnik 1987 zelo ugodno prodam. Nograšek Franc, Predoslje 151 8291 126 P, letnik 10/1988 in kovinsko montažno GARAŽO, prodam. »53 715_8294 R 4 GTL, letnik 1988, prodam za 4700 DEM. »631-959_8301 KATRCO, letnik 1980, reg. do avgusta 1993, prodam za 600 DEM »65 475_8302 LADO SAMARO. letnik 1988, reg celo leto, prodam. » 325-543 8305 FIAT 750, letnik 1985, dobro ohra-njen, prodam » 622 466 8310 R 5 . letnik 1990 »49 422 8312 ZASTAVO 101. letnik 1982, pro-dam»725 312 8318 R 4 GTL, letnik 1989, ohranjen, prodam Kimovec, Valjavčeva 5, Kranj_8321 126 P, jan 1983, prodam za 70 000 SIT. Križe, Snakovška 54, »57 692_8322 JUGO 45. letnik 1986, prodam. »421 305_8323 Z 101, letnik 1980, registrirana do 10/93, prodam »891 694 8324 R 4, letnik 1989. prodam, čirče 29, Kranj_8325 R 18, letnik 80, garažiran, dobro ohranjen, prodam »213 520 8332 Z 101, letnik 1986 december, prodam »713 227_8336 Z 101 GTL, letnik 1987 november, prodam »713 245_8337 GOLF, letnik 1982, bencin, menjam za Golf, letnik 1990 z doplačilom » 66 257_8346 OPEL KADETT 14 LS, letnik 1990, metalik, dodatno opremljen, pro dam ali zamenjam » 064/84 216 RENAULT 19 TS, letnik 89, pro dam » 064/47 235_ GOLF, letnik 1981, prodam. » 329 986_8350 GOLF Diesel, S paket, letnik 1985. in YUGO 45, letnik 1989, garažira na, prodam Hlad, T Dežmana 8, » 323 851_8355 Ugodnol Odlično ohranjen GOLF J, letnik 1978 Smolej, Pot ilegal cev 8/a, Koroška Bela. Jesenice TOYOTA COROLLA 1.200, letnik 10/1978, odlično ohranjena, prodam » 064//6 3/b 8JbJ YUGO 45, I. registracija I 1990, ze lo ohranjen, prodam » 061/611-478_8364 VW HROŠČ 1 300, letnik 1972, ge neralno obnovljen, registriran, prodam Cena po dogovoru » 83 519, popoldan 8371 ZASTAVO 750, malo karambohra no. ugodno prodam » 311 935 Odkupim karambolirano VOZILOI Tudi totalkol Takojšnje plačilo! » 061/218-941_8378 126 P, letnik 1980. z avtoradiem, prodam » 327 814_8380 R 9 Diesel, letnik 1990, registriran do 2/1994, 45 000 km, cena ugod na, prodam » 328 1 89 8386 GOLF bencinar 13. letnik 1981, re gistnran do 20/1/1994, prodam. Valjavčeva 10, stan 4, Kranj 8387 GOLF Diesel, letnik 1984/1986, be le barve, 4 vrata, prodam » 421 347 _8388 OPEL KARAVAN, letnik 1988, registriran celo leto, prodam » 85 4831_ 839B ZASTAVO 128, letnik 1985, regi strirano do 2/1994, lepo ohranje no i avtoradiem prodam za 2 500 DEM » 211 523, Stara c 23, Kranj 8396 MERCEDES 190 D, letnik 10/1986, prevoženih 178.000 km, registriran do 2/1994, prodam. » 59-159 _8397 GOLF, letnik 1977, registriran do konca leta, prodam. Cena po dogovoru. Sr. Dobrava 4, Kropa 8405 VW HROŠČ 1.200, na novo regi-striran, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Sr. Dobrava 4, Kropa_8406 ZASTAVO 128, letnik 1987, 4.000 DEM v protivrednosti SIT, prodam. » 218-571, zvečer 8413 126 P, I980, reg. celo leto, prodam za 930 DEM. » 325-270 8421 Z 750, letnik 1974 prodam za 350 DEM Šterk, Zg.Gorje 26, ogled popoldan 8423 DAIHATSU CHARADE 1000 TS, le-tnik 1990 prodam. »41-569 8428 JUGO 45, letnik 1982, reg. do sep-tembra, 1600 DEM, ohranjen, prodam. Prebačevo 15, Kranj 8429 Z 128, letnik 1984, reg. do januarja 1994 prodam. Strahinj 47, Naklo Prodam SUBARU LEONE KARA-VAN 4 wd TURBO. »50-204 8431 LADO RIVO, letnik 9/1989, 32.000 km, prodam. » 064/311-834 8436 GOLF 1.3, letnik 10/1981, cena" 3 900 DEM, prodam Cankarjeva 31/a, Radovljica 8441 R-4, letnik 10/1986, ohranjen in vzdrževan, prodam. » 061/557 751, v soboto popoldan, zvečer 8442 ZASTAVO 101, letnik 1985, pro-dam. Predoslje 26 8443 OPEL ASCONO 1.6 S, letnik 1976, prodam » 064/46-423 8459 R 5 CAMPUS, letnik 9/1991, črna, 5 vrat, strešno okno, tonirana stekla, prodam » 725 161 8463 ZASTAVO 750 special, neregistrirano, v voznem stanju, ugodno prodam » 58 347 8465 ZASTAVO 128, letnik 1988, prodam^ 713-243_8468 GOLF, letnik 1979, registriran do 1994, prodam. Ruparjeva 5, Jese niče 8469 YUGO 55 SKALA. I lastnik, letnik TO/1989, cena 4 600 DEM, prodam Primožič, Bled, » 77 834, zvečer GOLF, letnik 1981, ohranjen, regi striran celo leto, prodam. » 45 532__8471 AUDI 80 LD, letnik 1981, prodam » 064/51 344 8475 Starejši AVTO v voznem stanju ugodno prodam » 691 556 8477 ZASTAVO 750, letnik 1984 regi strirano do 2/1994, prodam Sučur, Groharjevo n 5, Škofja Loka 8478 YUGO UNO 45, letnik 1990, črne barve, cena 9 000 DEM, prodam » 53 176_'_8484 YUGO SKALA, letnik 1988. regi striran do 3/1994, prodam » 738 121, po 15 uri_8487 F 126, letnik 1987, nove gume, re gistriran do 9/1993, prodam » 738 121, popoldan 8488 ZASTAVO 101, letnik 1980, regi strirano do 4/1994, prodam za 1 350 DEM. Kodeh, Alpska 11. Bled FIAT 126 P, letnik 1988, prodam » 061/59 587_8493 GOLF CL Diesel, letnik 1991. 5 vrat, 26000 km, prodam » 831 985_8495 YUGO 65 KORAL in ODBIJAČ za R 5, sprednji, prodam » 736 701 _8497 ZASTAVO 101, letnik 1979, regi strirano do 10/1993, cena po dogo voru. prodam » 632 233 8W)2 ZASTAVO 128, letnik 1982, odlično ohranjeno, registrirano, prodam Furlan, Tavčarjeva 8, Jesenice R 4, letnik 1991, prodam. » 801 270 R-4, letnik 1988, cena 4400 DEM, prodam » 064/312 2!>b 8M)t> MICRO, letnik 1990. prodam ali menjam za cenejši avto » 064/312 255_8607 YUGO 45, letnik 1990, prodam za 4.900 DEM » 331 858 8511 ŠKODO 120 L, letnik 1981. in eno za dele, prodam » 66 327, od 17 do 19 ure 8612 YUGO 46, letnik 1989, cena 4 200 DEM, prodam » 733 207 8614 LADO SAMARO, letnik 1988, pro dam » 83 696 8515 ZASTAVO 101 confort, letnik 1982, registrirano do 9/1993, ohranjeno, prodam Bubulj, Župančičeva 33, Kranj_6617 YUGO 55. letnik 6/1990. bel. 27 000 km, ohranjen, 5 300 DEM, prodam » 213 427_8618 YUGO 55, letnik 1968, 52 000 km. prodam Cena po dogovoru » 331 220__ 8520 POLONEZA. letnik 1980. prodam Cena po dogovoru » 242 673 _ 8521 zastavo ioi oonfort, letnik \W\ izredno ohranjeno, prodam » 328 137 8522 UGLAS R-4 ugodno prodam. Avsenik Ljubica, Letališka 12, Lesce 8531 TALBOT - SOLARO, letnik 1983, dobro ohranjeno, ugodno prodam. » 064/861-317_8537 TAVRIO, letnik 11/1992, z nekaj dodatne opreme, ugodno prodam. Kralj, Grahovše 12, Tržič 8547 Terenski AVTO ARO 4x4, letnik 1989, prodam » 064/712-124 _8548 R-4, letnik 1991, registriran do 30/1/1994, 35.000 km, prodam. » 632-271, popoldan 8556 ZASTAVO 101 SKALA, letnik 1988, registrirano do 10/1993, prodam Nomenj 24, Boh. Bistrica 8557 Ril Diesel, letnik 1988, bele bar-ve, 73 000 km, prodam. » 70-415 _8562 YUGO 55, letnik 3/1989, registriran do 3/1994, prodam » 84-313 _8563 R-4 TL, letnik 1982, ohranjen, ugodno prodam » 872-064 8565 GOLF JXD, odlično ohranjen, le tnik 1987, registriran celo leto, pre voženih 80 000 km, prodam. » 323 439 8573 ZASTAVO 101, staro 5 let, pro-dam.» 46 717 8580 LADO SAMARO, letnik 1989, pro dam » 85 416 8581 AX GT, letnik 1990, prodam ali menjam za cenejši avto » 064/211 668_8585 YUGO 45 AX, letnik 1988, I. lastnik, I barva, prodam » 43 194 8587 YUGO 45 KORAL, letnik 5/1989, 35 000 km, prodam » 46 392 8589 KADETT, letnik 1977, GOLF, letnik 1981, m ZASTAVO 850, letnik 1982, prodam Planina 4, stanovanje 27 _8591 LADO 1 600, karambolirano, pro dam Sp Duplje 69 8598 OPEL ASTRA 1.4 GL, letnik 3/1992, prodam » 871 281 8600 KADETT 12 S, letnik 1976, registri ran do 7/1993, prodam Cena 2 700 DEM » 83 735_8602 ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, re gistrirano do 2/1994, prodam » 312 487_8603 YUGO KORAL, letnik 1988, rdeče barve, prodam Velesovo 82, Cer kije_8618 OPEL KADETT 1.3 limuzina, letnik 8/1987, prodam Vilfan, Zg Bitnje 61/a, popoldan 8627 GOLF nemški, letnik 1977, registri ran do 11/1993, 5 vrat, ohranjen, ugodno prodam » 44 072 8628 LADO SAMARO 1 300, 3 vrata, le tnik 7/1989, prevoženih 40 000 km, cena 6 500 DEM, prodam Man dele Rudi. Sp Gorje 47 8630 R 4, letnik 1982. registriran do 10/11/1993, prodam za 1 100 DEM » 43-562_8631 LADO 1 300, letnik 1986, lepo ohra njeno, prodam ali meniam za Yu go 55 isti letnik. » 422 581 8638 OPEL ASTRO 16 KARAVAN, rde če barve, novo, cena do registraci je 27 400 DEM, m R 19. letnik 1989. kovinsko srebrn, cena do registra cije 12 500 DEM, prodam » 861 204, do 15 ure, 801 405. po 20 url 8641 Prodam 126 P, letnik 1987, cena 2200 DEM. » 215-685 R-4, letnik 1991, bele barve, I- la«1' nik, ugodno prodam. » 71 ^"^^3 ZASTAVO 128, letnik 1989, registrirano do 2/1994, 33.000 km, odlično ohranjeno, prodam. »fl 215-769____8648 DAIHATSU CHARADE T-DieseL letnik 1989, prodam. » 310-147 LADO 1.200 S, letnik 1983, neregistrirano, zamenjam za manjše vozilo. » 328-033 8655 LADO RIVO 1.300, letnik 18** 25.000 km, prodam Struževo Kranj,» 218-631 8669 JUGO 45, letnik 1989, 30.000 krn. prodam po delih » 65-446 od W> do 21. ure ____ YUGO 45, letnik 3/1991. Prod*?4 Rozman, Rožna 28, Senčur__Jj°j. ZASTAVO 55 SKALA, bele barve, letnik 6/1990, registrirano do konca 5/1993, kasko zavarovano, z avtoradiem, prodam J 061/551-431, v popoldanskih in*j černih urah ___j*L^ YUGO 45, letnik 1986, registrira" do 2/1994, prodam ali m*"^ Kriška 3, stan. 2, Drulovka__J*?j* OPEL CORSO, letnik 1989, Pj dam. Rjaveč, Pot na Jošta^5_J»°. R-5 GT TURBO, letnik 1987, jepfj ohranjen, prodam. » 49-371 80^ rdeč, registrira" R-5. letnik 1988, celo leto, prodam 064/329-C* ZASTAVO 101 Confort, letnik 1982. registrirano, ohranjeno, P°fi2j4 prodam » 064/329 061 ^J*^ ZAPOSLITVE__ Nudimo dobro plačano terensk0 delo! Izplačilo provizije tedans* Pokličite od 17 do 19 ureJSi 46 702____bJ> Iščem delo na domu. Resni inter« senti naj pokličejo » 325 638, ^ če, Kranj___J2> Želim opravljati delo domaTS*^1 brezposeln Tomaž, Kranj, 064/325 638 GOSTILNA Osvald, Selo 17 P'1 J rovnici zaposli KV KUHARJA KUHARICO, lahko tudi P^P1^ ka » 801 128___j>^ Brezposelni oglasite se. redno ali honorarno V redno delovno razmerje, n8 ju za potopno erozijo, sPre'?-|oV-KV DELAVCA Pogoj je 5 'et 0? nih izkušenj šifra ŠKOFJA _____—--p£ Zaposlimo mlado simpatično KLE v Okrepčevalnici Sirena v g nju.» 331 137____J^. V okolici Kranja takoj zaposli -GOVSKEGA SODELAVCA g2 213 558_ Zaposlimo PRIPRAVNICO1 al' m, GOVKO živilske stroke il R»°_0>, ce ali okolice Market S>,rT ^ Kranjska 25/b, Radovljica. 713 317 _-<<. ---;——^lASk K sodelovanju vabimo »«■■ 0-CARJE z večletno prakso re ^ pošteno » 064/326 5/0 Pašna skupnost Poljšica pri GoH^ išče PASTIRJA » 725 279 r \ij3 CJ Zaposlimo VAJENCE ZA KLJUČAVNIČARSTVO za gradbiačna ključavničarska dela in za dela v aluminijaste gradbenem podjetju na Koroškem Zaželena je dobra Šolska izobrazba1 V podjetju vam nudimo tudi možnost prenočitev in kunanj Nudimo vam tudi prevoz do delovnega mesta Informacije po 19 uri Matije Kunelč, LESCE. Valvasorjeva 8 tel 712-174 ah direktno A 9541 EINODE 49. tel 9943-4247 2080 ,9. aprila 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 27.STRAN • GORENJSKI GLAS "POD ŠIFRO" Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo! Zaposlimo mlajše simpatično DEKLE za strežbo v pizzeriji iz okolice Radovljice.« 733-792 8642 Takoj zaposlim dva samostojna KV MIZARJA Plačilo po dogovoru. Mizarstvo Stare, Zg. Bitnje 186 Honorarno zaposlimo DEKLE za delo v strežbi. « 43-351 8691 ŽIVALI Ce ste komunikativni, vam nudimo redno zaposlitev - delo na terenu. * 52-133 __8196 belite redno ali honorarno zaposlite^ terenu. « 222-524 8197 Nudimo izredno dobro plačano °EL0 z možnostjo redne zaposlitve^ 328-949__8210 REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJI-gf • POGOJ: PREVOZ IN OSEBIJ UREJENOST « 733-349. fVEČER _8253 honorarno zaposlimo DEKLE za aelo v trgovini. Ponudbe pod Ši-![MJLEp_^ 8256 Takoj «1-701 Za zaposlim DELAVCA. « 8257 Pošlim MESARJA.« 213-441 •ščemo KUHARJA ali KUHARICO *a samostojno delo na Bledu, .talna zaposlitev, plačilo po dogo y°^«_78_767 __ 8296 f^Poslirri KV AVTOLIČARJA •221 203, Draksler Izidor, Zasav- !!llp^Kranj_ 8317 *aPoslitev dobi samostojna verzi rana ambiciozna ŠIVILJA, z zna-"lem krojenja in kreiranja. Poizkusa doba 3 mesece; naj se prosim iav'IO le kandidatke, ki izpolnjujejo "jedene zahteve. « 311 -684, od ^oJLure 8381 ^Pešno podjetje išče nove SO-I tLAVCE Delo je zanimivo, plači Z. i« odlično « 242 147 ali ^-b06. od 18 do 21 ure 8389 Sur?0 a'' honorarno zaposlimo ^DELAVCE, ki imajo željo do de-W)o 0 'e dolgoročno, perspekti-rjD.; zaslužek odličen. « ^24-081, od 18 do 22 ure 8390 P?|'lm Jfre: RESEN Prijave ncacn_8408 ^"•^"SIVIUO. «58 427, int. ^°Poldari_8432 8raHu,l#n TESARJA, ZIDARJA, 241 lnene9a DELAVCA. * ___8439 rj^ESARjA zaposlimo Mesnica Za^^!^* 50 348 8454 NlK?^UM0 GRADBENEGA TEH P|^Q ('abko tudi pripravnika) ZA *bira TANTSKA DELA Pr'lave dou10 Po * 064/222 500, od 8 ^>l^re 8458 ^IZAr'1 p0 do9°voru zaposlim KV v0rR-> Mizarstvo Smolej, Ko 1^1*^313_8513 0| ambiciozne in pridne UU -^dbe na « 328 949 8549 GoltTu °EKLE za delo v šanku. "na Tavčar,® 064/733 815 Z^^______8558 kor^^oDEKLE za delo za šan H^^5jT226 ali 43 552 8605 sr6dnjfr"° zaposlim ŽENSKO z ročnimi spretnost w B31 498 8612 SKOBČEVKE, ALEKSANDRA, pa-zinske PURANE, KANARČKE, RIBE, AKVARIJE, HRANO za živali prodam.® 76-342 8151 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. « 41-578 8169 Prodaja enomesečnih PURANOV za nadaljno rejo od 10/4/1993 dalje. Suha Dola 12, Komenda 8243 MLADIČE pi rinejske OVČARJE, brez rodovnika, prodam. Cena 35.000 SIT, « 061 /261 -040 8247 PRAŠIČKE za nadaljno rejo prodamo - ODOJKE za zakol. Krivic -Resman, Zgoša 22, « 733-232 Domače KOKOŠI, stare eno leto, prodam, « 45-738 8261 KRAVO s teletom prodam Popovo 3, Tržič 8262 BIKCA simentalca, težkega 270 kg, prodam® 061/611-132 8263 TELETA simentalca, starega 6 tednov, prodam.® 061/627-716 8268 Brejo TELICO po izbiri prodam « 632-914 8270 Valižanske TERIERJE, stare 6 tednov, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. « 327-906 8274 TELIČKO simentalko staro 8 tednov in hladilno napravo za mleko za na "kanglo" prodam. Bergant Franc, Sv Tomaž 6, Selca, «64 213_8279 KRAVO po drugem teletu prodam. «721 226 8316 TELETA simentalca do 14 dni starega kupim.« 802-042 8329 KRAVO simentalko po I. teletu prodam « 061/824-021 8352 PUJSKE, stare 7 tednov, prodam « 68 277_8368 TELIČKA, starega do 10 dni, kupim « 061/50 605_8375 KOBILO, staro 10 mesecev, in rabljen OBRAČALNIK prodam « 891 860____8379 PURANE za nadaljno rejo prodam « 241-189__8400 BIKA simentalca, starega eno leto, prodam Breg ob Kokri 16, Pred dvor 8403 KOKOŠ! nesnice, stare eno leto, za zakol ali nadaljno rejo, 150 SIT/ kom, prodam Zadraga 18, Duplje _8414 Mongolske SKAKAČE prodam «43 495 8424 BIKCA starega deset tednov pro dam «45 115 8427 Večje in manjše PRAŠIČE pro dam Jezerska c 18, Krani 8435 Prodam "ČEBELE 10 satarje, 10 dru žin in 3 zložljive ČEBELNJAKE, 10 panjske Luskovec Alojz, Strahinj 49, Naklo 8440 Tri domače rejene PRAŠIČE, težke 160 do 180 kg, prodam « 062/775 871_8446 Rjave JARKICE, stare 8 tednov, ugodno prodam. Oman, Zminec 12,« 621 475 8451 /AJČKF mladiče belgijskih orja kov prodam « 45 114 8457 KOBILO Haflinger, staro 6 let, va-jeno vožnje, prodam « 697 082 PRAŠIČKE, težke 22 kg, prodam. « 76-016_8480 PRAŠIČKE, težke 40 kg, prodam. Krt, Kurirska 7, Primskovo, Kranj JAGENJČKE za zakol prodam. Po-lak, Bled, « 76-322, zjutraj 8516 OVNA, starega 5 mesecev, prodam« 41-807_8529 Dva BIKCA simentalca, stara 8 tednov, prodam. « 311 -608 8541 SAMOJEDE z rodovnikom, stare 10 tednov, cepljene, prodam. « 713-064_8559 PRAŠIČKE, težke od 30 do 40 kg, prodam. « 217-791 8566 NEMŠKI OVČARKI z rodovnikom, stari 7 tednov, prodam po ugodni ceni.« 312-063_8568 KRAVO s teličkom in BUTARE prodam. Apno 9, Cerklje 8570 TELETA simentalca, težkega 80 -100 kg, prodam. « 421 -335 8572 Jalovo simentalko po II. teletu menjam za kravo s teletom ali mle- kom. « 46-373_8578 Dva HAFLINGERJA, delovna, pri-merna tudi za šport, prodam. Milje 26, Visoko 8579 ZAHVALA Ob smrti mojega moža TONETA LAPA lskreno zahvaljujem vsem, ki so mu pomagali ob POlezni in ob slovesu vsem za lep pogreb. /.ena Marija SPOROČILO O SMRTI Upolfa'n° >alos,no vest, d* nas Jc ™Pustil invalidsko *Oj«ni sodelavci i/ Tovarne avtopnevmatike Sava -S«nperil delovne enOtC Pregled plaSČev FRANC LOMBAR rojen 1946 JNa Mno sc poslovili v tredo, / aprila 1993, od 1530 tu pokopališču v Kranju. »KLOVNI koi KKTIV SAVA KRANJ Od KOZO z mladičem prodam. « 48-583_8592 Brejo ZAJKLJO Kaster rex pro-dam. « 83-274_8597 TELETA simentalca, starega 3 mesece, za rejo, prodam. Zg. Bela 37, Preddvor 8606 TELIČKA - polovico prodam. « 64-207 8607 TELICO, črnobelo, staro 5 tednov, in KRAVO simentalko prodam. Zg. Besnica6 8614 Mlade KOKOŠI pred nesnostjo prodajamo. Perutninarstvo, Moste 99 pri Komendi 8624 TELICO simentalko, težko 80 kg, prodam. Sp. Bitnje 4, Žabnica 8632 TELIČKO simentalko, težko 120 kg, prodam. Volčjak, Ljubno 126, Pod- nart_8636 BIKCA simentalca, starega 4 ted- ne, prodam. «52-113_8653 PURANE, bele, za nadaljno rejo, prodajamo. Matuš, Suhadole 65, Komenda, « 061/721-585, po 16. uri_8671 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Brezje 47, « 738-801 8677 ZAHVALA Delo, skrb, trpljenje, tvoje je bilo življenje. Utihnil je tvoj glas, ustavilo se je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob boleči izgubi drage žene, mami, mame, sestre, tete, tašče ANGELCE AČIMOVIĆ roj. Rešek se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, in vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Jesenice, zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma oskrbovancev A. Drolca, g. župniku ter pevcem Zupan, sodelavcem Iskra TEL ter osebju Jasmin. Prav tako se zahvaljujemo Zorčevi mami za pomoč, ki jo je nudila v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Kadar je livljenje le še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje, vendar srce preteiko se poslavlja. Tvoj dom ovila je črnina, ostala je tišina, ki močno boli. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta ter brata STANETA FRELIHA sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Novakovi, gospodu župniku za lep pogrebni obred, zvonarjem, pevcem pevskega zbora Lubnik, pevcem cerkvenega pevskega zbora Sv. Duh za ganljivo petje ter trobentaču za ganljivo zaigrano slovo na trobenti. Vsem, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti moža in očeta JOŽETA TIVADARJA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in mi izrazili sožalje. Hvala tudi g. župniku iz Cerkelj, zdravniškemu osebju in gasilcem. Posebna zahvala družini LONČAR. Hkrati se zahvaljujem vsem tistim, ki se še vedno spominja jo sina Ivana in mu na grobu prižigajo svečke. ŽALUJOČA ŽKNA IN MAMI! Zalog pri Cerkljah na Gorenjskem ZAHVALA Po boleči izgubi našega očeta FELICIJANA LOTRIČA se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. Sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za nesebično pomoč. Hvaležni smo gospodu župniku za lep in tolažilni obred. Doktorju Resmanu in medicinskemu osebju Bolnišnice Jesenice se zahvaljujemo za skrbno nego. Vsem Še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Lancovo, 5. aprila 15)93 ZAHVALA Jp v fi Ob boleči izgubi drage sestre in tete mKm^ JUH MARIJE JASENC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, in vsem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen obred. Vsi njeni t ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očka, deda in pradeda FRANCA ŠOLARJA Od njega smo se poslovili 23. marca v družinskem krogu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno pisno in ustno sožalje ter darovano cvetje. Zahvaljujemo se g. dr. Bečanu, osebju Univerzitetnega inštituta za pljučne bolezni Golnik, g. župniku Grdenu za opravljen obred in pevcem iz Nakla za lepo zapete žalostinkt Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegov zadnji dom. Vsi njegovi Kranj, 23. marca 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, sestre, tete, svakinje in sestrične LJUDMILE HORVAT roj. Ireven se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji med boleznijo nudili pomoč, zlasti pa dr. Bavdku in osebju internega oddelka - IN jeseniške bolnišnice. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Šenčurja, trobentaču z Brnika in Dani Spahič za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste počastili njen spomin. Mož in ostalo sorodstvo Kranj, 30. marca 1993 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, ata, strica, svaka in tasta RUDIJA ZALOKARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili prekrasno cvetje in nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala dr. Hriberniku, g. Jekšetovi, hokejskemu klubu Triglav, g. Golilčiču za izrečene poslovilne besede, pevcem in godbi. Zahvala tudi g.župniku za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi! Trinajst in štirinajst mesecev zapora za mlada odvisnika Kradla, da bi lahko kupila mamila Škofja Loka, 7. aprila - Sodni senat enote temeljnega sodišča v Škofji Loki, ki mu je predsedoval sodnik Boris Podobnik, je prejšnji četrtek razglasil sodbo obtoženima 19-letnemu R. P. iz Virmaš in 24-letni S. K. od Sv. Duha. Spoznalo ju je za kriva več kaznivih dejanj, ki sta jih storila skupaj ali posamič: velike tatvine, poskusa velike tatvine, tatvine ter omogočanja uživanja mamil. Prvemu je sodišče prisodilo enotno kazen štirinajst mesecev zapora, drugi pa enotno kazen trinajst mesecev zapora. Obema je podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe, oškodovancem pa morata povrniti tudi škodo. Gre za prvi primer iz škofjeloške sodne prakse, ko sta mlada odvisnika od droge zapadla v kriminal samo zato, da bi prišla do denarja za nakup mamila, brez katerega nista več mogla. Tako sta 17. decembra lani, preden so ju prijeli in priprli, skupaj vlomila v stanovanjsko hišo na Trati in ukradla 1070 mark gotovine ter prenosni telefon, vreden 300 mark. Šest dni prej sta vlomila v hišo v Podlubniku, iz katere sta odnesla 52 žigosanih bianco zdravniških receptov. Razen tega je S. K. konec lanskega avgusta po predhodnem dogovoru z R. P. iz hiše v Virmašah vzela 25.000 tolarjev gotovine, ki sta si jo nato razdelila, od novembra do srede decembra pa je pred hotelom Creina v Kranju od skupne količine najmanj deset gramov heroina in kokaina najmanj dvakrat dala R. P. del za injeciranje. Tudi R. P. je avgusta lani v Čir-čah dal nekaj heroina S. K. in še nekemu neznancu, razen tega pa je maja v nezaklenjeni garderobi športne dvorane Poden v Škofji Loki z oblačil di- jakov vzel najmanj dve denarnici s po 200 in 400 tolarji. Decembra je v škofjeloški Nami ukradel dve majici, konec novembra pa v trgovini Ton-šport ročno uro. Obtoženca sta na sodni obravnavi kazniva dejanja priznala, na njuno željo pa ju je sodišče še pred pravnomočnostjo sodbe poslalo na prestajanje zaporne kazni v zavod. Na obravnavi je pričal tudi ugledni sodni izvedenec psihiater dr. Jože Lo-kar, ki je za oba obtoženca dejal, da sta odvisna od trde droge. Pri odvisnosti od trdih drog slej ko prej pride do kaznivih dejanj, saj stane gram heroina (za marsikoga je to že nujna dnevna količina mamila) 150 mark. mesečni stroški tako nane-sejo na tri do štiri tisoč mark. Predsednik sodnega senata Boris Podobnik je dejal, da je sodišče v tem oziroma podobnih primerih pred precejšnjo dilemo, kakšno kazen naj izreče obtožencu, ki je odvisen od droge. S. K. in R. P. sta abstinenčno krizo sicer preživela v priporu, zdravljenje oziroma odvajanje od droge pa terja znatno več časa. Zdravstvenih programov, kjer je cilj abstinenca, v Sloveniji nimamo. Po besedah dr, Lokarja naše psihiatrične bolnišnice lahko izvedejo detoksifikacijo, to je razkropitev, vendar se odvisniki med psihiatričnimi bolniki slabo počutijo. Po drugi strani pa je problem tudi to, da taki oddelki niso zaprtega tipa, kar je za detosfikaci-jo nujno. Razen tega v Sloveniji tudi še ni zagotovljenega organiziranega zdravljenja odvisnikov po končani fazi detosfikacije. Pri škofjeloških obsojencih bo po oceni dr. Lokarja kritično obdobje trajalo še nekaj mesecev, po odločitvi sodnega senata bo tudi zato zanju še najprimernejša ustanova zapor. # H. Jelovčan Na kranjskem sodišču nadaljujejo obravnavo proti Borutu Knollu Vse že povedal v preiskavi Kranj, 8. aprila - V torek se je na Temeljnem sodišču v Kranju nadaljevala glavna obravnava proti 35-letnemu Borutu Knollu iz Kranja, obtoženemu več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter omogočanja uživanja mamil. Septembra 1991 so policisti v njegovem BMW pod prednjim sedežem na parkirišču pred Čebelico v Kranju našli 200 gramov heroina, ki naj bi ga nameraval prodati neznancu, vendar do kupčije ni prišlo. Policija je mamilo zasegla, pri hišni preiskavi istega dne pa našla še 424 gramov posušene indijske konoplje. Na sodni obravnavi v tej zadevi je Borut Knoll trdil, da so mu kriminalisti mamilo podtaknili, njegov zagovornik pa je lani dosegel prekinitev obravnave. Letošnjega 5. januarja so kriminalisti Boruta Knolla ponovno aretirali. Namestnica javnega tožilca mu v obtožbi očita, da je od septembra do srede decembra lani v Kranju in Ljubljani prodajal kokain m heroin, s čimer naj bi iztržil več kot deset tisoč mark. Po obtož-lici naj bi tudi najmanj desetkrat omogočil uživanje heroina prijateljici. \ orek je bila obravnava hitro končana. Tričlanski sodni scnar, ki mu rredseduje sodnik Marjan Pogačnik, je zavrnil zahtevo Knollo-i zagovornika po odpravi pripora in izločitvi zapisnikov dveh Po mnenju senata se okoliščine, ki so narekovale odreditev in tomočno podaljšanje pripora za obtoženca, niso v ničemer spremenile, omenjeni priči pa sta pripravljeni pričati tudi na glavni •bravnavi. Zato je Knollov zagovornik Igor Bele vložil predlog za in-eivencijo na Vrhovno sodišče. Po njegovem več kot trimesečni pri-ppi ni v skladu z ustavo. Obravnava se je v sredo nadaljevala z zaslišanjem prič. Borut v M ie namreč v lorek zavrnil pravico do zagovora. Dejal je, da je vse, kar je imel. že povedal v preiskavi. Zavrnil je tudi, da bi odgo-.arial na vprašanja sodnega senata, namestnice tožilca in svojega za-povotnika. V sredo so pričali štirje kriminalisti UNZ Kranj, ki so 23. eptembra 1991 sodelovali v aretaciji Knolla pri Čebelici Vinko S ki je akcijo vodil, je povedal, da so so bili obveščeni o nameravani Kupčiji z mamili od neznanca, ki naj bi sklenil posel s Knollom, znanim kot preprodajalcem mamil. V akciji je sodelovalo več skupin, prva sla da Knollovega BMVV pripeljala Marjan E. in Ljubo P. Ljubo IV je dejal, da )e zapeljal pred njegov avto ob izhodu s parkirišča, nakar s»- Knolla vklenili / lisicami in pregledali avto. Kriminalist Anton M. je povedal, kje je našel vrečko z 200 grami heroina, Knoll pa mu je očital nestrokovnost, saj z vrečke niso posneli prstnih odtisov. Ljubo P jc sodnemu senatu tudi povedal, da mu je Borut Knoll v odmoru med obravnavo na hodniku v prisotnosti dveh paznikov dejal, da je nanj zadnjič naperil pištolo in naj se pazi, da bodo že še videli Knoll je besede potrdil, vendar razložil, da jih je izrekel v dobrem pomenu; da se bodo res še srečali in da bodo pri tem vsi srečni in zdravi Zadnje in priče so govorile o Knollovih občasnih zaposlitvah m zaslužkih Obravnava sc v četrtek nadaljuje z zaslišanjem novih prič • H. Jelovčan GLAS * ekonomska $ Ipropaganda« Ragtime V petek, 9. aprila 1993, bo ob 20. uri na Sejmišču 2 otvoritev kluba Ragtime. Nastopal bo Big band RTV Ljubljana. • L. C. Spominska svečanost na Mišačah Ob 50-letnici uničenja partizanske tehnike Meta na Mišačah in počastitev spomina na žrtve Karla Prežlja, Viktorja Jurkasa, Ivana Pogačnika in Cirila Pečni-ka bo v soboto, 10. aprila 1993, ob 10. uri spominska svečanost na Mišačah pred Pečnikovo domačijo. • L. C. Ekvador in Galapaško otočje Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na predavanje z naslovom Ekvador in Galapaško otočje. Predavanje bo v sredo, 14. aprila 1993. ob 17. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Predaval bo gospod Janez Pretnar. Vstopnine ni! • L. C. Planinski izlet Sekcija za planinske pohode pri Društvu upokojencev Kranj vabi ljubitelje narave in planin na planinski izlet na Planino nad Vrhniko - 733 m in v Tehnični muzej v Bistri. Izlet bo v četrtek, 15. aprila 1993, z odhodom ob 7. uri izpred zgradbe Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4 (ena je 400,00 SIJ Prijave spre jema Društvo upokojencev Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Izlet bosta vodila planinska vodnika Miro Feldin in Igor Kolar. • L. C. «Afli sobota ob 9.20 K a iti gre slovenska vojska4? gost: general Janez Slapar ODKA«. V S«*00 PCA ZtVOVAL fvCTOV^I OAK/ Velikonočna razstava v Ljubljani Butarice, pirhi in ljubenske potice Ljubljana, aprila - ČZP Kmečki glas in Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane sta letos že tretjič zapored pripravila velikonočno razstavo, ki naj bi prikazala stare slovenske običaje ob tem krščanskem prazniku, predvsem barvanje jajc in spletanje cvetnonedeljskih butaric. Na razstavi, ki jo je v petek, 2. aprila, odprl ljubljanski nadškof g. Alojzij Šuštar, bo na ogled vse do konca tedna, vključno velikonočno soboto, so prikazani vseh vrst pirhi in kot posebnost "ljubenske potice". ĆZP Kmečki glas je letos razpisal natečaj za najlepše pirhe in nagrajeni so razstavljeni na tej razstavi. Prva nagrada je pripadla Antoniji Volk Krebelj iz Suhorja v Brkinih - jajca je najprej obarvala, potem pa s posebnim nožičkom spraskala različne sličice, ptice, cvetove in vilice. Drugo nagrado sta si prislužili Milena in Metka Sta-rešinič, mama in hčerka iz Suhorja v Beli krajini, 3. nagrado pa Ema Zabukovšek iz Rogaške Slatine, ki je jajca poslikala s tempera barvami in izbrala zanje zelo domiselne motive. Posebnost, ki je pritegnila marsikaterega obiskovalca, pa so bile "ljubenske potice". Kot mi, so verjetno tudi mnogi drugi obiskovalci imeli v mislih pečene potice, orehove predvsem, lepo zavite, zlatorumeno zapečene. Pa o takšnih poticah na razstavi ni bilo ne duha ne sluha. "Ljubenske potice" so namreč butarice oziroma razni predmeti, oblečeni v zelenje, predvsem v bršljan, ki jih poznajo le v Ljubnem ob Savinji in v bližnji okolici. Predmete narede iz vej, šibja, pa tudi iz lesa, lepenke ali podobnih materialov. Poleg zanimivih butaric so na razstavi prikazani tudi kelih, masne bukve, jagenček, križ, miza, krožnik in podobno. Vse tako narejene in v zelenje oblečene predmete tudi neso na cvetno nedeljo v cerkev. Razstavljene "ljubenske potice" sta izdelala Jože Br-gles iz Savine pri Lučah ob Savinji in s. Marija Angela Visočnik, doma v bližini Luč, zdaj pa v samostanu klaris v Nazarjih. To izredno zanimivo razstavo najdete v atriju lju- "Ljubenske potice" so v bistvu butarice bljanskega magistrata; nanjo opozarja pritrkavanje smled-niških pritrkovalcev pred vhodom. Ves čas pa Belokra-njica ga. Marija Trdičeva iz Pribincev tu pridno izdeluje pisanice. Zares vredno ogleda. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 17. ure. • D* Dolenc VSEM GORENJKAM IN GORENJCEM ŽELIMO VE6ELE VELIKONOČNE PPAZNIKgj GORENJSKI ODBORI SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE SUBaGaBErSc SENZORSKA RAZSVETLJAVA KADARKOLI BOSTE PRIŠLI DOMOV V TEMI VI ALI GOSTJE, SE BO VAŠA , SENZORSKA SVETILKA AVTOMATSKO VKLOPILA, KO BOSTE STOPILI PROTI VHODNIM VRATOM ALI PRIPELJALI AVTO PRED GARAŽO. SENZORSKO SVETILKO LAHKO UPORABLJATE TUDI V PREHODNIH PROSTORIH, KLETNIH STOPNIŠČIH. SENZORSKE SVETILKE STEINEL VAM NUDIJO VflRNOSt UDOBNOST TER PRIHRANIJO TUDI DO 95% ENERGIJE ODVRNILE PA BODO TUDI MARSIKATEREGA NEPOVABLJENEGA GOSTA SENZORSKE SVETILKE STEINEL REAGIRAJO NA TEMPERATURNO SPREMEMBO PRI LJUDEH IN AVTOMOBILIH, DELUJEJO DO DOLŽINE 12 m IN VAM POKRIVAJO 120m POVRŠINE. MAKSIMALNA MOČ PRIKLOPA SENZORJA JE 1000W. SVETLOBNA NASTAVITEV OD 2-2000 LUX0V, ČASOVNA NASTAVITEV PA OD 25 SEC DO 12 MIN PROIZVAJALEC STEINEL DAJg TRILETNO GARANCIJO m NA DELOVANJE SENZORJA UGODNE CENE ELEKTRONATERIALA: • ŽICA P 1.5 10.90 SIT« ŽICA P 2.5 15.20 SIT •TELEFONSKI KABEL IY/ST/Y 2 X 2 * °T6 32.60 SIT* KABEL KOAKSIALNI 75 OHM 49.40 SIT* KABEL LIYCY 7 X 0.34 109.00 V ZALOGI SO TUDI ZEMELJSKI KABLI - BAKER DO 25 mm • AVTOMATSKE VAROVALKE 10A16A20A25A 670.30 SIT »VLOŽEK TALILNI 10A 16A 62 SIT »VLOŽEK TALILNI 20A 25A 72.60 SIT »VLOŽEK VELIKOSTI 10A 16A 34 00 SIT • VLOŽEK VELIKOSTI 20A 25A 41.20 SIT« ^lCCTEN' • LESTENCNE SPONKE 2 5 mm 96 40 SIT • LESTENČNE SPONKE 4mm 95 60 SIT •LbMt ČNE SPONKE 6mm 102.10 SIT«BURJA SPONKE 4mm 63.00 SIT • VODNI MflSflŽMI APARATI PETRA cena od 37.000.00 do 76.000.00 SIT, kar )e veliko cenejše kot nakup pri akviziter POLEG TEGA VAM PODJETJE LOG NUDI V SVOJIH PRODAJALNAH TUDI VES ELEKTB MATERIAL IN IZVAJA VSA ELEKTROINSTALACIJSKA DELA NA OBJEKTIH. VES PROGRAM STEINELA LAHKO KUPITE V TRGOVINI LOG. SREDNJE BITNJE 70. Žf-BNICfl. %J> V LJUBLJANI V BTC HflLfl fl 10. JUŽNI VH0p TER V VSAKI VEČJI TEHNIČNI PRODAJALNI PO SLOVENIJI.