GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. 4 April 1974 LETNIK XI DVA POMEMBNA PRAZNIKA: 27. APRIL IN 1. MAJ: 27. april, praznik ustanovitve OF, in 1. maj, mednarodni praznik dela. To sta dva pomembna praznika, ki imata za seboj bogato zgodovino, čeprav sta oba smiselno povezana, saj se odražata v luči pravic delavskega razreda. Prvi je pomemben zato, ker je Osvobodilna fronta slovenskega naroda bila ustanovljena v času, ko je fašistični škorenj na veliko gazil male narode in jih enega za drugim zasužnjeval, medtem ko sega datum drugega praznika daleč nazaj v zgodovino neprestanega boja delavcev za njihove osnovne pravice, ki so jim bile kratene dolga stoletja. Zato je 1. MAJ resnično naš največji delavski praznik — resničen praznik vseh delovnih ljudi v naši socialistični domovini, praznik, za katerega je delavski razred prelil potoke krvi in kateri je resnično plačan s krvjo delavcev. Letos nam oba praznika pomenita še mnogo več kot prejšnja leta, saj bo prav to leto ostalo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini naših delovnih ljudi, ki so zaživeli v duhu nove jugoslovanske in slovenske ustave, ki sta prinesli našim delavcem krepak preobrat in mnogo tistega, kar so pogrešali vsa dosedanja leta. Ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, volitve v razne organe — od samoupravnih do občinskih, republiških in zveznih organov, za naš delovni kolektiv pa še pomembna združitev ali akcija za združitev s sosedi iz Slovenske Bistrice! To so prav gotovo dogodki, ki našemu proizvajalcu nekaj predstavljajo in od katerih naš delovni človek tudi veliko pričakuje. Se vedno se srečujemo z raznimi problemi, ki nas ovirajo na naši poti v boljšo prihodnost, toda pri vsem tem pomagajo tudi mnogi drugi faktorji, kot tudi nekateri ljudje, katerim nova ustava ni preveč pri srcu in jo kar precej kritizirajo, čeprav vsi vemo, da so to predvsem tisti, ki še ne poznajo niti platnic na ustavi, kaj šele njeno vsebino. Toda naš delavec, ki nenehno stremi za svojim boljšim jutrišnjim dnem, bo znal vse take namere preprečiti in ne bo nikoli in nikomur dovolil, da bi mu kratili pravice, katere so za našega proizvajalca neodtujljive. Titovo pismo smo delavci sprejeli z velikim olajšanjem, saj smo se zavedali, da lahko le nakazana smer privede našega delovnega človeka do pravic, ki morajo biti zares samo njegove. S sadovi svojega dela mora v bodoče gospodariti in odločati le neposredni proizvajalec, vendar to v okviru zakonskih predpisov in določil naše nove ustave. Naša praznika bomo mnogi praznovali na svojih delovnih mestih v neposredni proizvodnji, zavedajoč se deistva, da prav proizvajalci prispevajo levji delež k stabilizaciji našega gospodarstva, preprečujoč vse večje vplive rastoče inflacije. Vso naše delo opravljamo s trdnim prepričanjem, da to delamo za sebe in našo skupnost — za hitrejši razvoj svojega podjetja in seveda za boljšo prihodnost vseh nas in naših zanamcev. To naše delo pa nas poleg vsega še obvezuje, da v duhu nove ustave, za katero so se izrekli milijoni naših državljanov, delamo za naš boljši jutri in se odločno upremo vsem poskusom izsiljevanja, ki bi nam tako ali drugače onemogočilo resnično delavsko samoupravljanje in odločanje o tistem, kar smo sami ustvarili. Dobro se zavedamo dejstva, da smo sposobni proizvajati in "tudi upravljati z ustvarjenimi dobrinami. Še vedno smo večkrat priče neupravičenim posegom v delavčeve pravice, posegom, ki pa morajo čimprej postati neznani v naši socialistični ureditvi in delavskem razredu. Oba naša praznika naj torej sleherni naš delavec — član delovne skupnosti — praznuje ob doseženih uspehih tako pri-delu kot pri upravljanju. 1. MAJ pa seveda naj bo predvsem resničen praznik proletariata, ki je edini pravi nosilec vsega naprednega, ki kot proizvajalec in upravljalec ve, kje je njegovo mesto in zna tudi čuvati težko pridobljene pravice, katere mu še tu in tam vedno skušajo kratiti tisti, ki z dravskim samoupravljanjem nimajo ničesar skupnega! F. Meško Iz volišča v TOZD vzdrževanje ZALIS ni več vizija V začetku maja bo podpisan samoupravni sporazum o Integraciji med IMPOLOM in TGA Rast življenjske ravni je neposredno povezana z rastjo družbenega standarda in osebnega dohodka, skratka: rast družbenega dohodka je osnovna misel in naloga celotne naše družbe. Zavzemati se moramo za vse rešitve, ki bodo omogočale delovnemu človeku porast osebnega dohodka in standarda, integracijski proces pa je, naj si bo po horizontali ali po vertikali, sestavni del teh rešitev. Gospodarstvo Jugoslavije mora najti svoje mesto v svetovni delitvi dela in plasmanu izdelkov na svetovnem tržišču, to pa je možno le v primeru, če nastopa organizirano z velikim kapitalom in s tem tudi konkurenčno. Svoje mesto na svetovnem in jugoslovanskem pa lahko najdemo le v primeru, če bomo nastopali kot delovna organizacija ali združeno podjetje z zaključenim ciklusom proizvodnje, ki se bo začela s predelavo boksita in v enem kontinuiranem procesu končala s finalizacijo izdelkov in njihovim plasmanom na tržišču. Moramo proizvajati in plasirati gotove izdelke in ne le primarni aluminij. Slediti moramo vsebolj številnim integracijskim procesom, ki so močno prisotni ne le v naši državi, ampak po vsem svetu. Povsod nastajajo nove tvorbe (Nadaljevanje na 2. strani) O • O 9 O O o o O • O 9 O ►©☆000#0^0#©#0^0#0#0^0#©#0'&0#©#0'fr0#©#0-fc0#©#0'&04 Vsem članom delovne skupnosti TGA Boris Kidrič, vsem upokojencem in in njihovim svojcem, vsem poslovnim prijateljem pošiljamo topie prvomajske pozdrave in jim č e s t i t a m o za 27. april — rojstni dan naše Osvobodilne fronte 9 samoupravni organi © vodstva družbenopolitičnih organizacij • vodstva TGA BORIS KIDRIČ - TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA • SKUPNIH SLUŽB KIDRIČEVO Čestitkam ob obeh naših praznikih se pridružuje tudi uredniški odbor tovarniškega časopisa — Aluminij ©☆©•©•©☆©•©•©☆©•©•©☆©•©•©☆©•©•©☆©•©•©☆©•©•©☆o< I© O • © O O © O O 0 O -fc >© Volišče št. 3 Kako smo poslovali? Iz taibel I. in II. je razvidno, kako smo poslovali v marcu 1974 in v času od I. do III. 1974. Indeks 1974/1973 prikazuje odnos dosežene proizvodnje v odnosu na enako obdobje v preteklem letu. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — Indeksi fizičnega obsega _________Doseženo__________ Obrat — mesec Plan v mesecu kumulait. 1974/1973 A. GLINICA 1. Izluženo: Februar 100 100,49 98,92 94,56 Marec 10O 111,10 102,90 101,89 2. Kalcinirano: Februar 100 105,71 102,78 107,39 Marec 100 104,88 103,50 104,54 B. ALUMINIJ 3. Hala A: Februar 100 91,83 103,19 34,24 Marec 100 124,38 113,83 48,90 4. Hala B: Februar 100 101,89 103,26 106,42 Marec 100 101,79 102,76 104,69 5. Hala B-12 P: Februar 100 92,56 93,60 78,91 Marec 100 109,94 99,23 83,58 6. Hala B-12 S: Februar 100 109,82 110,04 127,57 Marec 100 111,09 110,40 123,22 7. Livarna: Februar 100 98,87 99,97 72,96 Marec 100 105,37 102,06 77,26 8. Anodna masa: Februar 100 100,52 94,53 163,17 Marec 100 89,21 92,70 168,55 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — in/1974. Indeks Na 1 tono proizvoda Plan marec I—III/1974 1. Glinice: — boksit 100 105,51 100,59 — Na OH 100 66,98 101,46 — para 100 106,91 99,92 2. Aluminija: Hala A: — glinica 100 100,00 100,00 — anodna masa 100 115,08 114,92 — kriolit 100 133,33 120,00 — alum, fluorid 100 100,00 100,00 — el. energija — kemija 100 96,50 95,10 Hala B: — glinica 100 100,00 100,00 — ano dn a masa 100 90,78 96,00 — kriolit 100 96,67 93,33 — alum, fluorid 100 77,50 77,50 — el. energija — kemija 100 101,62 100,07 Hala B-12 P: — -glinica 100 100,00 100,10 — amodni bloki 100 99,29 98,75 — kriolit 100 96,67 90,00 — alum, fluorid 100 57,50 67,50 — el. energija — kemija 100 97,63 98,03 Hala B-12 S: — glinica — anodna masa — kriolit — alum, fluorid — el. energija: — kemija 3. Anodna masa: Za izvoz: — petrolkoks — 'katranska smola Za domačo uporabo: — petrolkoks — katranska smola — el. energija TOZD aluminij 3 TOZD glinica 1 TOZD V in DS 3 TOZD promet — SKUPNE SLUŽBE 1 Skupaj 8 Število nezgod po virih: železo in konstrukcija iz železa osebni avto para in lug tekoči aluminij vroča glinica phalna masa stol___________________ Skupaj 100 100,00 99,90 100 97,9-1 98,26 100 90,00 90,00 100 '72,50 80,00 100 101,48 100,19 100 100,18 101,07 100 104,66 98,57 10O 101,77 101,11 100 89,90 96,64 100 95,17 94,55 1 4 - 3 - 1 1 1 - 1 2 10 2 2 2 1 1 1 1 10 ZALIS ni več vizija (Nadaljevanje s 1. strani) kot pomembni dejavniki pri delitvi dela in tržišča; vsak, ki je ostal izven teh dogajanj, je vnaprej ' obsojen na počasnejši razvoj, stagnacijo ali celo propad. Zavedali smo se pomembnosti tega procesa in se ob dobri pripravi elaborata in vseh ostalih materialov z veliko večino odločili za združitev z najbližjim sosedom, ki z delovnim procesom nadaljuje pravzaprav tam, kjer se mi u-stavimo. Nekaj nevestnih ali nerazumnih članov kolektiva ni moglo omajati prepričanje vseh nas, da se Z združitvijo odločamo za daljnosežno potezo, ki bo in že pomeni ogromno. Zavedamo se in se moramo zavedati, da v času, ko v Jugoslaviji že delujejo ali bodo kmalu začeli delovati še trije aluminijski kombinati, naša združitev z Impolom pomeni sočasno korak naprej pri reševanju celega niza problemov slovenske aluminijske industrije. V Sloveniji imamo namreč še šest relativno velikih delovnih organizacij, ki predelujejo aluminij v finalne izdelke in smo skupaj z IMPOLOM njihova baza. Sedanji trenutek, ko smo se združili z IMPOLOM, je lahko le začetek širšega združevanja v močno slovensko aluminijsko industrijo. Casi za takšno združevanje so danes precej ugodni in je s tem potrebno resno računati v bližnji prihodnosti. Proces razvoja in planiranja v združeni aluminijski industriji Slovenije (ZALIS) ter samoupravnega dogovarjanja je danes že precej jasen in dodelan. Perspektive, ki so pred nami, so veliko bolj svetle, kot je to bilo za vsako delovno organizacijo posebej. Združeni lahko odločneje vplivamo na niz problemov, ki se pojavljajo; na normalno oskrbo z električno energijo, ki je primarnega pomena za nas. Izključevanje iz električnega omrežja bj pomenilo veliko večjo izgubo ne le delovne organizacije — združenega podjetja, temveč tudi veliko izgubo družbenega dohodka po enoti izdelka, s čemer moramo in bomo še morali resno računati. Povečanje primarnih kapacitet in finalizacije na lokacijah obeh delovnih organizacij ni vizija in nerealno planiranje. Združeni, kot smo to sedaj, bomo lažje nastopali z resnično dolgoročno planiranimi kapacitetami tudi pred bančnimi institucijami. Z združitvijo dela in sredstev za delo smo postali pomemben dejavnik, na katerega morajo nenehno računati ne le v republiškem, temveč tudi v jugoslovanskem in ne nazadnje — v svetovnem merilu. Naloga vseh nas je, da v združeno podjetje že od prvega dne vgrajujemo s polno odgovornostjo vse svoje sposobnosti in hotenja, da že s svojimi prvimi rezultati potrdimo naš DA za integracijo in s temi delovnimi rezultati zainteresiramo tudi ostale slovenske predelovalce aluminija za tehnično sodelovanje jn morda celo za priključitev k združenemu podjetju. V. V. Število nezgod po vzrokih: nepazljivost pri delu 4 po ponesrečencu — nepravilen način dela 2 neuporabljanje varovalnih očal 1 okvara na avtomobilu 1 kršenje cestnoprometnih predpisov — po drugi osebi 1 nepazljivost pri delu — po drugi osebi 1 Skupaj to Marca so se poškodovali naslednji delavci: TOZD ALUMINIJ 1. Anton ŠABEDER, mat. št. 1072, iz livarne, je 17. marca pri nastavljanju orodja za vlivanje s kladivom zadel po nosilcu kokil, zaradi tega je tekoči aluminij brizgnil in ga zadel skozi obleko po telesu, kjer je utrpel lažje opekline. 2. Jakob KOJC, mat. št. 4020, iz elektrolize »A«, se je 3. marca pri sestopu s prebijača na tlak spotaknil ob leseni drog in pri lovljenju ravnotežja prijel za vročo glinico na peči. Pri tem je na prstih leve roke utrpel lažje opekline. 3. Stanko MILOŠIČ, mat. št. 4071, iz elektrolize »B«, je 19. marca v garderobi pri oblačenju zadel ob garderobno omaro in si pri tem lažje poškodoval čelo nad desnim očesom. 4. Jože LEPEJ, mat. št. 1628, iz livarne, je 22. marca na poti v službo utrpel težje telesne poškodbe na obeh nogah — po krivdi druge osebe. Prevoz magnezija tozd v in DS 1. Franc GAJŠT, mat. št. 2758, iz gradbenega vzdrževanja, je 4. marca pri delu na šesttonski indukcijski peči v livarni utrpel lažje opekline na desni roki. 2. Jožetu LAMBERGERJU, mat. št. 3770, iz strojnega vzdrževanja, je 11. marca v kletnem prostoru pri polnjenju železne posode s phälno maso ena od grud padla na nogo in mu lažje poškodovala prst desne noge. 3. Francu ZADRAVCU, mat. št. 551, iz strojnega vzdrževanja, je 15. marca pri ročnem dvigovanju iz rok zdrsnila os in ga udarila po prstih leve roke, kjer je utrpel lažje poškodbe. TOZD GLINICA 1. Viliju ANGELU, mat. št. 3528, je 17. marca ob snemanju priključka padlo orodje v lužnato mlako in povzročilo brizg v okolico. Pri tem je na desnem očesu utrpel lažje opekline. TOZD PROMET 1. Jože EMERŠIČ je 8. marca na poti iz službe domov, ob gašenju na-stalnega požara manjšega obsega na avtomobilu, utrpel na rokah lažje opekline. SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. Marija SLEŠIC, mat. št. 2308, je 15. marca ob čiščenju polic za jedilni pribor padla s stola na tla in si pri tem lažje poškodovala ključnico. - k NEZGODE V MARCU 1974 Marca se je poškodovalo 10 delavcev. Prikaz ponesrečencev po tozdih in v skupni službi: REZULTATI GLASOVANJA ZA INTEGRACIJO TGA—IMPOL: Izpričana družbena zrelost velike večine zaposlenih Glasovanje je bilo izvedeno na osnovi določil 117. in 161. člena samoupravnega sporazuma o spremembi samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo in na osnovi 68. člena Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register. Zbori delavcev so bili v dneh od 26. do 30. marca v vseh TOZD, delih posameznih TOZD in sektorjih v delovni skupnosti skupnih služb. Od skupnega števila 1861 delavcev je bilo navzočih na zborih 1283 delavcev ali 68,94 %. Za združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela ZDRUŽENA ALUMINIJSKA INDUSTRIJA SLOVENIJE je glasovalo 1282 delavcev ali 68,88 % vseh de-lavcev. Združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela ZDRUŽENA ALUMINIJSKA INDUSTRIJA SLOVENIJE je bila izglasovana v vseh TOZD in v delovni skupnosti skupnih služb. Na dan volitev prvih delegacij V tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo so bili od 26. do 30. marca zbori delavcev, na katerih so delavci odločali o združitvi našega podjetja in industrije metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica v sestavljeno organizacijo združenega dela — ZDRUŽENO ALUMINIJSKO INDUSTRIJO SLOVENIJE. Izid glasovanja za združitev je razviden iz naslednje tabele po posameznih TOZD: Na zborih, ko so delavci sklepali o integraciji, je bila tudi razprava in sklepanje o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega de- Od skupnega števila 1861 delavcev je bilo navzočih na zborih 1283 delavcev ali 68,94 %. Za samoupravni sporazum o združitvi V sestavljeno orgai nizacijo združenega dela ZDRU- TOZD ali DS Štev. zaposl. Prisot. na zboru % udel. Glasov. »za« % glasov. »za« Glasov. »proti« Vzdrž. glas. Tovarna glinice 364 259 71,15 259 71,15 — — la ZDRUŽENA ALUMINIJSKA ŽENA ALUMINIJSKA INDU- Tovarna aluminija 545 380 69,72 380 69,72 — — INDUSTRIJA SLOVENIJE. S TRIJA SLOVENIJE je glaso- Vzdrževanje 443 299 67,49 298 67,26 — 1 vaio 1283 delavcev ali 68,94% Promet 166 141 84,94 141 84,94 — — Samoupravni sporazum je bil vseh delavcev, kar je več kot Skupne službe 343 204 59,47 204 59,47 — — v vseh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb sprejet. polovica vseh delavcev. 1861 1283 68,94 1282 68,88 — 1 K.-n. Protest proti izzivu italijanske vlade Oddelek protiletalske obrambe (PAO) v TGA Kidričevo ČUVARJI TOVARNIŠKEGA NEBA — Večkrat morajo zamenjati delovne obleke s šivoma sl enimi. To so naši proizvajalci glinice, alnrninijav vzdrževalniki in drugi delavci naše tovarne. Tudi proste sobote so rezervirane za njihovo vadbo. Mojstri so v proizvodnji, prav tako pa hočejo biti mojstri pri topovih, minometa,leih in na drugih področjih ljudske obrambe. So dobri proizvajalci in dobri čuvarji. To je njihovo geslo. Zavedajo -se svojih dolžnosti in obveznosti do svojega kolektiva in naše samoupravne socialistične skupnosti. ...IN V IMPOLU? s Zbori delavcev so bili 27. in 29. marca 1974 v vseh izmenah po TOZD in v vseh sektorjih v delovni skupnosti skupnih služb. Od skupnega števila 1692 vo-livnih upravičencev je 19 učencev za poklice; bilo navzočih na zborih 1279 delavcev ali 75,5 % vseh zaposlenih. Za združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela ZDRUŽENA ALUMINIJSKA INDUSTRIJA SLOVENIJE je glasovalo 1273 delavcev ali 75,2% vseh delavcev. Ugotovimo lahko, da je bila združitev v sestavljeno organizacijo združenega dela izglasovana v vseh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb ter da je za združitev glasovalo 75,2 % zaposlenih. Objavljamo tabelarični pregled rezultatov na zborih delavcev in glasovanja po posa-meznih TOZD in skupnih službah I TOZD ali DS Štev. zap. Prisot. na zboru % udel. Glasov. »za« % glasov. »za« Glasov. »proti« Vzdrž. glas. Livarna 107 78 72,8 75 70,0 3 Valjarna 306 265 86,6 264 86,2 1 — Stiskalnica 276 177 64,1 176 63,7 1 Žičarna 118 98 83,0 97 82,2 — 1 MONTAL 185 135 72,9 135 72,9 — — Vzdrževanje 231 159 68,8 159 68,8 — — Investicije 49 42 85,7 42 85,7 — — Družbena prehrana 30 24 80,0 24 80,0 — — Skupne službe 390 301 77,1 301 77,1 — — Skupaj: 1692 1279 75,5 1270 75,2 1 5 Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA: Smo v združeni aluminijski industriji Slovenije Prvo izredno zasedanje delavskega sveta TGA je bilo 22. marca z namenom, da bi delavski svet TGA predlagal vsem zborom TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, da razpravljajo o integraciji TGA — IMPOL. DS TGA je predlagal, da zbori odobrijo elaborat o sestavljenem podjetju TGA — IMPOL, ki je natisnjen v posebni brošuri na 51 straneh; vrne in potrdi dodelitev kreditov v obliki, kot je to določeno s sklepom odbora za ■kadre, družbeni standard in varstvo pri delu št. 72 z dne 15. februarja 1974 Pritožba kaj si člani delovne skupnosti pričenjajo uveljavljati svoje pravice s pomočjo odvetnikov in na sodiščih. K,—n. iz strojne delavnice nadalje, 'da soglašajo z združitvijo delovnih organizacij TGA in IMPOL v sestavljeno organizacijo združenega dela ZDRUŽENA ALUMINIJSKA INDUSTRIJA SLOVENIJE. Dušana Kolariča, proti IV. točki sklepa št. 72 o razdelitvi kreditov po VII. natečaju je bila zavrnjena, sklep odbora za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu pa ostane v veljavi. SINDIKATI DOSLEJ OPRAVILI SVOJE DELO! Dobro: v korist večine proizvajalcev Združeno podjetje naj bi poslovalo pod firmo ZDRUŽENA ALUMINIJSKA INDUSTRIJA SLOVENIJE — združeno podjetje z omejeno solidarno odgovornostjo; skrajšana firma združenega podjetja je »ŽALIŠ« v Mariboru. Sedež združene aluminijske industrije bo v Mariboru.1 Za vpis predzaznambe registracije združenega podjetja1 Združena aluminijska industrija Slovenije je pooblaščen glavni direktor TGA Milan Krajnik, dipl. oec. Vs® TOZD in delovna skupnost skupnih služb sklenejo z drugimi, temeljnimi organizacijami tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo in industrije matelnih polizdelkov Slovenska Bistrica samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela ZDRUŽENA ALUMINIJSKA INDUSTRIJA SLOVENIJE v besedilu, kot je bil predložen zboru, in v obliki, kot to predlagajo samoupravni organi TOZD, TGA in IMPOL. Za podpis samoupravnega sporazuma j.e pooblaščen Milan Krajnik, dipl. oec., glavni direktor TGA in Voj o Velič-kovič, predsednik DS TGA. Na zborih je izveden tudi kandidacijski postopek za delegate v delavski svet združenega Čeprav nas čakajo še zahtevne in odgovorne naloge, lahko kljub vsemu smelo'trdimo, da so sindikati svoje dosedanje delo — Imenovanje novega člana v naši delovni skupnosti opravili v redu in pravočasno, volivne komisije Vse priprave za ustanovitev mi najbolje vedo, kolikokrat Delavski svet TGA je razre- TOZD, evidentiranje jn pri- so bili razni sestanki in zbori šil Viktorja Markoviča kot čla-prave na volitve samouprav- delavcev, katere je, razumlji- Montaža ko potem ne more prihajati do mnogih nejasnosti, .ki vnašajo zmedo in dezinformacije, katere so nekateri krojili po svoje. Evidentiranje je potekalo že od delovnih konferenc osnovnih organizacij sindikata v takratnih OZD in sedanjih TOZD, izvršeni so bili tudi sestanki sindikalnih skupin, kjer so .se seveda svojih nalog in odgovornosti zavedali v celoti; da pa je tu in tam pri delu tudi kaj zastalo, je krivda članov IO in članov ZK, ki so svojo nalogo opravljali premalo resno in odgovorno. Kljub temu pa je delo bilo opravljeno tako, kot smo pričakovali in kot je tudi bilo začrtano že v sami osnovi. Da je temu res tako, najbolj zgovorno dokazujejo dosedanji zbori delavcev in sindikalni sestanki skupin, predvsem še v izmenah; ti so bili odlično obiskani, pa tudi pripombe in predlogi so bili umestni. Tisti, ,ki se za vsa dogajanja ni menil ves, čas, je svoje pravo lice pokazal tudi na volitvah, ko se je odločil povsem nasprotno, kot je glasoval na raznih sestankih in zborih delavcev. Toda na .srečo so taki pojavi v manjšini in nimajo prav nobenega vpliva na nadaljnje delovanje sindikata, drugih samoupravnih organov in političnega aktiva. Smelo lahko trdimo, da je pretežna večina naših proizvajalcev povsem pravilno razumela dogajanje in s svojo udeležbo na .sindikalnih sestankih in zborih delavcev tudi potrdi- podjetja in v odbor za samoupravno delavsko nadzorstvo. — Prispevne stopnje Delavski svet TGA ,se je seznanil s predlogi vseh delavskih svetov TOZD, ilei predlagajo zborom TOZD in delovne skupnosti .skupnih služb, da sprejmejo predloge koordinacijskega odbora skupščine občine Ptuj za sprejem prispevnih stopenj za financiranje skupne in splošne porabe. — Razprava o pritožbah V zvezi z razdelitvijo kreditov po zadnjem natečaju sta se pritožila Imre Varju in Dušan Kolarič. Po razpravi o teh pritožbah je DS TGA sklenil, da pritožbo Imra Varju za- na volivne komisije za volitve članov delegacije temeljnih organizacij združenega dela našega podjetja, ker je kandidat za delegata v zbor združenega dela skupščine občine Ptuj, namesto njega pa je imenoval za novega člana Antona Koresa. — Odpisno dovoljenje Na prošnjo Ivana Lajba je delavski svet TGA izdal od-piismo dovoljenje za del njegovih nepremičnin, katere je podaril sinu kot zastavno pravico za posojilo za stanovanjsko izgradnjo; tega je dobi-1 v našem podjetju. Ob koncu seje je DS TGA naročil svetu za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje, naj poskusi ugotoviti vzroke, z-a- nih organov in delegacij za zbor združenega dela in končno vse .temeljite priprave na združitev z IMPOLOM so zahtevale od sindikalnih delavcev mnogo časa in truda, da, je bilo vse pravočasno opravljeno. Predsedstvo .tovarniškega zbora sindikata TGA, kot tudi širši politični aktiv se je sestat neštetokrat; pripravljali so gradivo za zbore delavcev in sindikalne sestanke po delovnih sindikalnih skupinah v TOZD. To delo vedo oceniti le tisti, ki so kakorkoli sami sodelovali in spremljali vse priprave, medtem ko ga neupravičeno kritizirajo tisti, .katerim ni mar delovanje sindikata, pa se tudi ne zmenijo mnogo za dogajanja okrog sebe, medtern pa vneto omalovažujejo sindikat, kot da ta sploh ne bi obstajal. Vsi člani delovne skupnosti, najbolj pa delavci iz neposredne proizvodnje v izmenah, lahko največ povedo o aktivnosti sindikalne organizacije, saj sal- vo, pripravil prav sindikat v TOZD na pobudo in s -skupno akcijo sindikata TGA in širšega- političnega -aktiva. Res je tudi, da. je mnogim članom kolektiva v začetku bil nejasen postopek v zvezi z evidentiranjem in poznejšim pred-kandidacijskim in kandidacijskim po-sto-pkom, ki nekaterim ni in -ni šel v račun-; vsekakor so iprezrij vsebino ustave, votivnega zakona in priprav -na volitve, :ki s-o -bile bolj intenzivne kot kdajkoli prej. Tak način delovanja -se j.e poizn-eje seveda nekoliko razjasnil in bi danes moral vsa,j do neke mere, če že ne v celoti, biti znan zares v-sern delavcem. Veliko število sestankov in zborov delavcev v -minulih dveh .ali treh mesecih je lahko dokaj jasno obelodanilo veliko aktivnost sindikata, -ki si je po svoji moči prizadeval, da bi slehernemu delavcu vse dogodke pojasnil -tako, da bi jih vsakdo temeljito spoznal; le ta- la, da je za napredek in razvoj svojega kolekti-va, da- torej ne bo nasedla tistim, ki skušajo omalovaževati delo sindikalne organizacije v TGA, kot tudi v posameznih TOZD. Dosedanja podpora velike večine našiih delavcev je tudi najboljši -dokaz, da delavci podpirajo prizadevanja svoje si-ndiikailne organizacije in da bodo vsa prizadevanja, ki gredo v korist delavca kot tudi celotnega kolektiva, podpirali tudi v bodoče, s.aj so pred nami še zahtevne in odgovorne naloge, .katerim bomo kos le s skupnim delom in enotnimi prizadevanji. O prizadevanjih in nalogah našega .sindikata v TGA pa morda kaj več — prihodnjič! F. Meško AKTIVI MLADIH DELAVCEV V TGA Naloge skupne, pa vendar Glede na to, da smo tudi v naši delovni skupnosti že ustanovili aktive mladih delavcev pri osnovnih organizacijah sindikata, bo nedvomno prav, da se s tem vprašanjem bolj spoznamo, saj vemo, da je prav vprašanje aktiva mladih delavcev eno od najbolj spornih. Vsi predsedniki OOS v TOZD so dobili v roke priročnik o reorganizaciji sindikatov in zveze sindikatov, katerega je seveda potrebno temeljito obdelati in preštudirati, saj prav o reorganizaciji sindikatov vse premalo govorimo, bolje rečeno, premalo vemo v kolektivu. Ker priročnika ni mo- gel dobiti sleherni član kolektiva, bo najbolje, da se v tej in morda še v naslednji številki našega tovarniškega glasila izčrpneje seznanimo s tistimi sestavki, ki so za vse člane sindikata najbolj zanimivi in pomembni. Zato se najprej odločamo za ustanovitev aktiva mladih delavcev, o katerem je v omenjenem priročniku konkretno spregovoril Franček Kavčič, sam priročnik pa je izdal RS ZSS — sektor za obveščanje in politično propagando. Kot smo že uvodoma omenili, je vprašanje aktivov mladih delavcev eno od najbolj spornih vprašanj v zvezi z novo organiza-ranostjo sindikatov in zveze sindikatov. Pojavlja se ves čas, odkar smo v slovenskih sindikatih začeli razmišljati o novi organiziranosti. To akcijo v zvezi z aktivi mladih delavcev smo začeli zaradi izhodišč, katera je določila 3. konferenca ZKJ v svojih dokumentih. O tem smo se dogovorili tudi na 4. konferenci zveze sindikatov Slovenije, mladinci pa na svoji 2. konferenci tretjega sklica. Zaradi nejasnosti v zvezi s konkretno organiziranostjo mladih v sindikatih je bila sklicana skupna seja predsedstva RS zveze sindikatov Slovenije, na kateri je bilo sprejeto skupno sporočilo prav z namenom, da bi odpravili bistvene nejasnosti, ki so se pojavile v zvezi s tem. Ta stališča je kasneje potrdil tudi RS ZSS na svoji plenarni seji. Na kratko naj najprej torej obrazložimo izhodišča, zakaj v sindikatih ustvarjamo prostor tudi za politično organiziranje mladih delavcev. Vsi vemo, da so mladi delavci sestavni del delavskega razreda in da so bili že dosedaj organizirani v njegovi najširši družbenopolitični organizaciji — v sindikalni organizaciji. Ustanavljanje aktivov mladih delavcev je samo akcija, ki naj ustvari nove politične možnosti za učinkovitejše delovanje mladinske organizacije, ne pa akcija, katere namen bi bil zanikati vlogo zveze mladine na katerikoli ravni njenega organiziranja. Zato je v skupnem sporočilu jasno zapisano, da ostajata obe organizaciji še naprej in da sindikalni dokumenti ne posegajo v organiziranost zveze mladih, ampak pomenijo samo ustvarjanje novih političnih in organizacijskih možnosti za mlade v okviru sindikalne organizacije. Vsak delavec je član sindikata, ne glede na svojo starost. Tudi mladi delavci so bili že doslej organizirani v sindikatu. Sedaj bodo v okviru sindikata imeli svoje organizacijske možnosti. O teh možnostih je bilo že dosti povedanega. V osnovnih organizacijah sindikata bodo aktivi mladih delavcev, v katerih bodo vsi mladi delavci, medtem ko bodo v ostalih organih sindikatov aktivi mladih delavcev, ki bodo sestavljeni glede na strukturo članstva/. V organih sindikatov na vseh ravneh sindikalne organiziranosti bo potrebno zagotoviti ustrezen delež mladih delavcev, ki bodo tvorili aktive mladih delavcev. In sedaj še vprašanje, zakaj se mladi delavci sploh politično organizirajo? Jasno je, da so osnovni motivi za politično organiziranje interesi mladih delavcev. Pred časom smo bili priče poskusom, ko so v nekaj občinah skušali ugotoviti interese in naloge aktiva mladih delavcev v TOZD. Dejansko so nalogo rešili tako, da so prepisali iz predloga za novo organiziranost probleme in naloge, ki so pred osnovno organizacijo sindikata, in jih pripisali tudi mladinski organizaciji, torej aktivom mladih delavcev v OOS. S tem so želeli poudariti, da so interesi mladih delavcev in interesi drugih delavcev v svojem bistvu istovetni in da so do tega prišli prav mladinski funkcionarji, ko so razpravljali o svoji organizaciji. S tem pa ne želimo zanikati, da je intenzivnost posameznih specifičnih interesov mladih delavcev lahko nekoliko drugačna. Vsi se najbrž strinjamo, da so interesi mladih delavcev v zvezi s stanovanjskimi vprašanji večji kot pri drugih delavcih. Lahko pa trdimo tudi obratno, da so pri ne- katerih drugih zadevah mlajši manj zainteresirani. In sedaj, naprej! Kako konkretno organizirati mlade delavce v osnovni organizaciji sindikata? Iz prispevka Slavka Grčarja (o tem bomo naše člane sindikata še seznanili) je razvidno, da na,j bi aktiv mladih delavcev ustanovili v vsaki osnovni organizaciji sindikata. Določene so tudi nekatere številčne omejitve. Gre namreč za to, da naj bi bilo vsaj nekaj delavcev — najmanj trije, če naj bi ustanovili aktiv mladih delavcev. Zgornje meje seveda ni potrebno določati, če bomo izpeljali tisto, o čemer smo se dogovorili za osnovne organizacije sindikata. Če bodo osnovne organizacije sindikata štele 300 ali največ 400 članov, najbrž ne bo osnove za to, da bi se aktivi mladih delavcev delili znotraj OOS, temveč bo lahko v vsaki OOS le en aktiv, ker bo v njem možno uresničiti vsa tista bistvena načela, katera smo določili za OOS in ki veljajo tudi za osnovno mladinsko organizacijo (neposrednost, načrtnost, javnost, odgovornost, konkretnost itd.). Aktiv mladih delavcev je namreč hkrati s tem, ko je postal sestavni del osnovne organizacije sindikata, tudi osnovni sestavni del organizacije zveze mladine Slovenije. Če bomo uresničili načelo, za katerega smo se dogovorili v zvezi z OOS, bomo lažje uresničili tudi vse bistvene principe, ki so zahtevani za aktiv mladih delavcev. Aktiv mladih delavcev formi-rijo mladi delavci sami. V ta namen lahko izvolijo poseben iniciativni odbor, pobudo za njegovo ustanovitev lahko da izvršni odbor OOS, organizacija zveze komunistov ali katerikoli družbeni dejavnik v TOZD. Aktiv mladih delavcev sestavljajo vsi mladi do 27. leta starosti. Kaj pa odnos med aktivom mladih delavcev in izvršnim odborom osnovne organizacije sindikata? Aktiv mladih delavcev se samostojno konstituira tako, da izvoli svoje vodstvo, lahko sekretariat, lahko tudi predsedstvo; če je aktiv manjši, sta lahko to samo predsednik ali sekretar in blagajnik. Možne so najbrž tudi druge rešitve, ki bodo sprejete v statutarnih dokumentih ZMS. Vodstvo aktiva mladih delavcev ni samo po sebi tudi sestavni del izvršnega odbora OOS. Izvršni odbor OOS mora biti sestavljen glede na strukturo članov; to pomeni, da mora biti v njem razen ustreznega deleža mladih delav- cev ustrezno zastopan tudi delež neposrednih proizvajalcev, žena in vseh drugih struktur. V izvršni organ enakopravno volijo vsi člani osnovne organizacije sindikata. To pomeni, da aktivi mladih delavcev ne pošiljajo posebnih delegacij v izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Delegate aktiva mladih delavcev izvolijo torej vsi člani OOS na skupnih volitvah. Tu pa se pojavljajo določeni problemi. Nenehno slišimo pripombe, da na odprtih kandidatnih listah izpadejo vse zahtevane strukture — posebno mladinci — in da ni mehanizmov, ki bi zagotavljali ustrezno strukturo izvršnega odbora. Mislim, da bomo ta problem rešili predvsem tako, da bomo morali biti mladi delavci tudi sami politično bolj zavzeti za take smotre in da bomo morali razširiti svo- jo kadrovsko bazo. Verjetno bomo imeli še vnaprej pojave, ko bo treba v ta namen pripraviti več-delne kandidatne liste, na katerih bo treba voliti ustrezen delež vseh struktur članstva, ki morajo biti zastopane v izvršnem odboru. Avtor tega sestavka (Franček Kavčič) namreč osebno misli, da bi bila ena od rešitev tudi bolj zaprta kandidatna lista, ki bi nastala po ustreznih predhodnih postopkih (razprava o kandidatih med člani) in ki bi tudi zagotovila ustrezno strukturo izvršnega odbora. Toliko zaenkrat; ostali del tega aktualnega zapisa bomo nadaljevali in končali v naslednji številki Aluminija. Ob koncu bi želel poudariti še to, da bi naj prav predsedniki aktivov mladih delavcev ta sestavek temeljito preštudirali. Vsekakor bi bilo še bolje, če bi dobili vsi predsedniki aktivov mladih delavcev podobne brošure in bi o njihovi vsebini razpravljali na svojih sejah, z gradivom pa seznanili vse člane aktiva mladih delavcev! fm.— ŽIVAHNEJŠA AKTIVNOST MLADIH V KIDRIČEVEM Zdaj bolje, ko imajo svoje prostore V zadnjem času je precej živahna aktivnost mia-dih v Kidričevem, saj so nekateri rezultati njihovega dela že precej opazni. Spomnimo se malo nazaj, ko je bilo na račun mladih izrečenih precej kritičnih besed, 'ki so. včasih bile morda malce upravi čl j ive, v glavnem, pa ne! Naj-večji problem je bil v tem, da mladi niso imeli lastnih prostorov za shajanje, za mladinske plese in sestanke, vendar jim je s pomočjo delovne skupnosti TGA in krajevne skupnosti Kidričevo uspelo- urediti prostor v prizidku restavracije, kjer so si lepo uredili dva prostora. Pred dnevi (v aprilu) so mladinci prostovoljno kopali jarke za cestno razsvetljavo, pri garažah ob gozdu, za kar jim je krajevna skuanost odobrila nakup opreme za nogomet. Aktivni so tudi na športnem in, ostalih področjih, saj želijo dokazati vsem občanom, da so zahvalni za pomoč, ki jim je bila dodeljena za ureditev prostorov, v katerih se sestajajo in kujejo nove načrte za razne koristne akcije. Tako imajo programski svet, ki sproti vsak mesec pripravlja program za tekoči mesec, programira razne akcije in sodelovanje z drugimi organizacijami, in društvi. Ob vseh teh akcijah pa se najbolj želijo zahvaliti prav delovnemu kolektivu TGA in krajevni skupnosti Kidričevo za izdatno pomoč, podporo in razumevanje za njihove potrebe; njihovi prostori so namreč redno zasedeni in že resnično služijo svojemu namenu. Sklenili so, da bodo tudi v bodoče pomagali z delom vsepovsod, kjer bo njihova pomoč potrebna in predvsem — koristna. Iz vsega, kar so že opravili doslej, odkar imajo lastne prostore, pa je mogoče sklepati, da niso ostali le pri obljubah in besedah, ampak, da svoje obljube tudi sproti realizirajo. Želja je, da bi bili tud; v bodoče deležni vsaj take pomoči in podpore, kot so je bili doslej, saj si tako obetajo še večje uspehe na vseh aktivnostnih področjih. Miro Kovač Izklop elektrolitske peči SIAL - alufliinijada letos v Kidričevem Športne igre alumini j cev Jugoslavije naj bi bile vsakoletni športni pregled (dosežkov predstavnikov delovnih organizacij, toi se ukvarjajo s proizvodnjo jn predelavo aluminija. Smoter iger ibi naj bil: — okrepitev prijateljskih odnosov športnikov vseh ju- Vhod goslovanskih pr oizvaj alcev in predelovalcev aluminija; — stimuliranje športnorekreacijskih društev v teh kolektivih, uvei javi j-an-j-e širših interesov za športnike, telesno kulturo in rekreacijo; — prispevek kvantitativnemu Uradni naziv iger se glasi: ŠPORTNE IGRE ALUMINIJAŠA JUGOSLAVIJE, skrajšano »SIAL«. in kvalitativnemu izboljšanju telesne kulture, kulture in športa v teh kolektivih iz vse Jugoslavije; — s sodelovanjem s turističnimi organizacijami obogatiti njihov kulturnozabavni program. Igre imajo tudi svoj grb in zastavo svetlo modre barve. Igre vodi komite, katerega sestavljajo člani pdeleženfc: iz vsakega kolektiva dva. Komite voli iz vrst svojih članov pred- KOMITE ODLOČA: o datumu, trajanju In programu iger (ob sodelovanju z organizatorjem); oblikah in vsebini medalj, pokalov in diplom; pristojnostih sekretariata; nastopu športnikov organizacij udeleženk; menjavah in dopolnitvah statuta iger; finančnem planu skupnih stroškov (zastava, grb, prehodni pokal, stalni pokal in znaka »SIAL«); končnem računu in ostalih pomembnih vprašanjih, vezanih za izvedbo iger. (Nadaljevanje na 7. Strani) III. DELAVSKOŠPORTNIH IGER ALUMINIJCEV JUGOSLAVIJE 1. IZDELAVA MEDALJ 32.697,50 din a) 58 zlatih à 220,50 12.789,00 din h) 58 srebrnih ä 181,30 10.515,40 din c) 58 bronastih a 161,95 9.393,10 din 2. POKALI 14.091,25 din a) pokal za I. mesto 683,85 din b) 8 art 28/265 à 565,50 4.524,00 din c) 8 art. 28/266 ä 492,00 3.936,00 din d) 8 art. 28/267 à 467,50 3.740,00 din e) 2 art. 28/417 in art. 28/233 1.207,40 din 3. PRILOŽNOSTNE NAGRADE 2.480,00 din 8 nagrad za najboljše posameznike ä 310,00 din 2.480,00 din 4. EMBLEMI, ŠTEVILKE 540,00 din a) emblemi, 60 kom. à 5,00 din 300,00 din b) številke, 60 kom. à 4,00 din 240,00 din 5. TRIKOTNE ZASTAVICE 5.600,00 din a) h = 30 cm, 50 kom. ä 32,00 din 1.600,00 din b) h = 20 cm, 200 kom. ä 20,00 din 4.000,00 din 6. IZDELAVA TRANSPARENTOV 490,00 din platno 20 m à 24,50 din napis — doma 7. PROPAGANDNI MATERIAL 10.500,00 din a) 2.500 brošur 6.500,00 din b) 300 plakatov 2.500,00 din c) 10.000 letakov 1.500,00 din 8. POTREBNI ŠPORTNI REKVIZITI 21.738,80 din a) 2 mreži za odbojko ä 2.000,00 4.000,00 din b) 4 goli za nogomet à 2.100,00 din 8.400,00 din c) 4 mreže za gole ä 720,00 din 2.880,00 din d) 3 žoge za odbojko à 205,00 din 615,00 din e) 2 žogi za nogomet ä 378,90 757,80 din f) 2 žogi za rokomet ä 273,00 546,00 din g) 300 žogic za namizni tenis à 4,50 din 1.350,00 din h) mizi za namizni tenis ä 1.500,00 din 3.000,00 din j) 10.000 diabol 190,00 din 9. NAJEMNINA ZA KEGLJIŠČE 600,00 din 10. DNEVNICE IN TAKSE ZA SODNIKE 4.800,00 din a) dnevnice, 28 x 1,5 = 42 dnevnic x 80,00 din 3.360,00 din b) takse, 72 tekem à 20,00 din 1.440,00 din 11. IZDELAVA JAMBOROV a) veliki za zastavo 1 komad b) manjši za zastave udeležencev G kom. (izdelano doma) material bo vrnjen sednika, podpredsednika in tajnika, ki tvorijo sekretariat komiteja. Ta pripravlja in vodi sestanke in seje, vodi organizacijo in uresničevanje vsakoletnih iger in ima v ta namen najmanj dve konferenci letno, poleg .konferenc samega organizatorja iger — seveda. 12. ORGANIZACIJSKOFUNKCIONALNI STROŠKI a) seje komiteta »SIALA« b) darila ekipam (koranti) c) svečana otvoritev III. »SIALA« d) svečano zap. iger — zabavni program e) stroški press-centra f) predvidena potovanja g) bilteni, vabila, program iger h) poštni in administrativni stroški j) svečana večerja za udeležence 13. NAJEMNINA ZA ROKOMETNO IGRIŠČE 14. UREDITEV RAZSVETLJAVE ZA NAMIZNI TENIS IN ODBOJKO (telovadnica) 39.100. 1.500, 4.000, 1.180 6.000. 1 1.120. 1.600,1 2.150.1 2.650.1 20.900,1 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 400,00 din 20.521,40 din 153.558,95 din TGA Kidričevo je letošnji gostitelj udeležencev športnih iger aluminijcev vse Jugoslavije. Te so že tretje igre zapovrstjo. Iniciator teh iger je bil tov. KRSTA LOKAŠ iz TLM Šibenik. Na njegovo pobudo iz leta 1972 so bile prvi igre aluminijcev prav v Šibeniku, od 30. aprila do 2. maja 1972. KJot prvemu pobudniku teh delavskošportnih iger so nru podelili naslov častnega predsednika komiteja iger. Naslednje leto so bile igre v Mostarju v času od 4. do 6. julija 1973. Na teh igrah je sodeloval tudi kolektiv TGA Boris Kidrič Kidričevo in zabeležil vidne uspehe, v skupni uvrstitvi je bil namreč tik pod vrhom. Letošnje igre bi nam morale kot domačinu in gostitelju na domačem terenu prinesti še večje uspehe, katere tudi pričakujemo. Slovenci .smo živeli že stoletja brez kakršnekoli organizirane dejavnosti na športnem področju. Šele leto 1851 je pričetek organizirane vadbe v šolah. Pionir je bil Stevo Mandič, ki je pričel z vadbo telesnih vaj na -l-iulblj-anski gimnaziji. Leta 1863 je v Sloveniji bilo ustanovljeno prvo telovadno društvo »Južni Sokol«, štiri leta pozneje pa srno dobili tudi prvo literaturo s tega področja (Nauk o telovadbi). Telesna vzgoja se je pozneje pričela vse bolj širiti in človek je kmalu spoznal potrebnost telesne aktivnosti za svoj razvoj, delovno zmogljivost in zdravje. Vzporedno s tem se je formiralo vse več telovadnih in športnih društev, rasla so tudi igrišča in drugi potrebni objekti. Zal pa v svetovnem merilu še vedno po- menimo zelo malo, pa tudi pri gradnji objektov se še krepko držimo repa. Že po drugi svetovni vojni smo pričeli z načrtnim delom na področju rekreacije. Pričeli -s-mo z organiziranjem dielav-sfcošportnih iger, za kar so dali pobudo sindikati. Tudi tu ni šlo, kot bi bilo treba, kajti te delavskošpo-r-tne igre so pričele dobivati vse večjo širino in cilj -teh iger ni bila več množičnost, ampak kvaliteta. Delovne organizacije so pričele v svoje kolektive vabiti uspešnejše športnike, pri tem -so zanemarjale slabše, fci so bili najbolj potrebni športa. Delavec je bil zopet odrinjen in se je moral znajti, ikot se je znal. S športno aktivnostjo se je moral ukvarjati sam — neorganizirano. Bistvo rekreacije v sedanjem času pa ni kvaliteta, ampak pritegnitev množic k organizirani vadbi. Pomen rekreacije Beseda rekreacija .i-e latinskega izvora »recreare« in po- meni: obnoviti, okrepiti, znova ustvariti. Pomen -rekreacije se širi predvsem zaradi: 1. isvet tehnike se j-e v prirod-nem okolju naglo razvil; 2. človekov organizem ne more svojih funkcij spontano tako hitro prilagajati potrebam civilizacije in zmanj- šati aktivnosti, ki jo sprošča, obstaja nevarnost za u-pa-danje -telesne in psihične kondicije; 3. količinski odnos med delom in počitkom se veča v korist počitka. Če pričnemo pod točko 1, vidimo, da je tehnika toliko nar predovala, da človek vlaga vse manj fizičnega napora v -svoje d-el-o. Dobili smo tekoči trak in druge tehnične pridobitve v proizvodnji, iki človeku olajšujejo delo. Res je, da nam ti dosežki olajšujejo fizični napor, obenem pa nam vse bolj obremenjujejo živčni sistem, človek pri tekočem traku ni več človek, postaja avtomat in ves delovni čas ponavlja določene, naučene gibe. In kaj nastaja? Pojavlja se monotonija, ki živčno zelo obremenjuje. Strokovnjaki so ugotovili, da je tekoči trak bolj škodljiv kot koristen, zato -ga že marsikje opuščajo. Pod točko 2. lahko ugotovimo, da tehniza-cija tako hitro napreduje, da človek težko spremlja njen tempo rasti. Stežka se prilagaja vsakodnevnim novostim-, ki ga obkrožajo in ki mu jih potrošniška rast pri reklamah ponuja.. Človek je po tej plati -zelo občutljiv, ker m-i-sli, -zakaj ne bi jaz imel, kar ima sosed, sodelavec, prijatelj ... Tega vsega ne ku- Mesto in pomen rekreacije v SIAL - alumijada letos v Kidričevem (Nadaljevanje s 6. strani) V kraju iger se mora formirati organizacijski odbor, ki organizira izpeljavo iger. V ta namen smo tudi pri nas izvolili organizacijski odbor in tiskovni center, ki šteje 31 ljudi. Predsednik odbora je Anton Kurilič, podpredsednik Anton Kosi in tajnik Vojo Veličkovič. V njem so še člani: Peter Radulovič, Adolf Kosi, Franjo Lončarič, Viktor Hay-zabent, Jože Kuzma, dipl. ing., Vojtek Rajher, dipl. ing., Karel Levanič, |ng„ Sergej Pavličev, dipl. ing., Stane Tonejc, dipl. ing., Franc Meško, Franc Toš, Franc Emeršič, Anton Fajfarič, Katarina Bednjički, Milan Milosavljevič, Radenko Salemovič, dipl. ing., Ivan Mazera, Boris Urbančič, Jože Matjašič, Matevž Cestnik, KS Kidričevo, Mira Verbančič. Obenem so v odboru tudi člani, ki so vodje posameznih panog: Ivo Krnjič, vodja nogometa, Mirko Kuhar, vodja rokometa, Albin Spe-honja — odbojka, Stanko Debeljak, dipl. ing. — namizni tenis, Martin Majcenovič — šah, Konrad Kramberger — streljanje, Stanko Zupanič — kegljanje. Od vseh članov kolektiva, ki so za določene športne discipline zainteresirani in bi želeli tekmovati, pričakujemo, da se bodo povezali z vodji teh panog, ki bodo pričeli s pripravami za to tekmovanje. Zelja je, da bi bilo interesentov čimveč, da bi vodje lahko formirali zares kvalitetne ekipe, ki bi dostojno predstavljale naš kolektiv na bližnjih igrah, katerih domačin smo letos. Za igre, ki bodo v Kidričevem od 4. do 6. julija 1974, je organizacijski odbor že pripravil stroškovnik, ki zajema: izdelavo medalj in pokalov, vse potrebne rekvizite, najemnine za igrišča, organizacijsko--funkcionalne stroške, dnevnice in takse sodnikov, propagandni material in priložnostne nagrade. Stroškovnik je objavljen na 6. strani. šport priiLjubljeri raivmo pri de-laivoiih, 'ki ,sO rekreacije niarjibolj potrebni po napornem fi/zičmem delu. Za vse tekmovalce prvih treh ekip so namenjene medalje: zlata. srebrne in bronaste, odvisiK od uvrstitve. Medalje so za vse discipline. Poleg tega bodo podeljeni prvim trem kolektivom pokali za skupen dosežek ali uvrstitev. Prav tako bodo dobili pokale tudi prvi trije v disciplinah, kjer nastopajo posamezniki. Organizacijski odbor je tudi poskrbel za propagandni material. V ta namen bo natiskanih 2500 brošur, ki bodo razdeljene med naše člane kolektiva. Iz brošure, katero bo vsak član dobil, bo lah- ko natančneje spoznal delovne organizacije, članice združenja alu-minijcev, ki so pomemben dejavnik na področju aluminijske industrije Jugoslavije. Pri tem moramo poudariti, da so športne igre le del skupnih dejavnosti in dogovarjanj proizvajalcev in predelovalcev aluminija v SFRJ. Razen tega se bodo seznanili še z zgodovino Ptuja in njegovimi znamenitostmi, saj je to eno najstarejših mest v Jugoslaviji, ki je, žal, še premalo znano. Za ogled vseh tekem, ki bodo v Kidričevem in v Ptuju, je poskrbljeno s tri sto plakati in 10.000 letaki, katere bo Aeroklub Ptuj raztresel po vsej ptujski regiji. Na plakatih in letakih bosta na- tisnjena program in potek vseh iger. Na vse sodelujoče v organizaciji in tekmovalce želimo apelirati, pa tudi na vse ostale Člane našega kolektiva, da bi se potrudili in bili z bodrenjem na tekmovanjih v moralno oporo našim tekmovalcem. Na ogled tekmovanj vabimo vse, kajti smoter teh iger je zbliževanje s člani drugih delovnih kolektivov, navezovanje stikov, utrjevanje bratstva in e-notnosti vseh jugoslovanskih narodov. Za nas v Kidričevem so te igre še toliko pomembnejše, ker so povezane z jubilejem naše tovarne, ki praznuje letos 20-letnico proizvodne dejavnosti. J. K. Za (letošnje III. dielavisiko-športme igre aliumMjoev Jugoslavije ipničakujemo prijave naslednjih kolektivov: — ALUMINIJSKI KOMBINAT — TITOGRAD — IMPOL — SLOVENSKA BISTRICA — ENERGOINVEST, TVORNICA GLINICE — MOSTAR — TVORNICA LAKIH METALA — ŠIBENIK — SLOBODAN PENEZIC — KRCUN, valjaonica bakra — SEVOJNO — TGA »BORIS KIDRIČ« — KIDRIČEVO. Vsi navedeni kolektivi, ki bodo sodelovali -n-a III. dčiav-skošpartniih -igrah aluminijcev Jugoslavije, bodo nastopili s približno 350 udeleženci. Pomembno pri tem je, da je o-kroe 80 odst. sodelujočih iz vrst neposrednih proizvajalcev kar dokazuje, kako je SEMINARJI ZA SAMOUPRAVNE ORGANE POTREBNI IN KORISTNI V naših samoupravnih organih, od delavskih svetov v TOZD, delavskega sveta TGA pa vse do odborov in svetov, deluje veliko novih članov delovne skupnosti, med katerimi je precej takih, ki 50 v teh organih prvič. To je vsekakor za te tovariše in tovarišice velika preizkušnja in težak izpit, katerega bo nujno potrebno opraviti, saj brez pravilnega razumevanja določenih problemov ne more biti tudi pravične in odločne rešitve. Doslej so v zelo kratkem času imeli novoizvoljeni delavski sveti v TOZD že tri in Priprava drogov za kline celo štiri seje, kair je za tako kratek čas precejšnja preizkušnja njihove odločnosti in ugotavljanja, kako spoznavajo določene probleme, kako te 0-cenjujejo in kar je bistveno, kako te skušajo reševati. Iz nekaterih minulih sej smo lahko zaključili, da se posamezni člani še niso znašli in da se z določenim nezaupanjem vključujejo v 'razprave, kar seveda pozneje vpliva na odločitve, ko se ie treba izreči za ali proti določenemu predlogu. To trenutno nezaupanje v samega sebe je povsem razumljivo in zato tudi zahteva močno podporo in pomoč nas vseh, ki smo v takih organih že delali nekaj let. Tudi sami vemo, kako nam je bilo prvič v takem organu in kako smo se sčasoma le vživeli v v.so dogajanje in pričeli misliti bolj konkretno, kar je povsem pomembno: sami pri sebi. Mnogi naši sodelavci, ki so se -prvič znašli v hudem tempu raznovrstnih dogodkov, so še kako potrebni podpore in naše skupne pomoči. Ena možnost, seveda tudi najboljša, je vsekakor organiziranje seminarja za samoupravne organe, katerega bi se morali udeležiti prav vsi člani, ki so z novimi volitvami postali samoupravi j alci. Kot taki morajo brez nadaljnjega poznati vsaj osnovna načela in zadeve, brez katerih ne bodo mogli slediti mnogim notranjim problemom, katere bodo morali reševati tako ali drugače. Da je celotna zadeva še bolj zamotana, je tudi dejstvo, da je precej novih članov prav v času novih ustavnih sprememb' in novih trenutkov, ki _ so za delavca izredno zanimivi in pomembni, da je postalo samoupravljanje v TOZD -nekaj, kar sicer ni novo, vendar za mnoge vsekakor zelo zanimiv splet dogodkov v nenehnem tempu, v katerem so se naenkrat znašli. Bližnji seminarji (prav gotovo bodo v tem času že v polnem razmahu) bodo zanesljivo mnogo koristili ne le tistim, ki so letos prvič prišli v samoupravne -organe, ampak tudi! onim, ki so svoj čas; že bili v njih. Pogoji poslovanja v TOZD se vsekakor razlikujejo od prejšnjega načina poslovanja, pa čeravno tudi sedaj poslujemo in delamo tako, kot smo delno že doslej, seveda z določenimi spremembami, katere je prinesla nova ustava in pa poslovanje v TOZD. In zakaj so sploh taki seminarji potrebni? Pna-v nič novega ne bom povedal, če se ozrem malce nazaj, n-a nekaj minulih sej delavskih svetov in ostalih samoupravnih organov. Povsem ra- (Nadaljevanje na zadnji strani) puj-emo iz potrebe, a-m-paik zaradi družbenega ugleda —prestiža. Sami se še ne zavedamo da se z v-sem-i temi potrošniškimi dobrinami — zaradi prestiža — le siromaštvo. S standardom, ki ga dane® imamo in ki vse 'bolj raste, izgubljamo po drugi — kulturni in teles-novzgojni plati. Po delovnem času navadno obilno obedujemo, ležemo, preberemo časopise, zvečer smo sužnji televizije itd .. . Manjka nam gibanje, Iki mam ga potrošniška rast -raznih »Potrebnih proizvodov« še -bolj omejuje, z zmanjšanjem gibanja pa upada tudi telesna- in z njo še psihična kondicija. Sami se ne za- vedamo, kako naš organizem propada, z njim se nam slabšata zdravstveno stanje in- delovna sposobnost. Pod točko 3. liaihko ugotovimo, da se odnos med delom in počitkom vse -bolj večai v -korist slednjega. Delovni čas se nam z rastjo standarda vse bolj krajša-, vedno več imamo časa za počitek. Kako ta počitek izrabimo, sem omenil že v prejšnji točki. Znanstveniki so že ugotovili, da je 20. stoletje — stoletje prevelikih želodcev. Z -rastjo standarda se vedno bolje hranimo, pri tem seveda ne pazimo na pravilno prehrano in u-živamo vse, česar ®e nam za- hoče. Današnji človek absolutno preveč j é, -se občutno premalo giblje, postaja zamaščen, kar dviguje krvni pritisk. Zamaščenost ne po-vzroča le premalo gibanja, slabi tudi razpon in regulacije organskih funkcij, manjša -moč mišic, gibljivost, fizično kondicijo in tako krajša žvljenjslko dobo. Prof. dr. Mellerowi.cz je ugotovil, dia morata predvsem zaradi telesne neaktivnosti dve tretjini delavcev in uslužbencev v Nemčiji deset let pred redno upokojitvijo za-pustiti svoje delovno mesto, da ima letno 250.000 delavcev srčni infarkt, da jih od tega letno 75.000 umre, v ZDA celo 500.000. Že ob tem podatku bi se lahko zamislili in bi nam moral pomagati pr; ugotovitvi, kako važna je rekreacija za delovnega človeka. Zato -so po vsem svetu pričela organizirana gibanja za- rekreacijo. Mnoge države so jih pričele ne samo pro- pagirati, ampak tudi uresničevati v raznih oblikah in nod raznimi imeni. Omenil bi le TRIM, ki izvira z Nizozemske, pod tem imenom pa je zaživel tudi pri nas. Postal je -tako-re-koč ena od prvih, žal pa domala edina oblika rekreacije pri nas. TRIM je z gradnjo trim stez dobil lepo število pri- vržencev; žal je ta aktivnost premalo organizirana, preveč individualna, kljub ofoširn-osti elementov, -ki jih zajema. \ Rekreacija nam je torej v vsakodnevnem življenju neob-hodno potrebna, zato menim, da bi tudi pri na-s morali u-veljavljati ukrepe za njeno popularizacijo, jo delovnemu človeku prikazati v pravi vrednosti in utemeljiti njeno koristnost. Rekreacijska aktivnost je današnjemu delovnemu človeku potrebna a več vidikov: zaradi delovne sposobnosti, obrambne pripravljenosti, zdravstvene varnosti itd. Zato ima vso pravico, da se z organizirano rekreacijo oblikuje v vsestransko pridobitnega- člana naše družbene ureditve. J.K. organizacijah združenega dela Ravnotežje - med proizvodnjo in potrošnjo aluminija Podane so bile le grobe poteze. Ustavil se bom pri nekaterih točkah: — smisel povečevanja kapacitet — porušenje ravnotežja ponudba — povpraševanje in njegovi učinki — povratek k ravnotežju., veliko pomanjkanje v letu 1973 — perspektive SMISEL POVEČEVA- NJA KAPACITET Obstoj za ekonomsko bazo nujno potrebnega proizvoda, katerega jie možno vsklaidiščiti in transportirati, povečanje porasta povpraševanja za 10 odst. letno in možnost za izgradnjo novih kapacitet v predvidenem roku. Vse to je povzročilo veliko vnemo za povečanjem proizvodnje v trenutku, (ko se je ponudila možnost. Zadnje desetletje je bil edini ekonomski vir lenergije za elektrolize vO'dna energija, po tencialni razvoj se je omejil na nekaj možnih področij z nizko ceno električne energije: Norveška:, Kanada, ZDA Islandija, Afrika. V primeru zadnjega je bila često pri razvoju odločilna tudi politična situar cija. Ta situacija je že sarma po sebi prinašala tudi določe-ne, .omejitve. S pojavom zemeljskega plina in atomske energije so se odprle nove možnosti,, sicer na nivoju višjih cen .energije, 'kot so bile prejšnje, vendar so te možnosti še vedno bile sprejemljive vsaj za elektrolizo. To je bila izhodiščna točka za nastanek sedanjih tovarn. Obenem je to bil začetek povečevanja števila efektivnih proizvajalcev. (Nadaljevanje prihodnjič) V obdobju med letom 1970 in koncem leta 1972 je svetovna .aluminijska industrija preživela težko obdobje, ki je bilo pogojeno z dvema nesrečnima faktorjema : — hitra rast proizvodnih kapacitet razpoložljive kapacitete. Razlika med obema je bilai delno pokrita z zmanjšanjem ameriških rezerv, deloma na z usmerjenim tradicionalnim dotokom kovine z vzhoda.. V tej situaciji je bila oskrba z aluminijem kritična. Po navedbah e- Pred malico Odmor 1 v Afriki 4 v Aziji 2 v Avstraliji Torej so se med leti 1965 in 1969 (kapacitete in povpraševanja po aluminiju razvijala v ritmu, za katerega bi lahko rekli,, da je bil uravnotežen, med leti 1969 in 1972 pa so proizvodne kapacitete zapadnega sveta porasle od 7,5 na 10,8 milijona ton. To daje letni porast 12,55 % z maksimumom 16 % leta 1970 in 1971. Četudi bi se povpraševanje nadaljevalo z letnim porastom 9 %, bi prišlo do porušen, j a ravnotežja. Namesto porasta je zapadna e-konomija zašla v močno zmanjšanje povpraševanja po aluminiju: — 1,5% porasta med leti 1969 in 1970 ■— 5,4 % porasta med leti 1970 in 1971 — poživitev je prišla šele v letu 1972 s porastom 12.6%. To je bila kriza. Ostalo vam je znano: preveč metala, razbremenilne prodaje, Jej so vodile do zniževanja cen, negotovost koncem leta 1972, nagel porast povpraševanja v (letu 1973 (okrog 15%), ka,r je povzročalo težave pri vzpostavljanju ravnotežja in prišli smo ponovno v situacijo s težavno preskrbo z aluminijem. Med leti 1969 in 1972 je bilo registriranih v zapadnem svetu 20 novih proizvodnih podjetij. Tu ni všteto povečanje obstoječih proizvodnih kapacitet: 8 v Evropi 5 v Severni in Južni Ameriki Malica v elektrovzdrževanju — zmanjšanje porasta povpraševanja po aluminiju. To je porušilo ravnotežje med povpraševanjem in ponudbo, p,a vodilo do močnega znižanja cen. V letu 1969 so se proizvodne kapacitete zapadnega sveta povečale na 7,55 milijona ton. Povpraševanje seje ustalilo na kakšnih 7,87 milijona ton, to je nekoliko več, kot so znašale Nastanek krize Leta 1969 je po celotnem desetletju .povečanega letnega povpraševanja za 9% vladal v aluminijski industriji velik optimizem. Analitiki so soglasno predvidevali, da se bo tak porast nadaljeval tudi v naslednjih letih. Svetovna banka se je pokazala domala pesimistična, iko je predvidela konomistov O.E.A. je situacijo s preskrbo aluminija otežkočal več kot 10% porast povpraševanja po aluminiju v odnosu na leto 1968, kakor tudi nakupi porabnikov aluminija na zalogo; ti so bili očitni ob znakih pomanjkanja kovine. Te nastale tržne zaloge, katere ocenjujejo na nekaj 100 tisoč ton, so se ob prvih znakih zmanjšanja konjukture pojavile na tržišču in pritiskale nia odtok sprotne proizvodnje. možno zmanjšanje nivoja porasta od 9 na 8,5% v letih 1975 do 1980, torej morebitno zmanjšanje porabe aluminija. Ta ugodna klima je vplivala na razvoj proizvodnih kapacitet in je kot posledica statistične napake pri ocenjevanju različnih projektov vodila do prevelikih kapacitet. Nakladanje Varno delo s ključi Pri delu moramo uporabljati samo brezhibne ključe. Tudi to orodje mora biti prilagojeno vrsti dela. Na primer, če delavec močno priteza vijačne matice z raztegnjenim ali neustreznim ključem, se mu ta lahko izmuzne; delavec se udari, lahko izgubi ravnotežje — visoka mesta! — in pade. Ključ mora oprijeti vsaj 3/4 oboda matice. Najbolje je, če prime vso matico. Nevarno je delati s ključi na visokih napeljavah, npr. na visokih napeljavah ocevja, kjer se da vijake prijeti le, če delavec stoji na lestvi. Pri tem delu moramo namesto navadnih ključev uporabljati ključe, posebej za te namene izdelanih oblik. SLIKA 1. NEPRAVILNO! Če je viličasti ključ postavljen ali nastavljen poševno na os vijaka, tedaj lahko ključ spodleti, ker ne oprijema vijaka z vso širino reže. SLIKA 2. PRAVILNO! Ključ je treba vselej postaviti pravokotno na os vijaka ali matice, sicer lahko zdrsne, ker ne objame glave vijaka ali matice po vsej ploskvi. SLIKA 3 — NEPRAVILNO! Viličasti ključ s preveliko ali razširjeno režo poškoduje vijak ali matico ali pa prav hitro spodrsne. SLIKA 4 — PRAVILNO! Če se odprtina ključa točno prilega glavi vijaka ali matice, ključ ne more zdrsniti. Pri zategovanju vijakov z navadnimi ključi je treba misliti na to, da je vijak s premerom n. pr. 16 mm lahko preobremenjen in da bodo veliki vijaki, kar je odvisnp od okolja, tudi premalo pritegnjeni. Če vijake pritrjujemo z določeno prednapetostjo, tedaj uporabljamo montažne ključe. SLIKA 5 — NEPRAVILNO! Vijak ni ves v reži ključa, položaj je napačen, reža sq bo raztegnila. SLIKA 6 — PRAVILNO! Pri delu z univerzalnimi ključi je treba dovolj objeti glavo vijaka ali matice. Nikakor ne smemo zategovati v napačni smeri. Glava vijaka oziroma matice mora ležati na dnu odprtine ključa. Na sliki je prikazana pravilna smer vrtenja. SLIKA 7 — Primer uporabe neustreznega ročnega orodja. Takšni ključi poškodujejo matice in vijake pri odvijanju ali privijanju. Tudi do težje poškodbe roke lahko pride! SLIKA 8 — NEPRAVILNO! Nevarno je podaljšati vzvode vijačnih (vi-ličastih) ključev z drugimi ključi. Podaljševanje povzroča obremenitev matic, vijakov in materiala, ključi pa se lahko zlomijo in pri tem lahko pride do telesne poškodbe. SLIKA 9 — PRAVILNO! Ne uporabljaj nobenih podaljškov za vijačne ključe; prednost dajemo momentnim ključem. Splošni napotki za varno delo z orodjem 1. VSAKO DELO ZAHTEVA USTREZNO ROČNO ORODJE. Zamenjava z drugim orodjem je napaka, ki se hitro maščuje s poškodbo ali pa s škodo na materialu. Tudi z ročnim orodjem je treba vselej strokovno in varno ravnati! 2. NI DOVOLJENA KAKRŠNAKOLI ZAMENJAVA Z NEUSTREZNIM ORODJEM. Nepravilna izbira pripelje do večje utrujenosti in slabše kvalitete dela; oboje neugodno vpliva na delavca. 3. POŠKODOVANO ALI POKVARJENO ORODJE NE SMEMO UPORABLJATI PRI DELU! 4. STROKOVNA UPORABA ROČNEGA ORODJA POMENI VARNO, KVALITETNO IN LAHKO OPRAVLJENO DELO! — k Pred strojno Jelavnico Osvetlitev delovnih mest (Nadaljevanje in konec) Električna osvetlitev mora izpolnjevati naslednje pogoje: — ustrezati mora svojemu na-mianu; — zadovoljiti mora estetske pogoje; — .biti mora ekonomična; — ustreči mora varstvenim zahtevam. Električna osvetlitev mora biti taka, da ziboljšuje delovne pogoje, omogoča prijetno bivanje v prostoru, biti mora dekorativna itd. Kar zadeva estetske pogoje, moramo te prilagajati stilu osvetljenih prostorov ali gradbenih objektov. Upoštevati moramo vse elemente, ki vplivajo .na stroške osvetlitve, da Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore, določa,, da mora znašati površina, svetlobnih odprtin v delovnih prostorih najmanj 1/8 površin tal. Za zadovoljivo osvetlitev prostorov je v precejšnji meri odločilna oblika in razmestitev svetlobnih odprtin. Običajno so svetlobne odprtine postavljene v stenah .ali pa na stenah. Najbolj znane in razširjene so strehe v obliki še-dov in z zadnjem času ravne strehe s svetlobnimi kupolami. Take svetlobne odprtine omo- tafco izberemo ekonomično o-svetlitev. Električna osvetlitev mora biti izvedena, v skladu z jugoslovanskimi standardi, tehničnimi in varnostnimi predpisi, 'katere uveljavljamo na o-zemlju SFRJ. Vzdrževanje in čiščenje Vsaka organizacija bi, morala imeti program o rednem vzdrževanju in čiščenju električnih svetlobnih izvorov. V programu bi morali biti določeni posamezni časovni razmaki o zamenjavi žarnic, da jakost osvetlitve ne bi padla na dopustno mej navad (mast, sladkor) (diabetes, debelost, itd.) ----> industrijske predelave /\ hrane, pesticidi, aditivi, itd. I V spremembe v načinu motnje v ritmu pre- stresi, hipertonije; življenja - 1------ -- V urbanizacija, udobje, sedeči način življenja, prepovedi, utrujenost, itd. -^nrane m poireoe po stimulatorjih in sedativih (tobak, kava, čaj, alkohol In sedativi) koronaropatije; bolezni adaptacije; toksikomanije odziv v duševnosti skrb sa hrano; želje po naravni hrani Tabela 3 Nevarnostni dejavniki v nastanku ateroskleroze (Accetto 1968) Obolenja: Eksogeni in endogeni faktorji Večerje marajo biti lahke in vsaj -eno do dve uri pred spar njem. hipertonija diabetes melitus urični artritis čezmerno hranjenje z maščobo in ogljikovimi hidrati hidrati patološki lipoidnl metabolizem1' Ob bolezni -mora- ustrezen dietni jedilnik predpisati zdravnik. Za konec še dva praktična nasveta- varovalne diete pred aterosklerozo (tabela 7) le ikot ded zdravega -načina- življenj-a in priporočilo za shujševalno dieto (tabela 8) za obdobje pretirane -telesne teže. hipotireoidizem majhno telesno gibanje kajenje stresne situacije genetične lastnosti * Z ustrezno prehrano lahko vplivamo na hlperlipoproteinemije In s tem na dietno profilakso ateroskleroze. IN PREHRANA IN PREHRANA DEBELOST Tabela 4 Priporočljive dnevne količine posameznih hranil za odraslega Shujševalna dieta človeka (Brodareo 1971; Nikolič 1967) 1. Mleko in mlečni izdelki 1/2 I mleka (nosečnica — 11; doječe matere — 1,5 I) ali sir (30 g sira je približno kozarec mleka). 2. Meso, ribe, perutnina, itd. Enkrat na dan! Nadomestimo Jih lahko z jajci, sirom, stročnicami. Jajca — trikrat na teden! 3. Zelenjava in sadje .Listnata zelenjava najmanj enkrat na dan! Krompir enkrat dnevno! Sadje, najmanj enkrat na dan! 4. Kruh, žita Po dva do štirikrat na dan kos kruha. En dnevni obrok mlevskih izdelkov (kaša, riž, testenine, Itd.). Tabela 5 Procentualna sestava kaloričnih vrednosti posameznih živil v dnevnem obroku hrane glede na celodnevne kalorične potrebe Organizma (Atanackovič 1969) Celodnevne kalorične In fiziološke potrebe Skupine živil do 1300 od 1300 do 2800 od 2800 do 3200 nad 3200 Žita 14 30 40 50 Meso, ribe, jajca 14 10 10 5 Mleko, mlečni izdelki 24 20 10 10 Vidne maščobe 14 10 15 20 Sadje 10 10 5 5 Zelenjava 13 10 10 5 Sladkor, med itd. 10 10 10 5 Tabela 6 Fiziološke potrebe kalorij po težavnosti dela (Vračarič 1969) DNEVNI OBROKI 1. n. III. pečeno jajce (eno) olja 1 žlička (5 g) rezina črnega 'kruha (30 g) čaj, žitna kava (brez sladkorja) pusta šunka (60 g) rezina črnega kruha (30 g) žitna kava (brez sladkorja) sirček (60 g) rezina črnega kruha (30 g) čaj s posnetim mlekom (200 g, brez sladkorja) MALICA pomaranča 100 g) posneto mleko (200 g) jabolko (100 g) kefir iz posnetega mleka (200 g) jabolko (100 g) kislo mlelko iz posnetega mleka (200 g) KOSILO čista goveja juha (nemastna) kuhano pusto meso (120 g) kuhana zelenjava (cvetača, zelje, špinača (200 g) sadna solata (brez sladkorja) (200 g) sadni sok (100 g) obloženo jajce (200 g zelenjave: 2 zakrknjeni jajci), sadni kompot (brez sladkorja, 200 g) zelenjavno-mesna enolončnica (200 g zelenjave; 120 g pustega mesa; 1 žlička olja) sadje (200 g) MALICA posneto mleko (250 g) rezina črnega kruha (25 g) kefir iz posnetega mleka (250 g) rezina 'črnega kruha (25 g) kislo mleko iz posnetega mleka (250 g) rezina črnega kruha (25 g) VEČERJA zelenjavno-mesna solata (200 g zelenjave; 90 g pustega mesa) hrenovka (polovica) rezina kruha (25 g) sadje (200 g) skutin namaz (90 g) rezina kruha (25 g) sadje (200 g) DODATKI Po želji šipkov čaj brez sladkorja, radenska slatina, žitna kava brez sladkorja Itd. Navodila z recepturami veljajo tako za normalno dleto pred aterosklerozo kot zla shujševalno dieto! KAIIE HORTIKULTURA? Kategorija Vrsta dela Energetične zahteve** Uporabljati besedo »hortikultura«, moški ženske to vprašanje je bolj ali manj vedno navzoče, odkar obstaja hortikulturno društvo v našem kraju. I Sedeče delo do 2800 do 2240 II Lahko fizično delo 2800 do 3200 2240 do 2500 Hortikultura in vse njene izpeljan- III Srednje težko fizično deio 3200 do 3600 2560 do 2880 ke so tuje zvenele v ušesih večine IV Težko fizično delo 3600 do 4200 2880 do 3360 zelo požrtvovalnih zagovornikov hortikulturnega gibanja na Slovenskem. v Zelo težko fizično delo 4200 do 5000 3360 do 4000 Mnogi so poskušali to tujko zamenjati s slovenskim imenom, ki bi pomensko zaobjel vse to, kar zaobjema ** Energetične norme veljajo za osemurni delovni čas. ETEROSKLEROZA hortikultura. Ker to ni uspelo, je hortikultura ostala. Kaj je hortikultura? V kakšnem smislu želimo uporabljati tujo besedo? če hočemo zastavljeno vprašanje razčistiti do kraja, moramo najprej ugotoviti in spoznati motive in značilnosti hortikulturne dejavnosti. Ko si bomo jasno predočili temeljne razloge hortikulturne dejavnosti, potem bo jasen odgovor, zakaj uvajamo nove nazive, zakaj je upravičeno potrebna tuja beseda. Res bi morda včasih lahko kar priznali: nekaterim vrtnarskim ljudem po Jugoslaviji zveni hortikultura nekako bolj imenitno; pritikajo okrasno ime neki vrtnarski dejavnosti, ki je v resnici še uboga in nima nič hortikulturnega duha. če bi nova hortikultura obeležila enak Tabela 7 Varovalna dieta pred aterosklerozo (po priporočilih I.G. — Int. kl. Ill) DNEVNI OBROKI I. II. III. ZAJTRK rezina puste šunke (30 gr) kos črnega kruha (60 g) posneto mleko (20 dl) mehko kuhano jajce kos črnega kruha (60 g) čaj s posnetim mlekom (1 žlička sladkorja) skuta (1 žlička), ali 1/2 hrenovke Ikos črnega kruha (60 g) žitna kava s posnetim mlekom (1 žlička sladkorja) MALICA jogurt (2 dl) banana (1 manjša) posneto mleko (2 dl) pomaranča (1 manj.) kefir (2 dl) jabolko (1 manjše) KOSILO goveja juha z »ro-jalom« (1 belj.) dušeno ali kuhano meso (100 g) 1 žličko olja dušen riž z zelenjavo (50 g riža; 100 g zelenjave, 1 žlička olja) sadni kompot (100 g sadja) sadni sok (1 dl) skutin narastek (testenine 50 g; 3 žlice skute)) 1 žlička olja zelena solata (1 žlička olja) sadna hladetina zelenjavno mešana enolončnica 200 g zelenjave; 100 g kromp. 2 žlički olja sadje (100 g) MALICA jabolko ali sadni sok (100 g) kefir (2 dl) rezina črnega kruha (3 dkg) banana (1 manjša) jogurt rezina črnega kruha (3 dkg) pomaranča (1 sred.) košček sira (40 g) VEČERJA zelenjavno-mesna solata (200 g zelenjave; 60 g mesa, 2 žlički olja) rezina črnega kruha (30 g) zakrknjeno jajce solata iz kuhane zelenjave (200 g zelenjave, 2 žlički olfa), rezina črnega kruha mlečni riž (iz posnetega mleka) sadna solata (ali sadni sok) 150 g sadja; 1 žlička sladkorja DODATKI posneto mleko; kefir, jogurt (2 dl) kos sadja (100 g) ali sadni sok slatina (delt) Iz livarne pojem kot naše dosedanje vrtnarstvo, tedaj bi pač ne potrebovali tuje besede! Tako novo besedo, čeprav iz tujih korenin, potrebujemo, da z novim imenom obeležimo tudi nov pojem. Novo ime hortikultura (horti = vrt) naj pridruži v našo zavest pojem Culture, pojem duhovnega izobraževanja. Ta družba duhovnih dejavnikov kulture je bistveno važno za pravilno razumevanje dejavnosti, ki jo želimo obeležiti. Raznotera vrtnarska dela so lahko hortikulturna ali pa tudi niso. Hortikultura se lahko očituje pri obdelovanju zemlje, pri vzgoji in negovanju rastlin, pri uporabi rastlin za lepotilne nasade, v obliki vrtnarskih prireditev — vselej in povsod pa je bistveno, da iz teh stikov človeka z naravo in živimi rastlinskimi bitji nastajajo neki intimni vplivi na človeka; gre torej tudi za kultiviranje človeka, za plemenitenje njegovih duhovnih kakovosti. Hortikultura naj priča o kulturnih odnosih človeka do narave! Z nazivom hortikultura želimo torej obeležiti le tisto dejavnost, ki z vrtnarskimi gojitvami, z vrtnarskimi saditvami in ureditvami posega v vprašanje in interese, povezane z našo duhovno kulturo. Zato govorimo danes o hortikulturni gojitvi in uporabi dreves, o urbanistični hortikul-ri, o hortikulturni umetnosti, hortikulturni ureditvi krajine ali pejsaža itd. Pojem hortikultura ni istoveten s pojmom našega vrtnarstva in seveda tudi ne s pojmom okrasnega ali dekorativnega vrtnarstva. Hortikultura pomeni mnogo več kot samo neko krasitev, ki se včasih sprevrže v prazno gizdanje. Hortikultura se lahko vrašča kot mreža občutljivih živcev v vsako vrtnarsko dejavnost. Na nekaterih vrtnarskih in sosednjih področjih pa hortikultura utegne prerasti vso tehniško in ekonomiko; sama vzraste v zelo očitno in pomembno nadgradnjo, v razcvetje duhovne kulture. Upam, da sem dovolj napisal in da zdaj beseda hortikultura ne bo več tuja in da jo bodo krajani Kidričevega kaj kmalu tudi osvojili. Hortikulturni pozdrav! Vlado Ferbici Seminarji - potrebni (Nadaljevanje s 7. strani) zuimijivo je, da člani DS ali kateregakoli drugega organa, ki ni vsaj v osnovi seznanjen s principi samoupravljanja in poslovanja podjetja, ni v stanju, da bi se samostojno odločil za rešitev določenega problema, če vsega ne pozna celovito, kar se potem odraža tudi pri glasovanju, iko v nejasnosti in ob nerazčiščenih pojmih, ki vladajo v njem, zmedeno gleda okrog sebe, kako bo glasoval za določen predlog njegov sodelavec ali pa celo član, ki je že bil leto ali dve v raznih samoupravnih organih. Takim članom nikakor ne smemo zameriti ali jih morda za to grajati, saj oni niso krivi, če takega tempa dogodkov ne zmorejo tako hitro spremljati ;n se nato tudi naglo odločati za eno ali drugo varianto, ker jih morda določene nejasne zadeve motijo. Bližnji seminar bo vsem novoizvoljenim članom dal tiste osnove, ki so v samem začetku nujno potrebne, da se bo no- Žaganje de Yu3 deu Že vrsto let radioamaterji Kidričevega z znaki iz naslova vzpostavljajo stike s svojimi kolegi iz vsega sveta. Kljub temu, da ti signali segajo od Sibirije do Mississipija in še dalj, pa marsikdo za njih še ne ve. Vzrok temu je specefičnost dela radioamaterjev, ki delajo bolj za zaprtimi vrati in brez gledalcev. Ravno zaradi tega ima marsikdo o tej vrsti dejavnosti napačno predstavo, misleč, da se z njo lahko ukvarja le določena vrsta strokovnjakov. Praksa pa nam kaže ravno nasprotno. V vrstah radioamaterjev so zastopane vse kategorije kvalifikacijskih struktur, od dijakov osnovnih, srednjih in visokih šol pa do univerzitetnih profesorjev; od NKV delavcev do direktorjev in predsednikov vlad. V Jugoslaviji je okrog 30.000 radioamaterjev. Od tega nad 5.000 operaterjev, t.j. takšnih, ki delajo na radioamaterskih postajah. S takšnim številom sodi naša država v vrsto tistih držav, v katerih je radioamaterska dejavnost močno razvita. Radioamaterstvo je kot šport ali hobi posameznikov precej koristna družbena dejavnost. Njegov pomen in naloga je predvsem v širjenju in povečevanju tehnične kulture članov, v širjenju prijateljskih stikov z radioamaterji doma in v tujini, v razvijanju kolegialnosti in tovarištva med člani, predvsem med mladimi. Prav poseben pomen ima v naši koncepciji splošnega ljudskega odpora. Saj vemo, da so za uspešno delovanje SLO potrebne tudi dobre zveze, za kar so spet potrebni dobri vezisti, ki se lahko izurijo predvsem v radio-klu-bih. V povojnih letih so radioamaterji velikokrat pomagali v sili in celo reševali življenja posameznikov, ki so nujno potrebovali zdravila, katerih pri nas ni bilo za dobiti. Danes, ko so naše lekarne dobro založene in ko so zveze in telekomunikacije dobro razvite, ta vrsta pomoči redkeje prihaja do izraza. Dejavnost radioamaterjev je sestavljena iz dveh, med seboj povezanih aktivnosti: konstruktorska in dela na radijskih postajah. Konstruktorsko je dejavnost, s katero se člani usposabljajo in izpopolnjujejo v konstruiranju, gradnji aparatur in eksperimentiranju na področju radio in elektrotehnike. Osnovno znanje, ki je potrebno posamezniku, nudi radioklub in je prilagojeno tako, da ga lahko s prizadevanjem obvlada vsak član. Radiooperatersko je delo na radijskih postajah, po katerih navezujemo stike, se spoznavamo in izmenjujemo izkušnje z drugimi radioamaterji. Pri tem sta možna dva načina sporazumevanja. Prvi je pogovor v domačem ali kakšnem tujem jeziku. Drugi pa je sporazumevanje v telegrafiji s pomočjo Morsejeve abecede. Pri tem so se radioamaterji sporazumeli za uporabo kratic, ki so večinoma izpeljanke ali okrajšave angleških besed. Tako je npr. okrajšava GD od »Good day« in pomeni »Dober dan«, varniško izdelanih, večinoma uvoženih postaj, ki pa so precej drage, saj stanejo tudi po nekaj milijonov starih din. Tako imajo nekateri radioamaterji opremljene kabinete z večinoma ročno izdelanimi aparaturami, medtem ko drugi prave luksuzno opremljene, elektronske laboratorije. Navedem naj še to, da je naša država podpisnica mednarodne konvencije v radijskem prometu, zveza radioamaterjev Jugoslavije pa članica mednarodnih organizacij kot sta IARU »International postavljene radijskim motnjam. V preteklosti smo radioamaterji bili »edini grešniki« in so vso krivdo za motnje na radijskih valovih pripisovali nam; tako so bili in še obstajajo pritiski, da bi nam vzeli ali zožili že itak ozke frekventne obsege. Po dolgem prizadevanju radioamaterjev, v zadnjem času sprejemajo bolj pravične predpise. Tako tudi naš novi zakon o radijskem prometu določa, da tisti, ki se pritožuje nad motnjami, mora tudi sam imeti naprave, ki ustrezajo predpisanim standar- Iz naše soseščine NVV pomeni »sedaj«, 73 »pozdrav« QTR s vprašajem »koliko je ura?« itd. Naslov tega sestavka, oddan v telegrafiji, bukvalno prevedeno pomeni: »Poziv vsem, kliče YU3DEU«. Namreč vsaka radioamaterska postaja ima svoj pozivni znak. Za vse postaje v Jugoslaviji se ta znak začenja z YU. Za SR Srbijo je YU1..., za SR Hrvatsko YU2 ..., za SR Slovenijo YU3 ... itd. Za našo postajo v Kidričevem je ta: YU3DEU. Navezava stikov z nekim radioamaterjem in izmenjava osebnih podatkov ali podatkov o radijski postaji, lahko pa še drugih, npr. o vremenu itd., se imenuje »radijska zveza«. Za vsako novo vzpostavljeno zvezo si radioamaterja izmenjata takoimenovani QSL kartici. Nekatere so preproste, druge pa bolj luksuzno o-premljene in so prav lepe razglednice. Merilo za uspešnost radioamaterja-operatorja je med drugim število in vrsta QSL kartic. Tu so predvsem zanimive DX zveze (zveze na razdalje večje kot 3.000 km) in redke zveze z radijskimi postajami z otokov Oceanije, Avstralije, Južne Amerike ali s kakšnimi znanimi osebnostmi, kot je kralj Husein, ki se občasno pojavlja na radijskih valovih. Zato imajo nekateri radioamaterji na tisoče teh kartic in seveda tudi dosti osvojenih diplom. Radioamater — začetnik po o-pravljenem predpisanem izpitu lahko dela na klubski radijski postaji. Po določenem stažu in o-pravljenem izpitu si lahko omisli lastno postajo. Pred petnajstimi in več leti so si te postaje radioamaterji izključno sami gradili. Danes, ko smo bolj bogati, je tudi pri nas čedalje več to- Amateur Radio Union) in _ ITU (International Telecommunications Union), ki izdajajo predpise o radijskem prometu (moč in kvaliteta radijskih postaj, pogoji za njihovo postavljanje, frekvence, t.j. valovne dolžine, na katerih lahko delajo in podobno). Te predpise moramo strogo upoštevati, kajti frekvence radijskih valov so razdeljene med njihove uporabnike (letalstvo, mornarica, komercialne radijske postaje, radioamaterji itd.) in so čedalje bolj obremenjene. Zaradi tega se mnoge radijske postaje nemalokrat medsebojno motijo. V zadnjem času je čedalje več elektronskih industrijskih naprav na radijsko vodenje, ki so tudi iz- dom. Večkrat se je nekdo pritoževal nad motnjami, v resnici pa je imel naprave, ki niso ustrezale predpisom in je pravzaprav to bil vzrok — motenj. V tem sestavku sem poskušal opisati dejavnost radioamaterjev. Upam, da mi je to vsaj delno uspelo. Mislim, da bo tisti, katerega bolj zanima vrsta dejavnosti, prišel v radioklub, v katerem ga bomo prav radi sprejeli. Pred leti je bil klub v krogu tovarne in je zaradi tega bilo o-mejeno članstvo na člane kolektiva. Danes, ko je v naselju, je podana možnost vsakomur, da postane njegov član, če seveda to želi. Pa voizvoljend član lahko oblikoval pri svojem delu, torej pri opravi] anju samoupravnega poslanstva, za (katerega so ga izvolili njegovi sodelavci. Pred nami vsemi so še kako zahtevni in pomembni dogodki,, katere bodo morali obvladati prav novoizvoljeni člani organov samoupravljanja, tako v TOZD in tudi v TGA. Sedaj imamo priložnost spoznati precej novih članov, ki so se znašli pred problemi, katerih seveda niso morda v taki meri pričakovali, čeprav je večina z njimi že dobro seznanjena. Vsi vemo, v kakšnem krogu dogodkov živimo in na kaj moramo biti pripravljeni pri našem bodočem skupnem delu. Povsem razumljivo jet,, da celotne odgovornosti nikakor ne morejo nositi oni, ki so aktivno vključeni v samoupravljanje, ampak smo samoupravljavci tudi tisti, ki nismo aktivna vključeni v delovanje delavskih svetov in raznih odborov. Ne more in ne sme nam biti vseeno, kako bodo delali in poslovali naši novi samoupravni origani', saj smo jih sami izvolili, pa smo jim zato dolžni dajati tudi potrebne koristne napotke za uspešno opravljanje njihovega dela. Če določeni sklepi ne bodo sprejeti v duhu naših notranjih pravil in samoupravnih aktov, kot tudi v duhu naše nove ustave, potem je to naša skupna slabost in ne le slabost tistih članov DS in sodelavcev, ki delujejo v raznih odborih in svetih. Nekateri dogodki na minulih sejah so pokazali, da bo delo v samoupravnih organih zahtevno, težavno in odgovorno, in da bodo člani morali vložiti vse svoje sile v to, da si bodo utrdili svoje znanje in spoznanja o samoupravljanju, ki jim morda dosedaj še ni bilo dovolj blizu. Sleherni član se poleg svoje odgovornosti mora zavedati, da je od njegovega odločanja večkrat odvisna tudi nadaljnja u-soda celotne TOZD in celotnega kolektiva, zato je presoja nujno potrebna, če hoče nekdo glasovati tako, kot to narekujejo potrebe in koristi kolektiva. Vsak član mora oddati svoj glas za določeno zadevo ali predlog le takrat, ko je v sebi razčistil z vsemi nejasnostmi, ne pa samo gledati soseda, kako se bo odločil on in tako pritegnil še njega. Zato se naj novi člani dosledno vkliučujejo v seminarje, kateri jim bodo mnogo koristili, po njih pa s kakovostnimi odločitvami tudi vsem nam v delovni skupnosti! Le z znanjem je mogoče uspešno kljubovati nastajajočim problemom in delovati v korist nas vseh! F M. KAM ZA 1. MAJ? Prvomajski prazniki so po dolgi zimi prva priložnost za izlete in počitek. Mnoge naše potovalne agencije prirejajo zelo zanimive izlete doma im, v tujino. Marsikdo bo s svojim vozilom »šel« le za en ali dva dni »malo naokrog«. Prav tem svetujemo, naj si ogledajo spomladanski velesejem v Gradcu. Tako lahko združimo prijetno s koristnim. Uprava sejma je uredništvo obvestila o razstavljalcih in o ugodnostih, ki jih nudi obiskovalcem iz Jugoslavije. Med drugim tudi to, da lahko vstopnice plačajo v dinarjih in po enaki ceni, kot je to bilo lami. Za marsikaterega bo zanimiva kmetijska razstava — od mehanizacije do živine. Kot turistično razvita dežela bo pri- pravila strokovno gastronomsko razstavo — od pogrnjene mize in vrta do sanitarnih mar prav v te namene. Tudi za dopustnike bo dovolj zanimivosti — kompletna camping oprema, od šotora do čolna. Jugoslavija bo močno zastopana na sejmu — je med najmočnejšimi razstavljal«, pred- vsem SR Slovenija i;n Hrvatska. Vsem, ki se bodo odločili za »skok« k sosedom, predlagamo, da potujejo čez stranske mejne prehode: Jurij in Cmurek. Brez gneče bodo lahko prestopili mejo in še lepo pokrajino bodo imeli na obeh straneh. F. V. IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrlič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado šerc, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stoian Kerbler In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejc, dipl. Inž. Tisik: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo.