Poitaina plačana v gotovini. Cena 25.— lir Spediz. In abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 j Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. « ČENA: posamezna številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VII. - Štev. 8 Trst - Gorica 27. februarja 1853 Izhaja vsak petek Brezpravno prebivalstvo V našem zadnjem uvodniku smo podčrtali, da je Trst nekakšno zrcalo, v katerem vzhodnoevropski narodi, ki so večinoma slovanskega rodu, opazujejo, kaj lahko pričakujejo od Zahoda. Trst je preizkusni kamen za i-skrenost zahodnih demokratičnih in svobodoljubnih načel. To je edini kotiček sveta, na katerem zahodne velesile neposredno vladajo tudi nad delam slovanskega življa, tržaškimi Slovenci, in ostali Slovani budno pazijo, kako se Zahod tu obnaša do njihovih krvnih bratov. Dejali smo,_ da so razmere na Svobodnem tržaškem ozemlju nedvomno važna postavka za pridobivanje ali odbijanje naklonjenosti nekaj sto milijonov ljudi, ki žive danes pod komunističnim jarmom in katerih usmerjenost bo v primeru spopada odločila zmago. Vse to je tako jasno in logično da je naravnost nerazumljivo, da tega v tržaški politiki, pa naj bo to ■» postopanju krajevnih oblasti kakor tudi v raznih izjavah ‘oddaljenih zunanjeministrskih pisarn, primerno ne upoštevajo. Skušajmo si vsaj površno ogledati nekaj dejstev, ki pri vsakem pametnem človeku nujno vzbujajo vtis, da je Zahod precej daleč cd tega, da bi iskreno izvajal ter u-resničeval svoja gesla o pravici m enakopravnosti, in ki morajo posebno pri Slovanih naravnost izzivati sum, da jih je Zahod zopet pripravljen žrtvovati njihovim požrešnim sosedom. To seveda ne more jačati, temveč kvečjemu slabi učinek vseh tistih naporov, ki jih zahodna politika vlaga za to da bi vzhodnoevropske narode, t j. posebno Slokane, pridobila na s i>ojo stran in s tem prevagala ev rapsko tehtnico moči v svojo korist. Neredko slišimo, da je vse to, zaradi česar se tržaški - Slovenci pritožujemo, malenkost, da pretiravamo. To posebno radi trdijo l-talijani, a tudi marsikateri tujec se pusti preslepiti. Dejansko pa ni loko! Pri tem, kar mora. slovensko prebivalstvo v Trstu v tej povojni dobi trpeti, gre za načelne, izredno važne probleme, ki s svojim obstojem najzgovorneje pobijaj o mnoga gesla zahodne propagande in mnoga zahodna idejna načela. Ce gledamo s stališča globljih in trajnih koristi svobodoljubnega sveta, potem je tržaška politika njegovih tržaških zastopnikov mestoma tako nesmiselna in tako protiproduktiv-na, da ji je v zgodovini težko najti primero. Vzemimo n. pr. problem državljanstva. Na tako imenovanem »svobodnem« Tržaškem ozemlju so še vedno ohranjeni ter se celo naj-vestneje izpopolnjujejo vsi predpisi, po katerih ima vse pravice samo kdor je v posesti italijanskega državljanstva. Isti uradi, ki s tako marljivostjo skrbe, da se ti predpisi izvajajo, pa obenem pazijo, da ne bi po možnosti imel teh državljanskih pravic nihče, ki jih, gledano z italijanskimi očmi, ne zasluži. Ze nekaj let odkrito izvajajo ostro politiko, ki skuša čimvečje število tukajšnjih Slovencev izobčiti iz kroga polnopravnih državljanov in jih ^pretvoriti v »apoli-de«, ki ne bodo mogli škodovati ne rc« političnem področju, ker ne bodo imeli nobenih pravic, in ne na gospodarskem, ker je za zaposlitev in mnoga obrtna dovoljenja zopet pogoj italijansko državljanstvo. In katere so glavne žrtve, ki prihajajo pod ta nož? Morda kakšni vrinjenci? Nemirni, pustolovski duhovi., katerih se brani vsaka socialna sredina? Tisti »calati dai monti«? Ne — niti od daleč! V veliki večini, s prav redkimi izjemami v prav vseh primerih, gre za stare Tržačane, katerih predniki so živeli v Trstu že po nekaj stoletij ti so se njihovi potomci morali zaradi fašističnih razmer med obema vojnama začasno zateči v Jugoslavijo. Namesto da bi oni, kakor njihovi medtem rojeni otroci, bili kot žrtve }yredvojne nacionalne in politične nestrpnosti po zakoniti poti vzpostavljeni v polno uživanje vseh pravic, kakršne pripadajo avtohtonemu prebivalstvu, in bi jim celo priznali primerne odškodnine in izrekli pohvalo, podobno kakor je bil to primer z raznimi žrtvami hitlerizmn. v Nemčiji, tu v Trstu nadaljujejo z njihovim, preganjanjem in .zapostavljanjem. Na osnovi enega in istega italijanskega zakona jim naknadno odvzemajo državljanske pravice, katerih celo fašizem iti brisal, a obenem istočasno proglašajo in ponavljajo, da so vsa Usta določila tega zakona, po katerih . bi si državljanske pravice Trst in noui problemi Zahoda Kakor poroča tisk, obstoje velika nesoglasja glede bodoče zahodne o-borožitve in obrambe, glavni povzročitelj teh nesoglasij je pa fran-cosko-nemški spor. Ze proces zaradi pokolja v Ora-douru je dai povoda za dokaj žolč-ljive razprave. Potovanje, ki je francoska ministra Mayerja in Bi-daulta vodilo v London, nam pa osvetljuje globljo osnovo francoske zaskrbljenosti. Nedvomno je, da je Francija hudo prizadeta i'd najnovejših britanskih finančnih u-krepov, vendar ji pa ti ne povzročajo toliko težav, kolikor jim jih pov7.roča britansko stališče glede Evropske obrambne skupnosti. Kolikor se more razbrati, gredo tukaj vsa francoska prizadevanja za tem, da bi se Velika Britanija obvezala vzdrževati v Nemčiji stalno vojsko, na kar pa londonska vlada ni pristala. In kakor to na-glaša tudi Augusto Guerriero v »Corriere della Sera«, ni nobenega dvoma o tem, da Velika Britanija nikdar ne bo pristala na to, da bi svojo vojsko trajno vezala na kontinentalne potrebe Francije. Velika Britanija je namreč že- dvakrat, prvič v zelo izdatni meri, drugič pa sicer oprezneje, prišla Franciji na pomoč, ko je ta bila pod nemškim oboroženim pritiskom. Vendar se je londonska vlada vedno izmikala temu, da bi svojo do po-slednega trenutka svobodno odločitev podredila francoskim potrebam. In .zato Velika Britanija svojih divizij noče uvrstiti v bodočo evropsko vojsko. Ona je nedvomno voljna sodelovati z Evropsko o-fcrambno skupnostjo, to se pravi, da je ona po vsej priliki pripravljena v primeru potrebe sodelovati z zahodnimi zavezniki. Vendar pa danes ne pristane na to, da bi se glede tega obvezala. Ohraniti si hoče namreč vedno možnost, da lahko ponovi svoj umik preko Dun-kerquea. Tudi tedaj, ko so Nemci v zimi 1944-45 zopet ogrožali Pariz, je bila Montgomeryjeva vojska pripravljena izprazniti francosko o-zemlje in zaveznike prepustiti nji hovi usodi. Ce naj osvetlimo važnost tržaškega vprašanja, se ta odraža prav v teh težavah. Francija je namreč pred potrebo pristanka na zopetno nemško oborožitev proti Sovjetom iz enostavnega razloga, ker je bolje, če ima Nemce ob sebi, kot pa da bi jih imela proti sebi. Obrambe Zahoda brez oborožitve Nemčije si pa ne moremo niti zamisliti, ker bi bila enostavno nemogoča. Kako naj bi sicer Francija sama prevze- tom, ko niti v prvi niti v drugi svetovni vojni ni bila v stanju, da bi se sama ubranila razmeroma šibkejše Nemčije? Ce pa se Francija ne čuti varne pred Nemčijo, kateri zahodni zaveznik; nameravajo poveriti levji delež v obrambi Zahoda, in če ji v tej njeni ogroženosti ne priskoči na pomoč niti Velika Britanija, čeprav so ravno Angleži toliko trpeli zaradi nemške napadalnosti, ji pa za ohranitev evropskega ravnotežja ne preostaja drug izhod kot ta. da vso svojo pozornost posveti nemškemu delu Srednje Evrope, kateri je tedanji in sedanji- francoski minister zunanjih zadev, Bi-dault, tako lahkega srca hotel odvzeti Trst, ki ga je hotel izročiti Italiji, kateri to mesto razen zadnjih petindvajset let, t. j. od leta 1918 do 1. 1943, nikdar niti politično niti po čustvovanju ni pripadalo. Francija nikdar bolj kot danes ni bila v stanju, da bi občutila, kako dragocena ji je prav ta Srednja Evropa. Nikdar bolj kot danes bi morala Francija obžalovati pasivno zadržanje, ki ga je imela pariška vlada ob času zloma Cehoslo-vaške in Madžarske pod neusmiljenim sovjetskim pritiskom. Jn v tem času povojnega navdušenja je vsa povezanost tržaškega vprašp.n;a in vprašania nove ureditve Srednje Evrope popolnomn ušla zahodnim državnikom. Zanje je Dilo edino merodajno, da se danes v Trstu govori italijansko, čeprav so Tržačani kazali očitno nasprotovanje do tega, da bi bilo njihovo mesto pdprišče neresnih poskusov prekomorskih plačancev in rnunicipalnih Zaletelov, ki si domišljajo, da bodo s svojimi deklamacijami in svojimi romanji ter pozdravnimi brzojavkami reševali evropska vprašanja. V času nerazumnega preziranja našega trpljenja in naših stremljenj so francoski zastopniki dobivali navodila, naj se izogibajo vsakemu stiku 7 našimi krogi in naj naravnost prezirajo Slovane. Vendar se vse bolj približuje dan, ko takega obnašanja in zadržanja ne bodo mogli več priporočevati! Potreba ponovne organizacije Podonavja z izhodiščem v Trstu, čeprav bi pri tem zaenkrat sodelovali samo Avstrija in Jugoslavija, prihaja vse boli do izraza tudi v očeh francoskih opazovalcev. Ker se ne morejo oslanjati niti na Veliko Britanijo, niti na Italijo, Francozom zares ne bo preostalo drugega. kot da prouče današnje stanje, da bi ugotovili vso ono korist ki jo ta lahko prinese francoski politiki. Za to pa jim ne preostaja več dosti časa, kajti predznaki nove evropske skupnosti sc že pojavljajo na obzorju. Neprijetna vprašanja za Titovega življenjepisca Kakor smo že v naši predzadnji številki omenili, je Randolph Churchill, sin britanskega ministrskega predsednika, Winstona Churchilla, ki je med vojno, leta 1944, zastopal svojega očeta v Titovem glavnem stanu, ocenil Titov življenjepis, Ki je pred nedavnim izšel tudi v angleščini v Londonu. V oceni, ki je izšla v londonskem listu »Daily Telegraph« dne 9. t. m., se pa Churchill mlajši ni obregnil samo ob zlagano trditev, češ da so komunisti organizirali prevrat, s katerim se je Jugoslavija 27. marca 1941 postavila proti Nemčiji, temveč obenem tudi navaja, kako odkritosrčno priznava na nekem drugem mestu, v isti knjigi, jugoslovanski komunistični biograf, da so komunisti začeli svoj odpor šele 22. junija, ko je bila napadena »sveta Rusija«. Razumljivo je, da dve tako nasprotni trditvi ne gresta skupai. Randolph Churchill pravi, da je knjiea polna podobnih nesoglasij in jih nekaj tudi navaja. Tako obtožuje Dedijer vlado princa Pavla, da je leta 1939 po' tvorila volilne rezultate. Kakor je znano, sta takrat dobili koalicija vladnih strank 1,600.000 glasov, o-pozicija pa 1,300.000. Kasneje je ta »zmagovita« vlada celo padla in prišlo je do koncentracije, pri ka- BEŽEtfAHJE EVROPE Kdo bo zmagal V pravkar začeti zadnji rundi? Pred tridesetimi leti je Mussolini izvojeval enako »zmago« nad italijanskim političnim življenjem, kakršno so štiri leta pred njiip dosegle italijanske čete na Piavi. V obeh primerih niso odločevali niti pogum, niti odločnost in niii premoč napadalca, pač pa notranji razkroj napadenca. ki, se je borbe naveličal in prostovoljno prepustil bojišče nasprotniku. V obeh primerih sta nezaslužena zmagovalca i-gro okoliščin napihnila v skrajno pretirano proslavljanje prividnega »zmagoslavja«. Nezasluženo napihovanje samopo-veličevanja je strlo italijansko armado ob prvih resnejših bojevniških naporih in prav tako pognalo fašizem v pozabo ob prvi pomembnejši preizkušnji. Na podlagi tako .izkrivljenih zmag je Mussolini 11-gonobil demokratično Italijo, da bi la obrambo Zahoda proti Sovje-1 obnovil meje nekdanjega rimskega Amerika postaja odločna Minil je komaj dober mesec, odkar je nov; predsednik Združenih držav, Dvvight Eisenhovver, prevzel svoje mesto in že se na vseh področjih ameriške politike, tako notranje kakor zunanje, čutijo nove roke. Eisenhower je dejal, da. se je zahodni svet doslej omejeval na to, da je napeto čakal, kakšen bo naslednji ukrep Sovjetske zveze, in je šele nato reagiral. Tako je bila pobuda vedno v sovjetskih rokah in Sovjeti so bili tisti, ki so izbirali čas in kraj za nove akcije. Svobodni svet pa je moral biti pripravljen povsod. To je seveda imelo za posledico razpršitev obrambnih sil svobodnega sveta, ki so morale biti na straži na vseh tistih lahko ponovno pridobili, na Tržaškem neveljavna. Zakon je torej dober samo v tistem delu, s katerim Slovencem lahko škodi, medtem ko je neupo-rabljiv in mora biti mrtev tisti del, na osnovi katerega bi ti isti Slovenci lahko uveljavljali svoje pravice. Ali ni to brezpravnost? Morda bo zopet kdo rekel, da pretiravamo. Toda to traja že nekaj let in dokler bodo nadaljevali ta postor>ek, ki se izživlja večinoma nad žrtvami bivšega fašizma dokler bodo tako večali število brezpravnih slovenskih ljudi, dotlej ne bomo nehali ponavljati, da je to nekaj, kar tistemu svetu, ki hoče biti svobodoljuben, nikakor ne more biti ne v čast, ne v ponos a še manj v korist. Tega se lahko vesele kvečjemu ozkosrčni zagrizen ci, ne pa nosilci in zagovorniki idej, ki naj dajo demokratičnemu svetu moči v njegovi borbi s komunizmom. — cin področjih, kjer je bila nevarnost neposrednega ali posrednega sovjetskega nastopa. Predsednik Eisenho\ver in njegovi sodelavci pa so si postavili za cilj, da je treba to stanje odpraviti. Pobuda mora preiti v roke svobodnega sveta! Združene države kot njegov voditelj naj poskrbe, da bo neizvestnost zavladala pri Sovjetih, medtem ko bo zahodni svet izbiral kraj in čas posameznih nastopov, s katerimi bo poskušal majati pozicije, ki so si jih Sovjeti in komunisti v teh povojnih letih zgradili. Eden prvih takih- močnih ukrepov je bil preklic ukaza ameriškemu brodovju, ki je doslej pazilo, da Cangkajšek ne bi napadel kitajske celine. ;S tem je dobil Cangkaj šek zopet proste roke, da z Formo-ze in nekaterih otokov ob kitajski obali, ki so v njegovi posesti, lahko po mili volji vznemirja komunistični režim, ki se je po porazu nacionalističnih čet vsidral na Kitajskem. Mnogi evropski državniki so se ob tem ameriškem sklepu precej preplašili, ker so se zbali, da bo to utegnilo pomeniti razširitev sedanjega korejskega spopada morda tudi uvod v tretjo svetovno vojno. Ce je zavladal tak preplah na tej strani Atlantika, potem si moramo šele misliti, kako je pr duši rdečemu voditelju Kitajske Mao-Tse-Tungu. Res je sicer, da Cangkajšek ni sposoben za velike akcije, ker mu predvsem manjka zračnih in pomorskih sil ter težke ga orožja, toda za majhne dražljaje, za katere se nikdar ne more vedeti, kje bodo sproženi in kako bodo končali, pa ima dovolj možnosti in volje. Nedvomno je, da bo (Konec na 2. strani, 6. stolpec) cesarstva z izzivanjem druge svetovne vojne, ki naj bi z orožjem ■bojevitejših zaveznikov — z goio špekulacijo — pripomogla k uresničenju pos:avljenih zavojevalnih ciljev. Pred d/ajsetimi leti se je Hitler polastil oblasti, da bi zgrabil tretji rajh, uničil Nemčijo, dvignil Evropo iž tečajev in ves svet pognal v splošno babilonijo, predvsem pa, da bi pripravil pot boljševizmu. Vsi ti načrti so se uveljavljali do-ori dve desetletji. Posledice pa bo zmerila in ocenila šele zgodovina. Dva neznatna korporala — tipičen pojav evropske polinteligence, Ki po vsaki vojni priplava na površje — sta v nekaj letih prerasla celotno umsko jedro 120 milijonov Nemcev in Italijanov kot brezglava čarovnika, ki -sta sama podrla svoj lastni svet. Ta pojav spada, med tiste posebnosti, s katerimi ir-soda vsakih sto let enkrat osreči naš svet in ki ga javnost v začetku premalo resno ocenjuje, kasneje pa pretirano precenjuje. Mussolini se je proglašal za zaščitnika muslimanskega sveta, Hitler pa je oznanjal, da ga je previdnost postavila kot pokrovitelja zahodnega sveta pred vzhodnim boljševizmom; dejansko pa sta prav Hitler in Mussolini na stežaj dvignila zapornice komunistični poplavi. Hitler in njegov zaveznik Mussolini sta zarisala začarani krog, iz katerega povojni svet ne najde izhoda. Tretji rajh se je porušil in tudi fašizem je z njim delil isto u-sodo. Čarovniki in Ajihovi magi so mrtvi, ujeti ali pa so se prikrito ali odkrito vtihotapili v formalno spremenjeni red, seme' pa je ostalo tako v Nemčiji kakor v Italiji. Zla usoda, ki sta jo skovala oba zarotnika proti človeštvu, in ki je bila, neposredni vzrok druge svetovne vojne, vlada naprej bodisi v podzemlju ali predrzno tudi na samem soncu in je v mnogih primer rih še učinkovitejša, kakor je bila kdaj koli. Ta pokvarjena dedna o-bremenjenost dveh oblastniških pustolovcev naj bi po zamisli naci-stično-fašističnih naklepov pognala narode v tretjo svetovno vojno. Nemška nevarnost in fašistična za-vojevalnost, ki sta se zdeli 1. 1943 in 1945 za vse čase pokopani, sta danes nevarnejši kakor za časa nacistično - fašističnega igračkanja z usodo Evrope. Povojna Nemčija se je zdrobila na dva odlomka, ki stremita vsak po svoji neuresničljivi enotnosti, in od katerih vzhodni del načrtno pripravlja popolno uničenje zahodne jx>lovice. Iz vzhodnega dela se zlivajo milijoni ubežnikov v zahodno polovico in je prav zato velika nevarnost, da se bo ta del prej ali slej povsem stopil s Sovjetijo. Se usodnejše je to, da Vzhodno Nemčijo vladajo hitlerjevska izročila, sicer rdeče prepleskana, ven. dar nezlomljiva in v mnogih ozirih še izrazitejša. Diktatorske težnje, totalna, nikomer razen Kremlju odgovorna državna oblast, to so vodilna načela moskovskih služabnikov v Vzhodni Nemčiji. Kdor se slepo ne pokori po državni oblasti zapovedanemu načrtnemu javnemu, mnenju, izgine. V klasičnih dneh nacistične strahovlade je cvetel antisemitizem prav tako, kakor ga je v zadnjih mesecih zaukazal Jože Stalin. Kremeljski duh sega po Hitlerjevih vzorih prav zato, da bi ponovno populariziral nasilje, ki so premnogim danes rdečim Nemcem tako prirastla k srcu. Po Zahodni Nemčiji se medtem vtihotaplja nezaupanje, strah pred, njenim zopetnim gospodarskim m politično-vojaškim vstajenjem. Ko so Angleži pred časom aretirali sedem bivših nacističnih kolovodij pod obtožbo zarote proti demokratičnemu redu v Zahodni Nemčiji, se je nezaupanje proti Adenauer-jevi vladi samo še povečalo. S tem se kopičijo nasprotovanja proti evropski vojski. Kar je Hitler zapo-čel, to se tu nadaljuje. Evropa ne more in ne more priti z Nemčijo do miru, tako v posebnih, kakor v splošnih medsebojnih razglabljanjih. Trideset let po nastopu fašizma in dvajset let po ustoličenju na-i cizma še ni uspelo imunizirati niti Mussolinija niti Hitlerja; odstraniti in iztrebiti zaplotniške načrte, ki sta jih 'posvetila dva korporala žalostnega spomina. V Italiji uspevajo mussolinijan-ska izročila prav tako kakor v Nemčiji in se razraščajo v vsem notranjem kakor zunanjepolitičnem življenju. V gotovih ozirih je v Italiji neonacizem bolj sproščen in manj kontroliran kot nacizem v Nemčiji. V Italiji je demokracija prav taka zadrega, kakor je bila po prvi svetovni vojni v Nemčiji pod socialistično vladavino. Izgle-da, kakor da bi se še tisto umsko jedro povojne Italije, ki načelno ostaja izven neofašističnih in komunističnih posnemalcev mussoli-nijanskih izročil, prav tako sramovalo demokratičnih načel, kakor se socialistična nemška vlada po prvi svetovni vojni ni mogla otresti pruske nasilniške navlake. Ves državni ustroj današnje Italije je izšel iz Mussolinijeve šole in vsa gibala upravlja nevidna fašistična miselnost. Ti dokazi nezlom!jiye dediščine so prav posebno očiti na Tržaškem odkar je pretežni del tržaškega u-pravnega ustroja prešel na rimske upravitelje. Na vseh področijh javnega življenja se kažejo tako očite razlike med včeraj in danes, to je med strpljivostjo in oblastnostjo, med enostavnostjo in zamotanostjo, med znosnim življenjem in načrtnim spletkarjenjem, da so celo poklicni klicarji italijanske uprave Trst prav tako presenečeni in razočarani, kot so bili njihovi predniki 1. 1918. Pred kratkim je v za-(Konec na 3. strani, S. stolpec) teri so sodelovali tudi voditelji o-pozicije. Slednjega sicer Kandolph Churchill ne omenja, pač pa ugotavlja, da sedanji jugosiovanSKi režim za .laziuiu oq princa ravia Sj^Ofl ilč UOpUsca OjvOZiv.:- je. ino lorej ni za malo prekosil Lc^či, ivcll V knjigi se nadalje na nekem mestu ocna Divsemu ministrsKemu predsedniku Stojadinovicu, da je leta is ji oKienil »paKt večnega pr,-jaieijStva« z ooigarskim kraljem Eu.uun. lViaic uaijt pa la.nvo Beremo Titove besede, s katerimi -je hvali, da se je zavzemal za prijateljstvo z rioigarijo »pred, med ;'i pou drugi svetovni vojni, in :o »vkljua njeni napol levdalni vladavini in monarhijam«. Seveda ni nikjer razloženo, zakaj je za druge greh, sar je istočasno za komuniste odlika! Dedijer tudi močno pretirava »terorizem princa Pavla«. Posebno pade 10 v ojSi, ko obenem lahko beremo, »da je bila beograjska univerza že dolgo znana po svoji svobodi mišljenja, in to posebno med obema vojnama« (ali terorizem tega ni preprečil?), in da je »beograjski dnevnik „PolitSca” celo prvo leto španske državljanske vojne, vkljub strogi cenzuri, ki jo je u-vedel Stojadinovičev režim, zagovarjal komuniste«. »Kaj nenavadna cenzura« — dodaja Randolph Churchill — »Tito seveda nespove, če je njegova cenzura strožja ali prizanesljivejša od predvojne.« To bi bilo res popolnoma odveč! Pristransko prikazuje Dedijer tudi hrvatskega voditelja dr. Vladka Mačka in njegovo vlogo. Tako se n. pr. sklicuje na Cianove spomine, iz katerih naj bi izhajalo, da je dr. Maček prosil Italijane za denarno pomoč za prevratniško delo v bivši Jugoslaviji, nikjer pa ne omenja, da dokazujejo Cianovi spomini prav nasprotno: Ciano namreč pravi, da so Italijani ponudili dr. Mačku pomoč, a jo je ta najodločneje odklonil. 'Na lakih iri podobnih resnicah, majavih in šepavih nogah stoji ta Titov, ne za zgodovino, temveč za politično propagando med bralci napetih romanov napisan Titov žiivljenjepis, remek 1 delo novodobnega »dvornega kronista« Vladimirja- Dediierja. Vsekakor pa knjiga še čaka na odgovor in pojasnilo, ki bi temeljito razgalila vso njeno umetno montažo. Nekdo izmed obveščenih jugoslovanskih emigrantov bo pač moral prevzeti to, zaradi pomanjkanja arhivov dvojno težko, a vkljub temu nujno potrebno delo. iMijske volitve V nedeljo 22. februarja so bile Avstriji parlamentarne volitve. Največ glasov so dobili sociaii-ti, in sicer 1,818.811 (leta 1949 1,623.524) in s tem dobili 73 poslanskih mest (prej 67). Demokrščani so dobili 1,781.969 glasov (1. 1949 1,846.581). Zaradi posebnega volilnega reda pa so dobili eno poslansko mesto več kot socialisti, in sicer 74 (prej 77), čeprav so dobili manj glasov kot socialisti. Neodvisni so dobili 473.052 glasov (1. 1949 '489.273) in, 14 mest (prej 16). Komunisti pa so dobili 228.228 giaS9V (1. 1949 213.066) in 4 mesta (prej 5). Hkratu so bile tudi volitve v deželne zbore. Koroški deželni zbor so dobili v roke socialisti, ki so tudi zmagali pri volitvah v celovški mestni svet. Na Koroškem sta nastopili dve slovenski listi. Slovenska narodna krščanska lista z nositeljem dr. Tischlerjem, ki je nastopila sama, je dobila po ‘ sedanjih podatkih 3700 glasov. Osvobodilna fronta pa se je povezala .7. avstrijskimi socialisti. Zaenkrat nam še ni znano število njenih glasov. Računajo, da je število slovenskih glasov, oddanih za socialiste, okrog 2200 kakor leta 1949. Slovenska lista Krščanske demokratske stranke je dobila po znanih podatkih 80 glasov v Celovcu -središče, 860 v Celovcu - okolica, 33 v Ziljski dolini, 829 v Beljaku, 1823 v Velikovcu in 4 glasove v St. Vidu. O volilnih izidih na Koroškem bomo natančneje poročali prihodnjič. Stran 2. DEMO B S A C Irt JU . Leto VII. - Štev. VESTI z GORIŠKEGA t,6iornale ds Triesie** p zadregi Proračun doberdobstie občine Na zahtevo urednika »Demokracije« je »Giornale di Trieste« od nedelje 22. t. m. bil po zakonu primoran priobčiti pod goriško rubriko popravek, ki ga je »Demokracija« od 20. t. m. ob^vila, da bo javnosti jasna vsa resnica pred napako, ki jo je objavil svojčas »Gicrnale di Trieste«. V zadregi se »Giornale di Trieste« opravičuje, da prevod, ki ga je priobčil iz slovenskega besedna, morda res greši, kar se tiče »sintakse in jasnosti smisla«, vendar trdi po svoje in v očitni zadregi, da običajno le slovenski tisk greši na »potvarjanju resnice«. In še izjavlja, da pri stvari kot taki ne gre za potvorbo resnice v »besedilu«, ampak v trditvi, da smo Slovenci v Italiji žrtev položaja, m »v hinavskem političnem izrabljanju nekega nepomembnega dogod-kiča, ki ni pustil posledic«, saj ie »papirnata bombica« povzročila le razbitje dveh šip, medtem ko so titovske bombe porušile vojne spomenike na goriških gričih. Glej no, kako se »Giornale di Trieste« v zadregi zagovarja! Od pet tisoč lir uradno ugotovljene škode, ki jo je »papirnata bombica« povzročila, je že prišel na sami in goli dve šipi, to je na par sto lir vrednosti! Ne gre za*gmotni, ampak za moralni pomen atentata! Ker pa že kliče na pomoč moralni pomen zadeve kot take, moramo povedati gospodom okoli lista »Giornale di Trieste«, da bi znali Slovenci sami poravnati povzročeno gmotno škodo, če bi nam šlo samo za denarno škodo v zvezi z bombnim atentatom na naše šole. V resnici pa je pomen in namen bombnega atentata jasen in očitno naperjen proti obstoju slovenske šole, zato smo upravičeni ne le protestirati pri vladi in zahtevati, da nas po zakonu zaščiti, kot Ze Francoze v Dolini Aosta, Nemce na Tirolskem in celo devet tisoč Ladincev na Tridentinskem, ampak tudi ;raznesti vest o teh bombnih atentatih v svetovno javnost, da bo vedela, kako hinavsko ravna tisti italijanski tisk, ko se drzne zatrjevati, da se nam Slovencem na Goriškem godi idilično, saj se je sam senator Tessitori leta 1950 drznil trditi v rimskem senatu, da ravna Italija z nami naravnost »vzorno«! Pozneje pa je ta isti senator Tessitori moral dati izjavo dopisniku videmskega lista »Messaggero Ve-neto«, da prihaja na vlado od vseh strani pritisk, naj zaščiti tudi slovensko manjšino v Italiji tako po določilih mirovne pogodbe kot po besedilu italijanske ustave! Ce ne bi mi Slovenci protestirali in bi se raje prestrašili ter trdili, da bombnega atentata ni bilo (po vzoru trgovca g. Hvale iz ulice Brigata Pavia), bi atentatorji dosegli svoj namen in laški tisk bi še nadalje lahko trobil v svet, fla se nam godi prav dobro! Hkrati pa bi se nam i atentatorji i vsi laški šovinisti lepo smejali .in nas še nadalje vlekli za nos kot ljudstvo brez značaja in ponosa! Ce bi šlo samo za gmotno škodo, bi- se ne imeli Italijani prav nič pritoževati zaradi odstranitve vojnih spomenikov na goriških gričih, ker so iz tarp vzetega kamna, ki ga je na izobilje. Toda Italijanom gre .za moralno škodo, ki so jo z odstranitvijo spomenikov občutili! Krivdo zaradi tega dejstva pa naj si zopet pripišejo le.sebi, ker s-> oni prvi odstranili ne le vse slovenske 'spomenike v Julijski krajini, ampak celo v Ljubljani, prestolnici Slovenije! Mar mislijo laški šovinisti, da so Slovenci tako neumni, da si bodo pustili rušiti svoje spomenike, ki so si jih bili postavili na svoji lastni zemlji, in pustili pri miru italijanske spomenike, ki so jih Italijani postavili na slovenski zemlji, da se z njimi ponašajo in z njimi dokazujejo, da je slovenska zemlja njihova, in da bi z njimi uganjali svojo napadalno politiko?! Taki bedaki Slovenci pa le niso! Kdor je prvi kriv, naj pošteno prevzame odgovornost za vse posledice! Naš narod želi živeti v miru m v složnem razumevanju z vsem poltenim italijanskim narodom! Protest jugoslovanske vlade je bil umesten Nismo računali, da bo napravila italijanska vlada lepo lice jugoslovanski noti glede bombnega atentata na slovenske šole. V očitni zadregi ji pač ni ostajalo drugo, kot da noto zavrne z običajnim izgovorom, da se jugoslovanska vlada nima kaj vmešavati v notranje zadeve Italije in italijanskih državljanov. Jugoslavija pa ima drugi višji forum, kamor bi morala spraviti vso zadevo bombnih atentatov, k* si na Goriškim sledijo od leta 1947 dalje, to je Varnostni svet Organizacije združenih narodov! Varnostni svet je namreč čuvar mirovne pogodbe in zato upravičen nadzirati, da se njena določila spoštujejo! Nihče ni bolj upravičen od Jugoslavije zahtevati, naj Slovence v Italiji spoštujejo in naj uživajo Slovenci vse človečanske pravice, sploh, da živijo nemoteno in se razvijajo v mirnem ozračju, u-činkovito zaščiteni. Bombni atentat je leta 1944 zahteval tri človeške žrtve Mirno sožitje Slovencev in Italijanov na Goriškem in v videmsk-' pokrajini ob medsebojnem spoštovanju pravic in narodnih posebnosti je v interesu obeh držav. Zalo pa mora tudi rimska vlada skrbet; za učinkovito zaščito Slovencev v Italiji in preprečiti, da se mirno sožitje in razvoj slovenske manjšine moti od strani hudobnih elementov! Ob priliki neke slovenske kul- V teh težkih časih, ko je kriza brezposelnosti zajela močne plasti delavskega razreda na Goriškem, in ne kaže, da se bo zlahka ustavila. nam misli uhajajo na kmeta, ki je še odvisen od svoje kmetije in od svoje pridnosti. Pametno vodstvo kmetije, varčevanje, razsodnost in pridnost morajo biti poglavitna skrb kmeta danes, ko gre za njegov obstoj in za obstoj slovenske manjšine v Italiji. Kmetu svetujemo, naj se z vso ljubeznijo oklene svoje kmetije kot varnega čolna, ki pelje njega in njegovo družino po težkem morju. Naša zemlja nudi obilno pridnim rokam, zato greši’ do sebe, do svoje družine in do družbe, kdor io zanemarja ali kdor ne išče novih in večjih dohodkov, kot jih o-bičajno zemlja nudi po stari navadi. »Stara navada, železna srajca«, so nekoč pravili naš: očetje. Danes se je treba te stare navade pri obdelovanju in vodstvu kmetije otresti! Nov način obdelovanja zemlje nudi kmetu tudi nove dohodke. Najprej • je treba zemljo obdelati in nasejati do zadnjega koščka po sodobnih • tehničnih in drugih navodilih. Zraven zemlje, to je zraven njive, vinograda, pašnika ^n sadovnjaka pa kmet lahko in mora gojiti vse, kar utegne na kmetiji živeti in uspevati, na primer perutnina, ovce za volno itd. Trg požira danes obilne količine kmetijskih pridelkov in vrača kmetu v mošnjiček lep denar! Ta denar mora služiti družini kot skupnosti, zato ga nihče ne sme zapravljati s popivanjem ali sploh š kakimi negotovimi kupčijami! Vsak vinar pomeni košček zemlje ali kamen pri hiši. Slabo zapraviti vinar pomeni razjedati kmetijo in rušiti dom, ki je skupna last družine vsaj v moralnem pomenu in smislu, če ne prav v celoti tudi po zakonu. Zato mora kmet, ki je dvakrat svoboden in neodvisen, to je gospodarsko in duševno, ohraniti in utrditi ta svoj položaj s pametnim in razsodnim vodstvom svojega premoženja in svoje družine, da se dom ohrani trden in gotov pred vsako nevernostjo! Pravilno razumevanje do otrok in pravočasno posvetovanje z njimi o vprašanjih, ki se pri premoženju pojavljajo, ter odkrito razpravljanje in odločitev v krogu ZIMSKA POMOČ Ta teden bodo delili brezposelnim drugi obrok zimske pomoči. Letos je sklad zimske pomoči ze- lo nizek. Vlada je nakazala goriški deželi 10 milijonov, prostovoljni prispevki in druge zbirke pa znašajo komaj okrog 3 milijone, medtem ko so lansko zimo samo v industrijskem sektorju nabrali skoro 5 milijonov. Letos so na tem področju nabrali pa komaj 750.000 lir! Nekateri menijo, da je temu krivo premalo zanimanja za to akcijo, ki so ga doslej pokazale razne organizacije. Ker je v goriški provinci 11.592 vpisanih brezposelnih, je lahko razumeti, kako neznatno pomoč bodo to zimo prejeli ti ljudje, ki so skoro popolnoma odvisni od milosti in usmiljenja tistih, ki še delajo! turne prireditve, ki je bila v Gorici leta 1944, so »neznanci« podložili bombe, ki so med predstavo počile in ubile tri osebe! Atentatorji so tudi takrat ostali »neznani« kot danes!... Zato naša javnost u-pravičeno vztraja na trditvi, da sc ti »neznanci« vedno eni in isti ali vsaj iz enega in Istega kroga. In ker o tem atentatu, 'ki je zahteval kar tri človeške žrtve, italijanski šovinistični tisk vedno molči, vsakdo sklepa, da so Italijani pač v zadregi!!! Kaj če bi se bi! bombni atentat izvršil proti italijanski . kulturni predstavi in bi bi! zahteval tri človeške žrtve? Koliko vika in krika bi bilo v svet! Laški duhovniki berejo redno svete maše za odpeljane fašiste iz maja 1943 in jim nihče zaradi tega ničesar ne očita! Toda maše za tri žrtve barbarskega atentata iz leta 1944 ne bere noben italijanski duhovnik javno in kričavo! Ko pa je slovenski kaplan na Travniku lani meseca novembra bral mašo za vse naše žrtve vojne, je takoj pritekel policaj v zakristijo zasliševat kaplana!... vse družine o morebitnem nasledstvu, da se dom in kmetija ohranita, so dobri pogoji za obstanek našega kmeta in našega rodu v teh težkih časih in na tem koščku zemlje! Kmetje, gospodarji, ne obremenjujte vašega imetja z nepremišljenimi dolgovi in z nepotrebnimi slabimi odločitvami in ukrepi! Ob pravem času pa izročite svoje i-metje najpridnejšemu po ljubeznivem posvetovanju z vso družino. Naša svetovalca proti povišanju cene plinu in luči Na seji goriškega občinskega sveta dne 13. t. m. so razpravljali o bilanci podjetja za luč, plin in vodo, ki je bila potrjena z večinskimi glasovi. Proti bilanci so glasovali le trije svetovalci od MSI in naša dva, to je g. Bratuž in dr. Birsa, ker nista hotela glasovati za povišek cene luči in plinu. Povišek cene plinu in luči so zahteva- li zato. ker mislijo zgraditi moderne rezervoarje za plin, ki bi stali veliko. Značilno je, kako je demokristjan inž. Gelserino Graziato vplival na svetovalce od MSI, da bi glasovali za povišek cene. Dejal jim je, da gre za nacionalno vprašanje!... Značilno je tudi, da sta za povišek cene plinu in luči glasovala oba svetovalca od DFS! Iz te bilance je razvidno tudi, da bodo končno v ulici Brigata Tre-viso v PodgOri raztegnili vodno cev za še ostale tamkajšnje hiše. Gerhev za istrske ezule V Standrežu bodo istrskim izseljencem v kratkem zgradili še cerkvico. Tako bodo' imeli sedaj vse, kar potrebujejo za dušo in telo. S tem bo pred slovenskim Standre-žem zrasla prava celotna vas istrskih ezulov, ki bodo živeli in u-mrli na tem koščku goriške zemlje! ..Primorshi dnevnih" gradi vodovode v Fevmi in Podgori »Zato pa je morala občina zaradi vztrajnih posredovanj naših svetovalcev sprejeti na eni izmed prejšnjih občinskih sej sklep, da bo napeljala vodovod v Podgoro Pevmo in Standrež.u Tako smo brali v »Primorskem dnevniku« od 18. t. m. Vsi zadovoljni smo vprašali goriškega župana, kdaj bodo začeli graditi te vodovode. Zupan je padel z neba m nam povedal, da o kakih vodovodih za Podgoro in Pevmo sploh ničesar ne ve, ter da ni občina sprejela nobenega tozadevnega sklepa! Za poplavljence s severa Pokrajinski odbor Rdečega križa s sedežem v Gorici, ulica Garibaldi 5, sprejema prispevke za pomoč poplavljencem na Holandskem, v Belgiji in Angliji. Trgovinski odnosi s Slovenijo V januarju 1953 je Trgovska zbornica v Gorici izdala 16 uvoznih dovoljenj za skupno vrednost 39,610.000 lir. Izvoznih dovoljenj je bilo izdanih pa 10 za 21,020.283 lir. Slovenija ima v dobrem ob za- Spolna uzgojs mladine V soboto zvečer je imel v Gorici univerzitetni profesor dr. Ber-gamini važno konferenco o spolni vzgoji mladine. Poudaril je, da danes mora mladina priti pravočasno do neke prave spolne vzgoje in pravilnega spoznanja te delikatne zadeve, če nočemo, da zabrede na kvarna stran-pota, kjer se duševno in telesno uniči. Za to delo so poklicani predvsem starši, duhovniki in zdravniki! Ko začne otrok zastavljati razna vprašanja v zvezi s tem problemom, mu je treba jasno, odkrito in dostojno odgovoriti, da ne bo iskal drugod odgovora na svoja vprašanja in naletel na zlobneže, ki ga pokvarijo. Napačno je torej prepustiti otroka samemu sebi in mu prikrivati skrivnost življenja v tem oziru! Tečaj za občinsfts tsfnlHc V kratkem bo začel na tržaški univerzi poseben teoretično-prak-tični tečaj za občinske tajnike. Poučevali bodo univerzitetni profesorji in višji državni uradniki in občinski uslužbenci. Točen spored in urnik predavanj bo pravočasno objavljen. ključku računa 31. januarja 1953 64,777.778 lir. ■Izvozni in uvozni material je vedno isti, kot ga določa videmski sporazum. Fanfani v Sorico Kot smo že poročali, bo prišel v nedeljo v naše mesto kmetijski minister Fanfani. Kot se zdi, ne bo imel ta obisk kakega političnega pomena, ampak je v zVezi z vprašanjem krminsko-gradiščanskega polja. Ob tej priliki bodo tudi slovesno razdelili kmečke stroje, ki so bili nabavljeni z državnim posojilom v smislu zakona z dne 25. 7. 1925. Zamenjava HitHG bankovcev Zakladno ministrstvo sporoča, da je zadnji rok za zamenjavo zavezniških AMG bankovcev ter starih italijanskih bankovcev za 100 in 50 lir določen nepreklicno za 14. aprila 1953. Zadnjič smo poročali, da nameravajo odsloviti iz predilnic v Podgori in Ronkah 389 delavcev in delavk, češ da so zaloge tekstilnega blaga na domačem trgu prenatrpane in da ni nobenega naročila iz tujine. Proti tej trditvi industrijcev pa stoje gole številke statistike, ki drugače pričajo. Statistični podatki zadnjih dni namreč kažejo, da so se skoro izpraznile zaloge tekstilnega blaga na domačem in tujem trgu! Vzrok odpustov ni torej preobilica blaga, ampak kaj drugega. Nekateri menijo, da je glavni in edini vzrok nenasitna želja industrijcev po čimvečjem zaslužku, kar bi uresničili z odpustom določenega števila delavcev in z večjim pritiskom na ostale delavce, ki bi morali delati do skrajnosti! Delavci, ki so še zaposleni, se iz razumljivih vzrokov ne upajo u-preti tem načrtom, ker se boje za svoj košček kruha. Je pa sveta dolžnost sindikalnih in tudi vladnih zastopnikov, da zadevo preiščejo in razčistijo! Prijavite vojno strelivo Goriški župan opozarja javnost na dolžnost, ki ga vsakdo ima, da prijavi orožnikom, organom javne varnosti ali županu samemu ostanke vojnega streliva, o katerem ve, kje leži, ali pa ga kje odkrije. Kdor streliva ne prijavi, je kaznovan po zakonu od 2S. okt. 1952, štev. 1784, do 6 mesecev zapora. Zavarovanje holes Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je izdalo odredbo, da morajo biti zavarovana kolesa, ki služijo za prevoz blaga, kot na primer mleka, trgovskih predmetov itd. NATEČAJ Zavod za socialno skrbstvo je razpisal tri različne natečaje za tri vrste službe. Vnedeijo dopoldne 22. t. m. je bila seja občmsKega sveta v Do-bcidoou, na Kateri so pod predsedstvom župana, g. Mirota Fenetica, IX) običajnem prečitanju in odo-orenju zapisnika prejšnje seje prešli k razpravi o proračunu za te-itoit leto 19t>3. Proračun, ki ga je občinski svet potrdil, predvideva 11,873.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Največ dohodkov predvidevajo od uzitninskega in družinskega davka ter od splošnega davka na dohodke (IGE), ki utegnejo doseči vsega skupaj skoro 4,000.000 lir. Na strani izdatkov pa vzamejo splošni j ujravn: stro-ikl 3,523.000 lis, zdravstvo in higiena 1,631.000, šolstvo 430.000, podpore in dobrodelnost 637.000, splošne občinske premoženjske obveznosti pa 4,131.000 lir. Toda, kot rečeno, je proračun v dohodkih in izdatkih izravnan in ni strahu za primanjkljaj. V ostalem so na seji sklenili odkupiti 5.200 kvadr. metrov zemljišča, za ceno 100.000 lir, na katerem zidajo hišo za izurjenje zidarjev. Potem so imenovali komisijo za odpravo skupnih zemljišč (»usi civi-ci«), v katero so izvolili gg. Jožefa Jarca in Brunota Pahorja. V občinsko trgovinsko komisijo so izvolili pa svetovalca Marjana Zavadlava in Karola Ferletiča ter zastopnika Občinarjev Jožefa Sobana in Jožefa Lavrenčiča. Nato so sklenili povišati za 25 odst. davek na meso in z a 50 odst. davek na vino in likerje. Za potovalno knjižico, ki bo redno obiskovala vse kraje s slovenskimi in laškimi knjigami, pa so odobrili letni prispevek 3.000 lir. To delo bo opravljala državna knjižnica iz Gorice. Enoglasno so sklenili tudi, da se na vsa križišča vseh cest in poti po doberdobski občini postavijo dvojezične tablice-kažipot, kar bo seveda v veliko korist prometu. Na vprašanje svetovalca g. Pahorja je župan zagotovil, da zasveti električna luč v Jamljah v najkrajšem času, in da je zamudo pripisati dejstvu, da je družba SEL-VEG stavila zahtevo po izplačilu še tretjega obroka predno spusti električni tok. Zato je bilo treba izvršiti formalnosti upravnega značaja, da znesek občina lahko nakaže. Končno so ' g. županu povišali mesečne prejemke od 8.000 na 10.000 lir. Za nagrobne kamne pa bo moral vsakdo plačati 200 lir letno za dobo desetih let, 500 lir od desetih do petnajstih let in Razpoložljivih mest je 540 (520 za pomožne tajnike, 20 za pomožne blagajnike in še 10 drugih). Tečaja se lahko udeleže samo tisti, ki i-majo klasično ali realno maturo. Starostna mera je od 18 do 40 let. Prošnjo je treba predložiti do 15. aprila 1953 glavnemu ravnateljstvu v Rimu, Via M. Minghetti 22. Podrobnejša pojasnila daje krajevni Zavod za socialno skrbstvo. Trgovinska pogajanja med Gorico in Slovenijo Med zastopniki Slovenije in Gorice so v teku pogajanja za razši-•ritev trgovinskih odnošajev in računajo z njihovim skorajšnjim u-spehom. Upati je, da bodo dosegli sporazum na podlagi osem sto milijonov lir uvoza in enako vsoto izvoza. KNJIŽNI OGLAS Po veliki noči bo izšel v slovenščini življenjepis božjega služabnika patra Leopolda, kapucina, po rodu Hrvata iz Dalmacije, ki je u-mrl v duhu svetosti v Padovi 30. julija 1942. Knjiga bo obsegala kakih 160 strani in bo bogato ilustrirana. Ker bo tiskana v omejenem številu izvodov, sporočamo vsem, ki bi knjigo želeli, nai jo naročijo čimprej. Do bele nedelje sprejemajo prednaročila in kdor jo do takrat naroči, prejme knjigo za 250 lir, pozneje bo cena knjigi višja. Cena knjigi izven Gorice in Trsta znaša 350 lir s poštnino. Vsa prednaročila in predplačila pošljite na naslov: P. Fidelis Kraner, Convento Cappuccini, Gorica -Gorizia, za Italij8; za Svobodno tržaško ozemlje pa se obrnite na naslov: P. Alfonz Valič, Convento Cappuccini, Montuzza, Trst - Trieste. Za druge države pa sprejema vsa prednaročila samo p. Fideli*. 1.000 lir od petnajstih do dvajsetih let. In ker je tržiška občina izstopila fz veterinarskega konzorcija, ki ga je tvorila z občinami Doberdob, Starancan in Ronke, je občinski svet j?overil gg. Andreju 2u-žiou in Evgenu Ferfolji nalogo, da preučita novi položaj, ki je s te*i odstopom nastal. IZ SLOVENIJE ZN1ZANJE POTNIŠKE VOZNINS NA ZELEZNICI Komisija za tarife v Beograd-u ja na svojem zasedanju v začetku februarja sprejela sklep, da bod« znižali povprečno za 25 odst. potniške tarife na železnici. Predvidevajo, da bodo nove tarife začele veljati s 1. aprilom. NOVA SLUŽBA NEKDANJEGA MINISTRA Kot piše »Slovenski poročevalee« 10. februarja t. 1., je hil dr. Blagoje Neškovič na lastno prošnjo imenovan za zdravnika v Zavodu za sodno medicino pri medicinski fakulteti v Beogradu. Ljubodrag Djurič pa je postal upravnik državnega kmetijskega posestva v Rumi. REORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE Načrt reorganizacije zdravstvene službe predvideva tudi, da bod* zdravstvene ustanove vodili posebni upravni odbori, ki bodo nadzorovali celotno ustanovo in reševali vsa vprašanja njihovega materialnega poslovanja. Ustanove bi se vzdrževale z lastnimi dohodki, dobivale bi pa tudi določene dotacije od ljudskih odborov. Hrnepiha postaja odločna (Konec s 1. strani) kitajska komunistična vlada morala precejšen del svojih sil odslej zaposliti s čuvanjem obal, ki leže nasproti Formoze, kakor bo morala tudi določiti precejšen del sv vojni v mednarodnih, pogodbah, priznavajo tudi narodnim manjšinam popolno enaKopravnust in zaščito njihovega jezika ter kulturnega in gospodarskega napredka. Te mednarodne pogodbe in garancije bi morale ščititi tudi koroške Slovence in njihov svobodni razvoj. Najučinkavitejša zaščita slovenskega življa na Koroškem pa je vera v samega sebe. Vera in zavest, da so koroški Slovenci edino starodavno avtohtono prebivalstvo na zemlji svojih slovenskih pradedov; zavest, da niso nedavni prišleki, ampak da so od pamtiveka, skoro poldrugitisoč let gospodarji koroške zemlje; zavest, da so prav njihovi pradedje to pusto in divjo zemljo razorali in spremenili v rodovitna tla; zavest, da nosi ta njihova zemlja tudi v potujčenih predelih slovenska imena dolin, krajev, rek in gora ter starodavne spomenike slovenske zgodovine in veličine. To vero in zavest je treba zopet obuditi v slovenskem narodu na Koroškem zato, da se bo zavedal, da je pred Bogom in pred ljudmi enakovreden nemškemu narodu, ki se je šele v teku stoletij pod pokroviteljstvom nemških prosvetnih in cerkvenih knezov vrinil na slovensko Koroško. Obuditi je treba v Slovencih na Koroškem vero v njihovo življenjsko silo, kajti kljub izpostavljanju na najbolj izločenih zahodnih slovenskih mejah, na stični črti med slovanstvom in ger-manstvom, so se vendar ohranili skozi stoletja. Le krvno sorodstvo in skupnost materinskega jezika je ona vez, ki daje vsem pripadnikom istega rodu in jezika občutek enakosti, bratstva in f enakosti, bratstva in medsebojne povezanosti. Le med brati ni klanjanja in ponižanja, med tujci pa ostane človek večni tujec, če že ne preziran in kot poturica zaničevan, pa vsaj postrani gledan. Zato je na krivi poti kdor pričakuje od tujcev ali celo od narodnih nasprotnikov podpore za svoj narodni razvoj. Koroškim Slovencem je treba vere v same sebe, treba je ponosa, treba je prepričanja, da so tudi oni enakopravni nosilci političnih pravic in dolžnosti kot nemški živelj. Treba jim je samozavesti, poguma in vere v boljšo in pravičnejšo bodočnost v demokratičnem svetu, ki se odpira pred nami. Zato je treba najstrože obsoditi, da je litovska komunistična Demokratska fronta baš na Koroškem pri nedeljskih volitvah pozivala od nje odvisne koroške Slovence, naj oddajo svoje glasove za nemško socialistično stranko. In to na Koroškem, kjer vidi velik del nezavednih Slovencev v Nemcih nekaj več, kot so Slovenci, nek »Herm-volk«, s čimer se sami postavljajo na stopnjo manjvrednih. Za tako titovsko politično goro-stasnost ni opravičila. Tu ne bomo raziskovali, zakaj so titovci na Koroškem silili slovenske volivce, naj glasujejo za nemško stranko. Dovolj je, da pribijemo, da so nasproti koroškim Slovencem vse nemške stranke enako strupene in nestrpne, od nemške Ljudske stranke pa do nemških socialistov. Ali ni ravno socialistični koroški deželni glavar Wedenig v jeseni 1952 skrčil v mestu Velikovcu na šolah pouk slovenščine od treh ur na eno uro na teden? In za take ljudi in stranke so titokomunisti delali propagando med koroškimi Slovenci! Nasprotno pa je treba priznati, da je Krščanska demokratska stranka slovenskih Korošcev pod vodstvom dr. Tischlerja rešila slovensko čast. Sla je z lastno slovensko listo pogumno na volitve, četudi je vedela, da ne bo izvoljen noben njen kandidat. Dobila je, vkljub neznatni propagandi in pri skromnih volilnih sredstvih, 3.700 glasov. Toda to so glasovi izbranih narodnazavednih žend in mož - veljakov, kjer odtehta pri koroških razmerah vsak glas za deset glasov. Vsa čast in priznanje od ločnemu nastopni slovenske Krščansko demokratske stranke in njenemu vodstvu, ki je pri nedeljskih volitvah v avstrijski parlament in koroški deželni zbor dvignilo med koroškimi Slovenci pogum in samozavest ter pokazalo pot za bodoče boje in vzore. Titokomunistični tisk psuje dr. Tischlerja in njegove sodelavce z izdajalci in s kopico pridevkov iz komunističnega slovarja. Zakaj? Ker niso silili slovenskih volivcev, naj glasujejo za nemško stranko in ker je titovce sram, da so se oni ponižali do stopnje nemških priganjačev. Pravijo tudi, da se slovenska koroška Krščansko demokratska stranka ni hotela povezali (Konec na 4. strani. 6. stolpec); Stran 4. DEMOKRACIJ« Leto VII. - Stev. 8 VESTI s TRŽAŠKEGA nabrežinci u borbi za sooje praoice Seji 19. februarja je prisostvovalo 11■ svetovalcev, pet pa jih je ■bilo odsotnih zaradi bolezni. STRAH OPOZICIJE PRED »GLASOVALNIM STROJEM« Po dolgem obolenju se je spet pojavil na seji občinskega sveta svetovalec KP Marizza. Njegov pojav so seveda poklicni politikanti ■takoj izrabili za razna sumničenja na račun skupin, ki sta zastopani v obč. odboru, češ da se ti hočeta z zahtevano navzočnostjo bolnega Marizze zagotoviti večino pri glasovanju za članstvo komisije, ki naj bi pregledala in ocenila 60 vloženih prošenj za 8 občinskih stanovanj v Nabrežini in Stivanu. Kakor bomo spodaj videli, so bila ▼sa ta politična ugibanja opozicije popolnoma neutemeljena, ker je župan glede tega predlagal sestavo štiričlanske komisije, v kateri bi bila dva zastopnika skupin, ki sta zastopani v občinskem odboru, in dva zastopnika ostalih skupin, ki v občinskem odboru niso zastopane. Komisiji bo pa predsedoval župan. Zupanov predlog je' bil soglasno sprejet, kar pa ni preprečilo, da ne bi »Primorski dnevnik« kljub temu dal precejšnjega poudarka nameravani igri odborniške-ga glasovalnega stroja na škodo občinske opozicije. BENCINSKO OSKRBOVALISCE V SESLJANU V začetku seje je župan, Josip Terčon, pozdravil svetovalca Ma-rizzo, ki je okreval po dolgi bolez-«»i, in nato odgovoril na vpraš-tje svetovalca Škofa, ki je na zadnji seji prosil pojasnila glede usod'! poti s sesljanskega trga proti mor-^u v zvezi z načrtom zidave postajališča z bencinsko črpalko. Zupan je pojasnil, da zidava tega bencinskega oskrbovališča ne bo ovirala prometa po omenjeni poti, čeprav bo pot v začetku zaradi nove zidave napravila majhen ovinek. DAVČNI OBRAZCI »VANONI« Svetovalec Marizza razloži težave, na katere naletijo davkoplačevalci pri izpolnjevanju preveč zapletenih vprašalnih davčnih obrazcev »Vanoni«, značilnim izrazom neznosnega italijanskega davčnega sistema. Zato je prosil župana, naj dovoli, da bi obč. uradniki pomagali davkoplačevalcem pri izpolnjevanju teh obrazcev. Zupan je pojasnil, da ni mogoče obvezati qbč. uradništva za tako odgovorno delo, za katero ni usposobljeno. To je v glavnem dolžnost raznih sindikalnih in stanovskih (kmečkih, obrtniških,, trgovskih itd.) združenj, ki morajo prevzeti pobuda, ki jo je svetnik Marizza hotel poveriti občini. Vendar bo občina tudi glede tega ukrenila nekaj koristnega. Kakor lani bo tudi letos povabila finančno intendanco v Trstu, naj pošlje v Nabrežino nekaj svojih davčnih strokovnjakov, ki bodo našim ljudem na razpolago z vsemi potrebnimi pojasnili in nasveti. Upamo, da bo finančna in-tendanca — kakor lani— spet poslala med nas strokovnjaka, veščega tudi našega jezika. Zupan je še dodal, da je medtem tudi obč. u-radništvo na razpolago davkoplačevalcem za vsa pojasnila, ki jih bo moglo v tej zadevi nuditi. DODATNI VODOVOD V DEVINU Zupan poroča nato o prošnji De-vinčanov za napeljavo vodovoda v Devin s cestnega križišča proti postaji. To delo pa bo morala občina irvesti le v sporazumu z vodovodno upravo ()xAcegat«>. Zupan nato doda, da bo v kratkem posebna komisija preučila na licu mesta v Devinu in Vižovljah, katera javna dela bo treba izvesti v zvezi z odobrenim gospodarskim načrtom št. »1. SOLA V SEMPOLAJU 18. t. m. so se župani občin De-vin-Nabrežina, Repentabor in Zgo-•ik zglasili pri ravnatelju Urada r.a javna dela Caffarelliju, Ta jim je uradno sporočil vsebino odobrenega gospodarskega načrta št. 11. Catrdil je, da bodo vsa določena dela v najkrajšem času izvedena in da ne bo zastojev, ki jih je bilo treba grajati pri izvajanju prejšnjih gospodarskih načrtov. V osmih dneh bodo n. pr. na javni dražbi oddana dela za zidavo ■osnovne šole v Sempolaju. Isti po-*topek bo za osnovno šolo v Nabrežini. Tudi vsa ostala predvidena dela bodo izvedena, brž ko bodo pripravljeni vsi potrebni načrti. Dela v Slivnem in Vižovljah bo-«k> izvedana v občinski režiji, med^ tem ko za ostala dela še ni določeno, če bodo oddana na javni dražbi ali pa prav tako izvedena v občinski režiji. Zupan razloži, da občinska komisija, ki bo razpravljala o 60 prošnjah za dodelitev osmih občinskih stanovanj v Nabrežini in Stivanu, ne bo mogla sklepati končnoveljav-no, ampak bo samo sestavila predlog, o katerem bo odločala posebna komisija za ljudska stanovanja v Trstu, in v kateri bo tudi obč. uprava zastopana. Svetnik Pahor prosi župana, naj ta komisija pri svojem delu da prednost prošnjam domačinov, kar je soglasno odobreno. Nato obč. svet na županov predlog izvoli soglasno v to stanovanjsko komisijo Stanka Pertota in Ferruccia Grattona za večinski skupini ter Ivana Miliča in Jožeta Pahorja za opozicijo. SLIVNO Obč. svetovalec Ivan Kralj iz Slivnega opozori nato odbor na slabo ' stanje ceste iz Slivnega v Sesljan, graja dejstvo, da niso dobili Siivenci po novem vodovodu lani niti ene kaplje vode, prosi za namestitev ure na zvonik in sproži vprašanje poljskega čupaja. Nato še prosi občino, naj nadzoruje razna dela in popravila, ki jih izvaja Ustanova za državne ceste. Vnela se je debata, v katero je poseglo več svetovalcev. Odbornik Vižintin je pojasnil, da dela Ustanova za državne ceste (USVS) samostojno in z lastnimi krediti, zaradi česar občina ne, more posegati v njen delokrog. Dela in popravila pa pregleduje in odobruje Tehnični urad (»Genio Civile«). Sicer so pa tudi sredstva te ustanove za vzdrževanje cest v nabrežinski občini skromna: 3 milijoni za redno in 3 milijoni za izredno vzdrževanje cest. Vižintin še pojasni, da bodo razni ovinki v Prečniku in Mav-hinjah betonirani ali pa" tlakovani z granitnimi kockami. Na koncu je še sprejet sklep, da je treba pokazati komisiji Tehničnega urada še razne druge slabe ceste, in jo opozoriti, da leži po teh cestah še mnogo neodpeljanega materiala, ki samo ovira promet. SLOVENSKI KRAJEVNI NAPISI Svetovalec Drago Legiša iz Devina se bavi nato z vprašanjem nedemokratičnosti odstranitve slovenskih krajevnih napisov in poudarja, da gre za odgovoren in ne brezpomemben ukrep tukajšnjih obla-stev. Graja v tej zvezi tudi politiko italijanskih katoliških krogov, ki je popolnoma v službi poitalijančevanja slovenske zemlje. Glede nerazumljivega stališča Z. V. U. glede tega vprašanja pa ?e je D. Legiša vprašal: »Ali ne bi upravičeno vzkipela britanska kri, ko bi v primeru drugačnega izida vojne nacistični general na predlog kakega drugega Palutana ukazal odstraniti angleške napise, sklicujoč se na ra£ne nacistične zakone?« Na koncu je D. Legiša predlagal, naj pošlje obč. svet pismeno zahvalo duhovnikom devinskega dekanata, ker so javno s prižnice s stališča cerkvene morale obsodili odstranitev slovenskih krajevnih napisov, in jih prosi, naj tudi v bodoče podprejo borbo našega naroda za uveljavljenje narodnostnih in jezikovnih pravic na Tržaškem. Legišev predlog je bil soglasno sprejet z dodatnim predlogom Albina Škrka, naj se občina po tisku zahvali tudi vsem drugim ustanovam in organizacijam, ki so v kritičnem trenutku podprli Nabre-žince. Zupan je nato sporočil, da se bo borba za slovenske oziroma dvojezične krajevne napise še nadaljevala. Odbor zaenkrat še ni zavzel dokončnega stališča glede načina vodenja te borbe. Vsekakor bo občina poslala Zavezniški vojaški u-pravi še enkart zahtevo po spremembi fašističnega zakona iz leta 1923, po katerem je v slovenskih krajih prejaovedano izobešati slovenske oziroma dvojezične krajevne napise! Zupan računa z verjetnostjo, da se bodo tej akciji pridružile tudi ostale slovenske občine našega ozemlja, kar bi dalo akciji večjo veljavo, kakor je pravilno pripomnil svetovalec Milič. Dr. Jože Skerk je tudi govoril o vprašanju dvojezičnih krajevnih napisih. Čudno se mu zdi, da je ZVU razveljavila protižidovske zakone na našem ozemlju, ni pa tega storila glede številnih protislovenskih zakonov, ki so še vedno v veljavi. Na prihodnji seji bo občinski svet razpravljal o predlogu dr. J. Skerka, .naj pošlje občina gen. T. J. Wintertonu zahtevo po razveljavitvi fašističnega zakona št. 800 iz 1. 1923, ki prepoveduje slovenske krajevne napise, in uvedbi novega zakona o tem predmetu, ki naj upošteva jezikovno enakopravnost Siovencev na slovenski zemlji. Na koncu je dr. J. Skerk še predlagal, naj občina postavi na vseh občinskih stavbah, šolah in drugod dvojezične napise. Predlagal je tudi, naj pošlje obč. svet čestitke beneškoslovenskemu prvaku, mons. Ivanu Trinku, ob priliki njegovega 90. rojstnega dneva. Po obravnavanju še nekaterih zadev je župan sejo zaključil in napovedal prihodnjo za ponedeljek 2. marca. Kal bo čez deset let? Starši dveh dijakov, ki posečata slovenske šole v Trstu, so nam povedali naslednje. Prvega, ki posveča višjo realno gimnazijo, je ustavil v bližini.šole gospod, ki se mu je po govorici poznalo, da je iz Italije. Čudil se je, ko je slišal mladega dijaka govoriti s sošolci v slovenščini, zato ga je vprašal, v kakšno šolo hodi. Ko mu je dijak pojasnil, da poseča slo* vensko šolo, mu je »gospod« dejal: »Pojdi raje v italijansko šolo, da ti ne bo-čez deset let žal!« Stvar bi bila za nas nepomembna, ko bi šlo za posamezen primer laškega zanimanja za naše šole. Ko pa izvemo, da se je nekaj sličnega zgodilo tudi v Barkovljah, potem nam postane jasno, da gre zb sistematično ustrahovanje naših otrok oziroma njihovih staršev. V Barkovljah je tudi tak »gospod« ustavil našega osnovnošolskega učenca, se. zanimal za jezik, ki ga je z drugimi otroki govoril na cesti, in za šolo, ki jo obiskuje. Ko je slišal, da otrok govori slovenski in da poseča slovensko osnovno šolo v Barkovljah, mu je ogorčeno rekel: »Zakaj pa ne greš v italijanske šole, da ti ne bo čez deset let žal?« Kaj bo čez deset let? Nič! Naše šole bodo ostale in naša mladina bo vedno v večjem številu govorila slovenski po tržaških ulicah in vedno številnejša poseča-la slovenske osnovne, strokovne in srednje šole! To lahko zagotovimo obema »gospodoma«, ki sta se i v Barkovljah i v ul. Lazzaretto Vecchio zanimala za jezik, ki ga naša šolska mladina govori na cesti, in za šolo, ki jo obiskuje! sprejemali izključno samo do 28. t. m. Za imenovana naročila se morajo kmetovalci prav tako obrniti na Področno kmetijsko nadzorništvo v ulici Ghega št. 6-1 med uradnimi urami 8.30 do 12. Prešernova proslava u ffaMini Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročali o nedeljski Prešernovi proslavi v Nabrežini prihodnjič. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da bodo naročila večne detelje, vrtnic in čebulic gladiolov NAŠIM OBČINAM Vsi Občinarji vseh slovenskih občin na Tržaškem so se upravičeno zgražali, ko je ZVU na predlog področnega predsedstva ukazala glede rabe slovenskega jezika v u-pravnem delovanju naših občin med drugim tudi to, naj bo na o-sebnih izkaznicah italijansko besedilo na prvem mestu, slovensko pa na drugem in v še polovico manjših črkah kot italijansko. Vendar je treba na žalost ugotoviti, da se. uradniki naših občin, dodeljeni izstavljanju osebnih izkaznic, ne ravnajo niti po tem predpisu ZVU, ki je že itak omalovažujoč za slovenske jezikovne pravice, na tem ozemlju. V osebne izkaznice vpisujejo namreč osebne podatke Občinarjev samo v italijanskem jeziku. Naj bodo dosled-dni in naj v skladu z veljavnimi jezikovnimi predpisi vpisujejo ‘.e podatke tudi dvojezično, in sicer najprej v italijanščini in nato še v slovenščini! Ce je tiskano besedilo dvojezično, zares ne razumemo, zakaj ne bi smeli biti vpisani osebni podatki tudi dvojezično! Ne vidimo nobenega razloga, ki bi govoril proti dvojezičnemu sestavljanju osebnih izkaznic in tudi obrazcev, ki jih občinski uradniki izpolnjujejo pri izstavljanju teh izkaznic. Naj občinski sveti in odbori posvetijo nekaj pozornosti tudi temu vprašanju, ki je v tesni zvezi z našo skupno borbo za uveljavljanje slovenskih jezikovnih pravic na Tržaškem! Prešernova proslava vfflavliinlnii V nedeljo 8. marca ob 16. uri bo Prešernova proslava v Terčonovi dvorani v Mavhinjah. Nastopijo pevski zbor »Avgust Tanče« iz Nabrežine in nabrežinski dijaki, ki bodo recitirali izbrane Prešernove pesmi in nastopili z Rejmichlovo šaloigro: »Kdo je go-scodar v hiši?« Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek SOBOTA, 28. febr.: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Po- . govor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo zares. — 21.30 Klavirski koncert prof. Mirce San-cinove. — 22.00 Pestra operetna glasba. NEDELJA, 1. marca: 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.30 Vera v naš čas. — 1U0 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. 16.00 Malo za šalo - malo zares. 17.00 Koncert moškega zbora iz Sv. Križa. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.30 Izbrana lirika. — 22.00 Gounod: FAUST, 1. in 2. dejanje. PONEDELJEK, 2. marca: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Književnost in .umetnost. — 22.00 -Gounod: FAUST, 3. dejanje. TOREK, 3. marca: 13.00 Glasba po željah. —' 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 20.30 Aktualnosti. 21.00 Citamo za vas. — 21.30 Koncert komornega zbora Skr-janček. — 22.15 Gounod: FAUST, 4. dejanje. SREDA, 4. marca: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški ve-dež. — 20.30 Sola in vzgoja. — 21.30 Vokalni kvartet. — 22.30 Beethoven: Simfonija št. 7. ČETRTEK, 5. marca: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.40 Slovenski motivi. — 21.00 Radijski oder - Philip Barry: POTOVANJE V PARIZ, komedija v treh dej. PETEK, 6. marca: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Hacaturjan: Koncert za violino. — 19.00 Kraji in ljudje. — 19.25 Angleščina po radiu. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Slovenski motivi. — 21.20 Kako nastane zemljevid? — 22.00 Iz londonskih koncertnih dvoran. SOBOTA, 7. marca: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo zares. — 22.4f? Ger-shwin: Američan v Parizu. Nova kremeljska igra Glasilo komunistične partije S. T. O.-ja, »Delo«, je skozi skozi nekaj dolgih tednov priobčevalo dogmatične predpise, kakšen naj bo dober komunist', da bo od kurjih očes pa do tilnika vreden milosti in plačila za svojo pokorščino kremeljskim gospodarjem. V tem bolj-ševiškem katekizmu ni manjkalo obrabljenega besedičenja o komunistični morali, ki v praksi tako močno zavdaja po plesnobi džungle. »Delo« od 14. t. m. piše v mastnem tisku: »V sredo pojjoldne so zvočniki v ječi Sing Sing naznanili grozno vest, da' je Eisemhoiver odklonil pomilostitev zakoncev Ro-senberg. Grozno vest sta slišala tudi obsojenca. Ves civilizirani svet obsoja ta ukrep ameriških vladarjev.« Tako se je izprsilo komunistično «De!o« v trenutku, ko smrtne obsodbe padajo na oni strani železne zavese v istem tempu kakor bruhajo Fordove tovarne nove avto-mcbile v svet. V »Demokraciji« smo pred kratkim nepristransko popisali ves potek sojenja zakoncev Rosenberg in dokazali vso pravno pomoč, ki jima je bila na razpolago, medtem ko v Sovjetiji, na Češkem, v Romuniji, Bolgariji, Madžarski, Poljski, Vzhodni Nemčiji in Albaniji pošiljajo obtožence na drugi svet s pravo atomsko hitrostjo. Res je, v Ameriki sta prišla pred sodnike dva prava vohuna, ki jima je sodišče krivdo tudi dokazalo, y Pragi, Budimpešti, Sofiji, Bukarešti, Varšavi, Tirani in Moskvi krivdo dokazujejo reflektorji, ledene prhe, kitajske droge ir. podobna »dokazna sredstva«. Uredniki pri »Delu«, ki prevajajo naročila Kremlja v slovensko govorico, so gotovo prav toliko prepričani v nedolžnost atomskih vohunov kakor sodnik, ki ju je obsodil. Drugače si pač ni mogoče tolmačiti takega skrpucala, kakor je ,n. pr. naslednji prevod kremeljskega poročila: »Dvignimo glas, da vsekakor, zaradi pogojev, v katerih se je vršil proces, zaradi oseb, ki so zapletene, ne kot obtoženci, kot priče in ko.t sodniki, zaradi prepadanja, ki ga je proces izzval v vseh, znanstvenikih, duhovnikih vseh ver, sindikalnih in političnih voditeljih vseh tendenc, ki so soglasno izahtevali milost za Rosen-bergova.« Ta prevod 'je pač dovolj zgovoren dokaz, kako daleč je bil prevajalec od dogodkov in vsebine, ki jo je moral posloveniti. In prav nič drugače ni s kremeljskimi vrelci, ki so sprožili piopagandni stroj za pomilostitev Rosenbergovih. Najprej se je pokazal? nujna potreba ohrabriti ostale sovjetske vohune po zahodnem svetu, kajti samo vrhunsko smetano premešča sovjetska tajna služba oib času nevarnosti pod varno zavetje železne zavese, medtem ko ostali množični drobiž prepušča svoji usodi. V primeru Rosenbergovih se je pravočasna premestitev na drugo stran zavese ponesrečila, zato tudi tak hrup in vrišč za pomilostitev. Kremelj ima navado, da z enim u-darom po možnosti pobije kar dve muhi, in sedanja propagandna gonja je naperjena prav na dva določena zadetka. »Delo« priznava, da obstoja še »žarek upanja«. In prav zaradi tega »žarka« je treba z vsemi propagandnimi topovi na plan. »Zarek upenja« je namreč v tem, da bi Ro-senbergova v zadnjem trenutku izdala še marsikatero zanimivost, ki bi sovjetsko tajno službo spravila v strahotno zadrego, obema obsojencema rešila življenje. Kremelj meri. čevlje po lastnih kopitih. Prepričan je, da bo Amerika odločila prav nasprotno od tistega. kar bo zagovarjal Kremelj. Tega načela so se Sovjeti vedno držali — in Američanov se je morda v teku tolikih izkušenj nekaj komunistične dialektike le oprijelo. Kremelj ima ves interes, da Ro- senbergova ne uideta električnemu stolu. »Mrtvi ne govorijo!« je zatrjeval Stalin, ko je Churchillu predlagal v Moskvi pokolj 50.000 nemških oficirjev. Ce pa hoče Kremelj tudi doseči usmrtitev Rosen-■bergovrh, je po komunistični dialektiki potrebno čim bolj zahtevati njuino pomilostitev. Le s takim hrupom bo — tako sodi Kremelj — Amerika zaslutila, da Kremelj nekaj skriva in je treba storiti prav nasprotno —■ postaviti priljubljeni kremeljski veto. Igra je spretna in vredna njenih’ izumiteljev, ali pa bo tudi uspela, je drugo vprašanje.... Sejči Blavnegs odbora SDZ VIII. seja Glavnega odbora SDZ bo dne 1. marca 1953 ob 9.30 v prostorih SDZ v ul. Machiavelli 22-11 s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo predsednika, 2) Poročilo o političnern/fjolo-žaju na STO-ju, 3) Občinska politika na STO-ju, 4) Slučajnosti. Zaradi važnosti dnevnega reda računamo s polnoštevilno udeležbo odbornikov. Koroški Slovenci (Konec s 3. strani) s titokomunisti in postaviti z njimi enotno listo. In zaveden koroški Slovenec je dejal: S političnimi gangsterji ne more nobena poštena, politična stranka lojalno sodelovati! Titokomunisti pošiljajo iz Ljubljane na Koroško pod krinko kulturnega in gospodarskega delovanja pevska društva, potovalne kmetijske tečaje, režimu vdane duhovnike itd. Vse to pa delajo ne zato, da bi dvignili narodno zavest koroških Slovencev, ampak da širijo med njimi komunistične ideje in ugled svoje titokomunistične Demokratske fronte. Po titovskem receptu bi morali vsi koroški Slovenci postati vsaj socialisti. Koroški Slovenci pa se ne mislijo vto-piti v nobeni nemški stranki, toda tudi ne v mednarodnem marksističnem socializmu. Smrtna kosa V Trstu je umrla v 91. letu starosti gospa Apolonija Stanič, mat: g. inž. Ivana Staniča, profesorja neindustrijski strokovni šoli v Rojanu. G. iriž. I. Staniču izrekamo ob-tej bridki izgubi naše sožalje! Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU » sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20,111 ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od .9 - 12 in nrt 17 - ly TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 Mizarji g Kmetovalci J podjetniki ® Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vialft Sonnlnoi 2 4 V petek, dne 20. t. m., je v starosti 91 let mirno v Gospodu zaspala najina blaga mamica Apolonija vd. Stanič Pogreb je bil v nedeljo, dne 22. t. m. Vsem onim dragim osebam, ki so ob tej težki priliki sočustvovali Z. nama, izrekava iskreno zahvalo. V Trstu, dne 24. febr. 1953. MARIJA, hči ing. IVAN, sin tudi v imenu ostalega sorodstva Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 n K R M I N Cormons - prov. Gorizia UR ARHA UL ROma 19 ZLATARHA VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH I LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.