ČEVLJI NOGAVICE Poštnina platana v gotovini Stim. 144 V ljubila ni, ponedeljek 28. |un!|a 193? leto II. Belgrad, 28. junija. Kraljevič Andrej proslavlja danes pri svoji materi kraljici Mariji v dvoren Milo-čer na Jadranu 8*letnico svojega rojstva. Vesti 28. junija Okrožnica berlinskega škofa Preysinga o preganjanju katoliške duhovščine po narodnem socializmu pravi, da uprizarjajo hitlerjevci procese proti duhovnikom in redovnikom zaradi tega, da bi odvrnili pozornost od nenravnosti v narodno socialističnih vrstah. Pri duhovnikih, ki eo obtoženi, gre velikokrat za izrazite zagovornike narodnega socializma. Poročilo preiskovalne komisije za Palestino bo objavljeno v angleščini, arabščini in hebrejščini, to je v treh palestinskih uradnih jezikih. Romunski paviljon na pariški svetovni razstavi 60 v soboto 6lovesno odprli. Romunsko vlado je zastopal prosvetni minister. Avstrijski trgovinski minister Taucher je odpotoval v Pariz na važne trgovske in politične razgovore s francosko vlado. Ekspedicija turške vojske proti kurdskim upornikom in proti nekaterim drugim gorskim pastirskim plemenom 6e bo v kratkem končala z uspehom in o uporu že zdavnaj ni več govora. Novo ekspedicijo na Himalajo bo organizirala s podporo javnosti nemška vlada, ker hočejo Nemci za vsako ceno končati delo, ki ga je hotela izvršiti ponesrečena ekspedicija dr. Wiena. Poljski poslanik v Berlinu je protestiral pri nemškem zunanjem ministrstvu zaradi izjave, ki jo je dal časnikarjem državni namestnik v nemški Šle-ziji, Wagner. Ta je v izjavi navajal zlagane številke o narodnem razmerju med prebivalstvom v poljski šleziji. Odločilni boj med Fordom in med njegovim delavstvom se bo začel 9. julija, ko se prične razprava proti 14 Fordovim uradnikom, ki so z orožjem napadli pred tovarnami delavce, ko so delali letake za stavko. Vse judovske uslužbence je odpustila uprava dunajskega velesejma, baje pod vplivom narodnih socialistov. Domnevajo, da bodo judovska podjetja v Evropi zaradi tega velesejem bojkotirala. Na indeks je prišla knjiga »Rasizem«, ki jo je napisal Italijan Cogni. Kongregacija sv. Oficija utemeljuje svoj odlok s tem, da plemenske teorije, ki jih knjiga zagovarja, nasprotujejo katoliškim naukom o enakosti izvora vseh ljudi. Kongres Kristusa Kralja se je začel v Poznanju. Udeležuje 6e ga veliko število poliskih in inozemskih cerkvenih dostojanstvenikov. Naše škofe zastopa na kongresu križevški škof dr. Njaradi. Pokrajinskega kongresa narodno socialistične stranke v Wtirtzburgu 6e je včeraj udeležil Hitler, ki je govoril množici čez 100.000 ljudi. Umrl je angleški admiral William Fisher, ki je poveljeval angleškemu sredozemskemu brodovju med abesinsko vojno. Avstrijsko nemška komisija za ureditev odno-šajev med obema državama, ki je ustavila svoje delo zaradi mednarodnega položaja, 6e bo zopet sestala 5. julija. Za obletnico usmrtitve kanclerja dr. Dolffusa pripravljajo v Avstriji velike svečanosti, ki naj Evropi in svetu dokažejo, da hoče Avstrija 06tati zvesta državniškemu idealu kanclerja, ki je padel za neodvisnost Avstrije. Nemški izvoz je v maju zrasel za 36 milijonov mark, uvoz pa se je zmanjšal za 19 milijonov mark. 12 urednikov glavnega sovjetskega glasila »Iz-vestija« je na ovadbo zaprtega Radeka prijela sovjetska policija. Pet mrtvih in 119 ranjenih je bilo pri železniški nesreči v predmestju Ria de Janeira, kjer sta trčila dva vlaka. Predsednik Združenih držav Roosevelt se bo udeležil sestanka demokratskih poslancev in senatorjev na otoku Jeffersonu. Na tem sestanku se bodo poslanci in senatorji razgovarjali o bodočem del usvoje stranke in o tem, kdo bo po letu 1940, ko 6e bo Roosevelt umaknil iz političnega življenja, •devov naslednik. Proslava Vidovega dne v Ljubljani Vidov dan je simbolični praznik za vso državo. Ta dan obhajamo obletnico velike srbske žaloigre na Kosovem polju, ko je srbski narod izgubil v odločilni bitki svojo svobodo in njene branilce. Toda ta dan, ki naj bi pomenil konec srbskega naroda, je po neumljivi božji volji postal nekaj drugega. Postal je velika luč, ki je svetila stoletja dolgo v vsej dobi slišnosti tor srbskemu ljudstvu klicala v spomin veliko nalogo, ki ga čaka: maščevati poraz na Kosovem polju in spet doseči svobodo in samostojnost. Vidov dan je postal simbol srbskega boja za osvobojenje in postal tako veliki narodni praznik nele srbskemu narodu, marveč tudi obema bratoma, ki sta po zedi- njenju stopila v državno sožitje z njim. Zavest bratstva se kaže in čuti najmočneje v spominu na prestano trpljenje v boju za isti cilj. Zato je Vidov dan postal tudi praznik jugoslovanskega bratstva in ga v tem znamenju praznujemo. Današnja proslava Vidovega dne v Ljubljani je bila tako s strani meščanstva, kakor tudi javnih oblasti dostojno proslavljena. Vsi državni uradi so bili danes zaprti, prav tako mnogi drugi večji ljubljanski zavodi in ustanove, kakor magistrat, OUZD, Pokojninski zavod itd., meščani pa so brez izjeme raz svoje hiše razobesili državne zastave. Ob 10 dopoldne se je v stolnici vršila slovesna služba božja, ki jo je daroval stolni prošt dr. Ignacij Nadrah. Sredi cerkve je bila postavljena mogočna tumba, ogrnjena v črno zagrinjalo. Prav tako so bile v spodnji polovici stolnice vse klopi obložene s črnim blagom. Slovesne službe božji v stolnici so se udeležili ban dr. Marko Natlačen z gospo ter s tajnikom dr. Kovačičem, divizionar general Tomič, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia in podpredsednik dr. Mastnak, železniški ravnatelj dr. Fatur, daljo ljubljanski župan dr. Adlešič z gospo, upravnik policije dr. Hacin, načelniki banske uprave dr. Ogrin, dr. Orel, dr. Guštin, dr. Senekovič, dr. Sušnik in drugi, rudarski okrajni glavar dr. Močnik, rektor dr. Kušej, vseučiliški profesor dr. Erlich z ostalimi številnimi univerzitetnimi profesorji. Proslave se je polnoštevilno udeležil ljubljanski di-pomatski zbor, številni ljubljanski občinski svetniki, častniški zbor ljubljanske garnizije, številni drugi državni uradniki in zasebniki. Šest shodov JRZ za vladni jubilej Belgrad, 28. jun. V proslavo dve-letnice dela sedanje vlade, je krajevni odbor JRZ priredil včeraj v Belgradu, Zemunu in Pančevu istočasno šest velikih shodov, na katerih eo govorili minister za gozdov« in rudnike Gjura Jankovič, minister brez listnice Šefkija Behmen, gradbeni minister Marko Kožul, prosvetni minister Dobrivoj Stošovič in poštni minister Branko Kaludjerčič. V svojih govorih so člani vlade v glavnem odgovarjali na razna vprašanja, ki so se v zadnjem času pojavila v našem političnem življenju. Tako je minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič odgovoril bivšim demokratom na deklaracijo njihovega bivšega glavnega odbora. Minister Koiiil je predvsem govoril o razmerju JRZ do Hrvatov ter dejal, da je Jugoslavija Hrvatom najpotrebnejša. Dr. Behmen se je v svojih izvajanjih obširno bavil z zadnjim sho-shodom JNS v Sarajevu ter je izjavil, da ljudje okoli JNS sploh nimajo pravice govoriti o političnih svoboščinah, ker so vse svoje življenje posvetili vnemi, kako bi se te svoboščine kratile. Vsi govorniki pa so povdarjali, da je v naši državi eksperimentiranja dovolj ter da je potrebno, da 6e JRZ še Kolje organizira. Revija naie vojske v Nišu Niš, 27. junija. V soboto popoldne ob 7.40 je bila poskusna revija niške garnizije. Reviji so prisostvovali poveljnik armade general Krstič, minister za socitlno politiko Cvetkovič, divizijski poveljnik g. Lukič, poveljnik konjeniške divizije Radosav Miljkovič, načelnik armadnega štaba general Milosavljevič in poveljnik topništva Radovanovič z vsemi višjimi častniki armade in divizje. Poskusna revija je uspela v splošno zadovoljstvo. Na čelu te revije je bil 16. pehotni polk s svojo godbo. Pri reviji je sodelovalo tudi težko topništvo. Impozantne revije čet so se dalje udeležile motorizirane čete, težko protiletalsko topništvo, reflektorski oddelki, sanitetne kolone in drugi oddelki. Na koncu je Obiličev konjeniški polk v paradnem maršu s fanfarami defiliral pred poveljnikom armade generalom Krstičem in drugimi. Revija je trajala 45 minnt in je popolnoma uspela. Napredovanja učiteljev Belgrad 28. jun. m. Napredovali so tile učite-Iji(ice): V V. položajno skupino: Viktor Grčar v Mariboru, Marija Dovgan v Planini, Josip Ambrožič v Ljubljani, Franc Grudnik v Birčni vasi, Valerija Jeraj v Ljubljani, Marija Jankovič v Mariboru, Ivan Lesica v Ljubljani, Franc Musar v Zidanem mostu, Karel Maurič v Gornji Radgoni, Pavle Plesničar v Ljubljani, Cirila Anto-lovič v Dobovi, Josip Batič v Ljubljani, Marija Bonča v Selnici, Frančiška Benedičič v Želznikih, Marija Cujnič pri Sv. Jakobu, Zora Cerček v Velikih Laščah, Klara Čok v Zagorju, Angela Česnovar v Dobrem polju, Vida Dereani v Trebnjem, Bogomir Ferk pri Sv. Miklavžu, Leopoldina Faganel v Studencih (Krško), Julija Fatur v Šmartnem, Miloš Roš v Hrastniku, Antonija Ravnicer v Mariboru, Anton Sebacher v Kranju Marija Sadar v Ljubljani, Anton Strigel v Črešnjevcu, Barbara Zopanec v Celju. VI. položajna skupina. Ana Ažman, učit. za defektne otroke v Ljubljani, Marija Pirc v Ljubljani, Josip Trošt v Špitaliču, Frančiška Kenda v Črmošnjicah, Zofija Ga-berjavčič v Murski Soboti, Marija Guna v Zagorju, Stanislav Gradiščik v Št. IJju, Marija Hočevar v Vel. Laščah, Ivan Jelenc v Vrebnjem, Cecilija Kržišnik v Žireh, Zmagoslav Kristan v Mariboru, Pavle Kotnik pri Sv. Marjeti pri Ptuju, Vekoslav Kegel v Reki pri Mariboru, Bogomila Kalan v Cerkljah, Marija Mervar v Žužemberku, Vladimir Perhavc v Tržiču, Cecilija Prosen v Toplicah, Zora Prah v Črni, Antonija Potočnik v Špitaliču, Ivan Potokar v Ljubljani, Milan Pavlovec v Cirkovcih, Petra Petrovčič na Vrhniki, Helena Petje v Vidmu, Frančišek Rihar v St. Vidu, Adrijan Raček na Teznu, Olga Rot pri Sv. Pavlu, Judita Splihal v Grižah, Gabrijela Skok pri Sv, Jederti, Angela Šketa na Jarenini, Ernestina Šturm v Ljubljani, Mara Šifrer v Ljubljani. Svetopolk Stoviček v Ljubljani, Justina Trošt v Špitaliču, Marija Trampuž v Ljubljani, Zofija Vivoda v Cerkljah, Mara Vardnjan v Semiču, Helena Vrišer, Alma Vodušek v Višnji gori, Rudolf Završnik v Ljubljani, Franc Zukovec v Novem mestu, Gabrijel Živic v Globokem, Pavle Žumer v Dobrovi, Marija Lešnjak v Kostanjevici, Anton Miklavčič v Borovnici, Ida Mikulič v Globokem, Andrej Pirjevec v Hočah, Julijan Šinigoj v Vojniku, Pavle Kos v Sodražici, Albin Vidic v Prevaljah, Vida Jaklič v Ljubljani in Stanislav Polh pri sv, ^enčeslu. Francovi vojni načrti za bližnjo bodočnost Salamanca, 28. jun. o. Po padcu baskovsko prestolnice Bilbaoa, so se začeli novi boji na vseh španskih bojiščih. Na severu so nacionalisti svoj glavni stan prestavili iz Vittoria v Bilbao, od koder bo vrhovno poveljstva vodilo vojne operacije proti Santanderu. Hkratu bo nacionalistična vojska izvršila nekaj sunkov proti Almeriji iz Malage in na madridskih bojiščih. Smisel vseh teh bojev je v tem, da hočejo nacionalisti zaposliti vladne čete na vseh bojiščih, da jih vlada ne bo mogla poslati na pomoč Santanderu. Francovo poveljstvo hoče najprej docela osvojiti vso pokrajino na severu in utrditi tam svojo oblast, šele potem pa bodo prešli v glavni napad na Madrid. Pred diktaturo v Kataloniji Saint Jean de Luz, 28. jun. AA. Katalonska vlada je včeraj podala ostavko. Companys je novinarjem izjavil, da bo treba v Kataloniji koncentrirati vse sile, da se bo mogel izvršiti nacionalni in republikanski program Kataloncev. Takoj po demisiji je Companys sam pričel pogajati se z zastopniki raznih skupin za sestavo nove vlade. Zaenkrat še ni znano, kako namerava rešiti krizo. V Barceloni vlada mir. Po ulicah krožijo večje patrulje napadalnih oddelkov delavske milice, ki ima nalog, da v kali zatre sleherni poskus kakršnihkoli ekstremističnih demonstracij. Državni predsednik Companys je imel govor, v katerem je izjavit, da je spričo resnega položaja sklenil spet združiti obe svoji funkciji: predsednika avtonomne katalonske države in katalonskega ministrskega predsednika, kakor je to storil že ob pričetku državljanske vojne, torej postati nekak diktator Katalonije. Boji pred Madridom Madrid, 28. jun. AA. «Claridad» je objavil poziv Del Vaya španskim socialistom, v katerem bivši španski zunanji minister poziva posamezne španske delavske skupine in organizacije k slogi in discipliniranemu sodelovanju. Na avilski fronti so nacionalisti včeraj pričeli s hudo ofenzivo. Okrog El Tiembla in Navala de Pinares se je v nekaj urah zvrstilo več nacionalističnih napadov, pri katerih je sodelovalo nekaj tisoč nacionalističnih vojakov in tujih prostovoljcev. Vladne čete pa so napade odločno odbile in proti večeru same prešle v protinapad. Spričo nepričakovanega, izredno močnega sunka republikancev, so se morali nacionalisti naglo umakniti s svojih prednjih postojank. Italija in dvcletnica naše vlade Trst, 28. junija. AA. Italijanski publicist Mario Nordio je objavil v tukajšnjem »Piccolu« članek pod naslovom: »Jugoslavija slavi Stojadinoviča o priliki druge obletnice njegovega vladanja« in podnaslovom »Veliki uspehi na ipolju notranjega napredka in zavarovanje mednarodnega položaja države«. Spočetka Mario Nordio omenja, da je dr. Sto-jadinovič 24. junija 1935 prevzel predsedstvo vlade. Odtlej sta potekli dve leti in z vso jasnostjo mora vsakdo spoznati, da nastop dr. Stojadinoviča ni pomenil običajne spremembe vlade, kakršne se pojavljajov državah s parlamentarnim sistemom, nego, da je predstavljal dogodek kapitalnega pomena v časih tako burne politične zgodovine kraljevine Jugoslavije. Tedaj je končala dolga in globoka kriza in pričela doba reda, konsolidacije in napredka v državi, s katerimi se je vzporedno razvijala tudi splošna in stvariteljska politika za ojačenje mednarodnega položaja države. Življenje v državi je onemogočila akutna politična in gospodarska kriza. Odnošaji z nekimi tujimi državami poleg tega niso bili dovolj urejeni. Zunanje politični položaj je spričo tega še povečaval napetost. Dr. Stojadinovič je, hrabno in s trdno odločnostjo, da bi deloval za preporod naroda, stopil na poveljniški most državne ladje. Že v prvih dneh po njegovem nastopu je ljudstvo dobilo vtis, da ima država sedaj moža, kakršnega rabi. Odtlej je ministrskemu predsedniku uspelo vtisniti javnemu delovanju v vseh področij žig svoje močne osebnosti. V naslednjem odstavku razpravlja Nordio o ustanovitvi JRŽ, ki zagotavlja sedanji vladi široko parlamentarno osnovo in podporo naroda. Posebej naglasa, v koliki meri je dr. Stojadinovič s podporo sposobnih 60trudnikov pospešil gospodarski napredek države. Zastavil je vso silo za oživljenje gospodarstva. Dr. Stojadinovič se zavzema za koncentracijo večjih bank in drugih gospodarskih ustanov, gradi velika javna dela, zagotavlja na zakonski osnovi delavcem minimalne plače, veča hkratu socialno zaščito delavca, izpopolnjuje železniško omrežje in druga prometna sredstva, ustvarja temelje za nadaljnjo industrijalizacijo države, ozirajoč se posebno na izrabo jugoslovanskih rudniških zakladov. Sklenil je ugodne trgovinske pogodbe s 26 državami, na osnovi preferencialnih tarif omogočil izvoz jugoslovaiskih kmečkih pridelkov, našel je nova velika tržišča in ozdravlja državne finance. Po sedmih pasivnih letnih bilancah zunanje trgovine je Jugoslavija v dveh letih, odkar vodi njeno vlado dr. Stojadinovič, dosegla prebitek v znesku 1.522 milijonov dinarjev. Poleg teh znamenitih rezultatov na področju notranje in gospodarske politike je dr. Stojadinovič dosegel tudi največje uspehe s svojim delom za ojačenje in utrditev mednarodnega položaja Jugoslavije ter njenega ugleda po vsem svetu. Tudi na tem polju se pozna njegova močna osebnost. Predstava »Prodane neveste«, ki je bila na vabilih najavljena za torek ob 16 popoldne, se bo vršila v torek ob 20 zvečer v operi. P. n. občinstvo, ki si je vstopnice že nabavilo, prosimo, da spremembo upošteva. Zunanje lice bodoče Batine palače pred glavno pošto Bat’a pričenja graditi 7 nadstropno palačo V palači bo javno kopališče, kino ter kavarna v 7. nadstropju Ljubljana, 26. jun. Med ljubljanskim trgovstvom je bilo zavoljo Bate že precej razburjenja in prahu. Najprej so se nekateri zaletavali v Bato, ker je pred 2 leti dobila dovoljenje za adaptacijo prostorov v svoji hiši nasproti pošte. Tedaj »o trgovci zagnali vik in krik zavoljo tega, češ, da bi bilo treba Bato prisiliti, da zida novo stavbo, ne pa, da popravlja stara poslopja v Ljubljani. Med tem prerekaniem in očitki je Bata mimo pripravljal načrte za svojo novo palačo na oglu Šelenburgove in Aleksandrove ulice. Zdaj so V6i načrti gotovi v glavnih obrisih ter s® te dni pričeli staro stavbo bivše Jadransko-podunavske banke podirati. Na tem prostoru bo v dobrem poldrugem letu zrastla nova moderna palača, ki bo povsem spremenila lice Ljubljane okrog pošte. Kakor znano, je Bata kupil pred leti hišo Ja-dransko-podunavske banke pred pošto za okrog 4,500.000 Din. Mestna občina je tedaj banko deloma oprostila prirastkarine pod pogojem, da banka v kupno pogodbo z Bato vstavi določbo, da mora v dveh letih, t. j. do leta 1937 6taro stavbo podreti ter tam sezidati novo. Obenem se je Bata tedaj zavezal, da bo novo stavbo sezidal tako, da bo stavba v isti črti, kakor sosedna Kreditna banka. Na ta način se bo izravnala sedanja ožina nasproti glavne pošte. Nova Batina palača 6e bo za celih 10 metrov umaknila od dosedanje stavbne črte. Nova palača Bate bo sedemnadstropna stavba, ki bo zunaj vsa obložena z marmornatimi ploščami. Podobno palačo ima Bata že v Zagrebu. Celotna palača v Ljubljani bo veljala čez 10 milijonov Din. V poslopju bo tudi moderno javno kopališče s parnimi, kadnimi ter pršnimi kopelmi. Celotno stavbo bodo zidali tako, da bodo najprej podrli vse dvoriščne stavbe, potem stavbo ob Aleksandrovi cesti, slednjič pa tudi stavbo ob Šelenburgovi ulici. Svoje poslovne prostore bo Bata imel v sedanji hiši toliko časa, da bo nova stavba povsem dozidana. To bo omogočeno s tem, da bodo ob Šelenburgovi ulici sedanjo hišo le deloma podrli, novo stavbo bodo pa itak zidali 10 metrov za sedanjo stavbno črto, da jih torej sedanja stavba ne bo nič motila pri zidanju palače. Pač pa se bodo morale vse druge stranke v hiši izseliti do 1. februarja 1938. Tedaj bodo namreč šele začeli podirati stavbo ob Aleksandrovi cesti. Zdaj podirajo že dvoriščne stavbe. Kino Ideal bo na sedanjem mestu obratoval še do jeseni. Med tem bodo na zadnjem dvorišču sezidali nov kino, v katerem bo prostora za okrog 500 sedežev. Kino dvorana bo obsegala 17 krat 24 metrov, zidana bo dobrih 2 in pol metra pod nivojem. Vhod v kino bo iz Aleksandrove ceste skozi pasažo, izhod iz kina pa bo po ranjpi in pasaži na Šelenburgovo ulico. Celotno podiranje stavbe je prevzelo podjetje Du>kič, ki bo dvoriščne sitavbe podrlo v dobrih 3 tednih, nakar bodo takoj pričeli z izkopom 6tav-bišča za kino. Izkopali bodo kakih 1300 kubičnih metrov, ki ga bodo le počasi mogli zvoziti proč, ker jih bo oviralo ozko grlo med ulico in prvim dvoriščem ter tudi ozki izhod med prvim in drugim dvoriščem. S 1. sept. bodo že pričeli zidati temelje za novi kino, ki bo v surovem do februarja 1938 sezidan. Do 1. aprila bo po delavnem programu podrta tudi stavba ob Aleksandrovi cesti, drugo leto majnika pa bodo začeli graditi temelje nove palače ob Aleksandrovi cesti ter Šelenburgovi ulici. Batina palača bo dograjena do spomladi 1939. Vse načrte za stavbo je napravil inž. arh. Fr. Lu-šičič iz Crikvenice, dočim vodi sicer vsa dela pri pripravah za stavbo vodja Batine podružnice gosp. Kavec Ignacij, naš domačin z Bleda. Zanimali smo se tudi za ostale prostore v novi palači. Kakor je znano, je nastalo zlasti med gostilničarji in kavarnarji močno razburjenje zaradi tega, ker je Bata v svoji novi stavbi predvidel tudi kavarno in.restavracijo in sicer v sedmem nadstropju. Zvedeli pa smp zdaj, da se isti ljudje, ki so hiteli vlagati pritožbe zoper novo kavarno, že zanimajo za to kavarno, da bi jo vzeli v najem ... Dalje je bilo rečeno, da bo Bata v II., III. in IV. nadstropju dal svoje prostore v najem Tati, znani veletrgovini, zaradi katere so se razburjali trgovci tako v Belgradu kakor v Zagrebu. Pri Bati pa so nam rekli, da je ta vest iz trte izvita, ker se Bata sploh ni dogovarjal niti s Tato, niti s komurkoli zaradi svojih novih poslovnih prostorov v novi palači. Kakor smo mogli zvedeti, bo v novi stavbi v pritličju vzel vse prostore sam Bata, kvečjemu bo v pritličju ostala še sedanja lekarna. Celotno prvo nadstropje bo pridržano za poslovne prostore, prav tako celotno 2., 3. in 4. nadstropje. V petem nadstropju in šestem bodo po eno- večje družino stanovanje s kopalnico ter več manjših enosobnih stanovanj in sicer v petem nadstropju ločeno za ženske, v šestem nadstropju pa zopet ločeno za moške. Ta samska stanovanja bodo imela v stanovanju umivalnice in shrambe, obenem pa bodo v nadstropju še po 2 kadni in 4 pršne kopelji. V zadnjem, t. j. sedmem nadstropju bodo prostori za kavarno, ki bo imela ob celotni stavbi nad Šelenburgovo in Aleksandrovo po 6 metrov široko sončno teraso, Taz katero bo seveda sijajen razgled po Ljubljani. Gosti bodo v kavarno mogli priti po liftu, ki bo zgrajen v obliki paternostra, ki se bo stalno premikal in ki bo imel prostorne kabine za 4 ljudi. Z novo Batino palačo v osrčju mesta bo Ljubljana dobila tam povsem novo lice. Ko prično letos podirati tudi še dosedanji stari hotel Slon, dalje nasproti nebotičnika stavbe za novo palačo zavarovalnice Slavijo, bo stavbna sezona v mestu na višku, kakor v letih po vojni še ni bila, Odkritji spominskih plošč kralju Aleksandru Hvalevredno in domoljubno je delo odkrivanja spominskih plošč blagopokojnemu kralju-mu-čeniku Aleksandru I. Zedinitelju po .naših ljudskih in drugih šolah. Mladini naj -bi vedno lebdel pred očmi mogočni in junaški lik pokojnega kralja, ki je po hudih borbah in vojnah dosegel in doživel osvobojenjo in zedinjenje Jugoslovanov in ki je zadnja lata vse svoje državniške^ sile in moči posvetil okrepitvi, napredku svoje države in ohranitvi miru. V nedeljo sle bili v Ljubljani dve na zunaj skromni, zato pa sicer iskreni in intimni svečanosti, ko sta bili dopoldne na barjanski šoli, popoldne pa na mestni deški šoli na Grabnu odkriti pod okriljem Narodne odbrane spominski plošči, posvečeni mučeniku kralju Aleksandru I. Obe svečanosti, katerima so prisostvovali zastopniki oblasti, vojske in raznih društev, sta pokazali, kako globoko je vkoreninjena ljubezen mladine do blagopokojnega kralja in ljubezenska udanost do našega mladega vladarja. Za odsotnega g. bana je prisostvoval svečanostim banski svetnik dr. Orel, za župana obč. svetnik g. V. An-drejka. Na. Grabnu se je svečanosti udeležila tudi častna četa 40. pešpolka. Navzoči pa so bili tu pomočnik komandanta dravske divizije, general Dodič, brigadni general Popadič in poleg vojnih prostovoljcev in vojnih invalidov v častnem številu oficirski zbor, kakor tudi razna društva s prapori. Obe svečanosti sta potekli mirno, dostojno in manifestativno. Vlomi in tatvine se ponavla'o Ljubljana, 28. junija. Zadnje dneve se vlomi vrste drug za drugim. Policija sicer trajno zasleduje vlomilce, ki so ji deloma znani, toda spretni uzmoviči se sproti izmikajo nastavljenim pastem in policijskim zasledovalcem. Trenutno dela policiji največje preglavice Franc Rakovec, ki se mudi po vaseh v bližini Ljubljane ter vlamlja zdaj na tej, zdaj na drugi strani Ljubljane. Na policiji imajo spravljeno celo zalogo nakradenega blaga, ki so ga policijski organi zaplenili v nekem skrivališču na Viču, kamor ga je nosil in tam prodajal Rakovec. Med drugim imajo na policiji dva para ženskih čevljev, rujavih nizkih ter črnih visokih, oba para kmečkega izdelka, dalje eno pisano srajco, dobro ohranjeno, dve slabši kravati, ene črne hlače, eno modro žensko krilo ter celo neko sekiro. Policija ni še mogla ugotoviti lastnikov teh predmetov ter prosi, jnaj bi se,TOe-.ki i‘m je bilo blago ukradeno, zglase na policiji, kjer lahko dobe ukradene predmete. Spretni tatovi se živahno sučejo tudi po ljubljanskih lokalih in celo na glavnem kolodvoru. Tam je te dni bila neka gospa iz Maribora, ki je kupovala vozni listek za Maribor, pri tem pa jc svojo denarnico položila na mizico poleg blagajne, okradena. Samo za hip se je gospa obrnila proč ter spregovorila nekaj besed s svojo znanko, pri tem pa ji je spreten tat že izmaknil denarnico s 130 din gotovine ter njeno železniško legitimacijo, glasečo se na Č. I. iz Maribora. V denarnici je bila tudi prosta vozovnica za njeno hčerko Šarloto, glasečo se za progo Maribor—Belgrad. Prijet kolesarski tat Ljubljana, ‘28. jun. Med številnimi tatvinami koles, ki se zadnje fedne zopet ponavljajo, se ie včeraj posrečilo prijeti v Ljubljani drznega tatu, ki je pri belem dnevu hotel odpeljati iz or godbe naših prosvetnih in drugih društev. Udeleženci naj prinesejo s seboj tudi društvene zastave in prapore, če jih imajo. Prehrano in prenočišče smo preskrbeli vsem, ki so nam pravočasno poslali prijave in denar. Nakaznice smo poslali na župnijske pripravljalne odbore. V kolikor pa bo že prenočišč, zajtrkov, obedov in večerij na razpolago, jih bomo nakazali listini, ki se sicer vnaprej niso javili, ampak se bodo takoj ob prihodu v Celje oglasili v naših informacijskih pisarnah. Brezplačnega povratka na železnicah se bo poslužil lahko vsak, ki bo imel taborno izkaznico in rumeno železniško legitimacijo, katero je kupil na svoji fiostaji ob odhodu v Celje. Kdor nima taborne izkaznice, a bi se vendar rad udeležil tabora v Celju, naj kupi na svoji odhodni postnji rumeno železniško legitimacijo (obrazec K 13) in celo karto v- Celje. Ob prihodu v Celju naj karte no odda vratarju, ampak jo naj hrani za brez- Ljubljana, 28. jun. Zveza nabavijainih zadrug državnih nameščencev prireja v dneh od 26. junija do 1. julija svoj kongres v Ljubljani, ki je zvezan s krasno urejeno in skrbno pripravljeno zadružno razstavo. Obenem s tem naj bi bila proslavljena tudi 15-letnica obstoja Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. Kako povsod prednjači, tudi glede zadružništva in njene podrobne organizacije ravno Slovenija, najbolje prikazuje prvi del razstave, ki prikazuje delovanje ljubljanske železničarske Nabavljalne zadruge, ki je nameščena v prostorih glasbenega društva »Sloge«. Ta razstava je tipičen primer, kaj more doseči posamezen stan s samopomočjo in vzajemno pomočjo. Na drugi strani pa je ta del razstave tudi točna, slika, kako danes živi naš železničarski uslužbenec'. Plače žlezničarjev »o danes že padleodo stali na vseh važnejših križiščih v mestu. Slovenski fantje in možje, vsi na tabor v Celje! Nekaj javnih del Ljubljana, 28. jun. Regulacija Sore v Žireh nad Škofjo Loko. Tehnični oddelek banske uprave je izdelal načrte in proračune za regulacijo Sore v odseku, ki gre mimo Žiri in Stare vasi. Načrt določa regulaci jo struge v dolžini 275 m, pri čemer naj bi 6e izkopala za Soro v pretežnem delu nova etruga>ki bi odrezala tri velike in nerodne ovinke. V teh ovinkih voda ob povodnji zastaja in radi počasnejšega odtekanja kaj rada poplavlja bregove. Ko bo struga po regulaciji skoraj popolnoma uravnana, bo ta nedo- Stiska ljubljanskih mesarjev Ljubljana, 28. junija. Ljubljanske gospodinje se že dolgo jezijo zaradi podražitve mesa pri ljubljanskih mesarjih. V splošnem se je meso podražilo za dobrih 3 do 4 din pri kilogramu in to se že prece[ pozna pri domačem proračunu. Če vpoštevamo še podražitev ostalih živil, prihajamo do zaključka, da je naš meščanski človek zadnje leto krepko udarjen. Zato se zlasti uradništvo s skrbjo sprašuje, kdaj bodo tudi pri nas resno pričeli govoriti o povišanju plač, kakor to slišimo v Italiji in na Češkoslovaškem, kjer so povsod prav zdaj povišali plače državnim uslužben- C°mPovišanje mesnih cen ni prišlo nenadoma. Ko' eo se prvič začele občutno dvigati cene živini, me-earji niso takoj povišali svojih cen pri mesu in slanini. Velika mesarska podjetja v Ljubljani so nasprotno hotela izkoristiti to prilko ter nalašč niso hotela s cenami navzgor, kljub temu, da se je živina venomer dražila. Veliki mesarji so pač računali, da manjši mesarji ne bodo mogli dolgo vzdržati konkurence. Res je mnogo manjših mesarjev obnemoglo pod pritiskom dviganja cen živini, dočim so kmalu potem večji mesarji dvignili cene tudi mesnim izdelkom. Vendar pa nam poznavalci razmer dokazujejo, da se cene mesu niso dvignile sorazmerno s cenami živine. Dočitu je cena živipi poskočila v teku enega leta za celih 100 odstotkov, se je meso podražilo komaj za 50 do 70 odstotkov. Podražitev divine in mesa v Ljubljani je prineslo med mesarje še eno posledico, ki se najbolj očitno vitli na praznih mesarskih stojnicah na trgu. Tam sloji že dobro leto praznih kakih šest do osem mesarskih stojnic, ker ni resnih ponudnikov zanje. Malenkostna najemnina 250 din letno ter 90 din mesečne tržni ne sta bile vendarle dovolj visoki, da so mnogi mesarji svoje stojnice na trgu opustili. Takega pojava na trgu nismo še doživljali. Pri tem je nad mesarje prišla še nova nadloga, ki se je sicer hočejo mesarji na vsak način ubraniti, ki pa bodo končno vendarle morali nositi njene posledice. Gre za sklenitev kolektivne pogodbe z mesarskimi pomočniki. Dočim zahtevajo mesarski pomočniki, da ee kolektivna pogodba sklene takoj, se mojstri s svojo mesarsko zadrugo na čelu strahovito upirajo. Pri tein imajo mesarski pomočniki na svoji strani novo uredbo o minimalnih mezdah, dočim se mojstri sklicujejo na omenjene svoje težave, s podražitvijo cen živini, s povišanjem javnih dajatev ter sploh z večjo režijo obratov. Seveda pa mesarski pomočniki niso dostopni za take ugovore, ker jim gre bolj za izboljšanje ostalih delavnih pogojev, kakor za povišanje plač. O sporu, ki med pomočnjki in mojstri še traja, bomo še poročali. statek odpadel in bo voda mogia vedno dovolj hitro odtekati. Proračun za celotno regulacijo tega odseka znaša 95.000 Din. Od tega bo prispevala banovina iz fonda za javna dela 80.000 Din, ostanek pa bodo krili interesenti z brezplačnimi vožnjami in brezplačno dobavo lesa. Ban g. dr. Marko Natlačen je te dni potrdil načrte in proračune, za regulacijo Sore in odločil, naj se regulacija izpelje v letošnjem poletju v mešani režiji tehničnega oddelka banske uprave. Za občinsko ceslo Hniševje-Podvrh v občini Zaim ko v je. V brežiškem okraju gradi občina Za-bukovje v lastni režiji občinsko cesto Hruševje -Podvrh. V ta namen je občino podprla tudi banovina, ki ji je iz bednostnega fonda naklonila 20.000 Din podpore. Ker bo pa ta vsota za dovršitev precej važnega odseka te ceste premajhna, je določil ban g. dr. Marko Natlačen po posredovanju člana banovinsekga sveta — duhovnega svetnika Tratnika, da dobi občina potem, ko bodo sredstva za graditev ceste izčrpana, še podporo v znesku 10.000 dinarjev. Dograditev cestnih priključkov pri dveh mostovih čez Sotlo. Občina Bizeljsko je lani zgradila dva občinska mostova čez Sotlo. Prvega so postavili pri Orešju, drugega pa v Zgornjem Obrešu. Banovina je k gradnji prispevala precejšnje zneske, poleg' tega pa je občina dobila za most v Zgornjem Obrešu podporo ludi od Savske banovine, ker stoji most na razmeroma važni prometni zvezi, ki vodi v Savsko banovino. Ker so bili z gradnjo prizadeti tudi številni posetniki, ki imajo na obeh bregovih reke Sotle svoja polja in travnike, so tudi ti prispevali k gradbenim stroškom. Kljub temu pa je za popolno dovršitev obeh mostov zmanjkalo denarnih sredstev, ker bi morali na levem bregu Sotle oba mostova nekoliko podaljšati zalo, da sta dobila večjo odprtino, ki ne bo ovirala pretakanja vode ob povodnji. Oba mostova sta sicer vsak zase že dograjena, manjkajo pa cestni priključki, tako da sta vse doslej ostala za promet neuporabna. Na prošnjo občine je odredil ban g. dr. Marko Natlačen, naj se nakaže za zgraditev dovoznih cest obeh moslov občini podpora 5000 Din. plačala za splošne kulturne in socialne namene okoli 4 milijone Din, članom pa izplačala okoli 20 milj. Din ristorna. Nabavljalna zadruga je matica vseh ostalih železničarskih zadrug v Slovenili. Na razstavi so lepo prikazane vse koristi, ki jih uživajo člani od Nabavljalne zadruge. Ni se omejila le na nabavo najraznovrstnejšega blaga, ki je nujno potrebno človeku za njegovo obstoj, pač pa se je v veliki meri že v teh 15 letih svojega obstoja pobrigala za socialni in kulturni dvig svojih članov. Kako velikopotezno jc delo zadruge v socialnem oziru, kaže morda najbolj primer, da je žrtvovala za mladinski dom v Martuljku 1 milijon dinarjev. Ta dom je namenjen za letovanje revnih železničarskih otrok, ki si na drug način ne morejo preskrbeti svežega, zdravega zraka. Razstava prikazuje tudi delovanje nekaterih dnlgilr Zadrug v I^iihljani, predvsem Vredfthe zadruge državnih uslužbencev in Čebelarske Zadruge. Prav živahno se razvijata Čebelarska in Splošna gospodarska zadruga, ki skušata železničarjem dati novih virov dohodkov z rejo koz, kokoši, kuncev, nabiranjem zdravilnih zelišč itd. Vso svojo intenzivno delavnost pa so pokazali železničarji tudi pri vprašanju oniiljenja stanovanjske bode. S pomočjo svojih stavbnih zadrug so zgradili že okoli 700 hiš. Kapital so deloma sami prihranili, deloma pa so dobili posojila pri Kreditni zadrugi in drugih denarnih zavodih. Z denarjem bivše Gospodarske poslovalnice železničarjev je bilo dalje zgrajenih 126 udobnih stanovanj. Denar je šel iz fonda za zgradbo stanovanj pri ravnateljstvu državnih železnic. Poleg vseh težav, s katerimi se morajo boriti danes železničarji, je še vedno ostalo pri njih dosti smisla, čeprav lako malo č:i. a, tudi za povzdigo kullure in za razvedrilo. Imamo dve močni glasbeni društvi in sicer sSlOga« v Ljubljani in »Drava« v Mariboru. V glasbeni šoli uživajo železničarski otroci cenen pouk. Razstava jn nad vse zanimiva za vsakogar, čeprav je na videz skromna. Njen namen je, da poživi zamisel samoohranitve, ki jo je toliko po-vdarjal že pred 60 leti oče slovenskega zadružništva, Mihael Vošnjak. Drugi del razstave nudi pregled dela Zveze nabavijainih zadrug. To delo jc predvsem bilo v propagandi. Zveza in posamezne v njej včlanjene zadruge izdajajo številne publikacije, v katerih poudarjajo potrebo po poživitvi zadružnega duha. Posebno se propagira v zadnjih letih zadružno zavarovanje, ki je,' čeprav še tako rekoč v povojih, doseglo že nekaj uspehov. Da v tem oziru še nismo na bogve kako odlični stopnji, kaže primerjava za družnega zavarovanja pri nas in v drugih državah, posebno v Bolgariji. Po skrbni vsestranski pripravi je bila včeraj dopoldne ob 11. slovesna otvoritev zadružne razstave v bivših bančnih prostorih Ljubljanskega dvora. Otvoritvi so prisostvovali odborniki zveze, predsednik Miloš Štibler, podpredsednik Milan Iko-nič in predsednik nadzorstvenega odbora Dimitrij Petrovič. V daljšem govoru je predsednik g, Miloš Štibler odprl razstavo in označil njen pomen. Izrazil je željo, naj bi razstava dosegla svoj namen, namreč razširjenje zadružne misli. Kongres bo trajal še do 1. julija. Inozemski gostje, Čehoslovaki in Avstrijci, bodo prišli jutri v torek. Glavni zadružni dan je v sredo, v četrtek pa bosta slovesno blagoslovljena in odprta v Gozd-Martuljku Mladinski in Zvezni dom. Utopljenec v Liublfanki Ljubljana, 28. junija. Včeraj popoldne je našel upokojenec Bezlaj Ivan na 6vojem sprehodu ob Ljubljanici nasproti graščine Baumgartnerja na Fužinah mrtvo truplo neznanega moškega. Truplo je ležalo v Ljubljanici tik brega na levi strani poleg manjšega čolna, ki je bil tam privezan. Bezlaj je o najdbi obvestil policijo, ki je poslala tja komisijo z dr. Lužarjem na čelu. 'Komisija je ugotovila, da gre za okrog 60 letnega moškega, očrtidno delavca, ki je ležal že kakih dva dni v vodi. Moški je srednje postave, suhega obraza, svetlih las in brk, nekoliko plešast, zdelanih rok, oblečen pa je bil v črne sukuene hlače, v enak telovnik, bil je brez klobuka in brez suknjiča. Čevlje je imel črne na zadrgo, svetlo zeleno srajco z ovratnikom, v hlačnem žepu so našli pri njem edino rožni venec s 6velinjico Matere Božje. Telesnih poškodb utopljenec ni imel, ter gre torej očitno za nesrečo ali sainoumor. Kdo je utopljenec, niso mogli še ugotoviti- Kulturni koledar Baragov 140. rojstni dan Jutri bo 140. rojstni dan našega vdlikega moia in svetniškega vzornika, misijonskega škofa Friderika Barage. Na svetega Petra in Pavla dan leta 1797, ko so Francozi prvikrat stopili na slovenska tla, so jo v graščinici Mali vasi pri Veliki Loki rodil slovenskima roditeljema Janezu Nepomuku Baragi, dotedanjemu oskrbniku mirenskega gradu, in Mariji Katarini Josipini Jcnčičevi, lastnici malo-vaskega posestva. Še na isti dan ga je v Dobrniču krstil ondotni kaplan Anton Herman in sicer na imeni Irenej Friderik. Vesel in srečo obetajoč je bil ta dogodek ne samo za Baragovo družino, ki je i njim dobila dediča, ampak še vse bolj za naš narod in za indijansko rodove ter bele priseljence v ozemlju treli ve-likih severnoameriških jezer. Tja sc je Baraga leta 1830. odpravil oznanjat Kristusovo blagovest in jo je s svetniškim življenjem, apostolskim delom in trudom ter silnim dušnim in telesnim trpljenjem širil skozi dolgih 37 let, — širil pa tudi sloves slovenske matere in slovenske domovine. Slava in hvala mu! Kunšič Ivan Dne 27. junija 1874 se je rodil v Merkšu pri Gorjah slavist Kunšič Ivan. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Po maturi je bil eno leto v celovškem bogoslovju. Leta 1806 pa se je podal na praško univerzo študirat slavistiko. Svoje študije je nadaljeval na Dunaju, kjer ga je prerano dohitela 16. februarja 1800 snirl. KunSič se je posebno zanimal za slovstveno zgodovino preporodne dobe in za jezikovno razlago krajevnih imen in starožilnosti. — Napisal je esoj o Vuku in Kopitarju. Najpomembnejše njegovo delo pa je »Doneski k zgodovini književne zveze med Čehi in Slovenci«, katerega je po pisateljevi smrti uredil VI. Levec. Iz Prage je pošilja! feljtone in dopise v •^Edinost«, »Slovenski narod: in ^Slovenski list«. Končnik Peter Dne 28. junija se je rodil v Spodnjem Dravogradu Solnik Peter Končnik. Nižjo gimnazijo je obiskoval v št. Pavlu, višjo v Celovcu. Po maturi se je na Dunaju vpisal na filozofsko fakulteto (zgodovina in slavistika). Po dovršenih izpitih je poučeval na raznih gimnazijah. Leta 1883 je prišel za ravnatelja na celjsko gimnazijo. Potem je postal nadzornik, najprej za osnovne in srednje Sole na Kranjskem, pozneje za vse slovenske in Se za nekatere nemške šole. Napisal je zgodovinsko razpravo: Kako so se bojevali Slavjani za Otona I. Seslavil je drugo, tretje in četrto berilo ler slovnico za ljudske Sole. S prof. Fonom je priredil uspelo nemško čitanko za nižje razrede srednjih šol. Ljubljana danes Koledar Dane«, ponedeljek, 28. junija: Vidov dan. Torek, 20. junija: Peter in Pavel. N>cno službo imajo lekarne: mr, Bakarčif, Sv. Jakoba trg 0; mr. Ramor, Miklošičeva cesto Sl. 20 in mr. Gartus, Moste. Drama: Zaprto. Opera: Ero z onega sveta. Kino Union: Novi ljudje. UNION Na Kodeljevem grade cerkev I Od tu in tam Velefllm po znamenitem romanu Claude a Farrerea Novi ljudje ▼ slavni vlogi HARK7 BAUR Predstave danes od 19-15 in 31-16 on Ljubljansko gledališče OPERA. Začetek ob 20. uri: 28. junija, ponedeljek: »Ero z onega svetac. Red C. 29. junija, torek: »Prodana nevesta«. Izven. Gostuj o g.^Josip Križaj, član zagrebške opere. aZ-ključek sezone. G. Josip Križaj bo pel v torek na zaključni predstavi operne sezone partijo Kocala v »Prodani nevesti«. Predstava se vrši na čast udeležencem kongresa Nabavljalne zadrugo državnih nameščencev. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice zn to predstavo v veliki meri že razprodane. Glavne partije v operi pojejo: ga. Gjungjenčeva ter gg.: Gostič in Banovec. Dirigent: ravnatelj Polič. • Zadružna razstava v Ljubljani. Ob kongTegu Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, ki se vrši od 27. do 30. junija t. 1. v Ljubljani, se vrši tudi javna zadružna razstava v prostorih Narodno železničarskega glasbenega društva »Sloge« v palači direkcije državnih železnic v Ljubljani. Razstava zasluži, da si jo vsakdo ogleda. Vabimo članstvo UJNZB, da nt> zamudi te prilike, ker bo našlo na razstavi mnogo poučnega iz življenja železničarjev in njihovega zadružnega dela. — Oblastni odbor UJNZB Ljubljana. Igra »Naša apostola« na Viču Sinoči je priredila župnija Vič farno igro »Naša apostola«. Uspeh je bil sijajen. Igra je tako pritegnila, da so vsi gledalci spontano sodelovali z igralci. Danes zvečer ob 8 se igra ponovi pred viško cerkvijo. Vabimo vse, da pridete in doživljate z igro našo preteklost in sedanjost. Predhodna dela xa regulacijo Savinje pri Laškem Ljubljana, 28. junija. Splošni načrt za regulacijo Savinje pri Laškem že obstoji in je regulacija tega odseka ocenjena na 4,000.000 Din. Preden pa je mogoče začeli s kakršnokoli regulacijo, pa je treba izdelati podrobne načrte, za katere bo treba izvršiti še razne meritve in sondaže. Prizadete občine so za izvršitev teh meritev in poskusnih vrtanj predložile banski upravi potrebne načrte in proračune, ki znašajo 87.000 Din. Po posebnem ključu bodo prispevale občine Laško, Sv. KriStof in Marija-gradec ter cestni odbor v Laškem skupno 40.000 dinarjev za izvršitev predhodnih meritev. Za ostalih 47.000 Din pa so prosili, naj prispeva banovina. Ban g. dr. Marko Natlačen je program in proračune teh meritev potrdil in odločil, da prispeva banovina potrebnih 47.000 Din iz sklada za regulacijo Savinje. Prav tako je odločil naj se meritve in poskusna vrtanja opravijo v mešani režiji tehničnega razdelka okr. načelstva v Celju. Ljubljana, 28. junija. Nekaj let pred vojno je bila planjava na Kodeljevem, ko so urejevali strugo Ljubljanice, torišče, kamor so odvažali v vagončkih ves izkopani material. Kdo bi si bil mislil takrat, da postane po 25 letih Kodeljeve lična četrt lepih vil, obdanih z vrtovi, cvetjem in sadjem. Takoj za nekdanjo prisilno delavnico, kjer je sedaj bolnišnica za lažje duševno bolne, so se po vojni začele graditi Hišice in vile. Na kraju poleg vojaškega skladišča so bile postavljene poprej vojaške barake, kamor so se zatekale mnoge begunske in druge rodbine, ki jih jc prisilila povojna stanovanjska beda, da so v teh lesenih barakah iskale zavetja in streho. Salezijanci, pomagajoč zapuščeni mladini, so kmalu uvideli, da je prav potreben salezijanski zavod za to naselje. Skromno so začeli V baraki so otvorili svoje vzgojevališče mladine, ki se je rada zatekala k njim. Pozneje so si ob Ljubljanici zgradili mladinski dom, kjer ima do 300 dečkov razne starosti zavetišče in igrišče, da najde duševno in telesno razvedrilo. Nekdaj zapuščeno Kodeljevo se je, kakor omenjeno, razvilo v cvetočo kolonijo, ki se razširja in napreduje med Ljubljanico in Grubarjevim prekopom. Je do 200 mičnih vil in šteje to naselje gotovo nad 2000 duš. Očetje Salezijanci so se že lani odločili, da prično z gradnjo lepega božjega svetišča. Lani je bil posvečen na cvetno nedeljo temeljni kamen cerkvi sv. Terezike. Blagoslovitev je izvršil sam prečastiti škof dr. Gregorij Rožman in takrat je bila I svečanost prav ginljiva. Lani je bila po načrtu, ki ga je izdelal arh. inž. Hus, končana prva etapa. Prva temeljna dela je izvršila stavbna tvrdka Mi- roslav Zupan. Posebnost nove cerkve je zlasti ta, da se bo pod cerkvijo v podzemlju nahajala velika dvorana, oratorij. Očetje salezijanci pa so se sicer že pred petimi leti odločili za zgraditev te cerkve na pobudo mnogih častilcev in častilk sv. Terezike, svetnice našega stoletja. Slučaj bo nanesel, da bo salezijanska cerkev na Kodeljevem skoraj istočasno posvečena, kakor velika bazilika sv. Terezike v Lizjeju na Francoskem. Letos nadaljuje gradbena dela pri cerkvi stavbno podjetje Emil Tomažič. Pričakovati je, da bo cerkev do jeseni že pod streho. Mnogo je res vnetih, požrtvovalnih, ti- I Vi ih delavcev, ki sc žrtvujejo za blagor mladine, pa tudi odrasli kaj radi zahajajo k očetom salezijan- | cem, da dobe tam pri njih najiskrenejše zavetišče. Dela sedaj naglo napredujejo. V glavni oltar bo postavljen velik kiD sv. Terezike, remek delo akad. kiparja Tineta Kosa, ki je sedaj postavljen v kapelici Mladinskega doma, kjer pa še zaradi pretesnega prostora ne more priti do popolne veli-častne veljave v vsakem, zlasti umetniškem pogledu. Koleiarji Športni pregled Podutiška dirka kolesarjev, ki se vsako leto vrši na progi skozi Zgornjo Šiško, Podutik, Dolni-ce, Dravlje in nazaj v Šiško, je postala že kar tradicionalna. Proga je dolga 8 km in so morali juni-orji prevoziti celo progo petkrat, dočim so seniorji prevozili .10 krogov. Dirke je organiziral SK Hermes. Ob celi progi je btlo ■veliko število gledalcev, fei so z zanimanjem sledili dirkam. Zlasti so se ljudje zanimali za simpatičnega Avgusta Prosenika. Najprej so startali juniorji, ki jih je bilo na startu 24. Proga je bila dolga 40 km. Rezultati juniorske dirke so bili naslednji: 1. Kersnik (Hermes) 1:14, 2. Gregorič (H) 1:14.2, 3. Bratun (H) 1:14.6, 4, Podlogar (Ljubljanica) 1:15, 5. Kolšin (H) 1:15.2, 6. Kokolj (H) 1:15.4, 7. Sodec (Maraton) 1:16, 8. Jerneje (Celje) 1:17, 9. Štirn (Vrhnika) 1:17.2, 10. Premk (H) 1:18. Mnogo večje zanimanje pa je vladalo za glavno dirko seniorjev. Na startu je bilo sicer res samo deset dirkačev, kar je bilo v primeri z juniorsko skupino precej manj, vendar je bila pa zbrana na startu vsa kolesarska elita, ki jo danes premore Jugoslavija. Borba med Prosenikom, Gartnarjem, Ormužom, Pokupecom in zlasti med Mariborčanom Štefanom Rozmanom, ki se je tako sijajno plasiral pri dirki Belgrad—Sofija, se je dala slutiti takoj v početku. Dirkači so startali v silno ostrem tempu. V prvih štirih krogih je vodil Rozman. V četrtem krogu se mu je pa pripetila taka nesreča, da je moral odstopiti od nadaljnjega tekmovanja; zlomil se mu je namreč pedal. Ta trenutek je takoj uporabil Prosenik, sijajno potegnil in je zmagal s petimi minutami naskoka. Povprečna hitrost, ki jo je dosegel zmagovalec, znaša 33 km na uro. Izredna škoda je bila v tem, da je moral odstopiti Rozman, saj je Prosenik po tekmi izjavil, da je smatral Rozmana za najnevarnejšega svojega konkurenta. Rezultati: 1. Prosenik (HKB Zagreb) 2:25:55.8, 2. Gartnar (Ljubljanica) 2:30:20, 3. Ormuž (Železničar, Zagreb) 2:30:20.2, 4. Pokupec (HKB Zadreb 2:31:40.4, 5. Močnik (Sava) 2:35:30, 6. Štirn (Vrhnika) 2:37:35, 7. Kačič (Hermes) 2:40. Nogomet Haik: Ljubljana 4:3 Včeraj je gostovala v Zagrebu naša Ljubljana, ki pa ni nastopila s svojo kompletno ligaško postavo, ampak je šla v borbo s Ilaškom s sledečo postavo: Logar, Šiška, Jerman, Slapar, Pupo, Bertoncelj I„ Janežič, Cankar, Bertoncelj II., Šercer, Erber. Prvi polčas je končal neodločeno. Rahlo premoč je imel ves čas Hašk, ki pa tega ni mogel izrabiti. Pa tudi Ljubljana je dala že v prvem polčasu Haškovi obrambi precej opravka. Tekmi je prisostvovalo do tisoč gledalcev. Kvalifikacijske tekme za deseti klub v ligi Železničar : Slavija 3:1 (1:1). Z včerajšnjo zmago so si mariborski Železničarji priborili vtsop v polfinalno tekmovanje za kvalifikacijske tekme za deseti klub v ligi. Tekmi je prisostvovalo okoli 1500 gledalcev, med temi je bilo kakih 400 Varaždincev, ki so prišli navijat za svoj klub. Jedinstvo (Beograd) : Gradjanski (Skoplje) 4:0 (3:0). Po končnem stanju, ki je 7:5 6e je belgrajsko Jedinstvo kvalificiralo za nadaljnje tekmovanje. Slcopljanci so pokazali zelo slab nogomet. Gledalcev je bilo okoli 4000. Tekma je bila odigrana kot predtekma igri Italijanov z Zagrebčani. Tivat: Arsenal : Sašk (Sarajevo) 1:3. Novi Sad: Vojvodina : Žak (Petrovgrad) 2:4. V polfinale torej pridejo Železničar (Maribor), Sašk (Sarajevo), Vojvodina (Novi Sad), Jedinstvo (Beograd). * Belgrad. Gradjanski: Juventus (Turin) 1:0. Split: Hajduk s Rom« 2(1 (1:0). Tekma za srednje-evropski pokal. Dunaj: Avstrija : Bologna 5:1 (2:1). Gledalcev 38.000. Curih: Young Fellows : Vienna 1:0 (1:0). Obe moštvi bosta morali na nevtralnih tleh odigrati še eno tekmo. Rim: Lazzio : Hungaria 3:2 (2:0). Budimpešta: Ferenzvaros : Slavia 3:1 (1:0). 20 let, ker je umoril svojo ženo Maribor, 26. junija. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes 45 letni posestnik Josip Kurbus iz Rogoznice. Obtožen je bil zaradi umora svoje žene Suzane, ki jo je dne 22. marca t. 1. v Lokavcali s tremi revorlverskiini streli ubil. Pokojna Suzana je bila najprej poročena s čevljarjem Bezjakom, s katerim je živela na njegovem posestvu v Krčevini pri Vurbergu. Imela sta tri otroke. Mož pa je moral na vojno ter je leta 1916 padel na bojišču. Leta 1919 se je vdova vnovič jKiročila z Jožefom Kurbusom, katerega je vzela na soposest. Leta 1924 sla prodala posestvo v Krčevini ter si kupila zemljo v Rogoznici. Iz drugega zakona ima Suzana sina Mirka, ki je sedaj star 15 let. Mož in žena pa se v zakonu nista razumela. Oba sta rada pogledala v kozarec, vendar je bil Josip Kurbus še bolj vdan pijači kakor žena. V pijanosti je bil skrajno surov, pro-tepal je vse domače ter jih gonil od hiše. Zakonsko življenje se je tako spremenilo v pekel, katerega niso mogli ne žena, ne otroci več prenašati. Otroci iz prvega zakona so si poiskali službe in življenje izven doma, nazadnje pa se je tudi žena dala leta 1929 ločiti od moža. Kljub ločitvi pa sla se nekako pobotala ter sta živela še nekaj let skupaj, dokler se žena leta 1936 ni končno-veljavno odločila ter je moža zapustila. Preselila se je k svojemu sinu iz prvega zakona v Lokavce. Mož dolgo časa ni vedel, kje so mu žena nahaja, končno pa je le dognal, da živi v Lokavcih. Zelo ga je jezilo, ker so ni hotela vrniti, pa ji je večkrat. pošiljal pošte z grožnjami. Grozil ji je s smrtjo ter dejal, da »smrt že vohar. Dne 22. marca t. 1. je res prišel v Lokavce. Našel je ženo na vrtu v družbi svoje snahe. Ko je zagledala moža, se ga je tako prestrašila, da ji jo motika padla iz rok. Mož pa je brez besede potegnil revolver ter trikrat ustrelil na ženo. Zadel jo je v trebuh ter se je zgrudila nezavestna. Prepeljali so jo takoj v mariborsko bolnišnico, kjer pa je poškodbi podlegla. Danes je bil Josip Kurbus obsojen na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Nadaljevanje graditve nove ceste Ljubljana, 28. junija. Radvanjska občina leži pred vrati Maribora in je zato razumljivo, da je velika večina njenega prebivalstva iz delavskega sloja, saj povsod v velikih mestih stanujejo delavci v velikem številu v okoliških občinah. Radvanjski občini se to dejstvo neugodno pozna, zlasti na jesen in zimo, ko I trpi precejšen del občanov za brezposelnostjo. — 1 Giede na to, je občina vložila prošnjo pri banski upravi, naj ji s podporo omogoči cestna dela na občinskih cestah. Ta dela naj bi se opravljala na jesen in proti zimi, ko delavstvo ne bi imelo dragega zaslužka. Istočasno je bil predložen načrt za preložitev občinske ceste pri Betnavi s proraču- I lioin 57.000 Din. Ban g. dr. Marko Natlačen je potrdil načrt in proračun in odločil, naj se nakaže Radvanjski občini za preložitev prve polovice 12.000 Din, dočim bo prav toliko prispeval okraj-1 ni cestni odbor v Mariboru. S tem so zagotovljena sredstva za prvo etapo preložitve ceste in je ver- ] jetno, da bo del preložitve mogoče dokončati še do letošnje zime. 2 miliardi litrov mleka se pridobi vsako leto v Jugoslaviji. Tako so ugotovili včeraj v Zagrebu na ustanovnem občnem zboru mlekarskega združenja za savsko banovino. Mlekarsko združenje je j staTo že okrog 35 let, vendar se je razvijalo prepočasi, ker ni uživalo od nikoder nobene podpore. Novo poživljeno združenje bo skušalo organizirati prodajo mleka in produkcijo mlečnih izdelkov, j obenem pa med nami razvijati propagando za čim večjo porabo mleka. Da se znižajo prevozne takse za prevoz modre galice, zahtevajo zastopniki kmetijskih in zadružnih organizacij. Obenem naj se znižajo trošarine in samoupravne dajatve na modro galico, ker je modra galica merilo za kakovost grozdja. Prav takd jc treba zaščititi domačo proizvodnjo galice s tem, da se v ta namen določi zadostna količina bakra iz borskega rudnika. Šahovski turnir v Rogaški Slatini je že skoraj pokazal, kdo bo državni prvak. Na prvih treh mc-i stih 6e nahajajo inozemski mojstri, na četrtem pa kot prvi Jugoslovan naš prvak Vasja Pirc. Zdi se, j da je Pircu naslov državnega prvaka spet zagotovljen. Takoj za Pircem se nahaja Saya Vukovič, ki ima pol točke manj. Dubrovniški tramvaj bo šel najbrie na dražbo. Največji upnik je občina sama, ki je tramvajsko | družbo spravila že v konkurz. Upniki so mnenja, [ da bi se vse razprodalo deljeno, najprej nepremičnine, nato pa vse premičnine. Upravitelj kon-kurzne mase pa je za skupno prodajo. O vsem bo j odločilo sodišče. Zaradi tujskega prometa, od katerega Dubrovnik največ živi, pa bi bilo najboljše, če bi občina na kak način poskušala tramvaj prevzeti in ga pustila obratovati še naprej. Tako za* | htevajo hrvatski listi. V Zagrebu so se včeraj na Čemomercu steple ženske. Štiri sestre Cerinski so se že dolga leta grdo gldale z Ivko Pavluh. Do dejanskega spopada I je pa prišlo zato, ker je Pavluhova vrgla kamen v Anko Cerin6kfjevo. Tri sestre so priskočile Anki na pomoč in so mahale po napadalki, kar se je dalo. Tudi Ivki je priskočila na pomoč prijateljica, vendar je pa slabo naletela. Prebunkana je morala odstopiti. Konec boja je bil tak, da »ta obležali Anka in Ivka precej močno poškodovani na bojnem polju. Obe sta bili prepeljani v bolnišnico. 5 let težje ječe je dobil 66-letni starec, ki je j pred 17 leti ubil svojo ženo. Gjoka Ristič je z ženo | srečno živel 30 let. Ko pa je zaradi njegovega pi-[ jančevanja začelo posestvo propadati, je tudi v hiši | nastal prepir. Nazadnje je Gjoka zapustil svoj dom in šel za občinskega čuvaja v sosednjo občino. Ko pa je slišal, da se je njegova žena začela ogledovati po drugih moških, je prišel nazaj in zahteval, da se vrne k njemu. Ker ni hotela, jo je ubil. Oblasti so ga dale zapreti, toda iz zapora je pobegnil. Poslej ! ni nihče več vedel zanj. Šele na starost se je sam [ javil sodišču v Mitroviči in prejel 5 let ječe. Sodba nad morilci vpokojenca Pečnika je bila J v soboto razglašena v Zagrebu. Morilec, brezposelni delavec Petar Krekič je dobil 20 let ječe, Franjo ' Mlakar, ki ga je bil najel, dosmrtno ječo, Pečnikova žena pa dest let. Navzoča publika je obsodbo pozdravila. V prostorih srbske kr. akademije se je danes vršila konferenca zastopnikov kulturnih in prosvetnih društev in ustanov pod vodstvom predsednika akademije dr. A. Beliča. Na konferenci so razprav- | Ijali o proslavi 150-letnice rojstva Vuka Karadžiča in s tem v zvezi o zgraditvi Karadiičevega doma v I Ložnici. Sestavljenih je bilo več odborov, ki imajo nalogo, pripraviti to proslavo. Ob zaključku je bil | sestavljen proglas meddruštvenega odbora, v katerem belgrajska društva in druge kulturne ustanove pozivajo k sodelovanju vse one, ki bi radi podprli akcijo, tako da bi proslava 150-letnice rojstva Vuka Karadžiča čim bolje uspela. Proslava Gutenbergovega dne Ljubljana, 28. junija. Vsako leto na nedeljo Janeza Krstnika prirejajo člani črne umetnosti svojemu velikemu izumitelju Johannesu Gutenbergu na čast in v spomin primerne svečanosti, ki so sedaj običajno znane pod imenom »Gutenbergov dan«. Ljubljanski in drugi stavci v Sloveniji so priredili včeraj v bližini Radovljice, kjer ima njih organizacja »Grafika« obsežno zemljišče, namenjeno počitku in letovišču, skromno svečanost, ki je prav dobro uspela. Udeležba jc bila častna, biio je nad 250 članov z družinami in svojci. Svečanost je mirno in v radosti potekla. V Zagrebu pa so stavci priredili večjo proslavo na čast Gutenbergu in hkratu so praznovali stoletnico, odkar je bila podpisana prav na dan Janeza Krstnika prva kolektivna pogodba med stavci in lastniki tiskarne Ljudevita Gaja. Ta pogodba je prvič priznala vajencem primerno nagrado, bila pa je sestavljena v nemškem jeziku. Ta kolektivna pogodba je bila sploh prva, podpisana na našem jugu. Pogodba pomenja tudi prvo manifestacijo tiskarskega osebja za načelo solidarnosti. Gad v naročju Peče, 27. junija. Ne le med skalovjem in pečinami na krajih, Kamor «e ves dan upira solnce, marveč tudi v senci ob vodah se kaj rada skriva razna strupena golazen. Neki mož iz peške okolice je sušil nedavno seno ob potoku, kjer je opoldne sedel pod jelšo h kosilu. Nad njim na drevesu je nenadno nekaj zašumelo. Pogledal jo kvišku in videl, da se mu visoko nad glavo šibi košata veja, pa ni mogel razločiti, kaj jo nagiba. Tedaj mu je zviškoma padel v naročje velik gad, zvit v klobčič. Žival je bila po padcu čisto mirna, kot bi se bila potuhnila. Seveda je bil mož takoj pokonci in iztresel gada iz predpasnika. Ubiti ga ni mogel, ker mu je poprej ušel med vrbinje. To ne baš prijetno naključje se jc primerilo, ker se je nagnila veja, ko je gad prilezel do kraja. Krivčki so Jih izdali Moravče, 27. junija. Oni dan je bilo pokradeno pri Nakrstu Pod-orehom. Hiša stoji na robn vasi blizu gozda ob cesti, ki pelje iz Moravč v Krašnjo. Tatovi eo od-nesli več obleke, uro, prstane in precej denarja. Sled je peljala v gozd, zato so bili orožniki storilcem hitro za petami. Pri odrejeni hišni preiskavi po pogrešanih predmetov niso mogli najti. Toda budno oko zakona je bilo pozorno na vsako malenkost. Treba je bilo odpreti vratca pri štedilniku in prebrskati vse, kar je bilo namenjeno sežigu. Med odpadki so bili tudi takozvani krivčki, kakršne so nosili nekdaj fantje za klobukom. Ker je pri Nakrstu zmanjkal tudi klobuk od narodne noše in je domači fant spoznal, da so krivčki iz štedilnika njegovj, je bjla zadev* vzlje tajitvi Jutro pojasnjena. Katoliški mednarodni radio-kongres v Poznanju Veak noklic ima na človeka tako velik vpliv,