Št 41.
V (iorici. «Inn "22. iimj;i   1000.
I/.haja   vsak   toi'i'k   in   pt'tt'k   v
Inlmi   dIi   II.  uri   |ir(i(l|)i)l(liii'   za   ineslo
tcr oh .">.  uri   ]x>|>c> 11111<¦  /.;i iležHo.
Sinne po posli prcji'iiian ;ili v
(iorici n;i iIdiii p<> -\\);\u criolrlnn S K..
pollctno   i-  K.  in  ivlrlVlno 2  \\.
IYo<l;ij;i sc \r (lorici v l(ili;ik;irn;ili
Schwarz v Siilskili iilirali in .Irl-
1 c r s i I /.  v  iNimskih  ulicali  p<> S  vin.

(Zjutraiijc ixil.iii.jc.)
UrtMlništvo in upravništvo  st>
naliajata   v   «N a r u d n i   t i s k a l1 n i>,
ulica Veltiirini h. št. 5).
Dopise je nasloviti na mviliiislvo,
oglase in iiaročnino pa na upravni.štvo
«Gori<:«». Oglasi se racunijo po potit-
vrstah in siccr ako so tiskajo 1-krat po
l(i vin.. 2-kraL po 1 i vin., 8-kral po
12 vin. Ako se večkral tiskajn. raču-
nijo sc i>(i pogodbi.
Izdajatelj  in odgovorni  urednik Josip Marušie.
Tiska   „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
2maga resniec.
Dcvelnajslo slolelje je zares I>iI ..vck
napredka", a je bilo ob cneni tiuli „sto-
lelje la/.r'. L-tliko l>i se vsled t.(\L?;i sodilo,
da jo napredek lesno združcn z lažjo in da
brcz  isle  nili   ni   mogo(\
A leinn ni lako; naprcdek s podlago
laži je sieer its iiaprcdek, loda njcga shil-
nosl in vrednost je v niarsiocm dvomljiva,
v niarsičem varljiva. V promiuovšem 10.
stolctju se je dvignila obrt in indiislrija do
lHMiavadiic višinc. lako siccr, ako hi v islem
razinorju naraščalo n. pr. šlevilo lovarn
za najrazličniše polrebne in nepolrehne
izdelke, kakor jc isto n a vs I a.ja I o v l.em
stolclju. ledaj l)i lckoin hodorega sloletja
moral biti svel pokril z saniimi lovarnami.
Knako / industrijo so naraščala nckalera
druga podjclja in so se širile stroke člo-
veške vedein iznajdljivosli. Mnogoje napre-
dovalo ludi zdra\ ilstvo in kcinu na vcdapoleg
cleklrike, kalera je uprav dala signaturo
teiiin stoleljn: že na zakl.jiičku l(.). veka je
zazarela elcklricna Inc. in posijala z svojo
silno svetlobo v skrivnostne globoeine rlo-
veškega duha. kjcr šo spi ticbroj bogalih
ncdvignonili /.akladov, ki čakajo na Oarobno
moc  elektricilele.
Seveda [>a. v tem razinerjii ni napre-
dovala tinii lepa uinelnosl in časi, ko so
živeli n. pr. najslavno.jši slikarji. pesniki, ^las-
lxMiiki in kipar.ji v razmerno velikiMii šUiviln, li
časi  so dalee.  za   nami   v  preininolili  dohali.
No, vzrok leinn je, k(;r se ji; v lein
stololju odprl nekak š i r o k u li o d v dvo-
ranc doltrožilja skoro da vesoljnenni
človešlvu, ker so naslopili v lem sloleljn,
zlasli v drujji polovici isüi^a, faklorji, ki so
jiokazali s|ilošnenin človešlvn na. vire. na
katorili si vsak posainoznik zamore pribo-
rili blatfostanja, bogaslva ild., ako nna za
to dovolj sposohnosti.
l'o raz#laš(M»ju splošne oln-tne svo-
bodo, — svohodo nainreč, ki dovoljujo ol>r-
tovati Ijudoin b r o z vsuke ohrlne s p o-
sobnosti, le da iinajo za lo dovolj po-
guina in denarja, - [>o razglašenjii t.e svo-
bode vraznili državah se je razvila tr^ovyna
in obrt na nekak način, ki bije v obraz
no sumo ulovokoljubjii, marveč tndi ze naj-
pripi-oslejemn človeskemn dostojanslvn,
tr^ovina, obrt in iiulustnja so sLopile v
tosiiü zvezo in zadružno   so   vprizorib;   na
svclu boj, kakoršne^a se ni ^ledalo rlo-
vestvo. () tem vibarnetn boju se zamore
preprirali le oni. ki obisknje prava li'.^o-
vinska srinlisea in induslrijska kola ali ki
ima priliko sain vreci se v lo vibarno va-
lovenje  moderiiena  življenja.
1'cavi motor lernn viliarjii je dala la-
kozvana židovska inejnarodiia družba. Dokler
so vezale lej drnzhi i'oke razne ilržave z
svojimi zakoni, se isla ni mo^la prav uaniti,
po doscfii obrtne svobode v driijjji polovici
tej^a sloletja pa se je inuuiovana drnžba
vrjjla čez sv(?l in od te^a rasa dalnje lako-
zvani obrtni in imlnslrijalni boj naše^a
časa, ki je, kakor rečeno, pole.ijiiil za seboj
prav  vse sloje  eloveškc? ilružbe.
Kake žrlve ze na eloveškem doslo-
janslvn zableva la boj, o tem ima že
skoro slednji od na^ svoje izku^nje. saj je
znano. da lirepenenje po pridoliilvi .nniotne^a
bla^o-lanja na\a!no zaničnje \'se bla^e *Cd-
nosli t-love^ke^a srca in da elovek. \' bojn
za sredslvi bla^osfanja, č(!sto lepla v blalo
ne sanm po^lcnje in dobi-o ime svoje in svo-
je,L,ra bližnje^a, marvee on nkoneiije na krnti
način  tudi  <j;niolni  obslanek  svoj   in svoje^a
J bližnj<^ra, v kaleri nainen se rad poslnžiije
najnižjili sredslev. kakor.šnib iznniili zaiiiore
v Irin bojn pokvarjona doniisljija. Xajpo-
.ulavilneje oro/.je. v tej vesoljni ^onji za oli-
stankoin in bia.uoslanjem pa. je 1 a. z. M;ilo
je Ijndi v naših dneb, kaleri bi si bili za-
mo<,di ali holeli pridobili t;ika premožeiija
[loslenim   načinom.   kakorsnib so si   pri-
; dobili ; knjli oin, ki ima priMl or.mi le svojo
lastno korisl in ne ludi korisli svoje^a bliž-
nje.ua, oni se nioj-a posluz(ivat.i !a/.i, drn-
^iu-i) ne doseže eilja. N'sled le,u[a so nav.slale
na sveln razmorc;, da i>ili bral brain, ore
sinn   in   sin   oeelü   več   ne zanpa   in   iz   le^a
j splosne^a nezanpanja, iz le splošne ,t,ronj(i
za   laslno    korisljo.  je  priraslel   položa.j,    ki
i mora. ako Iraja dalje. u^onobiti polanoma
ves n^led ('-loveške družbc^ in zatrel.i v njej
zadnji pDjin o visokem nje poslanstvu na
zeinlji.
V spoznanju Un^a n(»varnejj;a |x)ložaja
so zae.eli dolovati pošteni l^idje na to, da
sc krene na drii^o slran, a da se v prvi
vrsti zalre laz in naslopi pol. resnice. '\\v/Mo
stališčt! iniajo li dobri Ijudjc, kajti pomisliti
je Ireba, da oni olemenli. ki so preplavili
ze ves svel z lazjo in slepari.jo. oil kalerih
imajo velikih osebnili  korisli,  ne   dajo lako
iz  \o\)'d iz  i-ok    vajeli,  na    kalerih  so  vodili
za  nos elove.sko di'iizbo.   Da  bi   se obdržali
na krmiln. da  bi jini   bila   človeška  družba
se    nadalje   dobra    molzna   krava,   dali   so
la>.i obliko  nek(! ,.resniee", ki za   hi|i omu-
iiii    in   zmoli    nerazsodneua   eloveka tor .i^a
z  nova zapelje.   Taki   svoji   lažnjivi   resnici
so  pi'imesali  Se dober    del    predrznosti,    in
oboroženi  s lemi  svojslvi,   še   dosezajo  n«'-
kib  uspeliov,  ki  trajajo    od    danes do ji'itri.
K(M- ludi  v to lemo sleparstva   so   posvetili
z  bakljo    resniee oni  nevsli-ašni    možje,   ki
hoeejo za  elovešlvo zopeL boljšib  easov.  In
prizadevanje  leh   mo/, ni oslalo brez usjjeha,
e.elo    o.ui'omni  so /a)    lispeln,    ki   so jib  do-
se.u'li.    Mas    v    leh    easih    se    vrže   v slolici
francozki.    Tanzn,    in    v    stolici    avslrijski
stvari. ki  kazejo, kako je jela v ttdi in ^slib
i  zmajjovali  resniea  nad  lazjo, pravienost nad
i  krivico.    V    I'arizu,   ki   je   sree  Kraneije, so
! zma.uali  v  obr.inskib  volitvab krisljani  z  ve-
j  liko  veeino   nad   republieausko strauko, ki jo
I sh-anka židov  in brezvercev. toi-aj sl.ranka laži
in  Ki'ivice   m la   zina,!4'a krisljanov ule^niM'olo
nio('iii)   uplivali    na    nadaljni    razvoj   not ra-
il j i 11   ra/.mer  v   l''ranciji.   S   to    zma.yo se je
j   hkrali    izkazalo.    da   j<>    l.^udstvo   na  Krau-
cozkein  z<»  ulrujeiio  od   l<lže   laži.   pod    ka-
lero   jeei   vsa    I'rancozka   javnost    in   da si
zeli    spreiiieinbe.    In    ker   je  trpel i    stoliea
pai'i/.ka    najliuje    pod    to  (ožo. izvršil  se jo
I ludi  v  I'arizu  ta  preobrat. najbilrt^je. Knako
! zmauoiiosno  naslopa   slranka   resnuu) proti
I  zidovslvu    na   Dunajii.   kjer   jej je na  blizo
J za,urt»lovljeua  zmana  v obeiuskib   volilvali po
j  vseb  okrajib. A  islo •jibnnjo se ojtazuje tudi
1  podi-u^ib knijih nionarhije, <i;ibanje resnieo in
I  clovekoljulija    proti   laži    in    brezobzirnemu
izkoriščaiiju  bližnjega.   Kajl.i  v   vseb   resni-
('oljubnib  sreib   je kakor deroei  plamen za-
plapolalo sjio/.naiije.   da jo  treba   rešiti člo-
veško driižbo iz krempljev   posameznih   iz-
korisc'evaleev  in  uredili  sjVošne   razmere v
onein  smislu, kakor je  v  bas<ik   vsej   siroki
javuosli.
JVlnogo bode šo d«la in borbe, kajti vsled
splosne neskrbne zaupljivosti seje pregloboko
/Mjodel v meso in ki-i diu/.be erv samoljubja
posameznib, toda naposled mora žmagati
resni(;a in v nič zj-ruditi se mora laz,"tako
cli-nirotl kakor pri nas, nanjenili razvalinah pa
zapeti zma^oslaviio pesem gojiij človeške
s r eee n a zem I j i.
Politični razgled.
K položaju.
/bornica poslaneev je imela l.ri seje
t, j. v ootrlek, petek in v soboto, vsaki dan
1)0 jedno. Pa na nobeui toh sej ni prišla
niti do prve toeke dnevnega roda. Cebi
iiiiinrci: obslruirajo nadalje in dokler oni
obslruirajo, ni niti niislili na normalno de-
lovanjo i)arlamenta. Načelniki raznib slrank,
la'io smo čitali v dunajskih listih, so slikali
skupaj glave, ker so se posvetovali, kako
naj bi se unic'ila ta grda spaka obstrukcij-
ska, ta hidra, ki je j)Ožrla že toliko mini-
sterstev. Fa zaman. Colo Nemceni, ki so oh
svojem času vse drugače divjali in razsajali
v zborniei, nego pa to delajo sedaj Oehi —
ki le mirno stavijo predloge ter za nje gla-
sujejo po imenih, se zdi ta pošast — ob-
st rukeije jako grda — seveda stoje vedno
na svojem ,.poštenem" nemškem stališcu
(|iiod licet Jovi, nön licet bovi. \7sled tega
so se že sirile govorice, da nosi ministerski
priMlsednik dr. Kooi'ber v ze|)ii ccsarjevo
pismo, ki ga pooblašča, da sine razpusliti
državni zl>or. l-'a l.u<li to se ni zgodilo. V
lej zadregi so prišli na pomoč spei [iraz-
niki, ti lopi binkoslni prazniki in pa dele-
gacije. Zaradi obeli leh dveh okolnosti jc
toroj zasedanje državnega zbora preloženo
— do baje 7. junija t. 1. Ali bode takral
državnemu zboru sreča milojša, o tern
danes ne more bili govora. Da je že skrajni
čas, da bi s<; jedenkral zacelo kaj delati in
da je posebno nam Slovencem mnogo na
tem ležeče, o tem pač ne dvonii nikdo in
jo j)Opolnoma uniljiv sklep jugoslovanske
zveze, glasom katerega želijo člani te zveze,
da bi se začelo vendar jedenkrat resno
delovati s posebnim povdarkom in oziraje
se na naše slabe gospodarske razmere.
Pa isto tako ne sme tudi nikdo tajiti,
da imajo Čehi prav, ako zahtovajo zado-
i šeenja za kruto žaljenje, katero jini je bilo
])riza(lejano z odpravo jezikovnili naredeb.
Oe pa iinajo Oebi prav, potent pa naj se
jim zgodi tudi pravica.
In v tem pogledu ni torej neniogoče,
da bi se nekaj zgodilo zdaj o hiiikosl.iiih
l>raznikih. Zadnje dni sta ze mudila nainreč
na Dunaju cc.ški nameslnik grof Couden-
hove in pa deželni inarsal knez Lobkovie.
Minist'-rski predsednik dr. Koerber -- jc
imel pa daljše pogovore s Čežkimi pi-vaki.
Poleg tega poročajo listi, da so se lega
marljivega dela poprijele tudi druge naju-
plivnejše osebe. — Potem takem bodo vse
to modre glave morebiti vendar kaj stuh-
tale, kar bode v stanu spraviti nas par-
lamentarni voz — iz tako globokega blala.
0 Milanovem nasilstvu.
Slučaj T a všano v i 6 a zopet kaže, da
se hoče maščevanjaželjni razkral Srbij<i iz-
nebiti vseh onih srbskih rodoljubov,  ki  urn
L  I   S T  K  K.
Veliko obzinil — malo požrl.
Huski:   I.. Tolstoj.
A I*
Slarejsina s<^ zasnnijc. Vse I voje! Sanio
(Vn l>ogoj. (le v enem dnevu nu prides na-
zaj k islenni mcslu. odkoder si odsel, zapa-
('^jo tvoji novei1'. - - „Ali kako se bo pa
poznalo, kod pojdem"? Mi oslauemo na
inoslu, ki ga izberes" pravi :— „stab homo.
^ ti idi, delaj krog, a za laboj bodo jezdili
naši mladeniči. In kjer poreees, tain po-
stavijo znamenje. In poh;ni lahko pi'eoi'je.s
s plugom od znanicnja do znainrnja. Na-
pi'avi krog šo tako velik, ali samo da pri-
ces do solncnega zahoda na rnesto, odko-
('(>i' si izšel. Kar obhodiš, vso bo Ivoje".
I'ahoni pritrdi lemu. Dolocili so, da
zacncjo drugo jutro incrili svel. Pogovorili
S() so, ]jO|iili so malo kumisa, pojoli ovno-
v'nc, napili se čaja in bila je noč. Deli so
•ilioma v pernieo in so razsli z obljubo, da
pridejo za jutrsi zopet, ler odidejo na mcslo
¦pred sülnsiniin  vzhodom.
V.
I'ahoni \v.Mt nu pernieo; ali spati ni
niogcl; vedno mu jo hodila ona zemlja po
«[avi. uiej -- pravi — kaj naredim. Dobim
SI na ta način veliko svcla — 50 vrst obi-
dem v eneni dnevu. Z<laj je dan kol lcto;
v ;")() vr.-tah bo golovo lisoe desetin. i\iko-
nuir se ne bom uklanjal. Napravim si dva.
pluga:i) volov, vzamem dva delavca. pa bo-
dem oral to Ijubo zemljo; ua oslali pa ^<-
bo pasla živina. Vso hoc ,ni zaspal. Öe le
pred zorom se je izgubil malo. .lodva. je
zacum<!l. pa je videl čudno prikazen. Zdeh)
se mu jo, da Iczi on sam v oiiein šdlorii.
zunaj pa da s(i nckdo hoholä. Had bi bil
vcilcl. kdo sc tako smeje, pa slo[)i iz kibil-
kc. In In zagleda. Onega i)askirskega starej-
šino, da sedi j>red kihitko; prijol se je bil
z obema rokama za živol, ]ia so gugal in
so krobotal. Slopi k iijeinu |>a mu rcčc:
„('.emu se smejcš?'' — Ali zdaj sc mu je
zdelo, da to ni starejsina baškirski, nego
oni kupec, ki je bil prišcl k njcmii Icr mu
pravil o oni zcnilji. \rprasa torej kupca :
„Ali si že davno lii?-' Ali zdaj ni bil več,
kupo(^, nego oni polujoci knuH, ki mu je v
l>rvo sveloval v doinači zemlji. Pa vi<li,
kakor bi lo ne bil kmel ampak, da vrag z
rogmi in kopili tain s<;di, se smeje in n^~
kam gleda. Nu, si misli 1'ahom: kam pa
gleda. in eemu se-smeje? In vidi, d«< le^i
mož bos v srajci in svilieah z iiosom
kvisku — bled kol zid. In ko pogleda bolj
nalanko, vidi. da je lo -¦- on sam. Pahom
vzdrhne l(M' se zbudi. ,.Nu" si misli — kaj
se vse (jlovcku ne primeri v sanjab. Ogleda
*) jarnia.
sc. ze so jc ilelal zor. Treba zbuditi
ljudi, čas je, da gremo.
VI.
Paboni vslane, vzhudi š(» dolavca na
vozii, vcli zapreci in grc budil Haskirce.
„(«¦is je - pravi „da greino na stepo me-
rit'(. liaskirci vstanejo in zbcro se vsi, tudi
slarejsina pride. Zopel so jeli piti Baškirei
kumis, hotcli so pogoslili Paboma s eajem;
«'«li 'a ni hotel cakati. -¦- „No, ee hočele
''¦': P-'i pojnio cas je", reee jim. Haskirci
sc zlxM'o in se vsedejo, ta. na konja, ta v
vox, pa gr<»ih'i. Pahom in delavee sta s<;
peljala na svojem vozu. Pridejo v stepo,
dan so jc zoril. Pridejo na grirek, pa zle-
zejo z voz, pa so zbero skupaj. Starejsina
s'opi k Paliointi ler mu pokažc; z roko.
v^'h'j"           pravi    ,,vse  lo   je nase, kolikor
dalcc li nesejo oei. Izbiraj po voljr. Paho-
11111 za/.art'1 oci: vsa zemlja je bila lepo
I('P() ohiastla. ravna kakor na dlani, črna
l<()| niak in travado pasu. Starejsina sname
hsicjo kucino, Icr jo postavi na sredi griča.
J11"' -- pravi ,.bodc cilj (smoter); sein
deni denar. Tvoj delavcc bode slal tu; od
l()d odideš, s(mii pridi zopel. Kar obideš, vs(!
bo tvojc". Pahom vzame denar, dene ga na
kučino, sleče suknjo. in ostal je v sameni
jopieu. Na lo se visoko pr<maše, dene vre-
eico s krulioin pod pazdiiho, privože posodo
z vodo k ]>asu, natogne škornje ter se na-
poti. Misli, misli na katero stran bi se obr-
nil — povserod je bilo lepo. Vse eno   ......- si
misli — pojdem proti vzhodu. Obrne se
proti solneu, zalekne se ter eaka, da se
pokaže solnee izza gor. „Ne, ne smem iz-
gubljati easa — lože je po hladu1'. Tudi
bažkirski jezdeci so prijezdili na grič in
so sli za Pahomom. Jedva jc pokukalo
solnee izza roba, zgain^ se Pahom ter odide
v st(mo. Jezdoui pa za njim.
Pahom ni stopal ne hitro ne poeasi.
llodil je okoli en<' vrste dalee, pa ukazal
zalakniti kol (v- znamenje). Gre dalje. Jel se
je bolj gibali in pospešil je korake. Gre
naprej; veli zatakniti drugi kol. Ogleda se
na solnee, gric jc bilo lepo videti in ljudje
so stali tain. Pahom je računil da je pre-
išel pet vrst (kilometrov.) Jelo ga je greti in
slekel je jopie ter se prepasal. Gre dalje.
Sel je še pet vrst, Gorko' je bilo. Pogleda
na solnee.Žeje bilo eas zajutreku. „Kna doba
je minula" si misli. „Ali v dnevi so stiri,
še zgodej za povratek. Čaj, da se sezujenr'.
— Sede, zuje se, pa gre dalje. Zdaj je šlo
ložje. „Nu eaj, še pet vrst preidem, potem
se obrnem v levo. Ta kraj je prav lep. —
Oiin dalje, tem lepše". Pa stopa ^e narav-
nosl. Ogleda se: grič se je jedva več videl,
in ljudje so se erneli kot inravlje na
njem.
(Dalje pride).
niso naklonjoni radi njegove vse drugo nego
rodoljubne politike. Znano je, da je najel
Milan Ijudi, ki so podtaknili Tavsanoviču
ponarejevanje vrednostnih papirjev Belo-
grajske Zadruge. To je Tavsanoviča seveda
spravilo na zatožno klop, kjer ga je Milan
hotel imeti, da ga potem pahne v dolgo-
letni zapor in so ga tern potom iznebi za
vselej. Sodniki. same Milanove kreature. so
obsodili Tavsanoviea res na 11 let težke
ječe, toda čudo! na kazenski razpravi ni bilo
nobenega človeka, ki bi se bil oglasil kakor
oskodovanega po omenjenih papirjih in
sodni dvor kakor vsa javnost je prepričana
o nedolžnosti TavAanoviča. Toda Milan se
ga je hotel iznebiti in dosegelje svoj črni na-
men. Tav.šanovič je vsled silnega razburje-
nja in žalosti sploh na smrt obolel in naj-
hrže niti ne nastopi nezaslužene kazni, kor
ga bode resila srni't Milanovih vorig.
Italijanska zbornica.
V |irvi seji italijanske zbornice so so
že pojavila krepka nesoglasja. Skrajna le-
vica je popolnoma nezadovoljna z novini
poslovnini redom zbornico in je po poslancu
Ferri-ju takoj izjavila. da se hoee z silo
upreti uporabi istega. Mej glasnim vriščem
je potem j)i'(Mllagal Giolitti seslavo komisije,
ki bi naj v ilveh dneh z nova spromenila
poslovni red. A ternu predlogu se je uprl
ministerski predsednik, karje imelo za po-
sledioo, da je levica So bolj hrumela. Levi-
čarji so zacoli prepevali Garibaldijevo binmo
in galerija je [)ela ž njimi. llrnp je bil lak-,
da je moral predsednik naglo /akljueili sejo.
Buri v Ameriki.
Hrabro Ijudstvo v obeb ju/noafriških
republikab je storilo poslednji korak za
obrambo svoje samostojnosti: odposlalo je
deputacijo Ireb mož v severno Ameriko, da
pri tern svohodoljubnem ljudstvu svobodne
Sirne republike doseže to, kar ni dosoči
mogla v — civilizovani Evropi. In ta depu-
tacija hrabrib Burov kakor kaže, utegne
imeti uspeh : doeim so se evropski diplo-
mati skrivali prod odposlanci af'riSkih re-
publik in po prstih bežali tihotapno pred
njimi, ali k vocjem da so, kakor Nikodem,
govorili ž njimi ,.v krilu noči", — prireja
jim svobodno ameriško ljustvo viharne pri-
jateljske sprejeme ter jib nosi takorekoc na
rokah, pripravljeno, žrtovati vse za svobodo
tega izbornoga n roda proti angležki oho-
losti. In Huri tudi zaslufcijo popolnoma to
navdušenje, kajti oni ne prihajajo nu amo-
riška tla, prosit kake intervonoijo, marvoč
oni nastopajo popolnoma v smislu mirovne
konference v llaagu. dokazivši, da so vse
one lepe besede na toj konferenci bile le
votle l'raze, publa laž, ker nobena evrop-
skih velevlasti ne izpolui dane obljub:», da
bi nastopila v razsodišču v toj toliko koe-
ljivi vojni zadevi. Na gorostasno laž so po-
stavili Buri vso Evropo ter jej zaničevanjem
obrnili hrbet ter odšli tija, kjer šo žari mi-
sel za svobodo človesko, — šli so v Ame-
riko. In ondi niso polrkali zastonj. Mac
Kinley, predsednik seven-no ameriških dr/av
je sprojel deputacijo kakor prave diplomale
in jib zagotovil podpore. Nerad je to sloril
Mac Kinley, kajti prav malce ga vleče k
Anglezem, toda on ve, da ameriško ljudslvo
misli drugace in ve tudi, da bode oni mo/
bodoči predsednik Amerike, ki bo znal upo-
števati voljo n a roda. -• • Amerika bode
zdaj govorila in ako bi tudi državni tajnik
Nemcije, grof Billow, dal Angliji se take ga-
rancije, Anglija z svojimi oslabelimi četami
se trese pred besedo Amerike.
Uoinaco in razno \ csti.
501otiiico svojegapastirovanja je praz-
znaval preteklo nedeljo in sicer na tibem
zlatomasnik mngč. gospod Zoratti France1,
kaplan pri sv. lgnaciju v Gorici.
"Novi c. k. okrajni /dravnik /a p,o-
ri&ki polittfni okraj. Kakor čujemo, do-
ločen je nastednikom dosedanjega c. k. vis-
jega okrajnega zdravnika gos. dr. Zencovi-
cba, ki je bil pred malo dnevi umirovljen,
sedanji c. k. okrajni zdravnik v Gradisču
dr. Berber.
Kaj bode ta gospod delal pri nas, kjer
je izključno slovenski okraj, a on sloven-
skega jezika ne pozna, to vedö pač oni, ki
nam ga pošljajo. Dr. Berger je — žid.
V zolozniški svot na Dunaju je ime-
novan za dobo treb let dr. Marani deželni
poslanec in odbornik v Gorici.
Kovizija trase za žHczniško Crto
Ciorica-Trst. i'retoceno sredo je končala
komisija za pregledovanje trase železniškc^
črte Gorica-Trst svoje delo. V četrtek ve-
čer pa je irnela sklepno sejo v Trstu ter je
sestavila tudi svoj zapisnik. Pri tej prilikije
vsprejela jednoglasno tudi sledeče želje. 1.
Da se v Kibenbergu kolodvor premakne za
200 m. od mesta, na katerem je bil prvotno
nacrtan; 11. Da se vstanovi v Štanjelu točka,
od katere naj bi se delila železnioa proti
Postojni, mesto v Koprivi, kakor je prvotno
narneravano; 111. Pri Kepentaboru naj se
napravi po.stajica za nakludanje kamenja
iz tamosnjib kamnolomov; IV. V Gorici naj
bo kolodvor mesto, kakor je bilo prvotno
nameravano, pri „rusi hiši" na Blančab.
Prisustoval je na tej seji tudi mini-
sterijalni svetnik Vunn in je pri tej priliki
zagotovil, da začne revizija po Soški dolini
meseca julija tega leta.
Komisija   z;: (Kluiorjanje   oselmo-
riolioriiiiiiskc^a   davka   za   (ioi'ico. Due
lü. t. m. j<4 pričela cenilna komisija pol.
okraja Gorica (mesto) svoje delovanje za
priredbo osebne dobodnine za leto 1900
pod predsedstvom c. kr. tinancnega sveto-
valca g. Ernesta Rovis. Udje komisije so
gospodje: Jurij vitez pi. Boeckmann, po-
sestnik : Krttic dr. Mara.ji, odvetnik ; Bidi-
scbini Anton, c. kr. daveni preglednik v. p.;
Sturli Josip, posestnik; Don Franc Zoralti.
dubovnik in posestnik ; Terpin Josip c. kr.
daveni nadzornik; Schobert Karol. posesl4-
nik; Kamot Henrik, c. kr. daveni olicijal ;
Avgust pi. Gironcoli. lekarnar; Pečenko An-
ton, trgovec in posestnik; Bramo Ivan, po-
sestnik.
PoroC'ilo f»'orisko podi'ii/nicc sv. Vi-
rila in M<'toda na XI. podružničnem lelnem
občnem zboru diu^ 20. maja 1900. Nasa
jiodnržnica začne z danasujim dnem dva-
najsto leto svojega plodonosnega, narodnega
delovanja. Due 4. junija 1899 leta so bile
voljene n;i letnom obenem zboru v načel-
ništvo : gospa Avgusla Šantel, prvomest-
nica; gospa Amalija Di'iit'ovka, blagajničsi-
rica; g. Ann Dovgan, tajnica. Namestnie.e:
gospa Ivanka Dekleva; gospa Karolina' Ma-
kuc; gospica Lavoslava Kor.šič. Odborniei:
gospe Marija Kopač in Matilda Stajer. I'ri
podru/nični seji due 10. junija 1899. leta se
je odbor prijazno spominjal p. n. g. pover-
jenic, hvaleč njihov vztrajno požrtovalni
trud. Poslala se je pismena zabvala, s pro-
šnjo, naj bi ostale mnogo let nasej podruž-
nici naklonjene sledeče gospe in gospice
poverjenice: gospa Terozija Klančic, v
1'odgori; gospa Kristina Lokar, v Mirnu;
gospa Karolina Furlani, v Št. Audrežu;
gospica Kristina Doljak. v Solkunu; gospica
Marija Komac v Kviškem. Podi-užnica naša
je izgubila It^kom družbinega leta niarljivo
sotrudnicto gospo Karolino Furlani ; Vsega-
mogočni jo je pozval v večnost. Blagi po-
kojnici.— sveti večna luč. Kakor obicajno
so bili za božicnico preski-bljeni otroci v
otroskem vi-tcu v Pevmi z obleko, obuva-
lom i. dr. Presrčna hvala vsem časlitim da-
rovalcem in prijateljem slovenske mladine
za razno darove v blagu ali denarju. kajti
njihova radodarua roka je utesila revsčino
slovenske dece.
Načelnistvo je imolo v družbinem letu
sedem sej. Podružnični blagajni je do.šlo:
dobodkov:
1.  preostanek lanskega lela .   .   . K.    f>r>.SI
2.  letnina  in  |>od|)ornina ......   2G0.K)
H.  radodarni  doneski.....„      ()0.00
spupaj . K.  i57().8-l
Troškov je  bilo :
1.  odposlalo se }d glavnemu   vod-
stvu  v  Ljubljano     ......K   2()0.—
2.   božičnica in  mejlefni  Iroški     .   „     7i-.iKS
skupaj ~l\~H;i1.98
doliodki .    . K.  "i7(i.Si
troški     .   .   „   :-}:ii.9S
ostane . K.    -1-1.80 v podružnični blagajni.
Na letnom občnem zboru gor. ž. podr.
sv. Cirila in Metoda due 20. maja 1900. leta
so bile i/.voljene v načelništvo: gospa Av-
gusla Sanlel, ]»rvomestnica; gospa Amalija
Drulbvka. blagajničarica; gospica Ana Dov-
gan. tajnica. Namoslnice : gospa Ivanka De-
kleva, gospa Karolina Makuc, gospica La-
voslava Koršič. Odbornici : gospe .Josipina
Blazon  in  Marija Kopac:.
Naj bi novoizvoljeni odbor i nadalje
častno izvr.ševal rodoljubno nalogo, katoro
si je nadela nasa dična podružuica!
Tori'j   iinamo   vondorlo   mi   prav.
Zadnja „Soča"' pi-izna.va namreč, da je Ga-
bršček z svojimi li-.lilvami glede glasovanja
pri občnem zboru gori.sko ]iosojilnic<^ po-
gorel. Sicor pa da ne bo Gabršček ničesar
plačal, tega ni pac treba, da bi nam nami-
gala „Soča"', o tern smo bili ž(v sami pre-
pričani.
Nekateri so pač taki, da se drže do-
narja, kakor peklenšček grosno du^e. Sicer
so se pa pri Gabrščeku v zadnjein času raz-
incn! nekako  predi'iigacile.
Z ozirotn na to okolnost pa ni še ne-
mogoce, da no bi mi tudi zastonj navedli
imena tistib oseb, o katerib je Gabršček
trdil, da so glasovale in je za to svojo tr-
diLev prevzel os(ibno odgovornost in ga-
rancijo.
(ludno jo pa „Sočino" vprašanjo : za-
kaj da niso dotičniki glasovali, ko so ven-
dar v  ta namon vzeli d<de/ev pri posojilnici.
Nam se pa to prav nič čudno ne zdi.
Dotičniki so bili in so še danes popolnoma
prepričani, da niso bili postavno vsprejeti
tor niti pravilno in postavno vpisani v i'O-
gister druslvenikov, za to pa niso tudi gla-
sovali. „Soca"' pravi, da je sodnija vrnila
posojilnične akte. Pa lo nekatero, vseb pa
vendar še no, kaj ne „Soca"?
Sicer pa — konec je ta, da jo imola
pri zadnjoni obciKMn r/boru posojilnico slran-
ka miru in roda večino, seveda broz vste-
lih tistih 948 nepostavnib glasov, kaj no,
„Soča"V
Opravilni cleleži „(ioriske l.judsko
posojilnici'. Opozarjamo naze somisljonike
ter jim tudi priporocamo, da ne odpovodu-
jejo svojih opravilnih deložev pri ,,Go-
riski ljudski posojilnici" in to vsaj toliko
casa no, dokler ni vprasanje glede glaso-
vanja pri zadnjein obenem zboru sodnij-
skim potom detinitivo dognano.
Von z barvo! — Posten in reson
mo/, ako pride njogov značaj v nevarnost
pred javnostjo, ne čaka dolgo tor si poise«.»
zadoščonja prod isto javnostjo. To noce stoiili
dr. Tuma, gospod in veleučon mož. ko se '\o
dr/nil priprosti kmet Jane/ L o b a n iz Čr-
nič postaviti njogov značaj v čudno luč
prod vso javnostjo prvič na obenem zboru
ljudski» posojilnico in drugič v nasem lislu.
na ta način. da in:i j<» ocilal cudno posto-
l>anje s pooblastilom velopososluika g. Pig-
natarija iz Crnič. Dr. Tuma. oziroma zanj
list ,.Soča", pa se jo. mesto da so opra-
viči, hotel dvigniti na ueko v/viseno sta-
lisi're. res. da bi se ponizal „ako bi hotel
tako nofoslno liudobijo ovaditi kazonski
sodniji".
Po našem mnoiijii ni nikaka ..uo-
rostna budobija", ako kilo komu ilokaži1
kako cuduo l-avnanjo, budobija jo le, ako
se tako ravuanje komu p o d I i k a, ne da
bi se mn moglo d oka /.ali. Da pa smo /
..Soco" povse pravicni, boconio jej tu-le
odgovoriti, da smo prav od slrani jednoga
onili naslovov, na katera nas oua navaja.
natanjeno poučeni o leni. da j<» na
občnein /born ..(lor. l.judske posojilnico''
clan Leban iz (linic opozoril prodsednika
dr. Tiinio na nei/virnost Pign;-larijevoga
pod|iisa na jiooblaslilu tor da jo na Loba-
novo opazko dojal (\v. Tuma: „dobro,
s t o r i in o lid v e p o o b I a s I i 1 i / a n e-
v('ljavni". PotemlakiMii se nam zdi Leban
dokaj v«»lj.ivna priča. In opravičiti se mora dr.
Tuma. kajti tu se no gre voc za „Irombeto"
Lei ana. kakor so zljubi ,.Soči*' v njoni in-
tcligenlni inaneri ponavljati. marvoc tu se
gre z a v so si p o ko javnost si o v e n-
s k o. katera je morala vsled Lebanove
podisano izjavi* zado!»ili čudne pojmo o
dr. Tumi kakor prodseilniku javm»ga donar-
nega zavoda.
Tu ne pomaga nobeno zvijanjo v
„Soči". nobeno ponarejanjo Pignalarijovoga
ogorconja. In govorijo saino la k I a! To raj
von z barvo. g. dp. Tuma, ,.povišajlo" so.
da  no oslanelo  v  rosnii-i  — poni/ani.
„S»('a" jjlasilo narodnn-jiaprodiio
slranko          ^'oriski „Urivoc". ,.Soia- so
v /adnji svoji slevilki saina i/'laja za ša-
Ijivi list, ko nainroc spi-euilja nek ji dopo-
slani popravok s svojimi pobalinskimi opaz-
kami. Ppavi uamroč. da to, kar je pisala
o sliodu, h katon»m je sklical g. <.\\: (ire-
gorčič nokatoro gospode, ni nie druzega
nogo šala. No so ve da sala! /daj ko se ji
ni spouesel nje polialiuski naein olirekova-
nja. zdaj bi lo glasilo tako „strašno močne
naprodno stpanki»" so celo poni/alo do
,.Bi'ivca".
Ysostraiiska izobra/onast po coiii.
— Iz Bovškoga nam pišejo: \f I »oven so
bili dosedaj saino euosi ransko izobra/oni
Ijuilje, |iosebno gospodje nunci in monda
tudi drugi, pač vsak v svojom poklicn. A
1.0. maja je Andrejček iz Kobarida |>ov(»dal,
da so tudi ,,vsestransko" izobraž(»ni. namroč
taki. ki so njegovega duha Hocoto jib po-
znatiV Kvo jib. lüiih s<» smola prijema. drugi
so oleganlni. ali ,,/ajsa" je njih meslir; so
]>a tudi gos[)odi('i, ki s svojimi neslaniini šol-
skimi nalogami paradirajo v javnosti. Takim
volikoslim golovo ne ugajajo tudi najbolj
ucono razpravo, a kaj so govori, nannMijoui
d(»lav(!om. Kdini „Očo Popo'' so je tolikanj
ponižal, da je prisel poslušat due 22. aprila,
pa nesreča no spi, pobujsal s«^ jo, ali srwca
v iK^srooi jo bila, da jo bil on odini. Ko mil jo
nokdo ra/lagal darvini/em tako: Jaz vom,
da kdor ima mačka, postane človek so le,
kailar se ga znobi in tudi po torn sklepam,
da kdor ima „afno" osabnosli, to /ivalco
le/ko zgubi, tačas se jo Pepo c<»lo nasmob-
nil. A kaj pomaga, ko jo njomu bral in
kpistijan / grskiin „a"' sprjjdaj, no pa gos p.
M. — saj ga poznalo očo P<»po, veliko pri-
jetnejši ra/Jagal to spako i/ Alrike. Da. tla.
vi velikani v i/obra/enosli, pokazali ste,
kako so nevednini delave(»m hrb<»t pokažo,
kako se jib zaniciij«», pa vendar ste sli 22
km. daloč lebtat, no, pardon, po blama/o,
katora vain se danes hujši de. kakor isla
Gabrščekova šosllolna nat(>/ovalnica.
Vl'cinc j(» bilo zadnjo (Jni prejsnjega
lodna skrajno n(»prijolno. \' ne<l<»ljo s(» je
zvremenilo, a pibala jo col dan jako oslra
sapa ter je bilo proti večeru ozračje dokaj
razblajcMio. Kt»r je proti .voč ru ponebala
tudi sapa - bati se j<; biloslane. Pa livala
Bogu, |)oročila. ki smo jib dobili vooraj od
pa/nib strani, so bila ugoilna., I. j. slam» ni
bilo  nikjep.
ZiiinolejAa I'onlonija so niso nasli.
,,11 Friuli Orientale-' je puporal v sobolo,
da so v Pabni ppijeli onega Pontonija, (j
kalonun so j(» niislilo, da ga jo kdo pri
Piorisu vbil in opopal. „II Friuli" jo tudi
omenil, da je colo Ir/aška policija potrdila.
to vest. Včerajšnji „l'iccolo'' pa prijavlja
poročilo svojega dopisnika, ki se je podal
v Pal mo nalašč za to. da bi kaj zvedel o
Pontoniju. In ta dopisjiik pravi, da ni v
Palmi o  Pontoniju ni duha ni sluba.
O na smrt obsojeni dvojici so go-
vori, da ppiporoca tiikajsuji sodni dvop njiju
|)omilosčenje, ter da prodlaga naj bi se
smrlna ka/en spremenila pri Battistutii v
18 letno. a pri Sliligoi z ozirorn na njogovo
niladosl   na  l(>  letno ječo.
Naj vis jo   sodisi'e   na   Dunaju je v
soboto razveljavilo razsodbo prvo in drugo
instance, s katero sta bila Mozotič in Peli-
c(.)ii radi izgi-edov v Batujab [>ri MuliLch-(»vi
lu/ini o priliki iimora naše prosvitle co-
sarice obsojona in sicer prvi na 4 mesece
a drugi na 0 mos(»c(»v jece, tor jo odre-
dilo novo obravnavo, ki se bo vršila v
kratkom c-asu. — Zaslopal je slranki dr.
Slanič.
Trzni rod za sad jo, zolisoa, socivjo
ltd. Tukajšnji inagisli-at razgla.ša, <la ostano
trg,- na katorem se prodaja in kupuje sadjo
za izvazanjo, ravno tain kjer je bil do zdaj.
Slu/.il pa da bode isti proslor za izvozno
kupčijo le od 'A. ure zjutraj I'11 do 6l/z pred-
poludno; od le «lobe naproj pa, da se bo
isti trg rabil b» za kupč.ijo na drobiio. 0,1
21. I. in. naprej se odpi(» ta Irg /e ob
treb zjiiI raj. a kupcevati da se bo sinelo
/ačeti so-l(» ob ;">. uri. Ti'/ni proslori ob
straiioh o/idja oslanejo prepušeeni doseda-
njim kupcevah'oin. vsi prekupcovalci pa, ki
rabijo ee/ dan po sredi Irga postavljene
slanle, bodo mopali ilotičue zvocop, ko se
trg zapi'e. popoluoma pospraznili tor jib
prepusliti i/vo/ni Irgoviui do dru/ega due
do (>'/., zjutra.j. Za vo/ove, na katorih se
dovaža sadje na tr^, se je določil pibji b*g
in pa vrlne ulice na levi slrani do Dottori-
jovo  bise.
Kolikor na ribjem Irgu. kakor Imli na
sedanjeni sadiiem trgu. boilo poslavljono
teblniee deeimalke. Oslro prepovedano je
|>a vo/ili na prodaj sadje ua drugo krajo,
kakor na dvorisča posame/nib gostiln, ali
pa ludi na dvorišča privatnikov. Oni, ki bi
ravnali proli li»m določbain, bodo ka/no-
vani  c(»lo do  200 krou.
Vabilo na občni /bor branilnice in
posojilnice ,.Biljana-Medanak" rogistr. zadrugi»
z omejeiio zavozo na Dobrovem. kaleri
bode drugi binkostiii praznik I. j. 1-. junija
ob 4. popoldno v drustvcMiib proshu-ih.
Dnovni red : I. Poročilo nacelstva. 2.) Po-
ročilo blagajnika. ;i.) Polrilitev lelnega ra-
čuna. 4.) Yolitev 8 članov načelslva. 5.) Vo-
lilev račiinskoga progledovalca in njegovoga
nameslnika. (').  Slucajnosli.
Tukajšna branilniea in |.iosojilnica je
imola I. 1899. promela K. i:>2.7N4.SO. llrii-
nilnili vlog so vlo/ili za 9.;>2i K. vzdignili
za 2.(H){-,7(.) K. Posojil so dali i;{.720 K., vr-
nili   pa so jib  29.0H0 K.
Toona pica za zivino. Ker v nasih
krajib jako noiloslaje lečne piče za zivino
in / o/iroin na to, da so postali otrobi
prodragi. in da so veekrat pomošani tudi s
snovmi, ki niso le ii(»redilne, nogo tudi čisto
nič ne ugajajo naši živini, so jo oilločila c.
kr. kni(»tijska družba v (iorici. da naroči
se/ainovib in pa lanenib blebcev. Zato pa
vabi vse one /iviiion»jce. ki bi si boteli
ppeskrbeti to jako lečne j>iče, da se oglasijo
pri njej pismeno ali iislmeno do polovice
mos(»ca avgusla tor da navedejo količino,
na katero so mislijo uarocili. Kolikor soza-
niovi, toliko tudi laneiii blobcki se naha-
ja.jo v vrocah po T)0 kg. (iona sezamovih hh»b-
čkov znaša l()0 kg. If) kron 10 vinarjev.
(!ona za lanen<» blebčke pa za vsakih 100
kg. /naša 17 krou 10 vinarjev. Za aro pa
se zahleva od vsakega nai'ocnika po 2 K
za  vsak   naročen   kvintal   te  piee.
Slovonska oiialnioa v DoiiiIkt^u
vabi k plesu. kateroga [M'irodi dno 27 t. m.
Svirala  bode  vojaska godba.
lilajAoslovljonjo zaslavo oorkvono
bratovsi'ino sv. Cirila in Motoda |ni sv.
Jakobu v Trstu. V nodoljo v popoldaujih
urab se ji» vršila oii)eiij<»na slavnost pri sv.
Jakobu v Trslu na način, kakor jo bilo pri-
cakovali po lolikem biijskanju od strani
,.Piccolovo" kompanijo. Zaslavo so morali
nosli zavito v /akristijo coi'kvo sv. .bikoba
in pol utisoin splošiie ogorčonosti od strani
iniKigobrojiH'ga slovenskega občinslva so je
i/vpšila corkvona slavnosl. Tem vocjo nav-
dušenjo pa je bilo na veseliei v šolsk(»m
vrtu pri sv. Jakobu po copkvoni slavnosti.
ZahjstiK» its razmere v Trstu, da mora jo
.lamosnji SlovoiK'i libolapiti z svojimi dpu-
šlvenimi /astavami kakop bi bilo isle kaki
znaki rokovnjaskih zadrug ! In da bo tezko
i nadaljo slo na bolje. o tern govori pac
okolnost, da jo magistral zopel v rokah naj-
noslrpii(jjsili sovra/nikov naše vere in jezika.
Trzaski dožolni oilbor so je po kon-
čanib volitvab sedaj krasno sestavil. Potina
okoliškega. probivalstva ninia zasto|mika v
odboru, pač pa so mej M> claiii i/volili ö
- židov. In lo v mestu, kalerega prebival-
slvo nima  ui ;">',, zidov !
Volika ljudska slavnost, katero pi i-
redi drušlvo „Slavi^C na Ko/lorjevem
vrtu v Ljiibljani na Binkostno nedoljo due :i.
junija ali |ia, ako je ta dan nougodno vro-
me. na Binkoštni ponedeljek 4 junija t. 1.
bode jako bogata na raznovrstnem ra/ve-
ih-ilu ter se niidi prilika /unanjim udoložni-
kom, da [lobite v Ljubljano na v<!selo in pri-
joino popoludanskozabavo. Kogljanje n a
dobitko prieiie se v.vt v četrtok, dno 24.
maja (ppaznik) ob 9. uri zjutraj in se za-
kljuci na Binkoslni pondoljok zveč(M*.
Xodoljski pooitok na progi o. k.
drzavno žoloznioc». so je vpoljal zopol. To-
vorni vlaki izoslanojo vsako nedeljo in bin-
koslni ponodeljek skoro vsi. S to naredbo
je ministorslvo za zoloznicc' jako vstroglo
/eb»/niškim  uslii/benikom.
Z |;rasko^a vsouoilisoa. Clanom ju-
dicijolnega državnoga izpita so imenovani :
Dr. Josip   vitez   Scheucbonsluol,   višje  do-
želno sodnijo svelnik. Josip Wiirmbrand in
Karol Kni)if, oba svelnika deželne sodnijo.
Odlioon ^ost. Na poti po jugoslovan-
skili dezelah prišel je v petek v Ljtibljano
gospod Valentin |»l. (lorlov, sotrudnik
petrograjskih dnevnikov „Novoje Vremja"
in ,.Svet". Njegov namen je, poučili se
osol.)iio o narodnem življenju .Jugoslovanov.
da seznani z njini rusko obeinstvo. kalero
se od lela do Ida živalineje zanima za slo-
vanske  brate   znnaj   velike svoje don'ovine.
Corkovnik ponosioi'il. V Crnomelju
so |)okopali 72lelnoga starega farnega eer-
kovnika .Jane/a Jnnko. Starega mo/.a je <!<•-
letela nesreca. ker je neprovidno se »ukal
v cei'kvi okolu nekega ki|»a. Spodrsnelo inn
je. Hotel se je vloviti za kip. pa je padel s
kipom vrod med velikim ropotom /. allarja
na kamenita tla iti ondi oblo/.al v nezave-
sti. Prišel je toliko k zavesli, da so inn po-
delili  zakramenle   za   uiuirrtjoee.
Xovarno jo obolel v Ljubljana g.
cesarski svelnik Ivan Murnik. Zadela ga je
ka|i. Oslal je vee časa v nezavesli. slodnjic
pa se hui je stanje uokoliko zboljšalo ler je
prišel  ludi  k I es di.
Krajna   zoloznioa   Ljubljana-Vrh-
ililiil. S 1. jimijein opusle nakladisi-e Log
krajne železnice Ljiibljana-Vihnika. Od te
dobe se na lem inestu im; ho:le vee spreje-
nialo nili oddajalo posiljatev v celih va-
<4Oiiill. Oseh. prtljage in psov od lega due
napi'oj ne Im> ver olpravljal (iivaj v Logn,
anipak  sprovodniki   polom  doplaeevanja.
Konj kaznavnloc la/i. V Cerkljah je
due 12. t. in. 1 >i 1 živinski semenj. Na sejmu
je prodajal Miha Toinšo konje in hvalil
svoje blago na vse prelege. I>as je hvalil
neko koliilo, kako jo dobra in krotka in
da kar nie ne bijo in ne brea ler je žival
še drezal od zadej — koliila pa ne bodi
lena, udari z zadnjo iiüjjo Tomšela tako
niočno v trebuh, da so ga morali nesli z
sejma. Haš ko se je lagal o kobili, kazno-
vala ga je žival saina za laz.
Ž^anjopifjo na Kianjskoni raste od
lela do leta. Posehno na (ioreiijskem. kjei-
se ne pridoluje vino, popije se ga zelo ve-
liko. Lela 18% se ga je izpilo I ,-1-(iS.(KM> li-
Irov. a leta IS(.)8 že l,.r>;$ 1.().")S I.. za kar je
dobila  dežela   1-2i.8l>0 gld. davka.
Skupneua potovanja iüovonoov k
svetovni razstavi v Pari/u ne boile. ker
so se na lanski poziv dolienega odbora
oglasile satno sliri oselie. Kdor Sloveueev
l»i se želel pridrnžiti kakenui skiipiiemu iz-
letn v Pariz. priporoüamo mn, naj se oglasi
v Pragi pri Ivrdki Topie, kalera zahteva za
vožnjo druzega razreila v Pariz in nazaj in
za osemdnevno bivanje v Parizu z vso
oskrbo med potovanjom in v Parizi l(>0
krön, za štirinajstdnevno hivanje v Parizu
pa ():")() krön. - Naslov te tvrdke se glasi :•
Administraco spoleein <;h vyprav na vyslavu
v Parizi I(.H)D iknihkiipei-lvi K. Topiee) l'ra
ha. l-'erdinandovä Irida l<\ — IM'ipomniti je,
da hodo sknpne izlete (lehov na razstavo
v  l'arizn slovesno sprejeniali.
NciiH'i so z«' na dolu ! „Deulscbes
Hlall" piš(!: ,,Ljudsko sletje, ki hoile I. \\)()[..
je za avstrijske Nenice, ki prebivajo v nä-
rodnoslno namešanib ki'ajih. veliki'ga po-
niena. Zadnje ljudsko stelje se je izvrsilo v
leb okrajih v škodo Nemcev (!), kar si j<'
mogoee s lein razjasnili. da nmogi nasih
rojakov niso liili dobro o närodnoslneni po-
nienn ljudskega slelja |»oneeni, „kakt> je
treha izpolniti |>opisnih jiol". Ha hi se leinn
prislo v okoni. razpisalo je — kakor isti
list |ioroea — opavsko druslvo ..Nordmark"
dve ceni na kratek spis. ki naj ohsega na-
tancen pouk o ljudskein sleljn. Tndi pri nas
je ti'i'ba, da s<k Ijndstvo s poueevanjem do-
l)ro pripravi  na ljudsko sletje.         ,.Mir"
Prusko nasilstvo. l'ruska vlada je
zapi-la poljsko zasebno visjo deklisko solo,
v kaleri so st1 ueenke |iripravljale k državni
«kusnji za ueiteljiee. S lein je zahranjeno
i'oljakoni iineti vzgojileljiee olrok svojega
i-odu.
Krst'anski socijalci za solo. — Du-
11J\jski ohčinski zastop je v zadnjih slirih
I»-1ih (Jal za zgradho novih solskih poslopij
o,9;)-i.()|() krön ler skrhi. da v lutheiuMii
i'azredu ni cez 00 ueencev. Dunajski ueite-
'ji piipoznavajo, da so kršeanski socijalei
innogo pojiravili tega, kar so liberalei za-
gfesili na polju Solstva, zalo je iOU delini-
l'vnih (lunajskili učiteljev podpisalo volilni
°klie za obc;insk(» volilve v prid kršeanskiin
s°eijal(:«in.
Darovi našc^a ccsarja v Bei'oliun.
^'ovodoin hivanja v Herolinu je podaril nas
cesar berolinskeinu zupanu za meslne uhoge
'•^.OOO mark, za holnišnico eesarice Avgu-
«te 2U00 mark, za meslne stražarje 21H.M)
IJ>ark, „(.|.j h()lnisni(;i 2000 mark, coi-kvi sv.
Heclvik« 2000 mark, avslrijsko ogrskemu
Ppmožnemu društvu 2000 inark in ,.ruja-
V|ni sosirain"   Kioo mark.
! >lažari zascitniki trozvt'z«'? Ogiska
"»eralna stranka se je maseevala    nad  po-
slan<*«m Ugronom   U;r ga vrgla   iz   imenika
uelegatov samo   zaradi  tega, ker je v   zad-
Mfiin zasedanju delegacij  napadal  Irozvezo.
O(''gled   sijajnemu   sprcjenm   nasega ee-
jlll'f.v »eroliim. sklenili so mazarski „svo-
ounjaki" izhacniti  iz delegacij zadnjega (?)
n^spi-olnika trozv»;/.e.
ii.,i. ^(.'!!^ki <i«"Äaviii /bor proti oeski
"iUlistnj,.  v  pruskem državnein zboru se
jt1 sprejel predlog. zvisali earino na plzenj-
sko pivo od šliri na šesl mark pri heklo-
litru. NiMiieija ho pridohila na ta naeiu vee
lefnih  prijemkov   l,i(K).000 mark.
^iMiitev uuilvojvoih' Ti'anca F«m'-
(linanda z ^rolico Zofijo Thoirk. Dunajski
lisli poroea.jo. da pride že v kralkem času
do poroke med nadvovndo l^rane-l^ei-di-
nanloin in pa med giolico /olijo (Ihotek.
Zaroko. lako poroeaio li lisli. ohjavi dunaj-
ski uradni list „W'ienor Zeitung-' v pray
nialo dneh. Ta žeiiilev pa ne bode morga-
naliriia I. j. lako. da hj gi-olica (lliolek na
zunaj ne veljala za soprogu nadvo.jvode in
hi vsled lega ludi ne imela prislopa na
dvor.
Cesar ji hode namree podelil naslov
,.soproga nadvojvode", ker nadvo.jvodinja
ne more nikakor poslali, ker ni knezjega
rodn. ScviMla olrori iz tega zakona ne
hodo imeli jn-aviite do |jreslola. Ko bi pa
nailvojvoda l^ranc h'erdinand zascdel cesar-
ski preslol. polein bode on lahko podelil
svoji soprogi naslov „eesarjeva soproga".
Kakor se poroea, se ne bode ta poroka
vršila   na  tiheai,  nego  z  vso   slovesuostjo.
Slabo ziiaiiicnjc. Na sveeanosli v.w-
prisege firuskega lS-Ielnega preslolonasled-
nika Viljema v dvorni cerkvi v Herolinu se
je pripelila nezgo la. kalero si izlagajo ne-
kaleri za nesrečo ,,bodouega nem.šk(»ga ce-
sarja". Med cerkvenini govorom, katerega
je tin«'I dvorni propovednik hryander. v
pričo vseh zhranili vladarjev in dostojan-
stvenikov, se je zacul hkralu škrepet pada-
joc<; pušk»1 in koj za lein te/,ki padee, za
lein je bilo liho. nikdo se ni o/H in J)i-y-
ander je govoril iienioleno dalje, to da v
vrslali vojaskili gardislov ]ired ollarjem je
zmanjkalo uekoga, |)i'ostor je postal za
enega mo/.a prazen, kaj je bilo? Miicmii
gardislu je prislo slabo in oinedlev'si se je
zgriulil na tla. kjer so ga pustili le/.ali.
\'kljuh leinn pa. da onesveslelosl enega pri-
proslega eloveka ne dvign<; iz ravnotežja o
takili sveranoslih vladarjev milijonov pre-
bivalslva. vendar se je lolila vseh čudna
slut.nja, da poiueni la slueaj za bodoeega.
neinskega i-esarja iiiorda slabo ziiamenje x ka-
lerem koli  oziru.
Iiilcliitciiini  ponarejalci.   Na U^er-
skeiu so zasaeili dru/ho ponarejalcev de-
narja. v kalei-i sla. hila <lva nolarja, verpo-
seslnikov. tiskarjev itti. Samo eden pona-
rejalee, Heia Hongony je spiavil mej Ijudi
desclakov za 80.000 krön. Lepa druzha to!
O solstvu na Ivoi'oskein. \r jedni
zadnjih sej koroškega (k'zeinega zbora se je
unela inej poslanci obcdi laborov preeej ži-
valnia razprava o slovenskem šolskem pouku
na Korosk(im. Za Slovence sla se polegnila
poslanca Kinspiller in (iralenauer nasproli
Nemeem, ki so poudarjali, da Slovencem ni
Ireba solskega pouka v meterinščini, ker s<'
itak med seboj ne uinejo in se morajo
sploh l<' posluzevali nemškega je/Jka. V" lern
sniislu je zlasli govoril izda'iea Oraz, rodom
Shjvenee ki je pribijal za neinške sole Slo-
vencem. Tciimi cloveku s<; je očividno po-
znalo. da \v ali ginutno odvisen od N<mu-
eev. ali pa j.» iinirl v iijeni vsak cut pra-
vieiiosti, drugaee ne bi inogel lako iz-
ilajati svoj laslni rod. l'osleno sla inn po-
svelila slovenska poslanca. zalrjiijoe. da s<;
otrok more izobraževali teiiieljilo le na
podlagi materinega jezika, kar tudi Nemci
priznavajo za svoje Ijndstvo. Kar velja toraj
za Nemce, veljali inora ludi za kak drug
na rod.
Picvidiiosl pri izsoljcvanju v Aiim*-
riko! Neki agent je nagovoril večTirolcev,
da so podpisali pogodbo, s katero so se.za-
vezali, stopiti v službo na havanskih otokih
ler delali pel lei za mesernih If) dolarjev
in z vso oskrbo. Ko so dospeli v Aineriko,
zvodeli so sele, da dobijo na mesec samo
pel dolarjev. pa se teli so vtx-ino jim že
zaračunali za prevo/.njo in brano. Osniiiu
Tiroleem se je posreeilo ubežali, 22 mož
pa so odpeljali na llavaiio, nili avslrijski
konzul v San Kraiieisku ni inogel zahranili.
ker so  se  pismeno   zavezali.
,.Alliaiic<k Israelite" ižidovska zve-
za) steje danes /.(> ;il.00(l udov. Društvo je
razsirjeno, razun v liusiji, kjer je prepo-
vedano, po vsc'j Kvropi in AnxM'iki, kodei'
siri  svoj  za krš<-anstvo    pogubonos(Mi  upliv.
Ziriovska |M>rotiia klop v O^rrski.
V Ogerski se j(i pripetilo prvikral, da je
budapestansko drz. pravdnislvo črlalo od
list«; porolnikov vse y.ide, ker so v v(h": slu-
čajih opi-ostili židovske morilke svojih ne-
zakonskih olrok. .ludje so pvolestirali, a po-
niagalo  ni   nie.
Ziliotil sv jo. Alicno dogodbico iz
Hima poroeajo easopisi. iMed IVancozkiini
romarji je bil ludi nek pohozni gospod iz
Honleaiixa.
Ko je nekega due kleeal v cei'kvi sv.
IVIra in I>iI zatopljen v pobozno molilev,
ni čutil, da urn je nekdo od zadej porinil
nekaj — v zep nj<'govega plašča; kako pa
se je začudil, ko je po poli donui videl, <la
je bila ena polna d<inarnica z neniskhn d(J-
narjem in ena z ruskimi vrediiosLnimi pit"
pirji. Tal je najbrže bil opazovan in je mi-
slil. da je izročil kakemu svojemu soniislje-
niku ukradeni denar. pa se je vendarle
zmofil.
lz<lajalska slaina. Pred tedni je pri-
nesla z ledeniini  ploščami  pokrita Neva do
reterburga Iruplo okolu 00 let starega mo-
za. ki je imel s sekiro razsekano glavo ter
je bil zadavljeu z jermenom, katerega je
imel se okolu vralu. Ko so jermen od-
stranili. padlo je natla nekaj bilk slatne. Te
bilke je mladi polk-ist Nikolajevic Prekov
pobral in sprnvil. Preiskava je dognala, da
se piše iimorjeuec Jelren Ivanovio Sudakov.
da je bil bogat koyac ter da je bil na ro-
inanju. Objokana Šudakova žena je <lejala.
da ga je uinoril bržeas kak romar. Prijeli
so delavea flregorija Leonijeva, ki je sprem-
Ijal kovara Ija in nazaj. Našli so pri njem
v riinjo zavit zlatnik. kakorsnih je imel pri
sebi uiuorjeni slo. Delavee je tajil in zatr-
jeval. da inn je Sudakov dal zlatnik, ker
mil je ves not slregel in služil. Verj«1! inn
! je samo mladi ])olicist Nikolajevic Prekov.
Sol je k ženi kovačevi in poizvodol, kje je
navadno spal umorjeni. Žena inn je poka-
zala slamiialo ložiš^o. Tedaj pa je vzel po-
licist iz zepa tist<; bilke, ki so se držale
vralu uinorjenega. pokazal jih z(Mii ter de-
jal : ,.Ko si moza iimorila, si pozabila na
loh» slarno !'' Žena se je stresla in pripoz-
nala. da je uhila nio/a lislo noč, ko se je
vrnil z romanja. ker ji j(j postal - dolgo-
easen !
,.1'arlaiiiontär", v uemskem jt'ziku iz-
hajajoei ilnevnik. ki zagovarja odločno slo-
vanske interese, je bil že zaporedoma za-
zapljenjen. Prejsno šl(;vilko so zapleuili za-
radi elanka „Droilumdpolilik"' (polilika tro-
zvoze), zadnjo šl<?vilko pa radi nek(\ga ci-
tala princa Uchtoinskija o trozvezi, ki je bil
posnel   po  ruskem   lislu   ,.Vjeilomosli"'.
„Slov.-msko l)laii<)t\oi'^oljiio dru-
stvo" v IVtJ'o^radu. Huska vlada je po-
Irdila nova pravila lega drušlva, kalero se
je prevsl rojili) v slov.insko p o I i t i č n o dru
šlvo. Drušlvo bo iinelo posb'j nameu po-
sp 's.'vati dus(^vno vzajeinnost Slovanov z
Husijo. V novih pravilih je ludi ločka o
uslanovljenjii vseslovanskega glasila; dru-
slvo hoee paralizovati škodljivi ui>liv nein-
ških driišlev, s katerimi s(» dela na ugonob-
Ijenju slovanskega obslanka. --¦ Prusaski
lisli so že dvignili vihar proti pelrograjske-
mii drustvu, ker se bojijo, da to drustvo
malee ogradi (kilovanje velegernianskih kor-
poracij. katere so celo v Husiji kr<4pko na
nogah.
Solo na kolosilt. \r SI. Louis v Arne-
riki je toliko solsk<( mladine, da so vsa sol-
ska poslopja prenapolnjena. Solski odborje
sedaj sklonil postaviti več his, ki se bodo
lahko premikale od jednega kraja do dru-
zega. Ilise bodo iz lesa in imele po jedno
sobo. Slab; bodo vsporedno z že prenapol-
iijeno solo. Kadar se bodo razmere spre-
menile, preptdjane bodo te hise na kraj, kjer
jih  bodo  polrebovali.
l'ra<ini>ki „raj". Na Iiirskem se več-
kral zgixli, da je državna blagajna prazna
in da uradniki ne dobijo nobenega placilü.
Due 22. siisca je pri.slo 200 ž(Misk v palačo
velikega vezirja v Carigradu, da bi lirjale
zaostalo placilo svojih soprogov. Ye žensko,
od lakote popolnoma onemogk;, niso prej
sle iz palace, dokler njih prošnji niso vstre-
gli. Dobile so pa samo neki del denarja,
ostalo  baje dobijo v enein niesecu.
„Dom in Svot"'T št. 10 prinaša sle-
dečo vsehino : () lepoli. (Spisal dr. Fr. L.)
(Dalje.) — Idile planinke ... 11. 111., IV., V.
(Zložila Ljuilmila.) -- Pod rimskim orloin.
(Povesl. — spisal I. M. Dovič.) (Dalje.) -
Pomla<l — se poslavlja. (List iz uuietniko-
vega dnevnika. — Spisal F. S. Finzgar.
(Konec.) — Puci. (Z nasih gorä. — Spisal
Vv. Koran.) — Moj Maj : Tulipun. — Prt,
- - Smarnice. - Zadnji dan. (Zložil Silvin
Sardenko.) - - Prenašanje delujočih močij z
elektriko. (Spisal dr. Simon Subic.) — Iz-
prehoili |)o Slavoniji. (Spisal dr. .). Marin-
ko.) 1., II. — Književnost, — Slovenska knji-
zevnosl. Pomladui glasi. X. Zvezek. — Pol.j-
ska knjižeznost. —- Oasopis. — Kazne stva-
ri. — Soleni mrak due 28. vol. travna t. I.
- Naše slike. - Na platnicah : Pogovori.
(Dalje.) -— Slike : Madona z liSckom. (Sli-
kal Kalaol Sanzio.) — Nova cerkev pri D.
M. v Polju. (Fol.. I. Kotar.) — Pomladna
bajka. iltisal   l-'r.  Dobnikar.)
P o s 1 a n o.
Pozivljam „Socou da mi iineniije ono
osebo, o katerej trdi v f>8. stevilki z dne 17.
t. in., da je pripravljena vsaki čas priseci,
da je od prve do zadnje picice res, kar je
,.Soča*' o meiii „kvasila"' dne ö t. in. glode
posojilnicnih uratlnikov in gos. Stukelj-na
posebe. Ako „Soen." t<?ga ne stori, polem je
ludi ta njena Irditev, namreč da ima pričo,
neresnicna. in zaradi lega  izmišljena.
\'  Uavni idrojna) 20 maja  10(X>.
Š t e fa n M a k u e.
*   Soloni  mi'ak. V pondeljek. 28. t. in.
bo inrknilo solnee in sicer popolnoma. Mrk
¦bo trajal od t. ure 29 minut popoldne do
<>. ure f)2 minut zvc^čer. Pri nas se rnrknje-
iij«' ne bo viilolo dobro, ]»ac pa v Siwerni
in  Usrednji  Amoriki.
*  Štrajk na ^imnaziji. V Nov. San-
(l<'cu  v (ialiciji    šlrajka ves 7.    razred gim-
nazije. (limnazijalci so s(? izjavili solidarnim
^ kolegom, ki je bil odpuseen. Dijaki  trdijo,
da se je zgodila krivica od[iuščenemu tova-
i'icu. ter ne hodijo od sobote več v .šolo.
*   3!)   Ijiirii   utonilo.   Iz   Konagliona
poroeajo   strašno   kataslrofo.    Sredi jezera
Nico je maj hen otok z rornarsko cerkvico
sv. Lucijo. Kmetje romajo radi tja. Te dui
pa se je coin z romarji prevrnil. Drug coin
je bitel potapljajocim se na pomoc, a se
tudi prevrnil ! Tako je utonilo 39 Ijudi. Po-
tapljavci  isčejo njih   trupla.
::  Skrol'nloza   ni   tnborkuloza.   —
„Wiener Mediz. Wochenschrift" priobčilaje
elanek dr. Degreja, ki se bavi z naravo in
zdravljenjem skrofuloze. Dr. Degre pobija
nazor. da je škrofuloza isto, kar tuberku-
loza. V oleklinah ciste skrofuloze ni našel
nikilai- liiherklovih bakcilov. Škrofulozo tvo-
rijo zuane otekline zlez. Pri tuberkulozi pa
obole drugi deli telesa. Skrofuloza nastaja
vsled podedovanja, nepovoljnib življenjskih
razitKM-, prehlajc nja itd., ter se loteva otrok,
ko najbolj rasto. NajboljSe sredstvo proti
skrol'ulozi je dobra hrana, čist zrak, poln
ozona — torej blizu iglatih dreves — in
jodna kopelj. Najbolj.ša ko[ielj je Darkau.
*  Dovot Ijiulij  nmoril.        Posestnik
Angelio Mend v Caslioncollu je sicer dober
človek,   a   epileptik.   Tedaj poslane hipoma
blazon,   toda   par   ur   nato je zopet zdrav.
I'red  meseci so je oženil v drugie,   in žena
bi v kratkem   rodila;   Minole   dni pa je bil
olo/.en  in zamišljen, njegovi so torej  veileli,
da bo   imel   epileptične   napade.   In  res, te
dni   je   ponoči   vstal,   vzel   sekiro in svojo
ženo   razsekal.   Potem   je   ubil    svoje    tri
olroke   iz   prvega   zakona.   Razbil   jini   je
cre|)inje.   Potem   je   od.sekal   tastn in tašči
glavo. A krvi mil se ni bilo   dovolj.   Sßl je
v hlev,   ubil   tri   krave   in Fnulo. Trupla je
pometal v vodnjak. Nato je zažgal hišo. Ko
so sosedje prihiteli na pomoč, jih je sprejel
s pusko v roki in dva ustrelil. Druzega dne
so  ga našli  mirno   spečega na pokopabšču.
*  Hazjarjon obtožonot*. I'orotniki na
Diinaju so 10. t. m. obsoilili nekega trgovca
na pet let ječe radi goljulije. To pa je
moža tako razjarilo, da je kar zbesne,l po-
grabil je kozarce, ki so bili na niizi bra-
nitelja, ter jih jel motati proti porotnikom.
Le z velikim naporom so ga mogli ukrotiti
in odvesti  iz dvorane.
*  (hopani  prostolonaslodnik.   Ilali-
janskemu  preilstolonasledniku se je na poti
v  Herolin   pripetilo   nekaj   neprijetnega.   V
llaliji je na nekem kolodvoru   zaostal   nje-
gov voz s prtljago.    Ko so telegraficno po-
zvali, naj voz pošljojo v Herolin, odgovorilo
se je, da so laški tatovi  iz ljubezni do pre-
stolonaslednika   oropali    voz.    Predstolona-
slednik   si   je   v    Herolinu    moral   nakupiti
nemškega peri la.
*  11.000 ljiulij lir^z strcho. Pauuco,
najimenituejše obrtnijsko mesto na   vzhod-
iMMii meksikanskein obrezju, je ogenj popol-
noma razde al. Vsa poslopja so zgorela, ker
niso   imeli nobenega gasilnega   orodja. Pač
čudno za napredno Ameriko. 11.000 ljudem
so uničeni domovi.
Narodno gospodarstvo,:
Zvoplajto in skropito trte prod ovotoni!
(Konec.)
/;) St r up en a rosa.
Strupena rosa ali peronospora viticola
je tudi gliva in ue „dež", kar mnogi mislijo,
zalo ker ima tako ime in se prikaže na-
vadno po deževnem vremenu. Tudi ona je
podobna plesnivcu. Sorodnico tej rosi naj-
demo na krompirju in ji pravimo krompir-
jn'.va rosa (peronospora infestans). Ta in
ona ste jako škodljivi, ker napadate listje,
ki se suši in odpade. Hi-ez listja pa ne more
rasti ne trta in tudi kroinpir ne, že manj
pa se zamore dovoljno razvijal.i grozdje.
Tako grozdje ostane kislo in se ne zreja.
Vino pa, ki ga dobivamo iž njega, je šlabo
in  nestalno.
Strupena rosa pa ne napade samo
listja, marveč tudi mladike in so celo grozd-
je. Kako trte radi tega ošibe, menda.nr
mi treba praviti, kajti skoraj vsak vinoret-
jec je skušal sam, da mu dornača trta od
časa, ko se je prikazala ta bolezen, prav
nialo rodi. K sreči se je našel kmalu pri-
pomoček, ki se prav uspesno rabi proti .t.e|.
liuili trtni bolezni. Ta pripomoček pa se
inora rabiti, še predno se je bolezen prika-
zala, kajti napadenega listja ne moremo več
resiti.
Ker mislijo vinorejei, da so neki na-
gubanceni mehurji, ki so prevlečeni na
spodnji strani z rujavkasto volno in se pri-
kažejo na trlno listje meseca maja, strupena
rosa, zalo naj povem, da je to napačno
mn(»nj<j. Ti mehurji izvirajo marveč od neke
nu;le živalice, trine pržice (Phytoptus vitis)^
ki živi med to v»»lno. Strupena rosa se pri-
kaže navadno nekoliko bolj pozno, navadno
najprej poleg n^ber na spodnji listni strani.
Ne uapravlja pa mehurčkov. Če jo dobro
opazujemo, vidimo prav lahko na malih
sleblih drobne, bele krpgljice, ki niso nič
drugega, nego plod ali seme. Na nasprolni
strani začne list rujaveti in umirati, sled-
njič pa odpade.
Izkušnja nas uci, da se rosin kaleči
plod zamori," če pride v vodo, v kateri je
raztopljeno nekoliko bakrenega vitrijola ah
modre galice. Ta' tvariua mu je hud .strup.
Da zamorimo ves plod, ki vtegne pnti ua
trto, šTvropimo tedaj sJednje z modro galico
in  branimo jih   tako   proli  bolezni.   Razto-
pina ho sicor ria trli posusi, loda v vsaki
rosi in vsakem dezju raztopi se deloma in
mori v teni stanu kalcči plod. V posu3(>nem
stanu nema seveda nioci, pa tudi rosin plod
se ne more drugače razvijati nego v vodi.
Kar pa je vode na listju. napojena je vsa
z vitrijoloin.
Bolezni so torn Ia/jo in boljse brani-
mo, eirn manj strupenega ploda so nahaja
v našem vinogradu. Da pa to dosežemo,
škropiti je*treba trte rano spomladi. pred
cvetom a skrboti potem, da se bolezen v
vinogradu no prikaže. Na onom samem li-
stu so napravi nad pol milijona plodnih zrn,
kako težavno se je braniti bolozni pa še
le todaj, ko so cele trto napadone, misli si
vsakdo laliko. \r cvetu naj se no škropi, čo
pa nisino prej škropili, opravlja naj se tudi
sedaj to deio, kajti novarnost, ki jo donaša
peronospora, je navadno veča, nego škoda,
ki jo napravimo v toiri casu v vinogradu.
Za skropljonje proti struponi rosi ra-
birno razlopino inodro galico in vapna v
navadni vodi. Üb morju, kjor priinanjkujo
sladko vode, nadomosti se polovica laliko
tudi z morsko vodo. lz pocotka sejojomalo
5 kg modro galico in prilieno ravno toliko
vapna na hi vode. Sodaj pa so jo ta nino-
žina jako skrčila in , nmogi priporočujojo
samo 1 kg galice. Po moji sku.snji je ta inno-
žina popolnoma zadostovala. Za drugo in
tretje Skropljonjo zadostujo tudi '/, kg. Ce
jemljemo vec modre galice, sevoda ne sko-
dujo, vendar jo to samo potrata. Vapno
služi samo zato, da ostro galico nevtralizi-
ra, to se pravi, vziime ji ostrost (kislobo)
in ker je vapno nasprotne lastnosti (alka-
lično), tekoeina potom no vjeda in no žgo.
Vapno so nadomosti laliko tudi s sodo. ven-
dar ima pryo to prednost. da so boljso
obrani na lisl.ju in so na trtab boljse vidi.
kako so jo škropilo. Navadno so rabi ista
množina ugaš<Mioga vapna kakor galico. Holj
natanko i/.vomo, koliko vapna tioba -lodati,
z lakmusovim  papirjem.
V diugo naj se škropi proti koncu ju-
nija ali /.ačelka julija, ko so trte po veeini
odrastlo. Trelje >kropljonje ni |)otrobno vsako
lolo. l.o toilaj. Oo so jo julija prikazala bo-
lezon. troba je iKMnudoma šo v trotjo škro-
pili.
Tudi ]11 i torn diMu jo paziti, da se trto
enakomotno poskropo. No sine se pa listja
provoč oinazati. (Jim bolj drobne in bolj
goste so kaplice. ki padajo na lislje, tern
bolje je. Da pride tekočina tudi na skrito
listjo, naj se Skropi vsaka trtna vrsta od
zgoraj proti dnu, a potom od dna proti vrlui.
Šk.ropi pa naj so. co niogoco, le na gore-
njo listno stran.
Škropilnice ali orodje, s katorini oprav-
ljamo to delo, pozna vsak trtorejec, zato ni
potrebno, da tu  nadaljo o  njih govorim.
A. Štrekelj, v ,.Nar. Gosp.-'
Rojaki!
Spominjajto so o vsaki
priliki   „Solski-g-n ilinnn".
Duo 15. aprila 1. I. (na Volilco
noč) so je izgubiki erm letnu vrlum
suknja pepelnate barve na poti iz \\\-
hemborga do Gorier. Kdor jo jo nasol
in jo prinose nazaj, dol)i dobro darilo.
Stefan Kodrič,
Corso št. 83.
Izgubljeno.
(1. Anlon Bolko je zgubil moscca
februvarja 1. I. dvo beložni knjižici,
za najdilelja bicz vrodnosli, in sicor
od Seinpasa do Gorice. Kdor jih jo
našol, dobi nagntdo 10 kron. Prineso
naj Jili na njegov doni ali pa v luiše
urodnislvo.
Anton   Pečenko
Vrtna iilica 8 — (lOltICA -- Via Giardino h
plipoloČH
pristna bela in
črna wina iz wi-
liavskih, ffurlan-
skih, b r i s k i h,
dalmatinskih   in
' isterskih   vino
gradov.
Dnwtavlja na iloui in raK|>'»siIja po železnici
na VKe kraje avstro - o^erske monarhije v soilili o^l
6« litrov naprej. Na zahtovo poSilja tudi tizoroe.
Gene zmerne. Postrezba poitena.
na Kornu St.  10,
priporoča slaynemu občinstvu v
inostu in na dežoli svojo trgovino
kolonijalnoga blaga, kakor polroloj,
kavo vseh vrst, riž, oljo, sladkor
itd. Na razpolago ima tudi do-
mačo slanino : špeh, salame in to
na drohno in na debelo.
Cena zmerna, postrežba točna.
Za bolehge n pljnčali, v vratn in pllaiicn
io naflnšljive ljudi!
Kdor se liocc z;i vselcj zncbiti pljučnili in
goltančiiili šo toliko trdovratnih boltv.nij, polt'in n;»-
dutu', čc jo >5i> lako zastari'la in navido/.no noo/.drav-
l)i va. i.a.i pijo A. Wolffsky-jev čaj zoper kro-
nične, pljučne In vratne bulezni. Aa i.is«jco zahvalijif
/ajamc'iije voliko /diavilno moč oiiieiijeno^a chija.
Zavoj /a dva i!ni staue 7f) kr. Knji/.ice zaslonj. —-
Priston samo j)ii A. Wolffsky-ju v Ueioliini 37. W'eis-
seiiburuerstiasse 7J).
G.   kr.   drzuvna   svetinjn
za odlične proizvode. —
I'rva  moravska   tvornica
turnskih ur
Fr. Moravus,
Brno,
Velike nämesti st. 8. (Briinn, Grosser Platz Nr. 8)
izdeliiie in ra/.pošilja stolpne  ure /.a cerkvo, sole,
i^radove. uioslno /honiice.   hivanie  ild.;   ure /.a  nad-
/.oiovanje  pouo^nili  cuvajev.    eloktricno   ure.    vse  v
dovršonili  proi/.vodili  in  •/. jainstvoin.
l>o sedaj   sc jc   r:i/posl:ilo   135   stolpnih
ur v ])o])4tln<> /adovoljslvo.
Proračuni stroškov brozplačno.
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
„Vzgoja in omika
ali izvir sreče"
(noül)iioüno potre! na knjiyei za vsakega clovcka, katori
se hüce sain laliko in huro navaditi vsoga potr.hnrga,
da more sebe in drurju blažiii in prav olikiti)
Icr sc dolii  /a  j)reil])larili)  I  gld. 50 kr.,  po  po^li
10  kr.   vci1.  ali   proli  j>ošlin'imi   pov/.elju   \n\                                 !
Jožefu Valenčiču na Dunaju    |
III. Bez., SLingass« Nro. 9, I. St.. Thür IJ.
Zalo/.nik, o/.ir.   pnxlajalec je  voljen vrnili   denar. ako
hi   niu  kupi'c   |Kis!al  kiijiu'o  so iiera/.rr/.ai.o  in oisto v
lii'h  diieli  ua/.aj.
Cen?) je skrajno zniz'in^, knji ;• ifi maVi voö.
patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji,
jo nioliko kalijsko milo razstopljivo
v mrzli vodi. jo iiajuspešnejše srod-
slvo za zaliranjo in uničovanjo vst^li
trtnih mrčesov in ušij, vseh
žuželk na sailuih in di'ugih ilro-
vosib. zolonjadi  in  (•votlicah
Xavodilo za  rabo „Aiiricola"   |>o-
šilja  franko
Tovarna mila F. Feiert k Co
TRST. - Via Limitanea št. 1  - TRST.
Zastop  iu  zaloL;a   na  (ioriskein:
pri   g.   Fritleriku   Primas v Gorici.   Travnik
16 (v dvorišču) in   na   Opčiiiah    pri   gosp.
Frideriku Cumar.
G. Likar,
Gorica, Semeniška tilica h. št. 10.
Trgovina pisarniških in šol. potrebščin.
liaznovrstno papirnalo bla«;o.
Knjige: molitvono, solsko in vpisne.
Tiskovine iz „Naroduo tiskarno" po
enaki coni. Proskrbujo tisl< vizilnic,
računov, kuvertt; z napisi.
Sprejema v vezanjo knjigo.
Vse po najnižjih konkurenčnih cenali.
„Carolina tiskarna"
nlic<i   \'i'lliirini  x/er.   '.).              (
je   preskrbljena   s  povsom{
novimi  črkami,  okraski  in
flnim papirjem. Izdeluje vsa
dela v najkrajšem öasu po
tako nizkih cenah, da se ne
boji konkurence.
Tiska brošure, diplome, trgov-
ske raeune, pisma in zavitke s
flrmo, cenike, vabila na karton
in papir, posetnice razne veli-
kosti in oblike z zavitki, zaroč-
nice in poročniee v eleg-antnih
ter osmrtnice v vseb  oblikah.
„JNsarodrca tiskarna11 tiska
P,GORICO" ki i/haja dvakral na trilni
ter staue na leto 8 kroii, pol Ida
4 krone.
„NAROD", ki i/.liaja vsako din^o so-
boto ler volja celolotno 1 krono in
GO vinarjev, polletno pa 80 vinarjev.
Odlikovana   tovarna
ISDi.
1891.
ISili.
vsakovrstnega pohištva.
Ivan Doljak, Solkan pri Gorici
[                   v lastni hiši. — Lastne zag'e.       Ustanovljena 1.  1891.
vsakovrslnoga poliištva, kompiolnili spalnio. jodiluic in sprojomnic. od na,-
navadiiojšoga do najlinojsoga sloga : vsakovrstnili slik. zrcal, okvii'jov in slolic.
kakor Imli vsob lapotai'skib izdolkov. —- Zaloga vsakovrslnib desk i/. niohkoga
in trd(>ga losn; volika zbirk,a obkladkov (romosa) in slrugarskili izdolkov.
kakor (udi vs<»b k mizarski. slrugarski in tapotarski slro.ki spadajočib polrobščin.
Blago se razpošilja na vse kraje prostj železniška postaja goriška.
Jamöi se za toöno postrežbo.        Brez konkurence!
Klepar ARTUR tüAK'JTl.
()/,ka  iilica   1.         GORICA         Via  Strolla   1
priporoi'a stC.'Op.lnicO pr,jti pePJ.JOi:j'J'/i (pidiuvljeiio pn
\'cnnoi'e!ovi scslavi). l>a!; t je Ird in sv.-li1!. ZalisJke iv.il-
Vdlc'i so more laliko preaienili. SkiMpiliiica je sesiavljeiia
] ri|>rosli» in lako. da škropi laliko i.a Iri i.aeiin- po volji
lasli.ika.
^$" Cena, jo zelo niz ca. "^Öf
St.rjj  z.l zvepijilüje SOdov   i/.   cii:k.iiieura /de/.a.
Priprava r/.,i obvaro^anje vma pn-l  |)les,u>!io   in   t-iU.-i-
ti.i»* ii   pri   loiViiju   i/ soda (^kan).         Me.i   z i žvepljaaje
bToZ Vja    ra/.iiili  sisle'inov. —•• (!evi i/. iMne za   vsa!;ovrslM'
y..vn\ ili.icr.
Sprejeinlje  v  pupravo  vsakovrslne drirre škropilnico.
!    kakor   111¦ i    prev/.eina    v.-a   dni^a   \   kleparsko   obrl. spada-
jora  dela.
*_____________________________¦                                                                                                                                          f
Tovarna pohištva
Gorica, S^nipHorska <Tsta st. U,
i/tlrliijc  imj/aiicsljivojšo  in najlrajiiojso  i/dclano   poliišlvo   |io
/iiicini.   pošloni.  (lol;i   povsom   vrodni   ceni.
Posebno priporoča opravo za
spalne in jediine sobe
za salone in pisarne.
(rimeso)  ild.  ild.   ild.
l uodni  phirihii  poi>oji!
Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času.     j
[ich^dTen]
Da   se   zabrani
vsaka prevara,
imam sedaj to
poatavno vpi-
sano znamko.
Kdino pristni BiV.LjSiLIvil
(Tinrdirn  halsainica)
sc doliiva   na   dcbclo   in   na   drolnio  v   poslavno   dovoljeni   in   pri   kupeijskein
sodišei   vpisam
IvoriBici  bailxsuiia  likarnikii   A.  TIIIKHRV
v Pregradi pri Rogatcu.                                      j
l'rislen  saino s lo   pri Iiüo\ inskein sodišei vpisano zeleno varstveno /liaiuko.   |
Vsa. oprava. niojena  hal/.aina je  poil  poslavniin  varslvoin  /,a  n/.oree.              [
JSajslarejše.  proskiišeno.   najcenejše  in  najreelnejše <j,lavno  Ijndsko  sred-   >
slvo za vso prsne  in  plncMio liolo/jii, za kaselj,  lnkelj, /.elodilni  krč, ee  jed  no   \
di.ši. proli slalx'inii >;knsu, /.apernej sapi, ri<ra.nju. zjrajii, napenjanjii, zaprlosli i.l.d.
Kjer  ni zalojre.   naj   se   naroei   neposreilno   j>od   naslovoin:   Tvornica
balzama lekarnika A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Pošlnine  proslo  s /.aliojem  na vs(> avsl.rn-oiirske  pošle slane:
12  malili  ali    (> vidikili  stoklenie.    .    .    .     i- krone,                                        ;
(ill nialili  ali HO velikili  sleklenir      .    .    .!'•'> kron.
\'   r.osno  in   lleree^oviiMi (10 vin.  vee.
I'roli   kvaiili'ljiMu  in   posneinovali-eni  kakor tudi   prodajaleem   takih    panarejanj    poslopatu   na   podlajii
/akoua /a  varstvo znanik  pravuini  |iotoni.
Kdino |)iisii]o mazilo iz vrtnic.
(Halzani-ina/ilo i>\  rosa centil'olia.)
Vzbuja sedaj največjo pozornost.       Ima veliko antiseptično   vrednost.
Deluje jako uspešno proti unetju.       Napravi uspeli ali vsaj poboljša
in olajša bol pri še tako zastarolih boleznih,  poškodovanjih in ranah.
Mauje kot dva  loneka. se ne ra/.pošilja in  sicer   i/.kljueno   |<>  proli   pi-cdpl.-ti-iIn
ali   pov/.elju.  S ])oštnino, S]»reniiiii'o,  zavojeni  i.  I.  d. slaneta
2 loneka ;i krone M) vinarjev.                                                              j
evariin  |ireil  kiip<i\anjeni  ln-e/.uspešnili  ponarejanj  in  prosini  dohro pa/.ili,   da
S    na   vsakein    loneku    vž^ana    fiornja    v a r s t vena     z n a in k a   z    tvrilko
„Lekarna k angelju varuhu A. Thierry-ja v Pregradi". Vsak lončok mora
hit. y.avili  v  navoil    o   |>oral)i  z   to   varstveno znainko.   Proli   kvarileljein   in   ])osneiiiovalc<>in,   kakor   \
¦        ludi  protlajalceui  ponarejeneifa  mojc^a. edino prislneua  ina/.ila i/. vrlnie  poslnpain  pravnini  jtoloni.   j
Kjor ni zaloire. naj so naroči nepe.srediio pod naslovoni: Lekarna k angelju varuhu in tvorniea  !
balzama A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogateu.                                  !
Ha/pošilja so izkljucno le proti  predplarilu ali povzelju zneska.
Schutzengel Apotheke
desATHIERRYin