Letnik IXX.	Celovec, petek, 28. februar 1964	Štev. 9 (1135)
Pri občinskih volitvah v nedeljo:
Za enakopravnost in napredek!
Dosledni načelom vključevanja v splošno družbeno in državno dogajanje se bomo koroški Slovenci poslužLi volilne pravice in šli na volišče, zavedajoč se, da so neudeležba pri volitvah in neveljavne glasovnice le podpora nasprotnikom!
2] Glasovali bomo za tiste liste, ki po svojem programu in posebno po svojih kandidatih jamčijo resnično demokratično reševanje vseh občinskih problemov in zlasti enakopravno upoštevanje tudi našega človeka ter njegovih pravic In teženj v bodočem občinskem odboru!
2 Pri občinskih volitvah gre v prvi vrsti za krajevne, občinske probleme, vendar zlasti državne stranke preko občine izvajajo tudi svojo splošno politiko. Zato bomo pri glasovanju za te stranke jasno presojali tudi njihov splošni program in njihovo dosedanjo politiko, v kolikor le-fa služi krepitvi demokratičnega razvoja in mirnega sožitja v deželi!
2J Zahteve po ugotavljanju manjšine, kakor jo terja FPfcf In jo prav v teh dneh ponovno urgira v svojem listu tudi &'VP, ne služijo temu namenu. Koroški Slovenci živimo stoletja na tej koroški zemlji, smo živeli tudi tedaj, ko nas uradno ni bilo več in smo si prav tedaj priborili pravice, ki so nam priznane tudi v Državni pogodbi. Zato je zahteva po ugotavljanju manjšine v bistvu zanikanje našega ljudstva in njegovih pravic!
2 Koroški Slovenci zato takih strank ne bomo volili. Svoj glas bomo dali strankam in kandidatom, ki jim prisotnost našega ljudstva v občinah ni kamen spotike, marveč zgodovinska resnica, današnja stvarnost in obveza za bodočnost!
2| S tem bomo koroški Slovenci glasovali za enakopravnost in napredek ter dokumentirali prisotnost našega ljudstva na jugu koroške zemlje!
V_________________________________________________________/
v
Britanski predlogi v Ženevi
Te dni v Avstriji:
Zamotana vladna kriza
Kakor trenutno stojijo stvori, bi lahko rekli, da imamo v Avstriji dva zvezna kaneta ter zvezno vlado, ki ni več prava vlada, ker na eni strani le še provizorično vodi vladne posle do zaprisege nove vlade, na drugi strani pa je svoj odstop sporočila le polovica vladnih članov. Res, v tej zamotani situaciji se je težko spoznati.
Že v zadnji številki našega lista smo Poročali o krizi v OVP-jevskem vodstvu. Na ponedeljkovi seji strankinega vodstva so nasprotja dosegla višek: dosedanji kancler Gorbach je v precej ostrih besedah — ki Pa so jih javnosti zamolčali — očital vodstvu stranke, da ga je več ali manj pustila na cedilu in je moral z ostalimi OVP-jevski-mi člani vlade takorekoč brez podpore stranke zastopati njene interese v vladni koaliciji, medtem ko je strankino vodstvo ie razpravljalo o novi vladni garnituri. V takem položaju Gorbachu ni preostajalo nič drugega, kot da je najprej v stranki in nato še pri zveznem prezidentu podal ostavko, OVP pa je kot novega kanclerja Predlagala svojega predsednika Klausa.
S tem pa se je situacija šele prav zamo-lola, kajti med OVP in SPO so se pojavila rozlična stališča o tem, ali pomeni odstop kanclerja hkrati tudi odstop celotne vlade, žvezni prezident je vzel na znanje samo ostavko Gorbacha in tudi socialisti so izjavili, da morejo o odstopu svojih vladnih planov le sami odločati, kar pa bodo storili *e'e potem, ko bo med obema strankama d°sežen sporazum c bodočem sodelovanju v vJadni koaliciji.
Medtem se je tudi že izkazalo, da je sedanjo krizo v DVP .preživel" le majhen del njenih dosedanjih ministrov. Bodoči kancler Klaus, ki je imel pri izbiri svojih sodelavcev precejšnje težave, je napovedal celo vrsto novih imen: od dosedanjih OVP-jevskih ministrov bo na starem položaju ostal le trgovinski minister Bock, dosedanji obrambni minister Schleinzer bo prevzel ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, na njegov položaj pa bo imenovan nižjeav-drijski poslanec Prader, prosvetnega minica Drimmla bo zamenjal štajerski poslanec Pittl-Percevic, novi finančni minister pa ko postal Schmitz; med državnimi sekretarji bo nov le Bobleter v zunanjem ministrstvu, °s'oli trije državni sekretarji pa ostanejo ,udi v novi vladi.
Razorožitvena konferenca v Ženevi je bila ta teden v znamenju novih predlogov, ki jih je posredoval britanski zunanji minister But-ler, kateri je po svojem obisku v Kanadi in Ameriki posebej v ta namen prispel v Ženevo. V bistvu britanski predlogi niso novi, saj se v glavnem opirajo na načrte, ki sta jih že doslej predložili Amerika v svojih petih točkah in Sovjetska zveza v svojih devetih točkah. Kljub temu pa so izjave britanskega ministra naletele na splošno zanimanje med udeleženci razorožitvene konference in ni izključeno, da bo ravno Butlerjev predlog prispeval k nadaljnji poživitvi ženevske konference.
Najbolj pozitivno na britanskem predlogu — ki ga je minister Butler imenoval »konstruktivnega« — je nedvomno dejstvo, da predstavlja neke vrste kompromis med dosedanjimi predlogi Zahoda in Vzhoda in odpira torej ugodne perspektive, da bo morda le uspelo doseči sporazum vsaj v eni ali drugi točki.
Konkretno se Velika Britanija zavzema za sporazum o namestitvi opazovalcev tako v državah Atlantskega pakta kakor tudi v državah Varšavskega pakta; za obsežen sporazum o prepovedi jedrskih poskusov; za sporazum, ki bi preprečil razširitev atomskega orožja na druge države; za povečano uporabo atomske energije v miroljubne namene; za tako imenovano »zmrznjenje« produkcije nosilnih raket za atomsko orožje in končno za čim hitrejše zmanjšanje zalog orožja.
Posebno zanimiv in več ali manj novost v dosedanjih predlogih pa je britanski načrt o ustanovitvi stalnih mednarodnih policijskih sil OZN, ki naj bi skrbele za red in mir na nemirnih področjih sveta.
V zvezi z načrti za ustanovitev mednarodne kontrolne ustanove za preprečenje atomske vojne pa ni izključeno, da bi njen sedež bil na Dunaju.
KULTURNA IZMENJAVA MED KOROŠKO IN SLOVENIJO
Ljubljanska Opera
gostuje v celovškem Mestnem gledališču
v soboto, 7. marca,
ob 19.30_uri
z Verdijevo opero
..Macbeth11
v nedeljo, 8. marca, ob 15. uri
s P o n I i c h i e 11 i j e v o opero
..Gioconda11
Vstopnice za nedeljsko predstavo — .GIOCONDA" — v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih in v knjigarni .Naša knjiga’ v Celovcu, VVulfengasse; za sobotno predstavo pa samo v gledališču.
e.iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiinn£
i Kako bomo volili i
Pri letošnjih občinskih volitvah bomo prvič volili z uradnimi glasovnicami, kakor so če več let v veljavi pri volitvah v deželni in državni zbor. Zato vsak volilni upravičenec dobi glasovnico šele v volilnem lokalu.
Na uradni glasovnici so vse stranke in volilne skupine, ki so imenovale svoje kandidate, navedene po predpisanem vrstnem redu in je ob imenu vsake posamezne liste (stranke oz. volilne skupine) predvideno posebno mesto, kjer mora volilni upravičenec napraviti ustrezen znak, s katerim nedvoumno izpriča, kateri skupini hoče dati svoj glas. Vrstni red volilnih skupin je v posameznih občinah različen in je zato potrebno, da vsak volilni upravičenec glasovnico točno pregleda, preden bo oddal svoj glas s tem, da bo prekričal krog ob tisti skupini, za katero se je odločil.
rtllllllllllllllillllllllllllllllillllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllli?
Vedno nova odkritja
O NACISTIČNIH ZVERINSTVIH
Čeprav je od neslavnega konca nacističnega režima minilo že precej let in mnogi zastopajo mnenje, da je treba pod preteklost enkrat za vselej potegniti črto, prihajajo na dan in v javnost vedno nove podrobnosti o grozotah, ki so bile v času nacizma „v modi" in s katerimi je nacizem napisal najbolj strašno poglavje v zgodovino človeštva. Ob prebiranju takih vesti skoraj ni mogoče verjeti, da so bili to ljudje, ki so bili zmožni takih zverinstev.
Tudi dunajski inženir Simon Wiesenthal, šef dokumentacijskega centra Židov, ki jih je preganjal nacistični režim, kateremu gre v glavnem zasluga za izsleditev krvnika Eichmanna, se je dolga leta spraševal, kako je bilo možno, da so SS-ovci v koncentracijskih taboriščih brez pomisleka morili na tisoče in stotisoče nedolžnih ljudi. Končno je na podlagi ohranjenih dokumentov ugotovil, da so v nacistični Nemčiji delovale štiri posebne .šole za množično ubijanje", kjer so pripadnike SS sistematično pripravljali na morilski posel. Ena izmed teh .šol" je bila na gradu Hartheim na Zgornjem Avstrijskem, kjer so po podatkih inž. Wiesenthala v .poučne namene" umorili okoli 22.000 ljudi, vsak dan kakih 35 do 45, katerih trupla so potem zažgali. Tako izšolane morilce so potem poslali v posamezna taborišča, kjer so strokovno skrbeli za .čistočo nemškega naroda".
Na procesu proti skupini bivših SS-fuhrer-jev pred sodiščem v Braunschweigu (Zahodna Nemčija) pa so priče pripovedovale, ikako .junaško" so sedanji obtoženci na enem samem mestu pri Pinsku s strojnicami postrelili kakih tisoč Židov, med katerimi je bilo tudi večje število otrok.
Podobne in še hujše zločine pa odkriva vsak nadaljnji proces.
Za Ciper še ni rešitve
Varnostni svet že več dni razpravlja o ciprskem vprašanju in skuša najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse prizadete. Do te razprave je prišlo predvsem na zahtevo ciprskega predsednika Makariosa, kateri zahteva, da mora Varnostni svet s posebno resolucijo potrditi in zajamčiti neodvisnost, ozemeljsko nedotakljivost in suverenost ciprske republike, s čimer bi bila odvrnjena nevarnost nadaljnjega vmešavanja od zunaj. Ravno taki rešitvi pa se najbolj upirata Velika Britanija in Tut&ja, ki se bojita, da bi s tem zgubili možnost nadaljnjega vmešavanja v notranje zadeve Cipra.
Med dosedanjo razpravo v Varnostnem svetu je bilo govora tudi o vojaških silah, ki jih je na Ciper poslala Velika Britanija. V tej zvezi so odločno zavrnili trditev Londona, da je britanske čete zahtevala ciprska vlada.

Amerika - »obljubljena” dežela
toda še zdaleka ne za vse prebivalce
Amerika je bila in je se vedno — za nekatere pojem bogastva. Ni redko, ko slišimo, da je nekdo v nekem poslu ali v neki dejavnosti »našel Ameriko*. Toda že pokojni Ken-nedy je kar odkrito izjavil, da so v Ameriki tudi ljudje, ki trpe pomanjkanje. Novi predsednik Johnson pa je ob svojem prvem nastopu spet spregovoril o tem, da bo treba borbo proti siromaštvu v Ameriki nadaljevati. Sicer pa je to »borbo* najavil že Roosevelt in od tedaj se je o siromaštvu v Ameriki že večkrat govorilo. In vendar .. .
Ali je v bogati Ameriki res še kdo siromašen!1 Ce sami trdijo, pomeni, da živi kdo v težavah. In kdo so ti, ki v Ameriki niso našli »Amerike*? In koliko jih je? Ali gre morda za siromake, ki v našem smislu niso siromaki, pač pa le »siromaki na ameriški način*, torej manj premožni ljudje?
Ne, ne gre za to, gre za resnične siromake, bolje povedano, za ljudi, ki žive v velikih težavah. Predvsem je treba tu takoj poudariti, da Amerika še vedno doživlja »recesijo*, ki ji v Evropi pravimo kriza. Po ameriških podatkih je trenutno brezposelnih od 3 do 6 milijonov Ljudi. Ti brezposelni pa še ne živijo v težavah, bolje povedano, ti se ne prištevajo med one ameriške državljane, ki žive v gmotnih težavah ali v siromaštvu, o katerem je govora. Ko govorimo o ameriških državljanih, ki v Ameriki niso našli »Amerike*, mislimo na okoli 30 milijonov ameriških državljanov — statistika govori o 20 do 40 milijonih —, ki so predmet proučevanja cele vrste sociologov, ki se s tem vprašanjem temeljito ukvarjajo.
Rekli smo, da je v Ameriki pri njenih 190 milijonih prebivalcev okoli 30 milijonov takih, ki žive v težavah. Michael Harrington je o tem napisal knjigo, ki nosi naslov »Druga plat Amerike*. Knjiga je postala v zadnjih časih nekakšen »bestseller* in iz nje ter iz drugih virov zvemo, da gre ne samo za »siromake na ameriški način*, pač pa za resnične siromake, ali če hočemo, z.a ljudi, ki od •ameriškega blagostanja nimajo nič drugega kot povod ali vzrok za nevoščljivost. Pri tem pa ameriški sociologi ugotavljajo še eno negativno stran pojava: pravijo, da je res, da so siromaki v Ameriki manjšina, hkrati pa je tudi res, da se v zadnjih letih njihovo stanje ni prav nič izboljšalo, pač pa celo posldbšalo. Glede tega se glasi ugotovitev: »Siromakov je v Ameriki sicer nekoliko manj kot pred desetimi leti. toda njihovo stanje je danes slabše kot tedaj.*
In kdo so ti Američani »brez Amerike*?
Na ulicah in cestah jih ne bomo niti opazili. Ameriške siromake bomo našli v starih predelih ameriških mest. V Harlemu, mestni četrti New Yorka na primer živi okoli 400 tisoč črncev; okoli 13 odstotkov teh živi le od podpore občinskih ustanov. Statistika pravi, da je v tem predelu ameriške metropole zelo veliko kriminala. Nekateri »dobro misleči* Američani bi hoteli tudi odpor proti sedanjemu rasnemu zapostavljanju pripisati siromaštvu, v katerem živi veliko število ameriških črncev.
Sicer pa niso le črnci iz Harlema v težavah. Ameriški sociologi trdijo, da je v Ameriki 4,200.000 črnskih družin in kar 2 milijona teh, torej skoraj polovico, prištevajo med siromašne. Statistika pravi, da 2 milijona črnskih družin ima manj kot 3000 dolarjev letnih dohodkov. V naši valuti 3000 dolarjev pomeni 73.000 šilingov, kar bi pri nas pomenilo veliko. Toda v Ameriki — ne glede na njen standard — ta vsota ne pomeni niti polovico tega, kar na videz kaže in kar bi pri nas pomenila; ameriški sociologi govore s tem v zvezi že o »bedi* in o »žalostnem stanju*.
Druga kategorija, če se smemo tako izraziti, ki spada v vrsto siromakov, so — starci. Seveda ne vsi, pač pa oni starci, ki žive le od »Socialsecurity*. In teh je zelo veliko, saj je znano, da socialnega zavarovanja v našem smislu Amerika dolgo ni poznala.
Med siromake v Ameriki spadajo nadalje kmečki težaki in dninarji, ki so po rodu predvsem iz mehiškega predela države, ki pa žive v glavnem v Kaliforniji. In teh ni malo. Statistika govori o 2 milijonih ljudi, ki žive nekakšno nomadsko življenje in se premikajo za delom iz kraja v kraj na starih avtomobilih. Ce je stanje črncev v Harlemu težavno s 3000 dolarjev na leto, kakšno more biti šele pri kmetijskih delavcih, če znašajo njih letni dohodki v povprečju komaj 1300 dolarjev na družino.
Na vrsto pride še ena kategorija, za katero se zdi kar čudno, da je padla tako globoko. Gre namreč z a rudarje, predvsem za rudarje v premogovnikih v pasu, ki gre od Alabame do Pennsylvanije. Na tem velikem področju živi kar 3,800.000 rudarskih družin, katerih letni dohodki so izpod 3000 dolarjev. Zanimivo pa je pri tem dejstvo, ki ga navajajo sami ameriški sociologi: trdijo namreč, da je te milijone rudarskih družin najbolj prizadela — avtomatizacija.
Kakor vidimo, ameriški sociologi ne navajajo pri obravnavanju siromaštva v Ameriki morda onih plasti ljudstva, ki tudi v gospodarsko visoko razvitih državah nastajajo kot

Od 15. d3 22. marca na Dunaju:
79. mednarodni spomladanski velesejem
Za letošnji spomladanski velesejem na Dunaju, ki bo v času od 15. do 22. marca, se je poleg Avstrije prijavilo še 26 držav, in sicer bo 1210 razstavljavcev zastopalo 2090 podjetij iz vseh delov sveta. Na prvem mestu med tujimi državami je po številu tokrat Zahodna Nemčija, ki bo že sama dala dobro polovico vseh inozemskih udeležencev, namreč 1116. Pa tudi druge zahodnoevropske države bodo letos prav dobro zastopane na primer Švica (161 razstavljavcev). Velika Britanija (159), Italija (147), in Francija (105), medtem ko bo za izvenevropski del sveta zavzemala prvo mesto Amerika s 116 razstavljavci. V tej primerjavi se zdi udeležba vzhodnih držav precej skromna, upoštevati pa je treba, da bodo razstavljavci iz teh držav zastopali velika podjetja, ki navadno združujejo celo vrsto najrazličnejših tvrdk in je torej številčna primerjava v tem oziru nemogoča. Nasprotno je bilo že v zadnjih letih opaziti čedalje večje zanimanje vzhodnih držav za dunajski velesejem.
Med domačimi avstrijskimi razstavljavci so razumljivo najbolj številno zastopani Dunajčani (2335), saj je na Dunaju združen pretežni del avstrijske industrije. Vendar pa tudi ostale zvezne dežele stremijo za večjo udeležbo na sejmu in je na primer Koroška svojo letošnjo udeležbo v primerjavi z lanskoletno povečala za 25 odstotkov. Skupno bo letos na dunajskem spomladanskem velesejmu zastopanih 2917 podjetij iz cele Avstrije.
Predstavniki dunajskega ye!esejma so pravkar zaključili svojo propagandno turnejo, ki so jo letos prvič razširili do Kopenhagena, in so na tiskovni konferenci v Celovcu z zadovoljstvom ugotavljali, da vlada za dunajski velesejem veliko zanimanje. Letos pričakujejo obiskovalce iz 65 do 70 držav (svoje prospekte je dunajski velesejem razposlal po svetu v devetih jezikih), pa tudi domačini se bodo radevolje poslu-žili ugodnosti, ki jo nudi znižana vstopnina; doslej je znašala vstopnina za vsako razstavo posebej (v velesejmski palači in na razstavišču v Pratru) 12 šilingov, letos pa stane vstopnica, ki velja za obisk obeh razstav, le 15 šilingov. Računajo pa z večjim obiskom tudi iz sosednih vzhodnih držav, posebno iz Češkoslovaške in Madžarske, kjer je liberalizacija tujskega prometa bistveno spremenila in izboljšala možnosti za potovanje v tujino.
Amerika uvideva svoje napake
v trgovinski politiki do Sovjetske zveze
»S tem, da sovjetskemu bloku nismo prodajali strateškega blaga, nismo nikakor uspeli .zadušiti' njihovega gospodarstva, pač pa smo zgubili priložnost za sklepanje dobrih kupčij.«
To niso ugotovitve kakega ameriškega »komunistično« usmerjenega pacifista, marveč realistično spoznanje državnega podtajnika v ameriškem ministrstvu za trgovino Roosevelta, ki je izjavil, da Amerika zaostaja za zahodnoevropskimi državami v pogledu trgovinske izmenjave s Sovjetsko zvezo. Do takega prepričanja bi v Ameriki lahko že zdavnaj prišli, vendar so vedno prevladovali politični pomisleki, ki so in deloma še danes usmerjao tudi gospodarsko politiko, posebno še takrat, kadar gre za odnose do Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav.
Zdaj pa so zgrešenost take politike uvideli tudi v Washingtonu, kjer z gotovo zaskrbljenostjo ugotavljajo, da je trgovina zahodnoev-
Jugoslavija kot turistična država postaja čedalje bolj zanimiva in privlačna za tuje turiste, ki prihajajo v vedno večjem številu iz raznih držav. Samo lansko leto, ko se )je turizem v Jugoslaviji v primerjavi z letom 1962 povečal za 44 odstotkov ter so našteli nad 1,7 milijona inozemskih turistov, so dohodki iz tujskega prometa znašali vrednost 66,7 milijona dolarjev.
Uspešni razvoj tujskega prometa je torej velikega pomena tudi za gospodarstvo in je zato razumljivo, da mu posvečajo vso
aiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiite
Avstrijski tranzit
PREKO JUGOSLOVANSKIH PRISTANIŠČ
| Na Dunaju je zasedal tako imeno- | 1 vani odbor za razvoj avstrijskega | | tranzita preko reške luke; avstrijsko | 1 delegacijo je vodil generalni direktor | | dr. Arnold Fritz, jugoslovansko pa ge- | | neralni direktor reške luke Ivan Bar- = | balič.
| Minulo leto so v reškem pristanišču | | odpremili 540.000 ton različnega bla- § | ga iz Avstrije. Na seji odbora pa so | | sklenili sodelovanje še okrepiti, hkrati | 1 pa v avstrijsko tržišče vključiti tudi | | koprsko pristanišče, kjer je bila — § | kakor smo v našem listu že obširno | | poročali — z letošnjim letom ustanov- | f Ijena prosta carinska cona.
.hiiniiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiHimiiir.
nekakšna usedlina, ki se v družbeni ureditvi ni znala »uveljaviti*, pač pa cele plasti delovnega ljudstva, cele kategorije delavcev, torej proizvajalcev, ki delajo in so kljub temu siromaki — v bogati Ameriki.
ropskih držav s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi državami lani dosegla okoli 4 milijarde dolarjev, medtem ko je vrednost ameriške izmenjave s temi državami znašala samo 135 milijonov dolarjev. Ob tej primerjavi je upravičena izjava ameriškega dir žavnega podtajnika: tudi Američani moramo biti realisti!
Seveda uvidevnost enega samega vladnega funkcionarja še ne bo spremenila celotne politike in tudi ni pričakovati, da bi se Amerika čez noč odpovedala svojim načelom, ki jih zastopa vsa povojna leta. Ker pa s temi načeli ni prodrla niti pri svojih najožjih zaveznikih — najnovejši razvoj odnosov Francije in Velike Britanije do Kube to dovolj prepričljivo manifestira — se bo tudi v Washingtonu treba sprijazniti s stvarnostjo in proučiti vprašanje bolj realistično.
skrb. V okvir teh prizadevanj spada nedvomno tudi skrb za prometne zveze in smo v našem listu pred nedavnim poročali o načrtih, ki jih imajo letos na področju gradnje in modernizacije cestnega omrežja. Veliko pažnijo pa polagajo tudi na izboljšanje neposrednih turističnih zmogljivosti. Letos bodo v Jugoslaviji ustvarili 15.000 novih turističnih ležišč in je bilo za zgraditev turističnih objektov namenjenih okoli 36 milijard dinarjev.
V okviru teh gradenj bodo že do 1. julija letos zgradili nove hotele, motele in druge turistične objekte ob jadranski obali, kjer bo prostora za blizu 10.000 oseb. Pretežni del teh zgradb bo nastal na hrvaškem delu jadranske obale, medtem ko nameravajo v Srbiji zgraditi bencinske črpalke in mehanične delavnice ob glavnih prometnih žilah. Pa tudi v drugih predelih Jugoslavije nastajajo novi objekti, ki bodo povečali turistične zmogljivosti in privabili še večje število tujih gostov.
Hkrati pa hočejo pristojne jugoslovanske ustanove izboljšati svojo turistično propagando, ki naj bi tujim gostom predvsem nudila podrobnejše podatke o pogojih za bivanje v posameznih turističnih centrih in objektih. Nadalje je v načrtu razširitev lovskega turizma, proučujejo pa tudi možnosti za povečanje turistično zanimivih križarjenj po morju. 2e lani je namreč obiskalo dalmatinsko obalo okoli 900 tujih jaht in 150 tujih turističnih ladij s skupaj 150.000 ljudmi. Število teh obiskov gotovo tudi letos ne bo manjše in bo torej treba skrbeti za boljši sprejem teh gostov ter za bottjšo oskrbo jaht in ladij. Leta 1965 pa bo izšel veliki hotelski vodič, ki bo interesentom nudil vse potrebne podatke o pogojih tujskega prometa v Jugoslaviji.
'0 si R0Kea> svecu
LONDON. — Odkar je oblast na Zanzibar« prevzela revolucionarna vlada, ki je proglasila ljudsko republiko, so novi režim priznale te mnoge države. Le Amerika in Velika Britanija sta s svojimi najožjimi zavezniki oklevali tako dolgo, da je zan-zibarska vlada izgnala britanskega visokega komisarja in ameriškega odpravnika poslov ter tako protestirala proti temu, da obe državi novega režima Se nisia priznali. V Londonu je izgon visokega komisarja povzročil veliko razočaranje, saj se je zgodilo prvič v zgodovini Britanske skupnosti narodov, da je neka članica Commonwealtha izgnala britanskega predstavnika. Toda zanzibarska vlada je dosegla, kar je hotela: Amerika in Velika Britanija ter za njima Se vrsta drugih držav so medtem že priznale novi zanzibarski režim.
RIM. — Italijanska vlada je sprejela zakon, s katerim bo vojaški rok od dosedanjih 18 mesecev skraj-San na 15 mesecev. Zakon morata potrditi ie parlament in senat, vendar ni pričakovati, da bi prižlo do težav pri dokončnem izglasovanju.
BEJRUT. — Po vesteh iz Amana pripravlja jordanska vlada spremembo volilnega zakona. Uvedla bo tudi žensko volilno pravico (trenutno imajo v Jordaniji volilno pravico le moSki), hkrati pa namerava povečati tudi Število poslanskih mest v skupSčini.
BERLIN. — Indija, Indonezija, Kambodža, Burma in Cejlon so zavrnile protest zahodnonemSke vlade zaradi obiska vzhodnonemške vladne delegacije v teh državah. Delegacijo Vzhodne Nemčije je vodil podpredsednik vlade Bruno Leuschner, ki je Sefom vlad omenjenih držav izročil osebno poslanico predsednika državnega sveta DR Nemčije Ulbrichta in se z vladnimi funkcionarji razgovarjal o političnih ter gospodarskih problemih. Vzhodna Nemčija je tem državam predlagala, naj bi sklenile z njo dolgoročne sporazume o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju.
PALM SPRINCS. — AmeriSki predsednik Johnson in mchiSki predsednik Lopez Mateos sta imela dvodnevne razgovore o raznih vpraSanjih, ki zanimajo obe državi. Oba predsednika sta poudarila, da sta pripravljena nadaljevati trdne in prijateljske odnose in da bosta reSevala vse probleme, ki bi utegnili nastati, v obojestransko korist. Kot konkreten uspeh razgovorov napovedujejo možnost revizije ameriiko-mehiSke meje kot plod sporazuma v zvezi s spremenjenim tokom reke Rio Grande.
KAIRO. — Predsednik Združene arabske republike Naser je ob Sesti obletnici ustanovitve ZAR govoril na kairski univerzi, kjer je zavzel obSirno stalilče do problemov arabskega sveta. V tej zvezi je ostro napadel politiko Amerike in Velike Britanije ter dejal: »Mir na Srednjem vzhodu mora temeljiti no pravici, ne pa na statusu quo, ki pomeni uzurpacijo in piratstvo, katerih ne moremo sprejeti.” Ko je govoril o notranji problematiki, je poudaril, da je socializem za Združeno arabsko republiko edina TeJMev, vendar „na!a politika ni v tem, da bi izvažali revolucije, kajti revolucionarne spremembe morajo biti plod revolucionarnih sil v vsakj posamezni državi”.
ANKARA. — Na predsednika furSke vlade Ismeto IndnOja je bil izveden atentat, ki pa se je ponesrečil. Policija je poleg atentatorja aretirala le skupino ljudi iz rojstnega kraja atentatorja, posebna komisija pod nadzorstvom notranjega ministra pa je začela Široko zasnovano preiskavo.
NEW YORK. — Amerika je ukinila vojalko pomoč Britaniji, Franciji in Jugoslaviji, ker te države niso sledile amerilkemu pozivu, da morajo prekiniti gospodarske odnose s Kubo. Odločitev ameriške vlade je tudi v ameriških krogih sprožila negativne odzive in je na primer washingtonski »Evening Star” v tej zvezi zapisal, da se je amerilka vlada »spravila v neprijeten, če ne celo smeien položaj pred svetovno javnostjo”. List ugotavlja, da je ukinitev pomoči omenjenim državam zgolj formalno dejanje, ker te pomoči praktično ni, pa tudi, če bi Slo za velike vsote, nobena teh držav ne bi zavrgla svojega nacionalnega ponosa, »zato je cela akcija neumna".
PARIZ. — Večja skupina francoskih univerzitetnih profesorjev je poslala predsedniku de Gaullu odprto pismo, v katerem profesorji zahtevajo, naj Francija podpiSe moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov.
BUDIMPEŠTA. — Odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Budimpešti je imel že več razgovorov z visokimi madžarskimi predstavniki in so politični opazovalci mnenja, da bo morda že v kratkem prišlo do izboljšanja odnosov med obema državama. Vsekakor so bili v tem smislu že storjeni določeni koraki tako z ene kot z druge strani.
AKRA. — PrejSnji teden je začela veljati nova ustava republike Gane, ki so jo nedavno odobrili no referendumu in sta jo zdaj potrdila tudi parlament in predsednik Nkrumah. Po dolčbah nove ustave bodo v Gani ustvarili socialistično državo.
COLOMBO. — Cejlonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da je Zahodna Nemčija ukinila nadaljnjo pomoč Cejlonu, ker je Cejlon sklenil z Vzhodno Nemčijo sporazum o poviSanju predstavništev obeh držav na stopnjo generalnih konzulatov.
BAGDAD. — Prvič v zgodovini Arabske lige so te v Bagdadu sestali najviSji prosvetni funkcionarji vseh 13 arabskih držav, članic Arabske lige. Namen tega sestanka je bil, razpravljati o povezavi prosvetnih programov arabskih držav. Posebno pozornost so posvetili medarabski pomoči v prosvetnih kadrih, ki jih potrebujeta zlasti Jemen in Alžirija. Združena arabska republika je že doslej vsako leto poslala nad 3000 učiteljev in profesorjev v druge arabska države.
MOSKVA. — Predsednik danske vlade Jens Otto Krag je ob koncu svojega obiska v Sovjetski zvez' poudaril, da je bil ta obisk nov prispevek v odnosih med obema državama. 2e samo dejstvo, da sta Sovjetska zveza in Danska sosedi, je dejal Krog* narekuje dobre sosedske odnose. Hkrati je Krag i*' javil, da njegova vlada podpira sovjetski predlog 0 prepovedi uporabe sile pri relevanju mednarodnih sporov.
Velike investicije v jugoslovanski turizem
tu L1 L2J Cl
a a «
v-e/a«c/rvc*
Kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo:
Ljubljanska Opera' bo gostovala v Celovcu
Kakor smo v našem listu že kratko poročali, bo operni ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo spet gostoval v Celovcu. V Mestnem gledališču bo v soboto, dne 7. marca, uprizoril Verdijevo opero .MACBETH”, v nedeljo, dne 8. marca, pa bo na posredovanje Slovenske prosvetne zveze še posebna predstava Pontichiellijeve opere •GIOCONDA". Prvotno napovedana uprizoritev Wolf-Ferrarijeve opere .Zdraha na tr-flu* je bila iz tehničnih vzrokov odpovedana.
Gostovanje ljubljanske Opere Je za Celovec In za vso Koroško vedno spet posebno doživetje. Gostje iz Slovenije nam bodo tudi tokrat posredovali nepozabne užitke visoke kulture in umetnosti. Zato že danes opozarjamo vse ljubitelje odrske umetnosti, da ne zamudijo edinstvene priložnosti In sl pravočasno oskrbijo vstopnice.
Za lažje razumevanje podajamo tukaj kratko vsebino obeh opernih del.
Amilcare Pontichielli: GIOCONDA
Čas: proti koncu 17. stoletja - Kraj: Benetke
Prvo dejanje
_ Na dvorišču knežje palače slavi zbrano ljudstvo karnevalski praznik. Med mornarji, gondoljeri, ladjedelci in mamkami je tudi potujoči pevec Barnaba, ki pa je v resnici tajni zaupnik in ovaduh državne inkvizicije. Na njegov poziv in na znak trobent se vsi podajo na bližnjo regato. — Barnaba je strastno zaljubljen v pevko Giocondo, ki pa ga z gnusom odklanja. Ona ljubi Enza, genovskega kneza, ki ga je pa Alvise Badoero, eden izmed poglavarjev inkvizicije, pregnal iz dežele, da se je na ta način znebil tekmeca pri lepi Lauri Adomo, ki je medtem postala njegova soproga. — Da bi Barnaba čimprej dosegel svoj cilj, se v zlobni nakani posluži Giocondine slepe matere kot uspešnega orodja: posreči se mu, da množico, ki se v slavju vrača s tekmo-yanja, nahujska zoper slepo starko s tem, da )0 označi kot čarodejko. Podivjana drhal jo besno zgrabi in jo hoče na mestu odvleči na ^nnado, ko nastopi Alvise v spremstvu svoje aene Laure in zahteva pojasnilo za to divjanje. Obupana Gioconda, ki se je medtem vrnila z mornarsko preoblečenim Enzom, v sol-zah roti mogočnika za milost. Njeni prošnji se Pridruži tudi Laura s pripombo, da slepa starih pač ne bo čarovnica, ker nosi rožni venec. ,asi je Laura maskirana, Enzo vendarle po Slasu spozna svojo izgubljeno izvoljenko, za-radi katere ga je Alvise poslal v pregnanstvo, Alvise ukaže, da slepo starko izpuste in ji dajo prostost. Rešena starka se ganjena zahvali m pokloni Lauri svoj rožni venec. Ko Laura poklekne, da bi jo starka blagoslovila, jo Alvise karajoče dvigne in na njegov poziv odidejo vsi v cerkev.
Enzo ostane zamišljen sam. Približa se mu Barnaba, rekoč mu, da se pred njim ne more skriti in da natanko ve, kdo je. In ve tudi, da Giocondo »ljubi kot dobro sestro, a Lauro kakor ženo«. Z namenom, da bi se laže polastil Gioconde, ponudi Enzu svojo pomoč, •n sicer tako, da mu bo še to noč pripeljal na skrivnem Lauro na njegovo ladjo, s katero bosta potem lahko skupaj pobegnila. Enzo, čeprav z odporom, a vendar v mislih na Lau-r°i ponujeno pomoč v radostnem zanosu sprej-me. Takoj po Enzovem odhodu pa podli Barnaba že pisarju narekuje ovadbo inkvizicije ~~ in Alvisu: »Tvojo ženo bo Enzo še nocoj odvedel na morje z jadrnico . ..« — in zmagoslavno zapusti prizorišče.
Medtem se je znočilo. Nastopijo spet ma-
Pontichielli: GIOCONDA
Opera v štirih dejanjih
Gioconda, pevka — VANDA GERLOVCEVA Laura Adorno, Genovčanka, Alvisova lena — BOŽENA GLAVAKOVA
Alvito Badoero, eden od glavarjev državne inkvizicije — DANILO MERLAK Slepka, Giocondina mati — BOGDANA STRITARJEVA
Enzo Grimaldo, genovski knez —
MIRO BRAJNIK
Barnaba, ljudski pevec — EDVARD SRSEN Kantor — DUŠAN SPRAJCER Zuane, tekmovalec v regati — VLADIMIR DOLNIČAR
tsepo, javni pisar — LJUBO KOBAL Krmar — MIRKO ČERNIGOJ Prvi glas: ANTON GAŠPERŠIČ Drugi glas — DUŠAN SPRAJCER Klerik — VLADIMIR DOLNIČAR
BALETNA ZASEDBA -Furlano* v 1. dejanju plelejo VERA MARINČEVA. RADO KRULANOVIČ in ansambel
V bolela .Dan in noč" nastopajo Sončni kralj — JANEZ MEJAK Kraljica noči — LIDIJA SOTLARJEVA in baletni ansambel
Dirigent — RADO SIMONITI Reilser — CIRIL DEBEVEC Scenograf — VLADIMIR RIJAVEC Vodja zbora — JOŽE HANC Koreograf — DR. HENRIK NEUBAUER
škare, spremljane od veselega ljudstva, in razigrane dvojice zaplešejo narodni ples »fur-lano«. Na poziv meniha na pragu svetišča pa ves zbor na kolenih pobožno zapoje »Angele Dei«. Med zborovskim petjem skrušena Gioconda toži materi svojo srčno bolečino, ker je ob poslušanju Barnabinega diktata zvedela za okrutno resnico, da Enzova ljubezen ne pripada njej, temveč še vedno Lauri.
Drugo dejanje
Ponoči, na obali zapuščenega otoka, v laguni. Pred Enzovo ladjo se zabavajo mornarji in dekleta s petjem in plesom. Razpoloženje jim s pesmijo dviga tudi Barnaba, ki pa je prišel mednje v glavnem zato, da si pridobi podatkov o moči Enzove posadke. Nastopivši Enzo pošlje vse k počitku, sam pa v veliki ariji da duška svojim čustvom v pričakovanju Laure. Barnaba mu jo res pripelje — in oba se v srečnem objemu zasanjata v bližnjo rešitev. Enzo se za hip oprosti, da pripravi na ladji vse potrebno, Laura pa pred kipom Madone iskreno moli, in prosi za blagoslov. Tedaj pa se nenadoma pojavi iz teme Gioconda z zastrtim obrazom in besno napade Lauro, zahtevajoč Enza zase. V zagonu maščevalnosti navali nanjo z bodalom, da bi jo umorila, v tem hipu pa Laura v smrtni stiski dvigne rožni venec in krikne na pomoč. Prepadena Gioconda prepozna rožni venec, ki ga je v zahvalo dala njena mati visoki Alvisovi družici. V trenutku se obvlada, bliskovito strga s svojega Obraza krinko in jo namesti na Laurino, ter jo namesto da bi jo prepustila maščevanju moža, ki se pod Barnabovim izdajalskim vodstvom že bliža z ladjo pomolu, hitro odvede na svojo barko, s katero se jima še pravočasno posreči beg. — Barnaba najde prostor že prazen in se preklinjajoč poda v zasledovanje.
Ko se vrne Enzo in strahoma sprašuje po Lauri, mu razkačena Gioconda zaluča, da mu je Laura pravkar ušla, da ga ona, ki je ostala, ljubi mnogo bolj in da je skrajni čas, da se reši, ker ga je nekdo svetemu konciliiu že ovadil. In res se Alvisove ladje že grozeče bližajo. Ko Enzo sprevidi nevarnost, se hitro odloči: na svojo ladjo vrže gorečo baklo, ladja zagori «am pa pozove na boj in se skupno s svojo posadko vrže v obrambo in napad.
Tretje dejanje
Večer je. V dvorani Ca d‘Ora v Canalu Grande. Alvise je sklenil, da bo maščeval svojo čast in da bo svojo soprogo zaradi nezvestobe kaznoval s smrtjo. Pokliče Lauro k sebi, razodene ji, da ve za njeno izdajstvo, pokaže ji za zaveso za njo pripravljen mrtvaški oder ter ji zaukaže, da mora v času, ko bodo v sosedni sobi njegovi povabljeni gostje odpeli pozdravno pesem, izpiti pripravljeni strup in leči na mrtvaško ležišče. Alvise odide k svoji družbi. Ko pa se Laura pripravi, da izpolni Alvisovo povelje, nastopi Gioconda, ki se je tajno vtihotapila v knežje sobane, ročno pretoči strup iz stekleničke v drugo cevko, Lauri pa izroči cevko s sredstvom, ki naj jo za določen čas uspava, po pogrebnem obredu pa jo bodo njeni, to je Gio-condini ljude, iz grobnice dvignili in privedli k Enzu, ki jo bo pri njej pričakoval. Laura izpije uspavalno tekočino in odide v mrtvaško celico. Gioconda vzame cevko s strupom, prazno stekleničko pa postavi na mizo in spet skrivoma odhiti.
Ko se Alviso vrne, vidi na mizi izpraznjeno stekleničko, prepriča se o učinku v celici za zaveso in z zadoščenjem ugotovi: »Smrt je svoj prt razprla ...«.
Sprememba
V bogato okrašeni in razsvetljeni dvorani Alvise sprejema svoje goste, ki jih je povabil na posebno razkošen plesni spored. Toda komaj je plesna točka končana, že privede Barnaba tarnajočo slepo starko, ki jo je zasačil stikajočo po hodnikih. Na Alvisovo vprašanje, kaj je tukaj iskala, odgovarja, da je molila za nekoga, ki je »tod umrl«. V tem se oglasi mrtvaški zvon in na vprašanje Enza (ki je tudi preoblečen in v maski med gosti), za koga zvoni, mu Barnaba zlobno po-
uaietni prizor Iz opere .Gioconda'
šepne, da je zvonec za mrtvo Lauro. Obupani za ceno svojega telesa rešila iz ječe, kamor 1	'	‘1 ’ i-i ga je dal zapreti Alvise. V ostrem razgovoru
med njo in Enzom pa se zasliši nenadoma glas Laure, ki se je medtem prebudila, vstala in se pojavila izza zavese. Kot v sanjah objame Enzo svojo ljubljeno in oba se v srečni združitvi zahvalita Giocondi za njeno odpoved in velikodušno žrtev. Ko se s čolnom odpeljeta, se Gioconda od gnusa in strahu pred Barnabo odloči za beg, toda pravkar prispeli lopov ji prepreči odhod. Ko pa se ji hoče približati, da bi se je polastil, se Gioconda hipoma zabode z bodalom in izdihne. Še nad mrtvo pa se skloni Barnaba in krikne: »Tvoja mati me je užalila. Jaz sem jo utopil!« In besno odhiti iz bivališča.
Enzo se razkrije in napade Alvisa, kateri odgrne zastor ter osuplim gostom pokaže na mrtvaškem odru ležečo svojo ženo Lauro.
Četrto dejanje
Ponoči v veži stare palače na samotnem otoku Gioconda pričakuje oba moža, ki sta po njenem naročilu ugrabila pokopano Lauro iz grobnice in sta jo zdaj — še vedno v trdnem spanju — skrivaj prinesla v njeno bivališče. Oba še zaprosi, naj ji pomagata iskati njeno slepo mater, ki je nenadoma izginila. Vsa razdvojena se Gioconda muči z mislimi o samomoru ali o umoru Laure. Tedaj nastopi Enzo, ki ga je Gioconda s pomočjo Barnabe
Giuseppe Verdi:	.MACBETH
Prvo dejanje
1.	slika: Med gromom in bliskom se pojavijo tri vešče, ki čakajo na prihod kraljevega poveljnika Macbetha, da bi mu prerokovale bodočnost. Z Macbethom pa pride tudi Banquo. Vešče pozdravijo Macbetha kot sira Cavvdorskega, obenem pa mu prerokujejo, da bo postal škotski kralj, vendar pa bodo pozneje vladali kot kralji Banauovi potomci. Vešče se izgubijo, pred Macbethom pa se pojavijo poslanci kralja Duncana, ki mu prinašajo častni naslov sira Cawdorskega. S tem se je izpolnila prva prerokba vešč in v Macbethu zagori želja, da bi se polastil kraljevega prestola in bi se s tem uresničila še druga prerokba.
2.	slika: Lady Macbeth izve iz pisma za prerokbo treh vešč. Pohlep po prestolu in kroni se polasti vsega njenega bistva. Načrt za umor kralja, ki prihaja v Macbethovo hišo kot gost, je sklenjena stvar. Kraljev morilec pa naj bi bil sam Macbeth. Lady sama ga podžge k zločinu, ki vzbudi ogorčenje vsega Macbethovega dvora. Toda Lady je znala spretno zabrisati vse sledove s tem, da je z lastnimi okrvavljenimi rokami namazala lica opijanjenim stražnikom, da bi tako sum za podli umor padel nanje.
Drugo dejanje
3.	slika: Duncanov sin Malcolm je po umoru svojega očeta pobegnil na Angleško, Macbeth pa se je okronal za kralja. Toda storjeni zločin mu ne da spati. Kajti še živi Ban-quo, ki so mu vešče prerokovale, da bo oče kraljev in tudi sin njegov še živi. Macbeth sklene ubiti oba tekmeca, da bi se rešil uničujočega občutka strahu.
4.	slika: Temna noč krije tolpo morilcev, ki jih je plačal Macbeth, da bi umorili nevarna tekmeca. Banqua res ubijejo, toda njegov sin Fleance zbeži.
5.	slika: Da bi prikril svoj zločin, pokliče Macbeth na svoj grad plemiče, da bi jih pogostil. Medtem ko Lady svojim gostom pripravi zdravico, dobi Macbeth sporočilo, da je Banquo umorjen, njegov sin pa je zbežal. Ko hoče Macbeth zasesti njegovo mesto, se pojavi Banquov duh, ki nepremično zre v
Prizor iz opere ..Macbeth'
morilca. Macbeth skuša v paničnem strahu odvrniti od sebe krivdo za Banquov umor, vendar ni mogel odvreči suma, da je prav on pravi Banquov morilec.
Tretje dejanje
6.	slika: Macbeth se ponovno poda k veščam. Usodne sestre mu pričarajo skrivnostne prikazni, ki ga svare pred Macduffom,
Verdi: MACBETH
Melodrama v Ireh dejanjih
Duncan. ikotski kralj — ANTON PRUS Macbeth, poveljnik kraljeve vojtke — SAMO SMERKOLJ
Banquo, poveljnik kraljeve vojtke — ZDRAVKO KOVAČ
Lady Macbetheva — HILDA HOLZLOVA Dvorna dama Lady Macbethove — BOŽENA GLAVAKOVA
Macduff, ikolski plemli — MIRO BRAJNIK Malcolm, Duncanov tln — DRAGO ČUDEN Fleance, Banquov lin — PETER LESKOVŠEK Zdravnik — FRIDERIK LUPŠA Sel — VLADO DOLNIČAR Morilec — VLADO DOLNIČAR Tri velie — MILICA POLAJNARJEVA JASNA PODOLSAKOVA BOGDANA STRITARJEVA
Dirigent — DEMETRIJ ZEBRE Reiltet — HINKO LESKOVŠEK Scenograf — VIKTOR MOLKA Vodja ibora — JOŽE HANC
obenem pa mu povedo, da bo premagan šele takrat, ko se bo premaknil ves birnamski gozd. Ubil ga pa bo lahko edinole človek, ki ni bil rojen iz ženske. Tedaj se pred njim pojavi vizija osmih kraljev in Macbeth se spomni prerokbe usodnih sester, da bo Ban-quov rod kraljeval v tej deželi. S prisego osvete se kot obupanec vrže v poslednji boj.
7.	slika: Proti tiranu Macbethu se pomika vojska škotskih rodoljubov pod Macduffovim poveljstvom, na pomoč pa jim priskoči še angleška vojska, ki jo je pripeljal sin mrtvega kralja Duncana, Malcolm. Mnogi prebivalci dežele so se morali pred MaCbethovim maščevanjem zateči v gozdove, kjer jih je Macduff bodril v njihovi veri v svobodo in s svojim junaštvom dal vzgled obupancem, ki so se še borili ob strani krvavega tirana.
8.	slika: Medtem ko se Macbeth umika premočnemu sovražniku, Lady Macbeth tava po mračnih hodnikih gradu, kajti njena duša ne najde več miru. Zdravnik in komor-nica opazujeta blodečo ženo, ki v strašnih prividih noči zaman skuša izbrisati kri s svojih omadeževanih rok.
9.	slika: Bitka proti ostankom Macbethove vojske je dosegla svoj višek. Angleški vojaki so se z gostim vejevjem pred sabo neopazno približali Macbethovi vojska. ,S tem je bila izpolnjena prerokba, da bo Macbeth premagan šele takrat, ko se bo premaknil birnamski gozd. Macbetha pa ubije Macduff, ki ni bil rojen iz žene, temveč izrezan iz njenega telesa. Ljudstvo z navdušenjem sprejme zmagovalca, Malcolma pa prizna za pravega naslednika umorjenega kralja Duncana.
Ledince
Zadnjih 6 ler kaže v naši občini za Slovence žalostno bilanco. V teh šestih letih se je načrtno zapostavljanje našega ljudstva še povečalo. Nemška nacionalistična gonja proti nam se je še zaostrila. Pri podpisni akciji proti dvojezičnemu pouku so najbolj odurno nastcpali tisti, ki so nam dali pred šestimi leti vrsto navidezno lepih obljub. Od župana, ki smo mu pomagali na stolček, smo pričakovali pametno občinsko politiko in strpnost nasproti Slovencem in drugače mislečim občanom. Toda dogodki zadnjih šestih let so nas naučili drugega. Tudi v bodoče od njega in njegovih sovrstnikov v OVP in FPO ne smemo pričakovati nič dobrega. Zato bomo pri nedeljskih volitvah nastopili spet samostojno z »Volilno skupnostjo — Wahlge-meinschaft« na tretjem mestu uradne glasovnice.
Doslej je v občinskem svetu sedel en zastopnik FPO. V bodoče naj bi jih na skupni listi OVP in FPO, na »Listi Arneitz« po želji župana sedelo več. Vsi pa vemo, kakšno zmedo je v občino prinesel že en sam FPO-jevec. Predlog za »Heldendenkmal«, okoli katerega se zbira družba ljudi okoli haupt-manna Fritza, je stavil on in s tem sprožil akt, ki poveličuje Hitlerjevo napadalnost in ki neti nestrpnost v občini ter izziva k nadaljnjemu zapostavljanju domačega slovenskega prebivalstva. Zato tej listi ne moremo zaupati bodočega razvoja v občini.
Naša volilna skupnost želi mir in sožitje v občini. Njeni kandidati so ugledni domačini, kmetje, delavci in obrtniki, ki jamčijo, da se bodo z vsemi silami zavzeli za nadaljnji gospodarski napredek občine in da bodo zastavili vse svoje sile za pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben in ki se čuti kakorkoli zapostavljenega.
Hodiše
Pri občinskih volitvah prihodnjo nedeljo bomo tudi pri nas nastopili s samostojno kandidatno listo. Kot v preteklosti hočemo tudi v bodoče sodelovati pri obravnavanju problemov, iki tičejo gospodarske interese našega ljudstva. Vse Slovence v občini in tudi druge demokratično misleče volivce vabimo, da dajo svoj glas naši listi, ki stoji no četrtem mestu in nosi naslov:
WIRTSCHAFTSBUND GOSPODARSKA ZVEZA
Delovna skupnost kmetov, delavcev in obrtnikov v Pliberku ima zelo važno nalogo
V zadnjih dneh je glede volitev v novo veliko občino Plibetk postalo marsikaj jasno. Tako je GVP na nedeljskem zborovanju v Sma.-jeii zelo nedvoumno pokazala, kako si v pogojih nove občine predstavlja »enakopravnost in sodelovanje" v korist vseh občanov. Izpadi in žalitve na račun slovenskih občanov in kandidatov na drugih volilnih listah so bili tako žolčni, da bo imela GVP zaradi njih baje opravka še pred sodiščem.
Po tem dogodku smo si glede odločitve pri nedeljskih volitvah docela na jasnem. Svoje glasove bomo od Komlja in Grabelj do Repelj in od Št. Jurija do Brega združili in jih dali kandidatom Delovne skupnosti kmetov, delavcev in obrtnikov. Njen program za našo občino docela ustreza potrebam v novi občini, ker ne upošteva le vse krajevne želje in zahteve, marveč se zavzema tudi za vsestransko pomoč pri odpravi znakov zaostalosti v naši občini in za gospodarski napredek obrti in kmetijstva, kar je predpogoj, da se bo v občini povečalo število stalnih delovnih mest in da delavcem ne bo treba hoditi dnevno 50 in več kilometrov daleč na delo.
Enakopravnost za pripadnike obeh narodnosti In mirno sožitje med njimi bomo proti ponovnemu netenju narodnostne mržnje med prebivalstvom s strani (0>VP najlažje dosegli z močnim številom zastopnikov Delovne skupnosti kmetov, delavcev in obrtnikov v novem občinskem svetu. V duhu enakopravnosti in mirnega sožitja hočejo kandidati te skupnosti sodelovati v občini z vsakomur, ki v našem slovenskem ljudstvu ne gleda občanov druge vrste, marveč delovne ljudi, ki hočejo občini dobro in ki imajo pravico do nemotenega gospodarskega udejstvovanja in kulturnega izživljanja.
Železna Kapla — Bela
Škocijan
Zadnje čase smo bili kar preveč zaposleni, da bi se lahko oglasili tudi v našem listu. Priprave za občinske volitve so nas močno razgibale, kajti posamezne stranke so bile skoraj preveč radodarne in so nas temeljito zalagale s propagando ter nam polnile ušesa z najlepšimi obljubami.
Tokrat je »ljubezen” do našega slovenskega človeka odkrila celo OVP in nam že na tem svetu obeta raj — seveda z namenom, da bi dobila naše glasove. Toda mi dobro vemo, odkod piha veter. Naš spomin ni tako slab, da se ne bi spominjali besed in dejanj tistih krogov, ki se delajo zdaj naše prijatelje, takrat, ko je šlo za naše šolske zahteve, pa nič niso hoteli slišati o »svobodnem razvoju" naše kulture, marveč so se pod vodstvom svojih glavačev iz celovške centrale noč in dan pehali,
da bi še zadnji preostanek slovenskega pouka zrinili iz naših šol.
Ne moremo verovati, da bi se bili ti ljudje čez noč tako spremenili, da bi bili zdaj res vredni našega zaupanja. Tokrat gre prvič za zastopstvo nove razširjene občine, v kateri naj ne bo več razlike med trgom in okolico, med delavcem, kmetom in obrtnikom, med eno in drugo narodnostjo. Od-
Za nedeljske občinske volitve so bile pri nas vložene 4 kandidatne liste. Izvo jani zastopniki teh list bodo v prihodnjih letih gospodarili v občini z bogatim občinskim proračunom, ki že sedaj dosega 10 milijonov šilingov.
Naša občina je bogata, ima pa tudi še vrsto nerešenih problemov, ki jih vsak prav dobro pozna. Da bodo razpoložljiva občinska sredstva res najbolj uporabljena v prid občine, zlasti pa za napredek gospodarsko še nerazvitih in zaostalih naselij in področij, so se ugledni kmetje, obrtniki in delavci naše občine združili in vložili za nedeljske volitve svojo kandidatno listo in ji dali ime »GOSPODARSKA LISTA”. Na u-radni glasovnici je vpisana na četrtem mestu.
V nedeljo bomo glasovali za listo 4 — Gospodarsko listo. S tem bomo glasovali za nadaljnjo gospodarsko rast občine in za pomoč onim področjem, ki v razvoju zaostajajo in ki so pomoči najbolj potrebni.
ločitev je torej zelo važna, vendar za nas enostavna: glasovali bomo za stranko, ki nam je po svojem socialnem kakor tudi nacionalnem programu najboljše jamstvo, da bodo na njeni listi izvoljeni odborniki res pravični zastopniki vseh občanov. Svoje glasove bomo dali Socialistični stranki Avstrije, ki je na svojo listo sprejela tudi šest kandidatov iz naših vrst in s tem dovolj jasno izpričala, da ji gre resno za nepristransko reševanje vseh občinskih zadev in hkrati za enakopravno upoštevanje tudi slovenskega ljudstva ter njegovih pravic in teženj v bodočem občinskem odboru.
Sodraževa pri Bilčovsu
(Slavje zlate poroke)
Daši je bila želja zlatoporočencev, da bi svoj zakonski jubilej obhajala čisto neopaženo v ožjem krogu svoje družine, vendar ne moremo mimo tega, da o tem pomembnem dogodku poročamo tudi v našem listu. Bila sta to Pavel K r u š i c in njegova žena Katarina,
Slovenji Plajberk
Plajberžani se malokdaj oglašamo in je od nas slišati le, če je kakšna posebna priložnost. Da bi naštevali rojstva in opisovali poroke in smrti, se nam ne zdi potrebno,
Narodni park Plitvička jezera na društvenem večeru »Bisernice" v Celovcu
Kakor izgleda, je celovško prosvetno društvo »Bisernica" po zadnjem občnem zboru ubralo pravo pot, ko se je odločilo, da bo pričelo prirejati redne mesečne prosvetne večere. Tak vtis vsaj imam, ko se spominjam prvega društvenega večera »Bisernice” v četrtek minulega tedna v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva. Mislim, da s tem vtisom nisem osamljen in da ga deli z menoj večina 25 članov, ki so se tega večera udeležili, prepričan pa sem tudi, da se je ta večer enako dopadel naši mladini, ki prebiva v tem domu.
Napeto sem čakal tega večera. V vabilu je bilo rečeno, da bo član društva Niko Karner pokazal svoje posnetke, ki jih je napravil ob Plitvičkih jezerih. Sicer sem o Plitvičkih jezerih že precej slišal in bral, a kljub temu sem hitro pobrskal v turističnem priročniku »Po Jugoslaviji", da si osvežim spomin na ta čudoviti kraški svet in da bom lažje sledil posnetkom 16 slikovitih večjih in manjših jezer s prelestnimi slapovi in njihove okolice z mogočnimi gozdovi in kraški-mi jamami s podobnimi kapniki, kakor sem |jih videl v Postojnski jami. Narodni park Plitvička jezera meri 19.172 ha, jezera pa skupno 192 ha. Skupna dolžina med seboj povezanih jezer je okoli 10 km, višinska razlika med najvišjim in najnižjim pa okoli 200 m.
Obvestilo uredništva
Cenjenim bralcem sporočamo, da mora nadaljevanje članka o turizmu, ki ga v nadaljevanjih objavljamo na tretji strani, tokrat izpasti vsled pomanjkanja prostora. Prosimo za razumevanje in bomo z objavljanjem nadaljevali v prihodnji številki.
Uredništvo
Lep je bil opis teh jezer in lepi drugi opisi, na katere sem se pri tem spomnil, toda to, kar nam je na društvenem večeru gospod Niko Karner projeciral na platno, je presegalo vse opise in vsa pričakovanja. Nad 100 posnetkov nam je predočilo lepote in značilnosti Plitvic, eden lepši od drugega. Postali smo zamaknjeni in komaj smo dojeli, da slika, ki smo jo gledali, ni iluzija, marveč stvarnost, že nas je očaral posnetek s še lepšim in še slikovitejšim motivom. Ko mi prihajajo te slike v spomin, vedno spet občudujem tehnično žilico gospoda Karnerja, še bolj pa njegovo globoko ljubezen do lepot barve, ker brez te ne bi mogel s svojo kamero doseči vseh odtenkov tega čudovitega sveta, ki je od nas oddaljen komaj 300 km in ki je dosegljiv čez Ljubljano, Zagreb in Karlovac ali pa čez Reko, Crikvenico in Senj.
Res, lep je bil ta prvi del našega večera. Ustvaril je med nami razpoloženje za pogovor o še drugih oblikah društvenega dela. Spoznali smo, da imamo sedaj tudi v Celovcu osnovne predpogoje za ustanovitev pevskega zbora. Nismo dosti oklevali, ustanovljeni zbor je imel že včeraj zvečer svojo prvo vajo.
Medtem tečejo tudi začete priprave za društvene večere, ki bodo sledili, o katerih bodo člani in prijaielji društva obveščeni, tisti pa, ki to postati hočejo, bodo o njihovem poteku lahko brali podobno poročilo, kakor sem ga podal danes jaz. Nje vabimo v vrste našega društva in jim povemo, da hoče »Bisernica' gojiti času, mestnemu življenju in našim slovenskim specivičnostim primerno prosvetno-družabno življenje med celovškimi Slovenci, jih zbliževati in združevati od mladih dijakov naprej do poznih letnikov na poti k plemenitemu cilju: ohranitvi naše materinščine v Celovcu in gojitvi slovens/ke kulture m prosvete med njegovim prebivalstvom.
(bi)
ker je takšno krajevno veselje ali pa žalovanje več ali manj nekaj običajnega.
Posebna priložnost, da se danes oglašamo, so nedeljske občinske volitve, ko se bomo morali odločiti, komu bomo zaupali svoj glas, da bo v prihodnjih šestih letih zastopal in tolmačil naše občinske potrebe. Vsi smo si na jasnem, da .kimavcev" v novem občinskem svetu ne potrebujemo. Potrebujemo zastopnike, ki jim bodo tudi politični nasprotniki priznali, da zastopajo splošno ljudske koristi v občini. Take zastopnike smo volili tudi pri zadnijh občinskih volitvah. In nismo volili napak. Naši zastopniki so bili v občini najbolj ^aktivni. Zato se jim tem potom zahvaljujemo, da so odločno, pametno in uspešno zastopali koristi vsega prebivalstva. Na njihovo pobudo je občina nabavila stroje, ki jih uporabljamo vsi, na posredovanje krajevnega kmečkega odbora je občina poskrbela za .vago" za tehtanje živine, uredila in zboljšala pota in napravila še marsikaj drugega, kar je bila spričo svoje finančne šibkosti v stanju napraviti. Pri vsem tem so naši zastopniki nedeljeno zastopali koristi tako Plajberžanov kot Brojanov, ki živijo še v posebno težavnih pogojih. Ker zaradi strmine ne morejo uporabljati občinskih strojev, jim je občina nabavila mešalec za beton.
Za nedeljske volitve smo pod imenom »Občinska volilna skupnost" spet postavili kandidate iz vrst naših dosedanjih zastopnikov v občini. To je najboljše jamstvo, da bo »Občinska volilna skupnost" nadaljevala delo, ki je bilo doslej za našo občino tako upešno. Kdor ceni realno vrednost njihovega dela, kdor noče, da bodo v občini sedeli le »kimavci" in kdor je za korektno in pošteno delo občinskega sveta, ki ga bomo v nedeijo volili, bo glasoval za kandidate »Občinske volilne skupnosti".
KOLEDAR
Pefek, 28. februar: Gabriel Sobola, 29. februar: Roman Nedelja, 1. marec: Albin Ponedeljek, 2. marec: Karel Torek, 3. marec: Kunigunda Sreda, 4. marec: Kazimir Četrtek, 5. marec: Evrebij
rojena Šarnagl, ki sta v nedeljo, 23. februarja t. 1. na svojem domu pri p. d. Žlajharju na Sodraževi praznovala petdesetletnico dneva, ko sta v podružni cerkvi v Velinji vasi sklenila zakonsko zvezo in krenila na skupno življenjsko pot.
Dolga je doba 50 let in kdor na svoja življenjska leta lahko gleda z zavestjo, da je po svojih močeh delal za svoje in za svoj narod, ta se lahko s ponosom ozre nazaj in reče: Ti, ki si me postavil v življenje tebi in narodu, storil sem, kar sem mogel. In to lahko rečeta naša dva jubilanta. S požrtvovalnostjo pravega Slovenca je bil jubilant Pavel Krušic od svoje mladosti do danes tesno povezan z vsemi dogajanji na naši koroški zemlji, kjer bivamo Slovenci. Od prosvete mimo zadružništva do občinskega gospodarstva se je nesebično udejstvoval za dobrobit našega prebivalstva, za pravico in resnico. Dolga leta je bil član naše hranilnice in posojilnice, mnogo let občinski odbornik in podžupan ter predsednik šolskega sveta. Tudi skrb za pomoč bližnjemu v sili mu je bila vedno pri srcu. To je dokazal kot dolgoletni načelnik gasilcev v Velinji vasi.
Kot takemu tudi Hitlerjev režim ni prizanesel, bil je izseljen, njegovega dvanajstletnega sina Tonija pa so vtaknili v Dachau. Ka-
Pliberk
V nedeljo je imelo Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku svoj občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan in ki je predvsem obravnaval vprašanja slovenske ljudskoprosvetne dejavnosti v novo nastali veliki pll-berški občini. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o občnem zboru podrobneje poročali v prihodnji številki.
kor ga ni omehčalo trdo življenje, tako ga tudi ni strla ta nezaslišana krivica. Vrnil se je še bolj prekaljen in začel obnavljati svoj dom in se spet neustrašeno brigati za naše narodno in občinsko življenje.
Jubilantov dom je bil pri Rupeju v Velinji vasi, pozneje pa je najprej zagospodaril pri p. d. Nartiču v Velinji vasi, dokler ni kupil Žlajharjevo posestvo na Sodraževi. Na življenski poti pa je našega Zlajharja skozi zadnjih 50 let zvesto spremljala, ga podpirala in bodrila njegova vsestransko priljubljena in spoštovana žena Katarina, ki je skrtr no gospodinjila in z vso ljubeznijo vzgajala otroke v poštene in zavestne člane svojega naroda.
Zlatoporočencema tem potom iskreno če-; stitamo, se jima skromno zahvaljujemo za obilni doprinos k skupni stvari in želimo da bi ostala še dolga leta med nami čila i° zdrava.
LOJZE ZUPANC
Zgodba o partizanskem kuharju
Kuhar Gubčeve brigade se je nekega večera skoraj zjoka!, ker ni mogel skuhali večerje lačnim in prezeblim borcem.
»Tovariši, nocoj boste morali brez večer-Je spat!" jim je dejal ob praznem mrzlem kotlu. „Niti ščepca moke nimam, da bi vam vsaj močnik skuhal, niti krompirčka nimam, da bi vam pripravil krompirjevo juho. A nič se ne žalostite! Pri partizanski puški vam prisegam, da vam bodo jutri pokali trebuhi — takšno kosilo vam bom skuhal."
Kaj so hoteli borci? S praznimi želodci so sredi gozda polegli v mah, za zglavje so imeli skale in utrujeni od borbe so zaspali tor sanjali o obljubljenem kosilu.
Ubogi kuhar pa svo noč ni zatisnil oči. Sedel je in razmišljal, kako bi prišel do hrane, da bi izpolnil obljubo, ki jo je dal tovarišem.
Vstal je še pred dnem, prebudil tri tovariše in jih pregovoril, da so šli z njim.
»V vas gremo,” jim je dejal. „Ce ne bomo dobili drugega, bomo pa krompir prinesli. Kar z menoj pojdite, da mi ga boste pomagali nositi!”
Tako jih je bodril, ko so šli na pot. Šli so in v ranem jutru prišli v vas Kamence pri Novem mestu. Tamkaj pa so že bili '•talijanski vojaki. Še pred dnem so izne-nadno vdrli v vas in vse preiskali ter prevohali, da bi v kakšni hiši ali v podu našli kakega partizana. A ker je bil jalov ves njihov trud, so iz same jeze pričeli vlamljati v vaške kokošnjake. Podavili so vse kokoši in jih metali na kup, da bi jih odnesli v Novo mesto, si jih tamkaj spekli n si z njimi pomastili brade.
zasede za vasjo pa je njihovo početje °Pozoval partizanski kuhar in njegovi trije spremljevalci.
»Naj me vzame vrag, če bodo te kokoške romale v fašistične trebuhe!" je mrmral kuhar. Preden pa so vojaki podavlje-ne kokoši odnesli s kupa, je pričel kuhar divje streljati in se na vsa usta dreti:
»Gubčeva brigada, v napad! Tretji bataljon Cankarjeve brigade, naprej! Juriš na fašiste! Juriš!"
»Juriš! Juriš! Juriš!” so se za njim drli trije tovariši, kar jim je grlo dalo. Streljali so, da so krogle žvižgale preplašenim fašistom akrog ušes, vmes pa metali ročne bombe n Italijani so nabrusili pete in jo po cesti *J* *cvrli proti Novemu mestu, na podavljene kokoši pa v smrtnem strahu seveda pozabili.
, •toriš! Juriš! Juriš!” so med streljanjem
'^ali štirje partizani, dokler ni poslednji
fašist izginil v vasi. Takrat pa so planili k podavljenim kokošim, jih zbasali v prazne nahrbtnike in se veselo vrnili v gozd, kjer so še vedno spali lačni borci.
Zdaj je kuhar brž zakuril pod kotel, zavrel vodo, oskubil in očistil kokoši, nato pa pripravil takšen obed, da so ga borci od veselja objemali.
Kuharja je pohvalil tudi komandant Gubčeve brigade. Hotel se je z njim pošaliti, ko mu je za obed prepustil kokošjo glavo in perut, rekoč:
P a j a c v
Katarinca je imela rada svojo punčko, večkrat na dan ji je zamenjala pentljo v laseh, rdečo, rumeno, belo. Imela je rada medvedka, sedla sta na naslanjač in si drug drugemu brundala v uho, Katarinca je brundala tenko mmm ... mmm ... mmm, medvedek je brundal debelo mom ... mom .. . mom. Imela je rada pajaca, smejala se mu je, ko je poskakoval pred njo, se postavljal na glavo, na roke, ji mežikal z levim očesom, pa z desnim, in usta je raztegnil v meh vse do ušes. A koga je imela najrajši? Včeraj je imela najrajši punčko, danes medvedka, jutri bo imela najrajši pajaca, a pojutrišnjem spet punčko.
Bilo je tistega dne, ko je imela najrajši pajaca.
»Dolgi nos, nosun, kje si?« ga je poklicala.
»Tu sem, tu, lepa deklica,« se ji je oglasil pajac z omare. »Je danes moj dan?«
»Mhm, danes je tvoj dan,« je rekla Katarinca.
»Juhuhuuuu!« je vzkliknil pajac pa spačil obraz, da se mu je Katarinca na ves glas zasmejala. Potem se je oprijel zavese in se po njej spustil na tla.
Na tleh se je nekajkrat prekopicnil naprej, nato še nazaj, pa na levo in na desno. Potem je za hip obsedel ko Turek s prekrižanimi nogami in rokami in je tiho dejal:
»Kako lepo je, Katarinca, kadar je moj dan...«
Naslednji trenutek je že poskočil na mizo. Katarinca je vzela svoj boben in zabobnala. Pajac je s smešnim, nerodnim korakom stopical po mizi, se priklanjal kot potepuh, pokukal kdaj pa kdaj skozi svoje noge h Ka-tarinci in se spet prekopicnil. Katarinca je poskakovala od veselja.
Zdaj je pajac obsedel na robu mize, Katarinca pa je sedla kar na tla.
»O, kak imaš grd nos, pajac,« se je zasmejala Katarinca.
„Tebi pripada kokošja glava, ker si tak-šen pamelnjak, da mu ga ni para v brigadi. Pa perut tudi pojej, ker si takšno ugnal, da so fašisti odfrčali, ne da bi podavljene kokoši pobrali!"
Takrat pa je prebrisani kuhar privlekel iz žepa pečeno kokošje bedro in se zasmejal:
»Tovariš komandant, malo mi privoščiš, če misliš, da se bom nasitil samo z glavo in perutničko, ki imata več kosti kot mesa. Ker so fašisti odbedrili iz vasi, sem si menda prislužil tudi tole bedrce, ali ne?”
»O, kako imaš lep nos, Katarinca,« je rekel pajac.
»In kako imaš smešna usta, pajac, pajacek ...«
»A kako imaš drobna usta, Katarinca, deklica ...«
In še sta si nagajivo odgovarjala:
»O, kako imaš velika ušesa, pajac . . .«
»O, kako imaš mehka, majčkena ušesa, Katarinca . ..«
»In kako smešno kriliš z nogami in rokami, pajac, pajacek ...«
»A kako čudovito me objemaš s svojimi rokami, Katarinca, deklica ...«
In že je pajac znova poskočil in zaplesal, ljubko kot plesalka, okorno kot medvedek. Zatem se je pognal na vrv za perilo in se sukal in vrtel, vrtel na njej, da je bil le še drobna, pisana kepa.
Tedaj je Katarinca rekla:
»Razkuštral si me, s svojim smehom... Kje je moje ogledalce? Rada bi se počesala ...«
»Ne vem, Katarinca, nisem ga videl...«
»Kje je moje ogledalce? Pri tebi na omari je bilo. Dobro vem.«
»Res ga nisem videl, Katarinca.«
Katarinca ga je iskala vsepovsod po omari, na polici, med svojimi rečmi, a ogledala ni našla. Pajac je obsedel na vrvici in jo je gledal.
»Vrni mi ogledalce, pajac, ti ga imaš.«
Pajacu se je skremžil obraz, ko je tiho odgovoril:
»Res ga nimam ...«
»Imaš ga, imaš ga,« je govorila Katarinca in zacepetala z nogo.« Videla sem te, kako si se igral z njim.«
»Katarinca, verjemi mi...«
»Ne verjamem ti... Ti ga imaš ... Vzel si mi ga ... Tat... tat... tat...«
Pajac se je še bolj skremžil v žalost, pa se spustil z vrvi, še enkrat pogledal Katarinco, nato pa se skril daleč za omaro.
A se tisti trenutek je Katarinca našla ogledalce v svojem žepu. Roka ji je zatrepetala, ko se ga je dotaknila. Pogledala se je vanj. Komaj je prepoznala svoj obraz, zazdel se ji je tuj in grd. Nekaj trenutkov je brez besed
obstala sredi sobe. Začutila je, kako je postala soba nenadoma pusta in prazna. S počasnimi koraki se je nato približala omari in pogledala za pajacem. Čepel je v kotu, ozka svetloba okna mu je padala na obraz.
»Paiac ... paiac!« ga je tiho poklicala.
Za hip je dvignil glavo in jo žalostno pogledal, zatem jo je znova povesil.
Stetrnila se je za omarcr, ga mehko prijela za roko in ga potegnila k sebi. Pobožala ga je s prsti po velikem nosu, po smešnem licu, po velikih ušesih.
»Pajac ... pajac ...«
Zaslišala ga je, kako je šepetal:
»Nikoli mi ni bilo hudo, ko si se mi smejala in rekla, da imam velik nos ... da imam smešna lica____ da imam velika velika uše-
sa... da imam dolge roke... in krive noge... A ko si mi danes rekla ... danes ko je moj dan ...«
»Pst, pajac .,. tiho, pajac ...«
Katarinca ga je posadila v naslanjač. Nato je vzela šminko in si z njo namazala lica, da so bila smešna smešna, naredila si je velik velik nos iz papirja, nato pa poskočila po sobi, zaplesala ljubko kot plesalka, zaplesala okorno kot medvedek, krilila z rokami ko njen pajac, se prekopicnila naprej, nazaj, se spakovala kot še nikoli.
Pajac pa je sedel v naslanjaču in jo je gledal. In ko so se mu čez čas usta spet raz-! lezla v smeh, je Katarinca-pajac od veselja poskočila visoko v zrak.
Leopold Suhodolčan
Nekaj za smeh
»No, učenci, kaj mislite: zakaj se živo sre~ bro v toplomeru dvigne, če ga vtaknemo v toplo vodo?*
»Zato, ker ga spodaj peče/« pride odgovor iz klopi.
| DRAGOTIN KETTE
Muha in pajek
Muha se je ujela v pajčevino.
„Ah, ah," tako je vzdihovala, ko se ni mogla nikakor več rešiti, .da nisem videla teh nitk, le mreže! Ah, zakaj ne predejo pajki debelejših mrež; potem bi se gotovo ne ujela.”
.Tudi jaz mislim, da bi se ne,” je dejal nato pajek zaničljivo in zagrabil ubogo muho, .toda mi pajki nismo tako neumni. Kdor hoče koga zapeljati in ujeti, mora nastavljati tanke, malovidne mreže, le zapomni si, muha. Tebi že povem, ker te bom takoj zadavil."
Rečeno, storjeno. — Ali veste, kdo posnema pajka!
Okameneli
smehljaj
JOŽE CIUHA
Opazovanje ljudi je še vedno moje najljubše početje. Odkritja so drobna veselja, ki se nikoli ne utrudijo. Posebno ne na Rangunskih ulicah, ki nikoli ne presahnejo. Vselej so polne vrtincev, pa čeprav se ti zdijo očem 6ni. Obrazi so vabljive neznanke, -ki jih skušam reševati lc°i križanke. Že sem dognal, da imajo Burmanci ovalne ^braze, vtem ko so pri Kitajcih bolj oglati. Take imajo udi Kareni, ljudstvo, ki živi na -južnovzhodni -meji države, tonci, ki so na severovzhodni meji, bi lahko bili neka ^esna stopnja.
»Bi' je pogojnik, in to pomeni, da -moje ocene niso
*amozavestne. In prepričan sem, da še dolgo ne bodo. Ječanja z Indijci slej ko prej govorijo o socialnih raz-'*ah in kastah. Če kje naletim na berača, je gotovo In-'Jec. Burmanskih beračev ni. Z Židi, s čepicami na gla-VQb, se srečujem v trgovinah, s Pakistanci, muslimani in 'srric,i|iti pred njihovimi mošejami, ob teh pa še z dru-9inri ljudmi, povezanimi v razne narodnostne in verske Upnosti, ki pa jih še ne razločujem.
Mimo naštetih razlik mi ulica odkriva še več. Od-.iVcJ fui razpoke v tlaku; pogosto manjkajoče kamnite P ošče, ki na nekaterih mestih razkrivajo plitve kanale, 'to katerimi se lenobno pretakajo gnile vode z odpadki
in neprebavljivimi vonji; bele zidove hiš in hiše z zeleno plesn-ijo; barve zmernega blagostanja in barve zmerne revščine; rumene barve brezbrižnosti in ponosa; čokoladne barve ponižnosti in beraštva; barve bolezni ali po nji tetovirane kože: trahom je zapustil sledi v mnogih skaljenih očeh in prav tako tudi -koze razjedeno kožo. Kozavi obrazi so zelo pogosti. Preneki indijski berač poseda pred velikimi trgovinami, kamor zahaja največ ljudi in pred katerimi parkira največ avtomobilov ter razkazuje svojo po elephanthiasu izmaličeno nogo. Pogled na strahotno nabreklost nožnih mišic je ob koščenosti ostalega telesa grozljiv. Pohabljencev in po paralizi prizadetih ljudi je tu precej manj kot v Bombayu ali Džibiit-iju. Potem so še barve oblek in barve nošenj, barve vzdihov, glasov, barve vonjev, molitev, pogledov, nasmehov, izzivanj, precenjevanj in podcenjevanj. In še barve posameznih okrajev.
Mesto ima nekatere lepe in prijetne četrti z vilami, vrtovi in pogosto tudi teniškimi igrišči. Vse to je največ last domačih bogatinov, ki jih dajejo v najem raznim bežnim priseljencem. Gradnja tokih hiš sodi tu med najbolj donosne investicije lokalnih bogatašev. Vendar če primerjam revščino in bogatijo Ranguna z Bombayem, ostaja Rangun v obeh primerih zadaj.
Šanski študent ekonomije me je včeraj odpeljal v kitajsko četrt. Povabil me je in bil sem njegov gost. Stopila sva v temno stopnišče trinadstropne hiše. Po umazanih in zavitih stopnicah sva se povzpela v sobo v drugem nadstropju. V njej so bile tri pogrnjene mize, ventilatorji in zobozdravniški stol. Ob tem pa še naprava za piljenje zob na nožni pogon. Nisva šla k zobozdravniku študent mi je zagotovil, da greva na kosilo v eno najbolj cenjenih rangunskih restavracij. O tem, da so ki-
tajske restavracije med vsemi najboljše, ne dvomi nihče, kdor jih je kdaj obiskal.
Z dobrotami kitajske kuhinje sem se prvič srečal v Parizu. Vendar je bilo tokrat povsem drugače od tistega, kar sem tam videl in jedel. Študent je naročil v buči kuhano juho, sesekljano kokoš s papriko, ocvrt riž z bambusovimi vršički, sojo, nekakšnimi lešniki in drugo zelenjavo, kroglice sesekljanega in ocvrtega svinjskega mesa, omako z raki in pečeno kokoš z ananasom. Vse naročene jedi so prišle istočasno na mizo. Poleg njih pa še štiri majhne skodelice, v katerih so bile začimbe iz paprike, alg in kdo ve česa še — vse v tekočem stanju in ki jih gost dodaja jedilom po lastnem okusu.
Dentistični pribor v gostinski sobi me je v začetku ! zelo motil. Ob jedi pa sem pozabil nanj. Krčmar, ki se nama je kmalu predstavil in katerega moj znanec, kot mi je povedal, večkrat obišče, vodi dvojno obrt. Kot kuhar se je odlično odrezal, sposobnosti njegovega drugega poklica pa ne bi želel preizkusiti.
Gostitelj je spretno sukal paličice, jaz pa sem si izprosil vilice in nož. Zakaj bi se ob dobri hrani mučil s tehniko hranjenja, ki je nisem vešč? Čeprav sem prijatelj ostrih okusov, sem opazil, da je študent prilival je-| dem dosti več rdeče, iz paprike narejene začimbe kot jaz. Če bi ga posnemal, bi si gotovo opekel goltanec.
študent izhaja iz glavarske hiše in se hvali, da si dopisuje z dekletom v Bankoku, ki da je filmska igralka. Seveda mi je pokazal njeno sliko: po sliki bi bila res lahko zvezdica. Bila je rutinirano nasmejana in naslanjala se je na velikega chryslerja: simbolika je bila filmska. Nagovoril me je, naj ga narišem, ker da bi ji rad risbo poslal. Ustregel sem mu, in bil je zdovoljen. Zato me je tudi povabil na kosilo, in se potem ko sva vse dobrote
Ozebline — neprijetna posledica
zime in
Krzno očuvamo
Krzno moramo ob koncu vsake sezone temeljito očistiti. To bo najbolje opravil krznar, saj različne madeže očistimo z različnimi čistilnimi sredstvi. Prav ne delajo tisti, ki krzneno garderobo hranijo čez poletje v nepredušno zaprtih vrečah, da jih tako zavarujejo pred molji. Krzno moramo hraniti v prostoru, kjer je zmeraj enaka temperatura in s pravilno količino vlage v zraku. V vrečah brez zraka se krzno preveč izsuči, dlačice- se zlepijo in postanejo krhke. Zato krzneno garderobo najbolje hranimo pri krznarju, ki ima za to primerne shrambe.
Najmanjšo poškodbo na krznenem kosu garderobe moramo takoj popraviti, sicer bomo imeli zaradi odlašanja kaj kmalu mnogo večje izdatke. Pazimo posebno na poškodbe pri žepih, ovratnikih in rokavih. Ne prebadajmo ovratnikov s sponkami! Pazimo tudi, da krzna ne zmoči dež. Če pa se to zgodi, ga posušimo v normalno topli sobi, nikakor ne blizu peči ali da bi ga celo posušili s toplim zrakom. Krzna ne krtačimo, ampak ga samo stresamo.
Posvetimo svoji krzneni garderobi dovolj pozornosti in jo negujmo, saj nam bo le-ta trud poplačala s svojo prijetno toploto.
Drobni nasveti
■	Če hočete osvežiti barvo svojih usnjenih rokavic, jih ne operite v vodi oziroma v alkoholu, marveč jih zdrgnite s kruhovo sredico.
■	Krokodilovo in kačje usnje boste oprali z razredčeno milnico, v katero ste vlili malo amonijaka. Potem morate usnje hitro posušiti s krpo.
■	Kadar skušate odstraniti s tkanin mastne madeže, delajte previdno: podložite kos kruha in namočite krpo v alkohol ter z njo namakajte madež, ne da bi ga drgnili. Pri tem nenehno premikajte zamazano tkanino.
■	Bele volnene predmete, ki niso umazani, pač pa posiveli, polepšamo takole: drgnimo jih v posodi z moko vse dotlej, dokler ne postane moka siva. Nato jih dobro izprašimo in skrtačimo.
■	Da bi povrnili Obliko deformiranemu puloverju oziroma volneni obleki, ju moramo obesiti na posodo, v kateri vre voda. Para bo opravila svoje. Potem ju posušimo na ravni deski. Tako bomo osvežili tudi baržun in polikali moževo kravato.
■	Slamnik 'bomo najbolje očistili z mešanico limonovega soka in enega beljaka.
■	Dežne plašče in dežnike bomo najbolje očistili z mešanico enakih delov vode in kisa.
V pomladnem času imajo zdravniki v ordinacijah pogostoma opraviti s posebno vrsto nevšečnosti, ki ji pravimo ozebline. Kakšne so videti ozebline? Koža predvsem na rokah in nogah na petah, ob konicah prstov pomodri ali pordeči ter nabrekne. Nabreknjeno mesto spočetka močno srbi, kasneje pa srbenje preide v kar občutno bolečino. Včasih se na koži pojavijo kraste, pod njimi nastanejo na koži majhni mehurčki, kasneje ranice, ki stalno izločajo rumeno serozno tekočino.
Značilno za to bolezen je, da za njo obolevajo predvsem ženske. Svoj čas so za tem trpele perice in prodajalke zelenjave. V teh poklicih so bile ženske namreč v zimskem času hočeš nočeš izpostavljene hudemu mrazu. V zadnjem času pa je bolezen pogostnejša tudi pri drugih poklicih. Se vedno pa so v glavnem prizadete žene. Da je temu tako, je v veliki meri kriva moda, ki v svoji brezglavosti predpisuje nemogočo ozko obutev z dolgimi konicami, ki kot španski škorenj stisne nogo in prepreči dobro cirkulacijo krvi. Temu vzroku botruje še drugi: tanke svilene nogavice po modi v zimskem času. Obe napaki pri ženskem spolu pa se seveda maščujeta z ozeblinami.
Bolezen zdravimo z raznimi mazili, ki jih predpiše zdravnik. Zelo dobro pomagajo tudi izmenične kopeli, ki poživljajo krvni obtok. Te pripravimo takole: vzamemo dve
mode
posodi, v eno nalijemo precej vroče vode (seveda ne take, da bi se lahko opekli), v drugo pa mrzle vode, vanjo pa damo nekaj kep snega. Noge potem kopljemo izmenično, tako da jih držimo v topli vodi vsaj 2—3 minute, v mrzli pa le toliko, da preštejemo do 30. K zdravljenju sodi seveda tudi topla in dovolj prostorna obutev ter tople volnene nogavice in rokavice. Bolezen se zelo rada pojavi več let zapovrstjo ob istem času spomladi in je treba seveda ob vsakem takem pojavu pričeti zdravljenje na novo. Mnogo koristi tudi poleti sončenje in kopanje v morski vodi, pozimi in spomladi pa obsevanje obolelih mest z višinskim soncem.
■ PRETOČENO VINO je videti mnogo lepše, s pretakanjem pa mu tudi izboljšamo okus. To povzroči zrak, ki pride v dotik z vinom. Se posebno to velja za črno vino.
■
ROZINOV NARASTEK
Vsemi:	12 dkg surovega masla, 12 dkg sladkorja,
14 dkg moke, en rumenjak, en beljak, pest rozin, pol pecilnega praSka.
Maslo dobro vmeiamo, dodamo rumenjak in polovico fladkorja in znova meiamo. Ko je masa penasta, primešamo presejano moko s pecilnim praSkom in trd sneg iz beljaka med katerega smo vtepli preostali sladkor. Dodamo Se očiS£ene rozine, znova zmeSamo in denemo v dobro namazan model. Pečemo počasi »A ure.
Pravilna spomladanska prehrana
Občutka lakote in sitosti imata oba subjektivni značaj. Pojav lakote je povezan s pomanjkanjem določenih snovi v organizmu, pri čemer seveda ni mišljen izključno prazen želodec. Nekatera psihična stanja, kot so strah, razburjenost ali izmučenost, prav tako lahko izzovejo občutek sitosti ali pa tudi lakote. Toda izčrpan ali razburjen človek pogosto nima teka.
Dlje časa telo ne more prenesti popolnega stradanja.
Občutek sitosti se pojavlja, kadar organizmu dovedemo zadostno količino in tudi določen sestav hrane. Presiti smo, če je ta količina občutno večja, kot je potrebno. Vsled preobilne hrane prihaja do rejenja in do tvorjenja stranskih produktov metabolizma, ki so navadno zdravju zelo škodljivi. Pretirana debelost ima pogosto za posledico motnje v krvnem obtoku, delovanju srca in dihalnih organov. Nikoli ne bi smeli jesti do prenasičenosti.
Kar zadeva mleko, nikoli ne prerasemo potrebe za njim. Zlasti ženske, ki redno uživajo mleko, lahko potrde, da se bolje počutijo... preprosto lepše so. Ženskam, ki hočejo obdržati vitek stas, priporočamo posneto ali kislo mleko, tistim, ki se hočejo zrediti, pa vsakdanji obrok polnomastnega mleka.
Zdaj spomladi bosta utrujenost in nečista polt izginili, čim bomo širom odprli soncu okna. Najvažnejša pri tem pa je pravilna prehrana. Nujno potrebno je namreč pomesti iz organizma vse toksine, ki so se s težko zimsko hrano in zaradi pomanjkanja zelenjave, zraka In sonca nakopičili v telesu. Začnite dan s pomarančnim sokom ali z velikim kozarcem dobre limonade. Če vam je premalo, pa prevarite tek z jabolkom. Ob desetih vzemite jogurt s koščkom rženega kruha.
Za obed nemastno juho, kuhano meso, prikuho in solato.
Za večerjo krožnik regrata, radiča ali motovilca (izvrstno bi bilo, če ga pripravite samo z limoninim sokom) in polovico trdo kuhanega jajca.
Zoperstavimo se spomladanski utrujenosti
Ob nastopu pomladi, — včasih pred tem, včasih z zamudo, — se nas vsako leto znova poloti spomladanska utrujenost z vsemi neprijetnimi lastnostmi: splošno zbitostjo, zaspanostjo, nerazpoloženjem, zmanjšano delovno sposobnostjo. Navadno se spoprijaznimo z mislijo:
»Saj bo tudi to prešlo!*, vendar je vmes le nekaj tednov, ki so za nas in včasih tudi za našo okolico lahko prav kritični.
Bi poskusili letos priti spomladanski utrujenosti na kraj, preden preide sama?
Bolj kot kdajkoli nam je v teh tednih potrebno dovolj mirnega in globokega spanja. Ne takega, ki ga prekine večkratno prebujanje zaradi skrbi, neopravljenega dela in neurejenih razmer. Tudi ne takega, ki ga umetno prikličemo z uspavalnimi tabletami in po katerem se prebudimo z manjšim ali večjim »mačkom*. Novo jutro, ki ga dočakamo po dobro prespani noči, nam da nove energije, da zlahka opravimo delo, ki se nam je še prejšnji večer zdelo neznansko veliko. Razen nepretrganega nočnega spanja nam je potreben tudi podnevi enkrat ali dvakrat desetminutni odmor, ki zaleže več kot trudoma opravljeno delo.
Nočno spanje bo še posebno globoko, če si v prvih toplejših dneh privoščimo zvečer kratek sprehod. Prijetno utrujenost bo spremljalo prijetno razpoloženje in ji bo sledil slajši spanec. Le-ta bo tudi boljši, če se privadimo ležanja v zravnani legi, da hrbtenica ni usločena. Če je le mogoče, se privadimo ležanja na nizki blazini, odvečno blazino pa podložimo pod utrujene noge.
Razen spanja, ki si ga kljub najboljši volji zlasti marsikatera zaposlena mati ne more dovolj privoščiti, pomaga prebresti težave prvih pomladanskih dni še primerna prehrana, obogatena z vitamini in dodatki vitaminov (zelenjava, sveža solata, jetra, maslo, mleko, jogurt, smetana, črn kruh, lešniki, limone, pomaranče, grapefruit sadeži, pa še jaca, ribe, vital-zrnca, preparati vitamina B).
Jutranji obrok kave ali mleka naj v teh tednih nadomestijo zdravilni čaji, oslajeni z medom. Skodelica kamiličnega, šipkovega, žajbljevega čaja koristi prav tako pred spanjem. V teh dneh poskusimo še s kvasom: zjutraj in zvečer pojejmo košček svežega kvasa; osveži naše počutje — ter čisti kri in kožo.
pojedla, opravičil, češ da je skromno, da pa trenufno ni ravno pri denarju. Hotel sem plačati svoj delež pa je odklonil. Ko sem mu potem zagotavljal, da me je odlično in razkošno pogostil, je poklical krčmarja, ki me je na njegovo posredovanje poučil o razkošnem kitajskem kosilu. Vsega, kar mi je povedal, si nisem zapomnil. Jedi, ki jih je našteval z imeni, so mi bile povsem neznane. Potem ko jih je skušal na moja vprašanja opisati, pa so zatajile jezikovne sposobnosti. Kljub temu smo se še kar pogovorili.
Pojedina pri Kitajcih lahko obsega tudi do šestdeset jedi. Pri tem gre bolj za nekakšno poskušanje posameznih dobrot. Za mizo Kitajec ne pozna zaporedja posameznih obrokov: juha se meša ves čas z ostalimi jedili. Najbol znana med temi je juha iz lastovičjih gnezd. Mimo te ne more nobena pojedina. Prav tako tudi ne mimo juhe, v kateri so mesna vlokna in hrbtne plavuti morskega psa, in juha, ki sva jo jedla midva. Med zelenjavo so ob raznolikem sočivju najbolj cenjeni beluši. Med mesom pa se zvrsti vse od svinjine, teletine, kuref-nine (med to sodijo tudi komaj dva tedna stari piščančki), rakov, sladkovodnih in morskih rib do žab, kač, kra-stoč, golobov, gosi, kobilic itd. Vse te reči so pripravljene na več različnih načinov, kar raznovrstnosti izbire poveča. Med specialitete sodijo še stara jajca. Kolikor se mi je zdelo, da moždkarja razumem, jih zakopljejo v apno.
Gostilničar je nadaljeval:
.Pri zelo bogatih ljudeh so se najbolj imenitne pojedine končole na ta način, da so gostje zapustili mizo, s katere so dotlej použili nad petdeset jedi, in šli v drugo sobo. V tej je bila posebna mizica s polkrožnimi izseki na robeh. Ti izseki so bili ozki in narejeni tdko, da so
se lahko zapahnili. Bili so ravno tolikšni, da se jim je podal vrat opice..." Gostilničar je omenil njeno ime a si ga nisem zapomnil. Gre za vrsto neke nevelike opice.
.Kadar je bila ta miza nared, so iz nje molele glave živih živali. Ob njih so bila majhna kladivca, s 'katerimi so jim gostje s spretnim zamahom odbili vrh lobanje in potem iz nje jedli možgane."
Krčmar, ki mi je govoril o bogatosti 'kitajske kuhinje, je kljub dolgi pripovedi ves čas stal. Že ob samem začetku sem ga povabil, naj prisede, pa je odbil. Študent je pojasnil, da na ta način izkazuje gostu svoje spoštovanje.
Sklenil sem, da bom poslej večkrat potešil lakoto v kitajskih restavracijah, ki jih je v Rangunu tudi izven kitajske četrti veliko, da pa si pri tem ne bom obudil spomina na zaključno poslastico njihovih najimenitnejših gostij.
ŠVE DAGON
Zapisi, ki so mi bili dosegljivi, govorijo, da je zlata pagoda Sve Dagon stara več kot dva tisoč petsto let. O začetku govori legenda:
Brata Tapusa in Balika, trgovca iz Okale, naselja med grmičem in morjem (tedaj se je to zajedalo precej globlje v celino kot danes), sta med trgovanjem v Indiji srečala Budo. Nanj Sta naletela v bližini svetega „bo" drevesa. Potem ko sta z njim delila medene pogačice, jima je Veliki učenik dal osem svetlih las: z lastno roko si jih je izpulil iz lasišča. Kmalu zatem sta se trgovca odpravila domov. Pot pred njima je bila dolga in težavna. Kralj nekega pristaniškega mesta, kjer ju je zatekla noč, jima je gostoljubno ponudil hrano, ležišče in streho, nato pa jima je s silo odvzel dva od osmih las. Med nadaljnjim potovanjem ju je prestregel tudi kralj
zmajev. Ob srečanju s trgovcema se je spremenil v človeka. Vkrcal se je na isto ladjo, s katero sta potovala, in jima ukradel nadaljnja dva lasa. Brata je to hudo prizadelo, pot pa še ni bila končana. Sklenila sta da bosta poslej z vso skrbnostjo pazila na svoj zaklad in da ga bosta izmenoma stražila. Tako jima je uspelo, da sta se s preostalimi štirimi lasmi vrnila v Okalo. V čast relikvij, ki sta jih prinesla, je bilo v naselju veličastno slavje. Trajalo je več dni.
Po končanem praznovanju je bilo treba poiskati prostor za relikvije. V ta namen se je spustil na zemljo Saka — gospodar nebes. Poklical je štiri .nate” (duhovne zaščitnike) — Sule, Amjito, Javani in Dakino — in z njihovo pomočjo izkopal na mestu na griču, ki so ga ti pokazali, relikvije treh prešnjih Bud. (Pred zadnjim Budo — princem Gotamo iz Indije — so bili še drugi. Buda je človek, ki po dolgem popotovanju duše in po neštetih odpovedih doseže končni cilj: ničnost nirvane-Princ Gotama ni edini Buda, Iki je to dosegel, je pa zadnji med njimi.) Izkopane relikvije so skupaj s svetimi lasmi zagrebli nazaj na istem mestu. Nad njim so zgradili zlato pagodo, pod katero je bila srebrna, potem pa cinasta, bakrena, svinčena, marmornata in, končno zidana.
Tako pripoveduje legenda. Stara je, vendar malokdo dvomi o njeni resničnosti. Kot nekoč, ljudje še danes verujejo vanjo. Vanjo je veroval tudi mogočni kralj Ano-rata, ki je v XI. stoletju prihitel s severa, iz Pagona, ki je bilo takrat glavno mesto Burme, da bi pagodi ugrabil njene relikvije in jih odnesel v dar svetiščem kraljevega mesta. Kraljev poskus je brl zaman. Kronike pravijo, da je bila njegova želja prešibka in presebična za čudežno moč relikvij.
(Nadaljevanje sledi)
Jesenskega dne je prišla četa kar precej zdelana v gorsko savinjsko vasico. Borci so se razdelili po hišah. Kuharji so zalivali kotle, straže so hitele kraj vasi na svoja mesta. Ludve se je pa usedel za nekim starim skednjem in se naslonil kar na nahrbtnik. Razburil se je in dal kapo poleg sebe, nato se je obrisal po čelu in obrazu, se okrenil proti vasi ;n zagodrnjal: »Kakšne grape so to in vse to nič ni vredno proti naši vasi, koze bi tukaj stanovale, ne pa ljudje. Ne bi dal naše hiše °b cesti za pol teh savinjskih hribov.«
Vedno in povsod je samo govoril o svoji hiši in vasi. Kamorkoli je četa prišla, je Kotnikov Ludve sedel na vrt pred hišo in začel najprej tiho, nato glasneje govoriti o tem, ka-naj vrag čimprej vzame to hudičevo vojsko in te preklarije. On, Ludve, pa bi šel s-ez hribe in doline v svojo daljno rojstno vas. Niti ozrl se ne bi več, pa čeprav bi zajeli “elo armado Nemcev in belih. Rekel bi: samo na je te hudičeve vojske konec, drugo bo že.
Mimo so prihajali zamudniki in ga vabili: »No Ludve, pojdi, gremo v vas!« Ludve je nakremžil obraz in odvrnil: »Kakšno vas neki? Pa ja ni vsaka bajta vas? Naša vas na primer ima osemdeset hiš.« Hotel je razplesti nolgo zgodbo o svoji vasi. Poznali so njegove navade, zamahnili so z rokami in odšli štorije proti vasi. Ludve je zaničljivo zrl za njimi: »Domišljavi ste, hudiči, pozabili ste na svoje vasi in kot krti rijete po teh kotanja-scih hribih.«
Sonce je z zadnjimi žarki obsevalo mračno in zakotno hribovsko vas, od koder se je dišalo kričanje ljudi in rezgetanje konj. Lud-ve se je dvignil, odšel počasi za skedenj proti 'ehki kmečki hiši. Trije paglavci so izza ogla ntetali za njim drobna nagnita jabolka. Lud-'e se je ozrl in zarenčal: »Sakramenski mulci, pozimi bi jih še iz gnoja pobirali, samo če °i jih imeli, pa jih ne boste imeli, ne.«
Pred vrati neke hiše ga je srečal četni komisar in ga ošvrknil s pogledom, kot bi hotel reči: ti si pa vedno zadnji. Dežurni pa snu je zaklical: »Ludve, kam rineš? Tule je siaša desetina.«
Ludve se je ozrl in zamrmral:
5 »Saj je vseeno, bajta je bajta v teh hribih, »aj bi izbiral in se pregovarjal.« Nato je kresili proti hišici, planil skozi vrata in se znašel pred širokim ognjiščem, kjer je močna, široka ženska mešala jed, ki ni bila niti močniku podobna. Sedem že starejših borcev je radovedno in poželjivo gledalo v velik, nad ognjem se gugajoč lonec.
»Ej, ženska, pripravite tako jed, 'kakor jo Zn*jo samo naša mati,« je dejal Ludve. Ostali se mu muzali in se drezali med seboj, ^kroglična in široka ženska se je samo obrnila:
»Oho, striček, ko se boš nasitil, pa boš po-■Lej? povedal, kdo zna bolje kuhati.« Ostali so °ušili v smeh. Ludve se je vsedel na stopnice !n dejal:
Mati, ne govorite tako. Nikomur še nisem 5tric in tudi danes nočem biti.« v Zamislite si pred seboj srednjevelikega mo-,Za> suhega, močnih kosti, debelih nog, neko-uko bledega, a prikupnega obraza. Dolgi površnik mu je mahedral čez kolena, kapa mu je 'zlezla na ušesa. Sive oči so mu nemirno ?vigale sem in tja. Čelo je imel vedno nagu-j>ančeno, kakor da bi v mladih letih pretrpel >ai hudega. Ni imel več kot trideset let. Dr-Za» se je naprej kot lovci, ki so vedno v go-rj*h za divjačino. Doma je bil iz lepe ravnin-vasi, ibil je edinec, sin vdove. Pomanjkanja ni nikoli trpel. Delal je od zore do mraka, ;sakor so vedno delali kmetje v njegovem kra-,U' K partizanom je šel, ker Italijanov ni v>ogel videti in ker so vsi skupaj govorili, da se rnora vsak kmet biti za svojo zemljo. Ver-
MATEVŽ HACE
»Na, nesi pošto v štab. Na položaju so naši obsedeli. Nemci ne rinejo naprej.« Ludve je v snežni noči zajahal konja in se spustil po grebenih savinjskih gora v dolino. Dvakrat so ga ustavile straže Šercerjeve brigade, ga pretipale in preklinjajoč spuščale naprej. Pričelo je huje snežiti. Ko je prišel v štab, je oddal komisarju Klemenu pošto, sam pa se je usedel za mizo, se zazrl v Klemena in mu proseče dejal: »Klemen, lepo te prosim, pusti me že enkrat v domači kraj. Tam bom opravljal najtežja dela. Že pol leta te prosim, pa si tako trd in si povrhu še domačin. Poglej me, no, kako sem shujšal od neprestanega premišljevanja. Ti pa nič, še norčuješ se iz mene. Še malo in konec me bo in ne bom več videl naših krajev. Klemen, ne bodi trd, pusti me že domov.« Proseče se je ozrl v komisarjev zamišljeni obraz. Komisar Klemen se je obrnil in se ustopil pred Ludveta, nato mu je pa jezno odgovoril:
»Dobro, pojdi še nocoj proti tej tvoji Notranjski. Kurirji bodo tukaj čez dve uri. Ti
so ga sprejeli domači partizan Vinko, neka partizanka s Primorske in vesela domača te-renka. Pili so. Domači partizan Vinko je igral na harmoniko. Z žarečimi očmi je Ludve pogledal sobo ter majhno družbo. Takoj je ugotovil, da je vse tako lepo domače, kot je bilo v starih časih. Pijača, harmonika in vesela družba. Prisedel je, pil in vriskal z drugimi vred. Mislil je, da je vsa vas vesela z njim vred. Držali so se za ramena in prepevali vesele fantovske pesmi. Pozabljeni so bili vsi napori in vse trpljenje. Tovarišica je prišla z domačimi partizani s Primorske. Pela je s čistim, visokim in jasnim glasom. Ludve se je gugal na stolu, majal z glavo in pomagal z močnim glasom.
Sredi največjega veselja in razpoloženja je potrkalo na vrata. Skočili so pokonci. Vinko je zgrabil za puško in vprašal, kdo je.
»Odprite, boste šli kazat pot na Primorsko.« Ustrelilo je skozi vrata. Tisti hip so se vrata odprla in rafal brzostrelke je zrušil domačo terenko in partizana Vinka. Primor-
jel je sicer, da je Slovenija lepa in bogata dežela, a za Ludveta je bila le njegova vas, hiša in vrt. Sleherna podrobnost hiše, sadni vrt, vaški potok, šola, občina, gozdovi, mrzla bur-ja, vse to je bilo zanj nedopovedljivo lepo. Za ta lepi domači svet in kraj, kjer je živel in delal, se je bil voljan boriti, če bi bilo treba. Ali ko je prišel v četo, je samo tri tedne lahko zrl z visokega hriba na svojo rojstno vas in hišo. Potem pa se je nekega dne priključil brigadi in veliki diviziji. Temu so sledili dolgi nočni pohodi in tuji kraji, ki so bili taki, da je bilo Ludvetu kar težko pri srcu. In kolikor delj je bil od domačega kraja, toliko huje mu je bilo in toliko bolj goreče in hrepeneče si je želel nazaj v mimo in sončno domačo vas in toliko pogosteje je govoril ljudem v četi in onim, ki jih je srečal, o svojem kraju. Nekateri so ga razumeli, mnogi pa se niso zmenili za njegovo bol in hrepenenje. Posebno mladi borci niso hoteli in mogli razumeti Ludveta, kajti kamorkoli so mladinci prišli, so prepevali in se drzno borili. Zato je imel Ludve občutek, da ga nihče ne razume. Tako so šli dnevi in meseci, tako je prišel tudi tisti dan v avgustu, ko je bila Savinjska osvobojena in je za kolono prepevajočih borcev korakal tudi naš Ludve, ki se je po dolgem času držal na smeh.
Savinjska dolina! Ali ste že bili kdaj v njej? E, da ste bili tam tistega sončnega poletja štiriinštiridesetega leta, to bi gledali! Korakanje zmagovitih brigad, številna zborovanja, pesem in harmonika, pod redkimi oblaki pa švigajo letala. Začuda, tudi Ludve se je nekajkrat udeležil tistega rajanja. Sedel je za mizo in se po dolgem času smehljal. Včasih ga je prijelo za roko brhko dekle in ga zavrtelo po široki sobi. Ali njegovo veselje ni trajalo dolgo. Pustil je veselo družbo vriskajočih borcev ter odšel na vrt, kjer je kmetom in kmeticam zopet pripovedoval o rodni domači vasi, o tisti daljni pokrajini, ki leži pod zelenomodrimi gozdovi notranjega Snežnika. Kaj ga pa še teži, ni hotel povedati. Komisar bataljona Klemen ga je od časa do časa poklical k sebi in ga spraševal zastran njegove otožnosti, nato pa je začudeno zagodrnjal: »Ludve, težave so s teboj. Nimaš ne žene ne otrok, pa samo o domu premišljuješ. Poveseli se v družbi, poišči si dekle, saj jih je mnogo v tej Savinjski dolini.« Ludve je molčal, nazadnje pa je odgovoril: »Domov me pusti, da bom partizanil v domačih krajih, Vsak dan mislim na rojstni kraj, da bom zbolel, če kaj kmalu ne vidim rojstnega kraja, pa mati je tam in tista ...« Do konca ni izpre-govoril.
Klemen ga je samo začudeno pogledal in odšel pregledovat bataljon. Ludve je pa še
kar naprej sedel pod košato hruško in dalje predel svoje težke misli. Neprestano se je oziral čez Menino planino, kakor da bi tam iskal rešitev za svoje domotožje. Veseli borci, ki so prihajali mimo njega, so ga nagovarjali: »Ej, Ludve, pojdi z nami, plesali bomo, da bo veselje! Kaj se boš kisal in premišljeval?« Ludve je zamahnil z roko in se obrnil stran. Drugi, ki so ga bolje poznali, so nalašč zavriskali, ko so šli mimo, da je bil še bolj jezen in otožen. Nagovorili so najbolj čedno in zgovorno dekle, da bi ga spravila v dobro voljo, pa vse zaman. Komisarju Klemenu pa je dejal: »Kaj pa ji hočem, saj še na pogled ni taka, kakor je ona, ki je ostala tam...«
Prišla je zima. Sneg je padel, velike borbe so se začele po Savinjski dolini. Ludve je molčal, samotaril in prenašal pošto od brigade do brigade, gugajoč se na črnkastem konju. Ko je oddal pošto, se je usedel h kakemu štedilniku in ure in ure strmel v plapolajoč ogenj ali pa razodeval starim ljudem hrepenenje po domačih krajih.
Čakal je odgovora brigadnega komandanta. Pol kilometra pred njim je bila strelska linija. »Ali bodo vzdržali?« je vprašala kmetica zaskrbljeno. Ludve je zamahnil z roko: »Vrag naj vzame tole vojsko, enkrat zmagujemo, pa pride čas, ko se moramo na hitro umakniti. Da vam povem, enkrat Nemci, druge krati mi, tako je s to vražjo vojsko.« V hišo je stopil kurir in dejal:
sploh ne veš, kako velike stvari doživljamo. Osemdeset domačinov nas je na Savinjskem, pa nihče od nas ne sili, samo ti bi rad po svoje. Ali zapomni si, v domačo vas ne smeš brez oboroženega spremstva. Čeravno je tam osvobojeno ozemlje, pridejo od časa do časa belogardisti. Obnašaj se kot vojak, ne pa kot vaški Ludve. No, sedaj se odpravi in še enkrat ti rečem: vojak bodi!«
Komisar Klemen je sedel za mizo in bral poročilo. Kotnikov Ludve je pa čez dve uri v spremstvu kurirjev gazil globok sneg čez Črnivec in se spuščal vesel in srečen proti Tuhinski dolini in dalje, dalje.
Bilo je v drugi polovici decembra leta štiriinštiridesetega. Mesečina je oblivala notranjske gozdove. Zasnežene jelke so bile podobne ogromnim lestencem. V daljavi se je lesketal notranjski mogočnjaik Snežnik, pokrit z belo kapo. Ludve se je ustavil nad Knežjo njivo in ogledoval dolino pod seboj. Zobje so mu od mraza šklepetali, pa je kot otrok poskočil od veselja, zavriskal in se udaril po stegnih. Močno je vdihaval domači zrak.
»Samo da sem doma. To bo še prijetno v dolini! O, mati in .. . še se bomo videli.« V hipu je pozabil na Štajersko, na trpljenje in visoke gore, pozabljeni so bili komisarjevi opomini. Zanj je bila samo rodna dolina in vesela domača vas, kjer je več let prvačil kmečkim fantom. Otresel se je kurirjev: »Saj pravite, da je svoboden naš kraj.« Hitel je za vrtovi proti rojstni hiši. Zdelo se mu je, da drevesa in gozdovi pojejo njegovi vrnitvi. Izza Javornika so se dvigale žareče rakete. V daljavi so se slišali ostri klici straž in lajanje psov. Obstal je pred domačim vrtom. Povsod naokrog je 'bilo vse tiho. S stare hruške se je otresel sneg. Lahen vetrič je zavel čez vrtove. Ej, tudi vrtovi me pozdravljajo, si je mislil Ludve. Prešeren je skoraj tekel po vrtu. Pobral je kepo snega in ga vrgel v visoko okno domače hiše. Zasvetila se je luč. Ludve ni si utegnil ogledati visoke rodne hiše, ne temnih senc, ki so hušknile za ogel sosedove hiše. Odprla so se vrata, na pragu se je pojavila stara žena.
O, mati, ste še živi, prišel sem domov!«
Mati, stara, gluha, zgovorna ženica, ga je pogledala od strani. Ludvetov obraz je bil ob-sejan od mesečine.
»No, no, samo da si prišel,« je zahlipala stara žena in se naslonila na Ludveta. Odšla sta v sobo. Ludve je del puško v kot, odpel si je bombe in jih položil na mizo. Nato je sedel kraj matere in ji skoraj kričal na uho, da ga je Klemen pustil domov in da bo sedaj vedno v domačem kraju.
»Pri Pavlinovih gotovo vasujejo,« je dejala mati. Ludve je vstal in hotel iz sobe.
»Pa puško vzemi s seboj, ko si partizan. Vsak jo nosi s seboj.« Ludve je zamahnil z roko: »Kaj mi bo puška, saj ni nič. Naša dolina ni Savinjska, kjer so večne borbe.« Odhitel ie po stopnicah in odšel proti Pavlinovi hiši, ki je stala nad Kotnikovo hišo. Veselo
ska partizanka, veselo dekle, je skočila skozi okno in skušala zbežati, ali za oglom jo je podrl rafal. Ludve je skočil iz sobe in zdrvel po stopnicah. Preskočil je vaško pot in skušal uteči za vrtovi. Ali rafal ga je prestregel in z razbito glavo je obležal pred sosedovo hišo. Kri je daleč naokrog pordečila snežno odejo. Truma črnorokcev se je zakrohotala, ko je obstala ob mrtvem Ludvetu, in nato hitro zapustila vas.
Mesečina je z mrzlo svetlobo obsijala ubite partizane. Ludvetove oči pa so z grozo gledale v svet, kot bi hotele reči: zakaj ste me tako sprejeli v domači vasi? Tako je bilo v tihi, z mesečino obliti rodni vasi končano Ludvetovo hrepenenje in domotožje po lepi Notranjski.
Pomlad je prihajala v Savinjske gore. Bližali so se veliki dogodki. V nizki kmečki hiši v Savinjskih gorah je komisar Klemen prebiral poročila brigad, ki so bila kratka in pestra. Lepa kmetica je nosila črno kavo na mizo, kjer so bili razstavljeni zemljevidi. Komandant, starejši in resen človek, sloke in visoke rasti, se je okrenil h Klemenu in dejal: »Lepa noč bo nocoj. Premaknili se bomo tja proti Št. Andražu.« Klemen je molče prikimal in čital dalje. Prav spodaj na dnu pošte je bilo malo pisemce, na robovih obdrgnjeno. Odtrgal je ovitek. Okorne črke so bile razmetane križem kražem. Klemen je čital in njegov že tako resni obraz se je nagubal. Pismo je na kratko povedalo, da je Ludve padel v domači vasi še isti večer, ko se je vrnil iz daljne Štajerske. Razen njega pa še trije drugi.
»Zakaj si ga pustil domov. Pri sebi bi ga obdržal. Tako pa ne bo nikoli več našega Ludveta.« Pismo je pisala mlada ženska roka in se je končalo s temi besedami: »Oh, Kle-
men, nič več ni na svetu mojega fanta in starega partizana Ludvika.«
Klemen si je skrivaj obrisal oči. Zvečer pa je dejal borcem, ki so stali na vrtu: »Ludveta ni več, dragi tovariši. Sanjal je samo o domači vasi, ki ga je zdaj pogubila.« Čez čas je pojasnil: »Dokler bo borba, nam mora biti draga vsaka slovenska vas in vasica ...«
■
RAD10 P ROGRAM
I
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročilo: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00.
Dnevne odda)e: 5.55 Kmečko oddaja — 6.00 Pestro meiano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti
—	9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa.
Sobota, 29. 2.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Glasba mojstrov — 11.40 Od plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Za filateliste — 16.00 Domovinska oddaja — 16.30 Sirni pisani svet — 17.00 Veseli konec tedna z glasbo — 18.25 Ljudske pesmi — 19.00 Šport — 20.15 Glasba iz Monte Carla.
Nedelja, 1. 3.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.00 Operni koncert
—	13.45 Lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.45 Zabavna glasba — 20.10 Radijska igra — 21.20 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 2. 3.: 8.00 Domovinski spisi — 8.15 Zabavna glasba — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vsel — 20.15 In kaj mislite vi? Vsakodnevni problemi
—	20.30 Koroška lovska ura — 21.15 Operetni koncert.
Torek, 3. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Ljudska glasba in pesmi — 16.00 Operni koncert — 17.00 Koncert v kavarni — 18.25 Ce mene vprašate — 20.15 Dobrodošli v Altamontu, slušna igra — 21.35 Pesem za lahko noč.
Sobota, 29. 2.: 8.20 Veseli konec tedna z glasbo —
9.00	Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.09 Pariški ABC — 14.25 Glasba Franza Leharja — 15.15 Kabaret v deželi Tella — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Popevke — 17.10 Iz parlamenta — 18.00 Vsaka stvar ima dve strani — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.25 Avstrijska Hit-parada.
Nedelja, 1. 3.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.15 Glasbena mešanica — 11.09 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.30 Ljudska glasba iz Nižjeavstrijske — 16.00 Glasba z vsega sveta — 18.00 Temza-Donava — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Bil je nekoč zlati mojster — 21.15 Slušna igra.
Ponedeljek, 2. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Planinski zvoki
—	13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.30 Dobro razpoloženi — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura
—	18.00 Popevke — 19.30 .Zdravnik proti volji", opera. Torek, 3. 3.: 8.20 Glasba na tekočem fraku — 9.35 Iz
ustvarjanja velikih mojstrov — 9.00 šolska oddaja —
11.00	Ljudske pesmi — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Orkestrski koncert — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke — 20.30 Iz dežele operet —
21.30	Lahko govorimo o tem.
Sreda, 4. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Orkester Heinz Hotter — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Popevke
—	19.30 Halo! Tenagerjil — 20.15 Vseh deveti
Četrtek, 5. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz
/-----------------------------------------------------------------------------------^
300 Jahre
Zeughammervverk Leonhard Miiller
Schon im 17. Jahrhundert waren die Ahnherren des Betriebes in Paal bei Sfad! a. d. Mur emsig am Werk. Sie formfen den damals vveltberuhmten „Paaler Gufjstahl' zu hochwertigen Wer,kzeugen. Der Betrieb vvurde 1884 nach Himmel-berg verlegt, brannfe 1917 vollstandig nieder und wurde, da ein Wiederauf-bau wahrend des Krieges unmoglich vvar, nach Franfschach verlegt. Er zahlt heute zu den leisiungsfahigsten Betrieben seiner Branche in Mitteleurapa.
Durch die in Jahrhunderten gesammelten reichen Erfahrungen in der Verarbei-tung feinster Edelstahle erlangten die hergestellten Forstwerkzeuge und sonsti-gen Werkzeuge weif uber Dsterreich hinaus ei-nen ausgezeichneten Ruf.
vor aiiem die’ »Biber-Hochleistungsaxt«
isf ein Produkt besten handvverklichen Konnens in Verbindung mit modernen Fertigungs- und Priifverfahren. Sie wird in Kreisen der Forstwirtschaff wegen der unilbertroffenen Schneidefahigkeit und Schnitthaltigkeit besonders geschatzt. Der hochste Leitsatz war jederzeit:
»Die Qualitat ist unser Heiligtum!«
Es werden alle einschlagigen Handwerkzeuge hergestellt, aber auch Anhanger und Kipperaufbaufen. Die Auslieferung von Stihl-Motorsagen, Hiab-Kranen, LKW und PKW in Verbindung mrt einem gut fimktionierenden Kundendienst runden das umfangreiche Programm ob.
V___________________________________________________________________________________>
ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže —
13.30	Orkestrski koncert — 14.10 Znani orkestri — 15.30 Dela avstrijskih komponistov — 17.40 Oddaja za žene
—	18.00 Od plošče do plošče — 19.30 Zveneče platno
—	20.00 Pozori Snemanjel — 21.00 Haiti, črni biser Antilj.
Petek, 6. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 16.30 Zveneči mozaik — 16.00 Otroška ura
—	16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Popevke — 19.30 .Pia Cameron", slušna igra — 21.25 Tretje znamenje.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na siednjom valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 29. 2.: 6.10 Napotki za turiste — 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Vedre melodije za konec tedna —-8.55 Radijska šola — 9.25 Slovenski glasbeni umetniki
—	9.45 Ljubljanski jazz ansambel — 10.15 Nekaj domačih
—	10.30 Poljske narodne pesmi — 12.25 Sobotni zabavni mozaik — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Naši amaterji pojo in igrajo — 17.35 Pesmi In plesi jugoslovanskih narodov
—	18.10 Sopranistka Victoria de Les Angeles — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana s pevci — 21.10 Sobotni ples.
Nedelja, 1. 3.: 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Veseli tobogan — 9.05 Voščila —
10.00	Se pomnite, tovariši — 10.30 Romantična glasba —
11.30	Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Glasba ne pozna meja — 15.05 Odmevi iz Mediterana — 16.00 Humoreska tedna — 16.20 Domače melodije in napevi za nedeljsko popoldne — 16.45 Koračnice iz glasbenih revij — 17.05 Hammond orgle — 17.15 Radijska igra —
Sreda, 4. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Majhen jutranji koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.30 Ljudske pesmi — 15.45 Mladi talenti igrajo — 16.00 Glasba za mladino — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.00 Ljudske pesmi — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 20.15 Orkestrski koncert.
četrtek, 5. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 16.00 Jazz — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Ljudske pesmi — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 6. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Koncertna ura — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Operetni koncert — 17.00 V koncertni kavarni — 20.15 Zabavna oddaja — 21.00 Znane orkestrske serenade.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro *— 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jbtranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano —- 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti	18.00
Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke —- 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet.
Sommersaisan — Hotel nimmt Geschirr-spiilerin und Madchen fiir Alles auf. Anfragen Hotel Bundschuh, Velden am Worthersee, Karnten - Dsterreich.
Posestvo srednje velikosti, arondirano in s prijetno lego, se pod ugodnimi pogoji odda v najem. — Ponudbe na upravo lista.
DAS FORUM BIETET..
NEU
Nun auch samtliche
Biiroartikel
zu giinstigen Preisen!
18.05 Glasba iz znamenitih oper — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Velika prijateljstva — 22.10 Plesna glasba.
Ponedeljek, 2. 3.:	8.05 Gorenjski vokalni kvintet —
8.25	Glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže —
9.25	Sopranistka Mileva Perfot in basist Ladko Korošec
—	10.15 Klavirska poezija Edvarda Griega — 12.25 Zabavni ansambli in vokalni solisti radia Sofija — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 17.05 Glasbena križanka — 18.10 Zabavni kaleidoskop — 18.45 Narava in človek — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra.
Torek, 3. 3.: 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Vrtiljak zabavnih zvokov — 8.35 Nekaj domačih — 8.55 Radijska šola — 9.25 Tako pojo in igrajo v Moskvi — 10.15 Plesne miniature — 10.40 Iz opere Nikola Šubic Zrinski
—	12.25 Domače pesmi in napevi — 14.05 Radijska šola
—	14.35 Zborovske skladbe Antona Lajovca — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Indonezijski vokalni solisti zabavne glasbe — 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana s solisti — 18.45 Na mednarodnih križpof jih — 20.00 Koncert mariborskega Komornega orkestra — 20.20 Radijska igra.
Sreda, 4. 3.: 6.20 Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb
—	9.25 Za prijetno razvedrilo — 10.15 Narodna glasba iz Mehike in Argentine — 10.45 človek in zdravje —
12.25	češkoslovaška zabavna glasba — 13.30 Sanjarje-
nje in ples — 14.05 Radijska šola — 14.35 Radi jih poslušate — 15.40 Pesmi jugoslovanskih narodov — 17.05 Chopinova prva pariška leta — 18.10 Londonski simfonični orkester — 18.45 Ljudski parlament — Iz domače kon-certantne literature — 20.31 Plesni orkestri tedna — 21.05 Borodin: Knez Igor.
Četrtek, 5. 3.: 6.20 Tečaj ruskega jezika — 8.05 2 opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola — 9.25 Jugoslovanska zabavna glasba — 10.15 Godba na pihala — 12.25 Domače melodije — 13.30 Glasbeni sejem
—	14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.15 Turistična oddaja — 18.10 Od Budimpešte do Varšave —
18.45	Kulturna kronika — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas: Stara Grčije-in stari Rim — 22.10 S popevkami po svetu.
Petek, 6. 3.: 6.20 Tečaj hrvaško-srbskega jezika — 8.05 Veliki valčki in operetne uverture — 8.30 Slovenske vo* kalno-instrumenfalne skladbe — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Majhen dopoldanski sprehod — 10.15 Iz opere .Hlapec Jernej" — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.25 Za prijetno razvedrilo — 14.05 Radijska šola — 14.35 Domače pesmi in napevi — 15.15 Napotki za turiste —
15.45	Jezikovni pogovori — 17.05 Iz življenja in dela Anfonina Dvoraka — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 Pripovedujejo nam — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Lepe melodije — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled
—	20.30 Iz slovenske violinske glasbe — 21.15 O morje in pomorščakih.
TZ Le VI ZIJA
Sobota, 29. 2.: 15.00 Za otroke — 15.55 Majhne dragocenosti velikih mojstrov — 18.30 Kratka poročila, nato Kaj vidimo novega — 19.03 čuvarji zdravja — 19.30 čas v sliki — 20.00 Kmečka tragedija — 21.45 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju.
Nedelja, 1. 3.: 16.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 18.00 Za otroke —- 18.25 vet mladine — 19.00 Sedem dni svetovnih dogodkov —	20.00 Poročila in
športni komentar — 20.15 Pozdravi iz Zuricha — 21.25 Stališče — 21.55 Poročila.
Ponedeljek, 2. 3.: 19.00 Aktualni šport — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Variete — 20.40 Nekaj o kristalih — 21.10 športno omizje — 22.00 čas v sliki.
Torek,	3. 3.: 19.03	New Orleans — 19.30	Čas	v sliki
— 20.10	Enaindvajset	— 21.00 Horizonti —	21.40	čas v
sliki.
Sreda,	4. 3.: 17.00	Za otroke: Pavliha —	17.48	športni
ABC — 19.00 Slike iz	Avstrije — 19.30 čas v	sliki — 20.10
Leopold Kunschak, življenje za Avstrijo — 20.40 „Ca!a-buig", komedija — 22.10 čas v sliki.
Četrtek, 5. 3.: 11.00 šolska oddaja — 12.00 Kaj lahko postanem — 19.00 šport — 19.30 Čas v sliki — 20.10 .Madame Sans Gene" — 21.35 O bolniških blagajnah — 22.05 čas v sliki.
Petek, 6. 3.: 18.33 Ekspedicija v neznano — 19.03 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.10 »Sovražnik naroda" — 22.35 čas v sliki.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
Sobota, 29. 2.: 18.00 Poročila — 18.05 Razdor, mladinska igra — 19.00 Obzornik — 19.20 Ekspedicija — 20.00 Dnevnik — 20.45 Ogledalo državljana Pokornega, humoristična oddaja — 21.45 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 23.00 Poročila.
Nedelja, 1. 3.: 11.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Dis-neyev svet — 16.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 18.00 Denis Pokora — 18.30 Pomlad na Poljske«*
—	19.00 športna poročila — 19.10 Laramie, serijski film
—	20.45 Ogenj, opera — 22.15 Jazz na ekranu — 22.45 Poročila.
Ponedeljek, 2. 3.: 10.40 Šolska oddaja — 18.00 TV v šoli — 18.30 Poročila 18.35 Kljukec kot kuhar, lutke •— 19.00 Obzornik — 19.30 športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Celovečerni film — 22.15 Politični razgovori
—	22.45 Poročila.
Sreda, 4. 3.: 18.00 Poročila — 18.05 Slikanica — 18.20 Na črko, na črko — 19.00 Obzornik, kulturna ponoroma — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.45 Večer z Bojanom Adamičem — 21.45 Dr. Kildare
—	22.35 Poročila.
Četrtek, 5. 3.: 10.00 TV v šoli — 18.00 Poročila — 18.05 Mendov program — 19.00 Obzornik — 19.30 Narodni glasbeni inštrument — 20.00 Dnevnik — 20.30 Igor Torkar: študentska soba, drama — 22.00 Poročila.
Petek, 6. 3.:	18.00 Poročila — 18.05 Dokumentarni
film — 18.30 Poljudno znanstvena oddaja — 18.50 Glasbeni kotiček — 19.00 Obzornik — 19.30 400 let slovenske glasbe — 20.00 Dnevnik — 20.45 Ekran na ekro-nu — 21.45 Kulturna oddaja — 22.15 Poročila.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec* Uredništvo in uprava:	Celovec - Klagenfurt, Gasometei-
gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška I« tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, Postfoch 124.
Ta teden vam priporočamo:
Knjige za dom in družino
H F. Kalinšek: SLOVENSKA KUHARICA, štirinajsta predelana izdaja, 740
strani in več slikovnih deloma večbarvnih prilog, ppl.	100 šil.
R| Vladimir Ličen: SHRANJEVANJE ŽIVIL in gospodinjskih pripomočkov,
108 str. ppl. 13 šil.
Bi Anion Flego: PRAKTIČNO SADJARSTVO, življenje, razmnoževanje, cepljenje in obrezovanje sadnega drevja, naprava sadnih nasadov, bolezni in škodljivci na sadnem drevju, 272 str. ilustr. ppl.	25 šil.
■	Inž. Ivan Zaplotnik: ZATIRANJE PLEVELA, 112 str. ilustr. br.	12 šil.
m Inž. Dušan Ogrin: NAŠ VRT, nasveti za ureditev in oskrbo domačega vrta, 112 str. ilustr. br. 10 šil-
■	Inž. Mitja Tavčar: ELEKTRIKA ZA DOMAČO RABO; električna energija,
inštalacije, razsvetljava, elektrika v gospodinstvu in kmetijtsvu, 176
strani ilustr. br. 10 šil.
H Špolar-Tavčar: STANOVANJE, oprema in ureditev, 144 str. ilustr. br.	10 šil.
B Ivan Špolar: ZA KRMILOM, nasveti šoferjem amaterjem, 176 str. ilustr. br. 10 šil.
■	Helena Puhar: MATJAŽ IN ALENKA, nasveti staršem za vzgojo otrok,
96 str. ilustr. br. 22 šil-
| Cene Kopčavar: JEZIKOVNA VADNICA, slovenska slovnica, 128 str. ppl. 15 šil. | France Tomšič: NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, 1368 sir. pl.	120 šil-
■	Dr. J. Kotnik: SLOVENSKO-NEMŠKI In NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR,
Langenscheidtov žepni slovarček, 400 str.	26 Sil-
| SLOVENSKI PRAVOPIS, slovnica in slovar, 1056 str. polusnje	175 šil-
„Naša knjiga"*, Celovec, Wulfengasse