SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer,11
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja za colo leto 3 gld., za pol lota
1 gl tl. 00 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Staj eru v Ljutomeru.
Štev. 7. V Mariboru 5. aprila 1875. Letnik III.
Uradni jezik naših narodnih šol.*)
Bili so časi, ko svet uašo domovine, našega naroda niti poznal nej. In slovenski se je ta čas govorilo le po bornih kočah. Sini majke slovenske, koji so se kaj učili, deloma nejso hoteli poznati svojega roda in svojo domovino so proglašali kot del „velike“ Nemčije. Še kmetje, ki so količkaj terdneji bili, so se včasih sramovali svojega jezika nasproti tujcu. Govorili so rajši nemški, mislč, da s tim bolje kažč svojo omiko in se prikupč tujcu. A ne samo Nemcu nasproti so se tako veli, nego tudi doma so se radi ponašali s tujimi besedami, če so le kje katero — vjeli. In baš to vidimo še dan danes. Kmečki fant, ki prijde k vojakom ter se navadi tam par tujih besedij, jih še potem doma vedno štuli mej druge besede.
In deloma je radi tega dokaj germanizmov v slovenščini.
In ta mora je tlačila dokaj časa naš narod, da so nej mogel svojim zmožnostim primerno razvijati. *
A če tudi po bornih kmečkih bajtah, vendar seje ohranil naš slovenski jezik, llodili so se s časom možje, kateri so ga jeli piliti in slovenski kmet se jel zavedati svoje narodnosti. Iu tako smo šli korak za korakom, da dan danes naš jezik čujemo govoriti celo po — deželnih zborih.
Naš jezik se je tudi upeljaval deloma v uradnije, pisar-uice, v konverzacijo itd. iu tako se nam je vendar naša naravna pravica pustila. Naš kmet so je jel zavedati svoje narodnosti iu z veseljem podpiral narodno prizadevanje. Toda »tempora mutantur et . . .“ iu dobili smo v uradnije, jdsarnice, itd. zopet jako veliko nemščine, kakor bi bili gori na Svabskem in ne na Slovenskem.
Nočemo pretresovati, kolika krivica se nam baš s tim godi da uradnije skoro več ne poznajo slovenščine, ampak ozirajmo
*) Opozorujemo ua naš „dostavek“ na koncu toga nam poslanega spisa. —	Ured
se na drug kraj, kjer je tudi nemško u r a d o v a uj e, a brez vse pravice. Ta kraj je — narodna šola. Marsikateri „nad-učitelju mogočno piše v švabščini mislč, da se s tim prikupi svojemu nemčurskemu nadzorniku, da s tim priderži staro navado, da s tim kaže, da je izobražen, (! ? Ured.) kajti so še taki mej nami, ki se sramujč slovenskega in misle, da le ta je mož, kedor za vrata meče slovenski narodni jezik. (? Ur.)
So pa tudi taki, ki ne mogč slovenski uradovati, ker ne znajo dobro jezika. Da bi ti svojo plešo zakrili, pravd, da morajo (?) nemški uradovati, ker to i drugi delajo. (To se zna! Ured.)
Nemško uradovanje slovenskih narodnih šol torej izhaja ali iz prenapetosti ali iz servilizma ali pa iz pre velike plitvosti. (Tudi iz drugih vzrokov še.) Ured.
V sedanjem časi se zahteva od narodnega učitelja, da je vsestransko izobražen mož. A če si ogledujemo učiteljišče v Ljubljani, v kojem se šolajo bodoči učitelji slovenskega naroda, vidimo, da je, posebno, kar se domačega jezika tiče, slabo preskerbljeno. Učitelji slovenščine so tako slabi v tem predmetu, da se nam kandidati, ki bi radi kaj znali, skoro smild. (Ta je lepa! Ur.)
Učitelj slovenščine je dejal leta 1872. nekemu kandidatu, ki je pisal po „Zorinej" pisavi, da moramo ostajati pri starih oblikih, ker nikedar ne prijdemo do stalnega, ako promiujamo jezikove oblike.*) V istem letu je istemu kandidatu v nalogi rodeče podčertal „tepež“. Na pripravnikovo pitanje zakaj? je rekel, da to nej noben izraz, da je to le nova oblika in radi tega — napačna itd. (Čudno! Ured.)
Res žalostno je to in predno se to radikalno ne popravi bodo izšolani kandidati ubogo malo slovenščine znali, in to prav veliko pripomaga k nemškemu uradovanju narodnih slovenskih šol. Sicer ti ljudje uže vedd, kaj delajo!!**)
Če pa stvar prav premislimo, nam je na pervi pogled jasno, da se z nemškim uradovanjem narodnih slovenskih šol slovenskemu narodu jako nehvaležne kažemo. Pomisliti moramo, da nejsmo na Svahskem, da smo na Slovenskem, koder so narodu nemške besede hiroglifi!
Res so mej narodom še nahajajo taki možje, ki mislč, da mora biti uradovanje nemško, da je to bolje „nobel“ (!) in radi tega imajo tudi pred nemškim uradovanjem „rcšpekt“. A to prouzročuje le plitvost. Dalje so mej našim narodom naseljeni ptujci, koje so njih dolžniki (!) volili v kr. š. svete***)
*) No, v predzadnjej svojej zloglasnej „Schulzeitungi“ pa sami lamcn-tujo, kor sami no znajo nemško pisati, kor šo i švabščina noj nrodjona.
Uvod.
**) O družili učiteljiščih na Slovenskem nam šo noj bilo obširno poročano. Jako bi nam bilo ustreženo, čo bi nam kodo kaj pisal. Urod.
***) Taki slučaji so vendar lo izjemo.	Urod.
111 ti	zahtevajo,	da se nemški uraduje. Nekateri	so	še celo
tako	arogantni,	da slovenskih formnlarov za narodno šolo,
koje	nadučitelj	naroča, ne h o tč s pošte vzeti, češ,	da	morajo
biti n e m š k i.	(Žalostno! Ured.)
A slovenski jezik bi moral i m e t i n a svetu isto pravico, katero nemški a v našej domovini dokaj večjo. —
Z nemškim uradovanjem pri n a s so pospešuje demo r a-lizacija, se slovenskim se bolje in bolje budi narodna zavest. Radi tega se pa naši protivuiki boje slovenskega uradovanja ter pospešujo nemško. A pravi slovenski učitelj mora biti res učitelj svojega naroda in ne streči našim nasprotnikom. U p e 1 j uj 111 o s 1 o v e n s k o uradovanje po naših šolah!
Dostavek uredništva.
*
Dasi se morajo slovenske narodne šole tudi pod novimi šolskimi postavami z mnogimi neprilikami boriti, vendar se mora priznati, da je na nekaterih šolah v poslednjih letih še precejšen napredek. Ta napredek se kaže posebno v tem, da si učenci v malo letih prisvojč dovolj izurjenosti v maternem jeziku in precej jedernatega znanja iz realističnih predmetov. Poje-našili mislih je pa videti ta napredek le po onih šolah, koder razumnih delavnih in značajnih učiteljev ne ovirajo taki politično- prenapeti šolski svetovalci, katerim je nemščina v slovenskih šolali alfa in omega šolskih naukov. — Vendar pa še pri sicer dobrih slovenskih šolah često nevoljno zapazujemo neko nedoslednost, da ne rečemo malomarnost, menimo namreč nemško uradovanje po slovenskih narodnih šolah. Kaj je dopisnika napeljalo, da danes o tem predmetu govori ? Bridko je gledati omikanemu človeku slovenskega kmeta, ko nemške uradne dopise nevoljno ogleduje, a ne umeva, ko nemške uradne spise, ne umevajoč jih podpisuje. — Baš tako krivico, kakoršno delajo uradniki kmetu, delajo nekateri slovenski učitelji slovenskemu otroku in n j e g o v i m starišem. Ali ume 0—lOleten slovensk otrok uže kaj nemščine? Zakaj mu torej, kolega, daješ v roko nemško znauilo?
Ali mar razume njegovi stariši toti-le jezik bolje od nemškega?
Zakaj pa rabiš, sobrat, v slovenskej šoli nemški zapisnik? Nejsi li v tem podoben nezmožnemu uradniku, ki s kmetom sicer slovenski govori, a piše mu nemški protokol? Ali ne predavaš svojih naukov otrokom v onem jeziku, katerega so edino zmožni, t. j., v materinem jeziku? Zakaj nejsi dosleden, in zakaj ne spisuješ tedenske knjige tudi o onem jeziku? Vsaj pač nc misliš, da bi se s tem svojim nadzornikom*) za-
*) Ako je pameten Slovenec s. nadzornik, ustrezaš mu. Ured.
7*
meril? Ne boj se! Niti okrajni, niti deželni šolski nadzornik se Ti ne bo nad Tvojimi slovenskimi uradnimi spisi ispodtikal, ako so le sicer v redu. Taki netoleratneži so uže redki in so se uže skoro pred javnostjo popolnem poskrili, ki bi se še vedno upali slovenskemu jeziku enakopravnost kar naravnost odrekati, in če se sem ter tja pokazujo, kažo svojo moč samo nasproti takim neznačajnim in bojazljivim učiteljem, ki tudi v druzik zadevah svoje dolžnosti ne spoluujč.
Ali naj bi učitelji tudi šolskim gosposkam slovenski dopisovali? utegne kedo vprašati.
Vsaj se to uže godi po prav mnogih krajih. Krajni šolski sveti so večinoma nemščine nezmožni in tim dopisuje vsi previdnejši učitelji uže zdaj slovenski. Okrajni šolski sveti so razno sestavljeni, vendar je po mnogih večina slovenska. Takim okrajnim šolskim svetom je pač pametnejše slnvcnske vloge vlagati, nego nemške, ker jim je brez dvombe s slovenskim jezikom bolje ustreženo. A kakor pri nas v Avstriji, kjer so vsi jeziki enakopravni, baš omenjeni okrajni šolski sveti nemške vloge z enako objektivnosti rešujo, kakor slovenske, baš tako je pričakovati, da bodo drugi okrajni šolski sveti slovenske uloge pravično reševali, in samo na učiteljih je, da se o tem prepričajo z dejanskimi poskusi. — Da sc tudi slovenske uloge pri deželnih šolskih svetili baš tako rešujo, kakor nemške — če tudi večjidel z nemškimi odloki — o tem imamo več dejanskih skušenj. Tako torej velja edino le pogum in dobra volja, pri-bojevati slovenskemu jeziku tudi pri šolskih gosposka!) pravico, katera mu gre uže tako po naših osnovnih deržavljanskih postavah. ltadi tega smo priobčili zgornji spis, ki terja od slovenskih učiteljev iz drugih razlogov in z nekoliko ostrejšimi besedami slovenskega uradovanja v slovenskih narodnih šolah.
Narodno šolstvo 1874. leta po Kranjskem, Koroškem in Primorskem.
(Posnetek iz ‘poročila n aučnega ministerstva.)
Po Kranjskem. Število narodnih šol sc je v tem letu za 15 pomnožilo, vseh skupaj je z deržavnima vadnicama v Ljubljani vred 225. Razen nekoliko novih šol soje tudi za nekaj šol po en razred razširilo.	(Jako malo je takih. Ured.)	Radi manjkanja
učiteljev ali radi	nedoveršenih	šolskih poslopjih	je	bilo od onih
225 šol — 21 še neotvorjenih. Privatnih šol jo bilo 15 in šol za silo 36. Po jeziku je bilo	213 slovenskih,	23	nemških, na
20 šolah se je v	obeh jezikih	podučevalo.
Za šolo ugodnih je bilo kacih 48.000 otrok in šolo obiskujočih 38.000. (Potem takim je samo 10.000 neobiskajočih,
dvomimo. Ur.) Šolsko obiskovanje se je od leta 1873. za 2H/0 (!) zboljšalo, dasi je še mnogo mnogo uzrokov, ki zavirajo redno šolsko obiskovanje.
Število sistemovanib učiteljskih mest je 271, in poduČitclj-skili mest 10. Od teli jih je bilo 34 (!) nenameščenih. Od šolskih poslopij zadostuje samo 132, 10 jih zadostuje nekoliko, 32 malo in 28 poslopij je popolnem nerahljivih. 14 šol je v najetih hišah, 6 šol se zida in v 9 krajih teko obravnave radi uovih poslopij.
Vspeh p o d u č e vanj a je po mnogih učilnicah še slab, kar je pripisovati prenapolnjenim šolam in nereduemu šolskemu obiskovanju, a tudi in sicer še posebno manjkanju, izprašanih učiteljev in naposled tej ncpriliki, da se je mnogo učiteljev izobrazilo na enorazrednem učiteljišči v Idriji, iz katerega nejso došli tako izobraženi, da bi večjim zahtevam novih šolskih postav zadostovali.
Vendar je vspeh gledč poduka v jeziku in v računstvu zadostoval, a tudi pri drugih predmetih pri realijah, kolikor so se uže mej nauk vpletli, storilo se je nekoliko.
V risanji seje začelo napredovati, zlasti po večrazred-nih šolah se uže lepi resultati kažo. Z životovaujem se le po malem napreduje. Še bolje pa velja to glede podučevanja v ženskih delih. Podučevalo se je tudi v poljarstvu po 20, v čebelarstvu po 13, v sadjarstvu po 99, in v svilar-stvu po 10 šolah. V 12 okrajnih učiteljskih bukvar-nicah je 2071 zvezkov, ki se še dovolj marljivo čitajo, manjka pa v n jih dobrih znanstvenih in didaktično - pedagogičnih knjig. Nakupuje se nove le po malem, ker imajo le male dohodke in se onM/2% od učiteljskih plač nej povsodi pobiral.
Šolarskih bu k var n ic je še jako malo. Temujeuzrok uboštvo šolskih občin in krajni šolski sveti, ki nejmajo niti za take bukvaruice niti za šole sploh še pravega razuma.
Za večjo izomiko učiteljev so vspešno delovale okrajne učiteljske konference. Od 21. do 24. septembra je bila v Ljubljani perva deželna učiteljska skupščina. O velicih početnicah je bil v Ljubljani nadaljevalni izobraževalni tečaj, kateri je imel še precej dober vspeh, kakor ie pokazala preskušnja konca leta. Kmetijskega nap redovalnega poduka v Gradci se je 6 učiteljev, onega v Gorici pa 2 učitelja udeleževalo.
Po Koroškem. Dasi se je koroško učiteljstvo vsled boljših plač na Štajerskem in Doleuje-Avstrijskem v te dežele preseljevalo, vendar je bilo deželnemu šolskemu svetu nazlic temu ginjenju učiteljev mogoče šest novih šol otvoriti in 24 šol razširiti. Veliko pozornostjo deželni šolski svet obračal na to, da sc je po d uče vanj e v ženskih delih, kolikor mogoče po mnogih šolah upeljalo. Ta poduk se je izročil večjidel
soprugam in hčeram učiteljskim, katere so se o velikih počet-nicah v Celovci v ta namen v posebnem tečaji izobraževale.
Mnogo učil so dobile koroške šole od c. kr. kmetijskega ministerstva.
Učiteljske in šolarske b uk varnice se veselo po-množujč. 1. maja je bilo v 8 okrajnih učiteljskih bukvarnicah 3141 zvezkov in 129 šolarskili bukvarnic je imelo 6671 zvezkov. Razen teh so bile kmetijske knjižnice za rabo učiteljem in narodu. —
Šolsko obiskovanje je bilo v zimi posebno ugodno, po leti pa jako slabo. Višji razredi so po nekaterih krajih ob žetvi jedva zastopani. Vendar se to omerje zboljšuje, v šolskem okraji šmolierskem vin velikovskem se je šolsko obiskovanje za 40% pomnožilo. Šolski vspehi so različni, vendar se v tem, kakor tudi o prijaznosti naroda do šol kaže precejšnji napredek. Nova šolska poslopja se muože od leta do leta.
Radi nizkih plač je deželni zbor učiteljicam 60 gld. doklade dovolil in za vredne učitelje osebne doklade od 50—100 gld. votoval, skupaj 13.216 gld., da sc učiteljem vsaj mali pobolj-šek nakloni do bodočega zvišanja plač, katero je za koroško deželo, ki je tako z davki preobložena, pač težko.
Za izobraževanje učiteljev so delovala poddružua učiteljska društva in okrajni učiteljski zbori. Perva deželna učiteljska konferenca je bila od 13. do 18. sept. Udeleževalo se je vseh 19 izvoljencev in 13 prostovoljcev s pravico udeležbe.
V nadaljevalno • izobraževalni tečaj, za kateri je bilo 2000 gld. dotacijo dovoljene, je bilo 30 slabih učiteljev poklicanih, ki so preskušajo konec leta z dovoljnim vspehom prestali. Ker se je od kacih 400 koroških učiteljev v 5. letih uže 283 učiteljev tega tečaja udeleževalo, sklenil je deželni šolski svet, da se za več let opusti.
Vsled ukaza c. kr. kmetijskega ministerstva, ki jo 2000 gld. dovolilo, bil je o počitnicah kmetijski tečaj, v kateri je bilo 26 učiteljev pozvanih, ki so dobivali po 40 gld. za strošek. —
Po Primorskem. Da bi se primorsko šolstvo v smislu postave od 14. maja 1869 uravnalo in boljše napredovalo, ustanovilo se je v Terstu za administrativne in ekonomične zadeve niesto administrativnega referenta tor se v to sverho imenoval namestuiški svetovalec. Tudi sedež deželnih šolskih nadzornikov za Istro in Gorico	se je	v Terst prestavil.	Stanje primorskega šolstva sploh	še no	zadostuje.	Pervič	manjka še
stalnih učnih načertov, drugič so se učitelji s tem, da so začeli predmete novih šolskih	postav	razlagati,	nekoliko	prenaglili.
Kakor pa kažo vspehi okrajnih	učiteljskih	konferenc, hrepene
učitelji po večji omiki in po boljšem podučevanji v šoli.
Risanje seje še malo v šole vpeljalo, ker ga stareji učitelji zmožni nejso. V Terstu so za ta predmet in za petje po dekliških šolali posebni učitelji postavljeni. Po slovenskih šolali na Goriškem se skoro povsodi v petji podučuje, tako tudi po večrazrednih laških. Prosto živo to vanj o je po mnogih šolah vpeljano.
V ženskih delih se je podučevalo samo po dekliških šolah, katerih pa po Goriškem skoro nič nej.
Šolska poslopja so po vsem slaba, kakor po Istri tako i po Goriškem. Radi uboštva občin pa se tudi v prihodnje nej nadejati takih poslopij, ki bi vsaj nekoliko zadostovala. Še celo v Gorici, v meštu manjka prostorov za 600 za šolo ugodnih otrok.
Za okrajne učiteljske bukvaruice se po Istri bolje skerbi, uego po Goriškem. Šolarskebukvarnicese še ustanovljujo.
Otroški v er ti so v Terstu in v Gorici. Šolsko obiskovanje se bistveno ne zboljšujč. Zaderžuje ga uboštvo in manjkanje delavcev. Boljše šolsko obiskovanje je bilo v Terstu, in v goriškem okraji, koder se je 6 novih šol ustanovilo. V tolminskem okraji je G šol za silo odpadlo in vsled tega manjše število šoloobiskajočih.
Terst. Minolo leto sti se dve 5razredni dekliški šoli in ena 4razredna dekliška šola za po en razred razširile. Bodoče šolsko leto se pa baje odprb 3 meščanske šole za dečke in tri za deklice.
Vseh razredov v mestu je bilo 99, po okolici 23, vseh 120 razredov, kar je z ozirom na število za šolo vzgodnih otrok premalo. Vse šolo obiskujoče mladeži je bilo 8980. Za živo-tovanjc ima mesto svoje životovališče. Po okolici je bilo 5 šolskih vertov.
Istra. Zaderžki šolskemu napredku so z novima postavama od 30. m. 1. 1874 po večjem odstranjeni. Za šolo ugodne mladeži je bilo 24.422, šolo obiskujočih otrok 12.224. V nadaljevalnem tečaji je bilo 15 učiteljev.
Po Goriškem je bilo 199 javnih šol, (50 šol za silo), in nekaj privatnih šol. Za šolo ugodnih otrok 30.004, šolo obiskujočih 16.073.
Solarskih bukvarnic je bilo 31, šolskih vertov po goriškem okraji 4, po tolminskem 2, po sežanskem 4. V nada-Ijevalno-izobraževalm tečaj je bilo 24 učiteljic (menda učiteljev?) laškega (!? Ured.) dela pozvanih, kateri bodo pa skozi dve leti, t. j. o počitnicah v tečaji uavzoči, da se temeljiteje izobraze. Na kmetijski šoli je bil kmetijski tečaj o počitnicah. Udeleževalo sc ga je 38 učiteljev, 15 z Goriškega, 3 iz Tersta, 12 iz Istre, 2 iz Kranjskega in 6 iz Dalmacije.
Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske.
(Dalje.)
IV. I * O 1 Sl V.j O.
V čem ima biti mladina precej od svojega narojenja po malem vajena in do Šestega leta svoje starosti izurjena.
Kedo ne zna, da so se raznoverstue veje, katero drevo v starosti svoji ima, precej v mladosti njcgovej iz njega začele razprostirati in so tako rasti moralo, kakoršne so. To drugače biti ne more; in žival, če ne dobi podlago vseh svojih udov precej pri pervern formovanji svojem, potlej jih uo bode dobila. — Kar je 6lepo, hromo, pokvarjeno, ne celo, krivo na svet prišlo, nihče ne popravi. Tedaj tudi človek, kakoršen v življenji svojem skozi celi vek biti ima, takoršen sc precej formirati mora, kedar se život in duša njegova v njem začne, če se ima formirati tako žlahtno, kakor posoda milosti božje in kakor obraz živega Boga. Zatorej ne smejo stariši podučevanja svojih otrok na mojstre in duhovnike odlagati (kajti drevo, ki je izrastlo krivo, se da težko vravnati in iz zarastle goščine sadišče narediti); ampak morajo sami znati, kako te blagotinc božje, sebi darovane, odgajati imajo, da bi precej pod njih od-gojevanjem s pomočjo božjo, kakor v starosti, tako v modrosti in milosti pred Bogom in ljudmi izdaten vspeh imeti mogli.
Ne samo enkrat jo bilo naznanjeno, da se mora izuriti kedor je za boga in ljudi goden v tem trojem: v pobožnosti, nravi h in raznoverstnem literarnem znanstvu; in zatorej so stariši dolžni, da bi močne podlage vsega tega trojega pri svojih otrocih v pervi šoli odgojevanja položili. Zatorej tukaj uže sc bode pokazalo, kako daleč ž njimi v kateri reči do šestih let nameriti in kakošne pote iti imajo.
Pobožnost (prava in zveličavna) je v totem trojem:
Pervič, da bi so naše serce oziralo zmirom na Boga in gledalo njega v vseh njegovih delih.
Drugič, da bi našlo in poznalo božje korake in zmirom in povsodi častilo Boga z boječnostjo, ljubeznijo in ubogljivostjo.
Tretjič, da bi s takošnim vzpomiuanjem na Boga in peča-njem sc ž njim neprenehoma s Bogom sodruževalo in v njem mir, veselje in radost uživalo.
To je pobožnost prava, katera seboj prinaša človeku radosti božjih, katere podlage se morejo vpeljati pri otroku v šestih letih tako daleč, da bi poznal: da je Bog povsod pričujoč, da na vso gl e d a; in da, kedor ga uboga, temu hrano, pijačo, obleko in vse daje; kedor pa ne uboga, da ga tepe; zatorej je treba, da bi se ga bali, ga zmirom molili in ga kot najvišega očeta ljubili in to storili, kar on v svojih zapoved ihvelova.
V nravi h pa iu čednostih imajo se mali otroci učiti:
1) Zmernosti, da bi se navadili poleg' potrebe priro-jenja jesti in piti, črez potrebo pa se ne prenabasati in ne prenalivatk
2) Čednosti, da bi se navadili na dobre nrave pri jedi, pijači, obleki in pri splošnem oskerbljevauji života.
3)	Spoštljivosti do	starišev, da bi pazili na njih
dela, govore in na vsak pogled.
4)	Od tod izvirajoč prave ubogljivosti k predstoj-nim, tako, da bi pri vsakem poklici bili tukaj.
5) Največja potreba pa je, učiti se resničnosti, da bi vsi njegovi govori bili, kakor Kristus zapoveda. Kar je, to je; kar nej, to nej. Laži pa iu neresničnega govorjenja drugih, da bi se niti resnično niti šalama ne navadili.
6) Poštenosti naj so učč, po tujih rečeh ne segati, jih ne jemati, ne krasti, ne poskrivati, ničesa na upor ne delati.
7) Dobro tudi je navaditi je na delavnost, da bi se ogibali brezdelavnosti.
8)	Imajo se učiti ne le	govoriti, nego li tudi molčati, kedar treba, kakor: pri	molitvi iu ko starejši govore itd.
9) P o ter p e ž 1 j i v o s ti in o dj eni j i vosti svoje volje naj se tudi uče, tako da bi se navadili precej od mladih nog prevladati se, predno se strasti vkorenč.
10) P o s trežl j i v o s t starejšim je lepi kinč mladine; zatorej naj se v njej vadč precej od mladosti.
11) Mej tem prijde dvorljivost šeg, da bi se znali priljudno vesti, pozdravljati, zahvaljevati se, roko podajati, poklanjati se, zahvaljevati se za to itd.
12) A da ne bi bilo vedenje prederzno, imajo se vaditi resnobe pri gestih in šegah, da bi se v vsem premišljeno, sramož-ljivo in spoštljivo vedli.
Ako bode otrok v teh čednostih izurjen, bode lehko deležen milosti pred llogom in ljudmi, kakor se o Kristli otroku pravi. —
Kar zadeva znanstva (vednosti), treba gledati na troje: Učimo se na svetu nekatere reči poznati, nekatere storiti, o nekaterih govoriti, ali še bolje: vse (razen hudega) poznati, vse učiniti, vse govoriti.
1) V poznavanji reči j iu sicer najpervo pri rod n ih (fizičnih) more sc otrok do šestega leta tako daleč pripeljati, da pozna imena pervin (življev), zemlje, vode, vetrov, ognja; tudi imena dežja, snega, ledu, svinca, železa itd., a tudi nekaterih rastlin, posebno dreves, tudi naj pozna, poglavitne razločke ži-valij, kaj je riba, kaj ptica, kaj govedo itd., koncčno imena zunanjih svojih udov in njihovo opravilo.
2) V optiki bo napredoval, ako pozna kaj je svitloba, kaj tema, tudi imena barv itd.
3) Začetek znauostij v astronomiji bo imel, kedar bode poznal solncc, mesec, zvezde.
4) Podlaga geografije bode imel, ako bode v šestili letili poznal, da tam, kjer se je narodi! in kjer stanuje, je vas terg ali mesto ali grad, tudi, ako porazume kaj je polje, kaj hrib, kaj gora, reka itd.
5) Začetek kronologije bode, da bo vedel, kaj je ura, kaj den, kaj noč, kaj teden, kaj zima, kaj leto itd.
6) H is to rij e, da si zapomni nekaj od dveh, treh, štirih let, če so tudi domače otročje reči bile in če si tudi le slabo spominja, kakor bi nekaj skozi meglo gledal.
7) Ekonomije, da zna, kaj sc družini v hramu prilega ali neprilega.
8) Politike, da razume, da se nekedo v mestu predstojnik, svetovalec, župnik, župan itd. imenuje, da se občani včasi k skupščini shajajo itd.
Nekatera opravila se veršč z mislimi in jezikom, kakor dialektika, aritmetika, geometrija, muzika, druga pa z mislimi in rokami.
1) Začetek dialektike do šestih let je vtem, da otrok v tem času dobro razume, kaj je vprašanje, kaj odgovor, in da zrnirom kolikor najbolje natanko (na vprašanje) odgovarja; ne da bi o hruškah odgovarjal, ako sc ga o slivah pita.
2) Podlaga aritmetike bode, kedar bode otrok vedel, kaj je mnogo, kaj malo, in da bode umel do kacih dvajset šteti, in razumel, kaj je sodiv kaj lih (neravno in ravno), da bode razsojal, da je tri več nego dve, in če se k trem prišteje ena, je štiri itd.
3) Neškodljiva podlaga geometrije bodo, ako se nauči razumevati, kaj je veliko, majhno, dolgo, kratko, široko, ozko; debelo, teuko; tudi kaj je ped, laket, seženj itd.
4) Začetek muzike bode, kedar bode znal nekatero verstice na pamet peti.
5) Rokodelstva začetek je, če zna nekaj krojiti, rezati, strugati, sostavljati, razstavljati, zvijati in razvijati, kar otroci navadno delajo.
Jezik se form uje in brusi z gramatiko, retoriko in poetiko.
1) Gramatika v pervih 6 letih ima biti v tem, da otrok to, kar razumi, v svojem maternem jeziku povedati zna, če je tudi s pogreški, samo da se nauči, jederuo in razumljivo izgovarjati. —
2) Otroška retorika v tej dobi je, rabiti nekoliko gestov, kakor je navada, in če kaj tropov ali figur sliši, da tudi te posnemati zna.
3) Začetek poetike bode v tem, da sc otrok nekaj ver-stic z ritmom na pamet nauči.
Zdaj je torej uže znano, kako se pri katerej reči z otroci postopati ima; ne razume se to tako natanko, na leta in mesece (kakor se to potlej pri drugih šolah pokaže), ampak splošno (za vso otroško dobo pred šolo) in sicer iz teh-le vzrokov:
1) Ker nejso vsi starši v takošnili razmerah, da bi mogli natanko se potem ravnati, kakor potlej v občnej šoli, kjer se nič drnzega ne dela, kjer učenja nobena postranka dela ne motijo.
2) Ker so v tej začetni dobi misli otrok še celo neenako fazvite; kajti nekateri otrok začenja eno leto pred razumevati in govoriti, nego drugi, ali nekateri celo dve leti pred itd. Zato je treba razložiti, kako se imajo otroci v pervih šestih letih vaditi : 1) v umevanji, 2) v delih in znanostih 3) v jeziku, 4) v nravih in čednostih. 5) v pobožnosti. A ker je podlaga vsemu temu življenje in dobro zdravje, zato najpervo pokažemo, kako morejo starši svojim otrokom zdravje uterditi.
(Daljo prih.)
Dopisi.
Iz Notranjskega. (O pisanji na tablico.) Baje no mine šolski dan, da bi so v narodnej šoli na tablico ne pisalo. Zdaj so prepisuje iz berila, zdaj so izdoljujo računi, in zopet se izdcljujo razno nalogo in nalo-gico iz zemljepisja, prirodopisja, slovnico itd. Kako pa je pisanje na tablico, znano jo vsacemu, ki so je kcdaj ali se šo o podučovanji z mladino peča. Eni pišo dobro, drugi srednjo in mnogi pa tudi prav slabo čerkajo, ukopram se vestni učitelj trudi, kaže, popravlja, kjer le moro in zna. Da pa omenjeno pisanje tako slabo napreduje, nejso vselej krivi niti učenci, niti učitelji; nego lo slaba učila. Glejmo malo po naših učilnicah! Kaka učila pa vendar ima šolska detca? — No, ta, kateri v pervej klopi sedi ima lepo kamnito ploščico v lesenom okvirji, navezano ima tudi na ver-vici, da si jo obesi čez ramo, ko stopa iz kolegija. Pri tablici ima pa tildi privezano gobico in kamenitno pisalo. — Dobro! — Drugi ima pa elastično ali prav za prav papirnato tablico, ki jo z lepim višnjevim papirjem vdrobljena. Ta je pa ne obeša čez ramo, nego dova jo v knjigo in tudi mesto gobice ima le mokro cunjico, ki pa tudi dobro služi. Kaj pa oni le, ki danes nič ne piše? — Kje ima tablico, pisalo, gobico?! — Nojma. — Kamenita tablica se mu je razbila; ona pa, ki so mu jo oče denos teden v tergu za 5 novčičev kupili, zmočila se je in na dva kosa l'azpala. Oni pa zopet nema gobico, ki tako gnjusno po tablici pljuje (!) in kar z roko (!) briše. Glej, kako je umazan! Taki roki ima, kakoršni dimnikar. Ta zopet nejma pisala in pišo z nekim malo obrezanim kam-nokorn. — Zakaj si pa ne kupiš pisala? — Oče nojmajo soldov, je kratki odgovor. — Tam v kotu piše eden zopet s svinčnikom, ki pa sam ne ve kaj, kajti po mastnej in ognljenej tablici se nič ne pozna. In tako je skoro polovica dotce, ki nojma potrebnih učil. In če jo tudi ima, so pa tako revna, da nejso za rabo. Uboga detca piše, prepisuje in praska verh
toga, da ima neizrečeno slaba učila, dan na dan v takih šolskih beznicah (ki jih je po Kranjskem sc mnogo) po katerih jo temno kakor po kleti ali pa svetloba na vsoh straneh dohaja.*) Tako si uboga detca lopo počasi 'oči kvari in slepoto nakopuje. — No, pa puščajmo te jeremijadc; mislimo rajši, kako bi so tem nepristojnostim v okom prišlo. Sol šo ne moremo baš tako hitro novih pričakovati, stariši so tudi pri nas nekateri tako nbogi, da nikakor no rnogb svojo deteo s potrebnemi učili oskerboti Kaj jo storiti?! — Ker tudi mi, posebno kranjski „Naborotjo“, ne moremo iz svojih žepov šolskej detci kupovati potrobnih učil, nabirajmo povsodi in o vsakej priliki novce in pošiljajmo jih našemu domačemu zavodu „Narod-nej šoli.“ To blago društvo bode za malo svoto, ki jo vsak g. učitelj lehko spravi, vskerbelo našo ubogo mladino s potrebnimi učili. Torej, dragi sobratje! delajmo in trudimo so z zedinjenemi močmi za blagor milega naroda slovenskega! Vpišite toroj, mili sobratjo! vsak svojo učilnico v društvo „Ndrodna šola“ in kažito, da sto pravi narodnjaci, no pa vo-ternjaci.**)	 ški.
Iz Šmarija pri Jelšah. Naše učit. društvo je pervo loto svojega oksi-stovanjo sklenulo tiho in baš tako tiho začelo svojo dolovanjo v drugem društvenem letu; o konci pervoga in začetku drugega drustv. lota so nej nič objavilo. — V odbor so bili voljeni: Franjo Jurkovič za predsednika in knjižničarja, Jože Brinšek za predsednik, namestnika in denarničarja, M. Stnner za zapisnika, Oberski in Sirk za odbornika.
Zadnji zbor smo imeli v čotortek 4. m. m. Začel so je ob ’/a U Pr-p. Na dnevnem redu jo bilo: 1) razdoljenjo predmetov na uro na enoraz-rednih šolah s poldnevnim podukom, 2) životovanjo (telovadba) po narodnih šolah.
Pervi predmet nam je bil uzročil toliko dola, da ga nejsmo mogli dokončati, ter smo ga preložili za bodoči zbor, posebno pa zaradi tega, ker jo na dnevnem redu stal šo drug važen predmet. — Nej sramota, nego hvalevredno jo, če so učitelj čosa uči, zakar mu je v prejšnjih učit. iz-obraževališčih priložnosti manjkalo. Mej drugim jo s posobnim povdarkom treba opomniti životovanja, česar so skoraj vočina naših zdanjih učiteljev nej učila. Učiteljska društva morajo posobno zato skorbeti, da se njih udje izobražujo in iz tega vzroka smo prosili onega naših učiteljev, naj nam uk v životovanji pri društvenih zborih razlaga, tor z nami praktično telovadi, kakor jo potrebno, da podučujemo mi mladino v tem predmetu.
Mej drugim omenja govornik sledečo: „Da je uk v životovanji k splošni izobražbi narodu potreben, vsakedo vidi, in zato so je vpeljal tudi v narodno šole. Kakor pri vsakom prodmotu, treba jo tudi tukaj, da si učitelj naČerta pot, katerega naj se derži. Da se pa cilj životovalnega uka doseže, mora biti praktičon. — Prod vsem pa ne smemo zabiti, da imamo mladino pred sebd. Razvitck njenega duha in života so s tem podukom pospešuje, no smo so tedaj enostransko gojiti. Kor je pri telovadbi najbolj potrobon, naj se tedaj goji, da postano lastnina mladine,
*) Ali pa celo od love strani!
**) Vorlo dobro!
Ur.
Ur.
ker preide potem tudi na druge njene dele. — Z žlvotovanjcm se vadijo naši euti, oko, uho, budi se pazljivost, krepi život in krepi zdravje, goji lepota 1,1 budi čud za lepoto. — Učitelj naj torej skerbi, da krepi vse ude otroškega života enakomerno in ne enostransko; na pol hromi so postali po Svetovanji ttže ravni, pa tudi ravno ude moraš z životovanjem narediti krive. Ako tedaj životovanje krepi život, krepi zdravje in budi lepoto, naj životujč tedaj tudi dekleta. „Če hočemo imeti lepo in krepko mladino, krepimo najpervlje njene matere." Potem se omenja izletov in pravi da imajo dvojni pomen. Pri izletih često najde učitelj priliko, da govori o prirodoznanstvu, zemljepisji ali kmetijstvu. Duh otročji se v naravi oživlja in krepi, da potem v šoli z večjo paznostjo učiteljeve misli spremlja. „A!i se s tem ne budi tudi veseljo do uka in ljubezen do učitelja?" O izletih se mladini tako kažč razno otroško igre. „Igrc so pcrvo in edino delo našo mladosti in ostajajo nam najprijctnišo celo življenje", pravi Wieland. — Učitelj naj ne misli, da gubi svoje štovanjo pri otrocih, ako jim voli nekoliko slobode, ujedno pa skerbi za red in zahtova pokorščino. Will der Lehror die Kinder zu sicli heranziohen, so miisste er sich zu ihnen heruntorstimmen." Prodno smo životovali, še razloži, kaj so rodne, slobodne vaje in vajo na orodji in omenja, ukaze životovalne itd. Zbor so sklene ob ‘/a 4 po polu dne.
Iz slovenskega Štajerja. (Kaj jo temu vzrok?; (Mirno besede do sl. c. kr. deželnega šolskega sveta v Gradci in do sl. c. kr-izpraševalne komisije za ljudsko šolo v Gorici.) Boljše plačo so več učiteljev iz Goriškega na Štajersko privabile. Takih učiteljov, ki so v Gorici so izobraževali in eden ali dva izpita ondi dostali, jo menda 6—7 sedaj na Štajorskem. In ti so, za katere si štejemo dolžnost nekaj besedi spregovoriti, na kar nas napeljujejo nekoliko prijeti dopisi, nekoliko lastna skušnja.
Učitelj A iz Goriškega s slovenskim spričevalom učiteljske sposobnosti za slovenske šole dobi na slovenskem Štajorji začasno poduči-teljsko službo. Na njegovo prošnjo ga imenuje deželni šolski svet štajerski čez 4 mesece definitivnega. To bi tedaj bilo v redu. Tudi učitelja B in C iz Goriškega imata baje baš tako spričevalo in sta definitivno postavljena na slovenskem Štajerji.
Učitelj D iz Goriškega pa je prosil za podučiteljsko službo v K., bil od okrajnega šolskega sveta imenovan, pa od štajerskega deželnega šolskega sveta — zaveržon, rekoč, da ima sposobnost — lo za slovenske šole. Ali jo to doslodnost? Vsaj ima D baš tako spričevalo kot A, še več, spričevalo učitelja A jo pisano v slovenskem jeziku, od učitelja D pa v nemškem jeziku. Zakaj ne d;i izpraševalna komisija v Gorici učiteljem tudi iz nemščine reda, ko vendar izprašovanci iz vseh prodmetov nemški govore in pišejo?
Zakaj bi no dobili goriški učiteljski kandidati in učitelji pri go-riški izpraševalni komisiji tudi spričevala sposobnosti za nemške šole? Zakaj so pa vendar po večjem v nemščini izobražujejo? Toda poslušajte še nekaj izgledov 1
Učitelj E je bil užo več let na Goriškem in ima spričevalo učiteljske sposobnosti za nemške in italijanske šole in dobil je definitivno učiteljsko službo na slovenski šoli na spodnjem Štnjerji. So ve, da zna tudi slovenski, a to baje noj razvidno iz njegovega spričevala. Učitelju D pak je bila prošnja za službo na slovenski šoli odbita, ko ima spričevalo za slovensko in italijansko šolo. —
Učitolj F bi rad delal drug učiteljski izpit v Gorici, a deželni šolski svet štajerski mu jo odgovoril, da z ondi pridobljenim spričavalom za „sl o venske šolo“ nima pričakovati stalno službo na Štajerskem. —
Kdo sc toroj v teh zmešnjavah spozna? Kdo razumete nedoslednosti? Zakaj bi c. kr. komisija v Gorici zmožnim učiteljem no dajala spri-čovala za slovenske in nemške šolo, ko vendar razne predmete v obeh jezikih izprašuje in ko nemščino enako izprašuje kakor slovenščino? Zakaj pa sl. štajerski deželni šolski svet ne ravna z vsomi učitelji enako? Zakaj bi ne dobil učitelj iz Goriškega službe na slovenskem Štajerji, če se tudi njegovo spričevalo samo za „slovensko šo!e“ glasi? Zakaj bi za slovenske šole pri nas ne bil sposoben? Vsaj imajo vsi učitelji iz Goriškega tudi v nemščini (kot predmetu) izpit. — Kaj jo torej tem pritožbam vzrok?
Iz Ljutomera. Pri nas bodo šolstvo v prihodnje, kakor vso na to kaže, prav dobro urejeno. Užo nekaj časa je od takrat, ko jo skleni) tukajšnji krajni šolski svot, da bodo zidal novo šolsko poslopje. To zadevo ni iz oči spustil ali eelč na vsoj sklop pozabil, marveč delajo so potrebni koraki, da se to hvalevredno započotjo tudi izpelje. V soji omenjenega svetovalstva ‘24. marca zaključilo so jo, da so bodo novo poslopjo z 8 razredi sezidalo samo za dečko, za bodočo 4rarodno dekliško šolo pa se hoče popraviti in porabiti sedanja Šola. — Gez nekaj lot utegnemo torej pri nas imeti Srazrodno deško narodno (morebiti meščansko) šolo in 4razredno dekliško šolo. —
Naši narodni šolski svetovalci bodo pa znali tudi za to skerbeli, da obderžito šoli svoj slovenski značaj, kakoršen jo edini naraven, ko so pri nas vsi otroci skoro edino le slovonskoga jezika zmožni, in ko je želja naših ljudi, da so jim deca nauči na podlagi maternega jezika praktičnih ved — a ne samo nekaj nemščine, kakor so je nekdaj godilo in kakor bi nekateri v svoji prenapetosti še zdaj želeli. — Naš krajni šolski svet jo bil 4 krat popraševan ali prav za prav priporočovalo so mu je, naj bi tudi nemščino —• vsaj nekaj vpeljal kot učni jezik v tukajšnjo šolo.
Toda krajni šolski svot jo tudi 4 krat odločno odgovoril, da ima slovenščina po vsoli razredih ostati učni jezik in nemščina pa samo učni predmet, ki so ima pa tudi v vsoli razredih na podlagi materinščine učiti. To pa jo tudi okrajni šolski svot odobril, toroj so ni bati ponemčevanja naših šol, dokler imamo tako čverstih šolskih svetovalcev, ki so vsikdar dosledno potegujejo za svojo šole. Čast in slava takim možem 1
Slovstvo.
(Odbor društva sv. Mohorja) jo lotos obdaroval naslednje rokopise: 1) Največ! revež11 — obraz iz vsakdanjega življenja, spisal J. Ogri-
nec; 2) »Hranilnice in posojilnice na kmetih", spisal dr. Jožo Vošnjak in 3) »Monjice in manj ione pravice", spisal J. Tonejec. Povesti: »Zlato-vlaska" in »Možu oralo, ženi kuhlja", sto sprejeti v porabo; vsi drugi rokopisi so bili pošiljalcem zopet izročeni.
(Erzahlungon aus der Gescliichte Steiermarks) od dr. Krones-a. Ta za rabo v ljudskih šolali odobrena knjižica bode so, kakor vemo iz dobrega vira, berž čas v kratkem poslovenila. Pisatelj hoče slovenskem prevodu tudi že nekoliko dodati, kar zadeva zgodovino Slovanov in Slovencev.
(Pisanke) s podobščinami in zemljevidi ob zavitkih se dobivajo v Beču v zalogi Mu sil-a in so od ministerstva za rabo v narodnih šolah dovoljene. —
(Izmed risanskih prodlog), zadnjič pri občenih, moramona neko vprašanje najbolj priporočati slovenskim učiteljem »Tretau, kleiner Zeichner", kajti v tej knjigi (nizke cene) niso samo risanke prav lično in korektno izpeljane, marveč je v njej jako dober navod o najboljši metodi pri risanji, namreč o risanji po narekovanji, katero učence najbolj izobražuje.
(Hervatske knjigo). Kratak vseobči zemljepis, napisal Franjo Klaič v Zagrebu. — Naša zemlja (2. natis) od Ljudevita Tomšiča. Poslednja knjižica velja samo 15 novč. in se posebno za šolarske (tudi za slovenske) priporočuje. —
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega svota). Iz seje 18. in 25. febr. Na neko vprašanje so je določilo, da imajo okrajni šolski sveti pravico kazen nalagati takim krajnim šolskim svetovalcem, ki se branijo vstopiti v to korporacijo, ali ki ne hotč sodelovati. Dovolilo se je, da so v okrajih Ptillau in Hartberg (na nemškem Stajerji) otroci tudi o velikej-noči v šolo sprejemati smejo. Posvetovalo se jo o ustrahovalnih pravilih za učiteljske kandidato in razširilo se v nekatere šole na nemškem Stajerji. Priporočile so se okrajnim šolskim svetom »Tabellen zur Umrechnung dos Wioner Masses ttnd Gevvichtes in das metrischo Mass und Gewicht.“ za nakupovanje narodnim šolam. Soja 11. marca. Naznanilo se je, da jo došla od dunajske razstave I. 1873. deželnemu šolskemu svetu svetu svetinja za izpostavljanje karte o ljudskih šolah in tabela o všolovanji. Sklonila so je zahvala c. kr. nainestniškemu svetovalcu Gebell-u za trud pri sestav-ljenji teh kart. — Preiskovali so so mogočni vzroki o samomoru nekega učenca deželno realke v Gradci. — Poročalo se je o drugi deržavni gimnaziji v Gradci o 1. semestru, dovolila so so oproščetija od šolnine, kvin-kvenije, denarne podporo in pokojnine. Šola pri Kapeli se je razširila in določil se jo obseg šolske občine za novo šolo celjske okolice.
(Ljutomersko šolo) jo 15. in IG. m. m. nadzoroval g. deželni nadzornik za narodne šole. Z vspohom pedučevanja jo bil popolnem zadovoljen. Obljubil jo na to delati, da se napravi v Ljutomeru 5razredna deška in 4r.azredna dekliška šola. Namesto L realke pa se utegne llraz-redna meščanska šola osnovati *). Ta pohod našega deželnega s. nadzornika, ki so je s svojim ljuboznjivim obnašanjem prikupil v Ljutomeru učiteljem In neučiteljeui, razveselil je posebno vse prijatelje našo slovensko šole: 1) radi tega, ker se zastopnik vlade ni spodtikal nad slovenskim
*) Kakor čujemo, izjavil se jo tudi gospod, da bi bil Ljutomer primiren za pripravljovalni tečaj k učiteljiščem.	Pis.
učnim jezikom našo šole, ker ni grajal učiteljstvo, kakor drugi možje to večkrat preradi storč,, češ, da so premalo na nemščino ozira; 2) pa tudi radi tega, ker jo znal nekov prepir prav taktno poravnati, za kar mu naj dotične stranko pač hvaležne bodo. čast, komur in kodar mu čast gre!
(G. Blaže Pernisek), učitelj v Ljutomeru in tajnik „Uč. društva za slov. Stajer“, je dobil radi bolehnosti 4 tedni odpust od ljut. okrajnega šolskega sveta. Konec tekočega š. lota bode pa iz te svoje službe izstopil in beržčas službo v Materiji v Istri sprejel. Toliko naznanjemo njegovim prijateljem in znancem.
(Naznanilo gg. naročnikom telurija). Oglasilo se je do sedaj osem naročnikov, g. izdelovalec Moravec v Idriji bode jih po naznanjeni	ceni 3 gld. izdelal —	toda še le	v 2 mesecih, kakor nam piše. Naj
torej	gg. naročniki ta čas	potorpč,	vsaj dobo	potom dober tolurij za
nizko ceno.
(Tujci mislijo o naših šolah) po slovenskem Stajerji, dajopo-vsodi	učni jezik slovenski in noraški.	Vsaj so	tako bore pri razpisih n.
pr. v	„Gesetzblattu.“ Zakaj	pa? Zato,	ker so na	slovenskem Staj er ji terja
od učiteljev znanje obeh jezikov, mod tem, ko se enaoega od nemških učiteljev ne zahteva.
(Za učitoljo svilorejce.) Kranjska kmetijska družba in štajersko svilorejno društvo ponujeta tudi letos narodnim učiteljem sviloprojnih jajčic brezplačno, na kar si dovoljujemo opozorovati. —
Razpisi učiteljskih siužeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučiteljska služba v M a rnbergu s 480 gld. (300) do 14. aprila na kr. š. svet. Učiteljska služba v Jurkloštru (Gairaeh) (laški okraj) s (100 gld. in stanovanjem do 20. aprila na kr. š. svet.
Na Kranjskem: Učiteljska služba na Vorhniki s 050 gld. in stanovanjem v 0 tednih (od 25. m.) na okrajni š. svet za Ijublj. okolico.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Jakob Stvarnik, učitelj na Gomilškom, g. Jožo K1 o p č i č, podučitolj v Konjicah.
Na Kranjskem: G. Lavoslav Božič, nadučitelj v Žireh.
Listnica: G. J. B. Pritožujete so o različnem pravopisu v našem listu, prav imate, toda no moremo za zdaj te nepriliko odpraviti, kor občni zbor našega društva je uredovanjo lista izročil več osebam, ki pa pišejo različne obliko, kakor sploh needini Slovenci. Bog pomagaj!
Podučiteljska služba.
Na dvorazrednej ljudskej šoli v Slivnici sc razpisuje pod-učiteljska služba z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem. Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega i nemškega jezika v govoru i pisavi, imajo svoje dokumentirane prošnje po poti predstavljene šolske gospodske najdalje do 20. marca 1875 krajnemu šolskemu svetovalstvu v Slivnici (Schloiniz, Post St. Marein bei Erlacbstein) poslati.
Okrajni šolski svet Šmarski, dne IG. svečana 1875.
Prvosednik: Ilaais. 1, r.
Lastništvo „Učitoljsko društvo za slov. Štajor.“
Za uredništvo odgevoron Ur. Lorene.— J. M. 1'ajk-ova tiskarna v Mariboru.