st. 4. jqiocaiuui. H. 14. XlUlUlUIlUUieii, Wiett V G-orici, 24. januarija 1879. „So6a" izhaja vsak petek in velja s posto prejcmana ali v Gorici na dom po&ljana: Vse let©.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznaniltb in prav tsko pri „po- slanicah" se placuje za navadno tristop- no vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat Zavefie crke po prostoru. SOČA Posamczne Stevilke se dobivaj* pt 10 soldov v Gorici v tobakarnici v ge-sposki ullci Wizo „treh krou". in m starem trgu.— r Tista v tobakarni-ci ,jVia delta casenna 60". Dopisi iiaj,.*e Magoyojjno poSiljajo uredniStvu ,,Sofie" v Gorici v, Mailin&iovi tiakarni, narbeniha pa oSkrbni§tvu„SofSoM Via del Giatdmo V ZotatiMfeTi Mil H. nadetr. Rokopisi se ne wa«ajo; dopisi iiaj si blagovoJjno frankujejo. — Delalcem in drugin nepremoznim 19 naroSniua zniia, ako 10 oglait pri uredniitvu. Glasilo slovenskega politi&iega diustva gorMcga m brambo narodnili pravie. "iiliTihiifej Kmetijstvo v Bosni in Hercegovini. Kakor nas zauhna vsaka iz osvojeuih dezel pri-hajajoea vest, tako nas zanimajo tudi glasovi 0 kme-tijstvu v Bosni in Hercegovini tern viSe, ker se zdaj mnogo naSih delavcev tarn mudi jin ker nckateri tudi na to mislijo, da se tain stalno nasel6. Zato meniiuo, da vstrezemo svojim cast, citateljem, ako zraven tega, kar smo u&v v lanskem teCaji 0 teh de^elah poro&ili, Se to dodamo, kar so „PuCke Novme" v najnovejem casu v raznih novinah nabrale in v svoji letoSnji 2. Stevilki prtobcile. V Bosni s Krajino je 212 StirjaSkih milj polja in vrtov, 408 St. in. gozdov, 130 St, 111. travnikov, pustih zemljiSe" pa 25 Stir. milj. V Hercegovini jo 38 Stirjaskih milj obdelanih zemlji§e\ 40 St. 111. gozdov, 27 St. m. travnikov in 91 Stir, milj neplodnih, pustih zeinlji§8. Njivc in vrti obdelujejo se v obCe eno-stavno. Plug je dandanes enak, kakorSen je bil pred sto leti in ker BoSnjak ne zna ccuiti casa ui racuuuli moci, vprcito on po Sest volov pred svoj predpotopni plug, s katerim gredd po dve, po .It tri osebo. Sejo Be, kakor so njivc vi?Se ali nize, ud polovice marcija do polovice aprila. 2anje ali pospravlja se od konca junija do konca septembra. V ktnetijstvu je spluh v navadi tako zvano t r 0 p 01 j n 0 gospodarstvo. Poljo se obdeluje po dve ali tri leta zaporedoma. po tern se pusti eno leto neobdelauo. V posavskih ravuinah, v doliitah kraj Vrbasa, Bosne in Spiece in na Popovein polji, ob Neretvi in po ravniSih rebrak obdelujejo zemljo tudi po pet do sestlet zaporedousa, v nekateiih krujih celo vsako leto. Tla, katera ostanejo skozi tri leta iz katerega koli razloga neobdelana, pripadejo po tur-Skem zakonu dizavi, to je mohamedauski lastuik izgubi pravico lastnistva do te zemlje. Poljedelstvene razmere v Bosni med begom, l&Btiikom in knu.'tom niso bile vselej take, kakorsne so zdaj. Ko je bosensko kraljestvo propalo, je kri-stjanski seljak zares priznaval spabijo ali bega za svo-jega gospodarja, ali MSa in polje sta bila njegova last-nina in davki so bili zmerni. Potem, malo po malem, prisvojalo si je plemstvo, katero je od krScaustva pre-Slo k moliaraedanstvu, vse vece pravice. Tedaj so se piavice prav prevrgle v neomejeno samovoljo, doklcr ni porta, potem ko je veC begovskih ustankov zadu-Sila z naiedbo od 14. Sefera 1276 proglasila pra-vicnejSe poljedelske zakone. Vendar so sedauje dav-S6ine, katere plaCuje raja lastniku, vefie, nego so bile sredi proSlega stoletja, ko je kmet zraven desetine, katero je dajal drzavi, od zemljiSCnega prideika od-stopal agi samo devetino, katero si je moral isti earn B polja jemati. Samovolja je zafiela potem zahtev.tti polovico prideika in vsak teden 3—5 dni tlake (ro-bote). Na tak naCin se ni moglo kmetijstvo v Boani predruga&ti. Najvefi sejejo v Bosni turSice, pSenice, je^mena ovsa in prosa. Pridelek ^ita znasa v Bosni s Krajino vred po turSkem raCunu poprek 5 miljonov, v Hercegovini pa 800.000 centov na leto. Duhana pride-lujejo v Bosni okoli 2000 centov, v Hercegovini 6000 centov na leto. Zito vrSe v Bosni s konji na polji, ker ondi ne poznajo mlatve. Skednjev oudi ne poznajo. Zato ostaje vecmoma v snopovik na polji. ^savedena gtevila skupnega prideika so pveraCunjena po izneskih desetiue. TurSice je blizo polovice vsega prideika. P^enico in re2 sejejo samo v Posavini in v dolinah ob rekah, a jecmen, oves in proso povsod. Od socivja sejejo najved fe^ola, graka maio, isto tako kromp'rja, katerega le po vrtih sad6. V mo5virnih ravninah okoli LjubuSke sejejo tudi ri2, kateri pa ni tako dober, kakor italijanski. Na leto priraste ri^a k vecemu 2000 centov. Najbolji tobak raste v doliai TrebinjSCice in je pod imenom ^Trebinjac* na glasu. V Bosni prideln-jejo najve6 tobaka okoli Srebernice, toda sade ga tudi povsodv dmgod za hisno rabo. Ziviiioreja jevBcsni slaba, od kar je ieta 1862. in 1863. kuga malo da ne vso ziviro pomorila. Od tistih dob je tudi prebivalstvo, katero 2ivi najvefi od IMuoreje, osiromalilo. TurSka vlada ni mogla poma- gati. Med triletno ustajo, ko jc na stotine tisofiev prebivalcev pribeglo na avsfcrijsko stran, poSlo je mno-go divine,; katcro so tja prevedli, prodali in poklali. Tiidi okupacija, to jo oskrbljevanjc vojake, pripomogk je, da se jo Stevilo divine v Bomi zmaujSalo. Trebak bo uiiiogo tmda, da se givinoreja v de'zcli zopet pov-zdigne. Goveda so majlina in slaba, krave dajejo inalo mleka, saino okoli 2epea imajo bivole. Preside gojo samo v hrastovih gozdih v Posavlji in Pounji; bosenski pre3iLi so enake pastne (plemena) kakor sibski, toda debele se ne, Ovco rede po vsej Bosni in Ilercegovhii, v nokaterih straneh dajejo ple-inonito in lino volno, skoro kakor merinovke, Kouje-reja propada Sedalje bolj, od kar je bosettbko plem-stvo osirouuiftdo; vendar je mala bosenska pasma be vedno na glasu, ker je vstrajoa in z maliin zadovoljna, pa zancsljivo stopa tudi po najtczavniSUi gorskih ste-zah. Mezge imajo samo v Uorecgovini; tarn je tudi iiajvcc" ko/u. Cebelarstvo je tu Se preoej raz&irjcno. Volna, goveje, oWye in kozje koite m izvu&yo voCi-noraa iz (It'Zele, V Bositi in Ilercegovini vtogno biti vse divine skupaj: govodu 020.000, konj 185.000, mezg in oslov 0000, ovac 1,100.000, koz 700.000, preSitov 320.000 glav. Bosciiskih gozdov pa, ki ho neomejeno lastnifitvo porte vzdolz \bo dalmatinske mejo proti Travniku, ne more biti vesel nobeit gozduur. V bliznji prologki gori ne vidiS druzega kakc ^mt\ panje, sezenj ali pol.li ugi sezenj nad zemljo odsekane, ki ondi trohn6 brez vse koristi. Tu se nahajajo bukovi in jelovi panji nenavadne debljine. Na tisofie in tisoCe oralov uajlepSega gozda podili so ua tla zadnjih deset let, od kar se je namrec odprla cesta iz Livna v dahna-tinski Sinj. Velikanskim gozdom okoli Glamoca i KupreSa, poteni okoli BuSke tja do Tt-avuika in splok vsim gozdom blize dalmatinske meje po dinai'skih plauinah godilo se bode brz&is ravno tako, kakor prolo^kim. Upati je vendar, da bo avstrijska vlada zdaj ustavila to brezumuo gospodarstvo. Dopisi. Iz gorlike Okolice, 21. jam (Izv, dop.) Povsod to^ijo kmetovalci, da so jih slabe letine in veliki davki pripravili v hude stiske in nihde si ne more poma-gati. Nekateie sem sliSal trditi, da treba naSe Stan* dteiane v kmetovanji posuemati; njim daja zgoduja zelenjava, kakor Spargelji, solata, rani krompir itd. dokaj dobifika. A tudi Standrezanom, kateri ao si zares z marljivim obdelovanjem svojih njiv in s pride-lovanjem najboljSih, zgodujih zelenjad dobro opomogli, zaCela je kupCija s temi pridelki pehati in 6e pojde tako naprej — zabredejo tudi oni kljubu svoji ne-vtrduljivosti v enake stiske, kakor vsi drugi kmeto-valci na GoriSkem. Kaj je paa tega krivo ? — V to jih sili nova drzavno - tinancua naredba, vsled ktere mora naSa zelenjadoreja propasti; ker namrec" mi ne smemo nobene zelenjade: ne krompirja, ne zelja i. d. izvas5evati 6ez mejo v Italy o, tudi 6e bi hoteli colni • no plaCati, a Itahja sme svobodno v naSe kraje, sploh v Avstrijo vva^evati zelenjadne pridelke, vsled Cesar delajo tudi italijanski zeleujadorejci, kateri imajo za-radi gorkega obnebja naj zgodniSe pridelke, pogub-ljivo koukurencijo naSim avstrijskim, posebno nam goriSkim kmetovalcem. Tega smo se lahko prepriCali v preteklem letu, ko ni bilo za zgodnji krompir skoro nobenega kupca najti. Pred nekoliko leti prodajali smo cent zgodnjega krompirja po 8-10 f, in lani smo ga niorali Se celo v Trst peljati cent, za 11/2 gW. 1 Enaka je z drugimi pridelki in se^ aadjem. Davki so silno veliki, delalci predragi v zemlji-S6ih tidi velik kapital, pri novi vredbi zemljiSCnega davka ozirajo se cenilae komisije tudi na naSe milo podnebje, vsled kterega nam namreC gospodarstvo ve5 nese. In kedo bi tajil/ da vgodno podnebje pospcSuje zares kmetijstvo? NaSi Standre2ani in deloma tiidi drugi goriSki okolifiani se tudi trudijo, da bl to vgodno podnebje izkoristili s prideiovanjem zgodnjlh zele-njad in razuega sadja. A kaj jlm pomaga zgounje Ma-go, fie ga ne morejo prodati, ker iz Italije, kdtir vsak pridelek vendar §e par tednov hitreje dozoruje, kakor pri nas, prihajajo velikanske mhoiine zelenjad In sftd-ja, vsled Cesar grozno pada cena na rasSnih trglli kakor na Dunuji, v Gradcu, Pragi itd, Ako ne priikrbl vlada po modii poti, da se zahrani Ituliji svobodno vvailevanje zelenjad in sadja v Avatrijo, morala uo |o-riSka in tudi sloveia StandeiSka zelenjadoreja prbpaBtl in ker iniamo malo zemlj§i6, lctera so se pa silno dra-go plaCevala, bo za nas U slabSe, kakor drugim kra-jem. Mi kmetovalei v goriSki okolici sploh iraanio Is-kati naSo boljSo prihodnjost v izrejevanji Kgodiijib pridelkov. I*e n torn si zamorcmo pomagati. Zato pa moramo vsa poKtavna svedstva poskusiti v namen, da bo vlada doiimtfe kmetijstvo, posebno pridelovanjo zgodnjega sadja in zelenjade podpirala ter zabianllai da sepo ptuji konkmenciji ne zaduSi. Posnemnjmo Piuse, kl so napravili ostio colninsko zavcro, vslad ktere je lie-mogof:e avstrijsko zgodnje grozdje vvalevatl naiTein-5ko, kterega se je do sedaj posebno iz Ogeiskega vsako leto za veliko tiSoc' goldinarjev v Prusijo piodaja-lo. Obfiudujino tedaj skrb Nemcev, ki rajSi vidljo, da mestjani kupujejo kislo grozdje, kakoiSno sploh la-more rasti v pruskih pokrajinah, nego bi domafii trto-rejei Skodo trpeli. Vbogi kmet mora davke placevati* toraj je ilre-pravifino, da ga vlada v prodaji njegovili prifielkoY podpira. Le bodo studenci mofini, bo tudi potok tho-can in velike inline lehko hitro gonll. NaSe pdlii slov, druStvo „Sloga* pa popraSamo, ali bi ne bilo tovpra-Sanje primeien predmet za razpravo v obf:nem zboru, ki haj bi podal na ministerstvo peticijo 0 tej preva^ni, za naSe kraje jako pomenljivi zadevi ? _______ „Kmettt \Z Komna, dne 13. jan. (Izv. dop.) VeCkrat sliSite toziti v slabih letinah, ogromnih davkih itd. a kaj pomagajo vse, tudi najpravUmejSe toibe, 6esoi?3a uSesa gluha. Kolikokrat smo Ze govorili, da smo pre-oblozeni, a rekli so nekateri, da dokler kmet pije in pleSe, nij §e preobloien. Toda to nij tako. Mej kmetovalei so mnogt rokodelci in obrtniki, kateri se brez Skode (hm 1 ured.) veselg, a da bi kmet se mogel ve-seliti na ra5un svojih Cistih dohodkov, koje dobiva od zemlje — nikedar! In na zadnje, naj bi bilo revezu kmetu odmerjeno le delo in ogromni davek, za gostije neslan moCnik in s kuhalnico obeljeno ze|je, sluiab-nikom njegovim pa vefino veselje? Gospodal ali ne privoSclte tudi kmetu kozarec vina, saj je tudi cm eiovek, kateri je vina in nekoliko veselja So potrebniSi od sedecega pisarja, da postane krepak in 61I za dejo. Ker sem ze spregovoril o ogromnih davkih, omenim naj le Se sledeCe: Kmet pridela n. pr. 20 mernikov pSenice, boljSi morda 100 mern. koruze, zarad slabih letin i bolezni 2—3 hektol. vina mesto 50—60, in na tak pridelek v vrednosti 300, in se seuom kacih 4QQ gl. placa gotovo 100—120 gl. davka. PraSam, koliko stanejo delavci inorod^je? Gospodal kaj ostane kmetu — ni6. To zalostno a resniCno stanje kmetovalCevo na Krasu opisujem iz popolnega preprieanja in lastne skuSnje. Gg. zastopnikom ljudstva bi svetoval Cel^e obl-skovati svoje kmedke volilce, inko jecas, povzdigniti glas za nje. Moja navadna terditev je vendar resnicina — 2alibog, moiev nam manjkal Kakor razvidno, n|j Cuda, da kmeLko ljudstvo sili s trebuhom za kruhom v novi svet Ameriko, saj menda slabeji se mu he bode godilo nego tukaj. Kaj se ne zmisli Se obupan clovek, kakor je naSe kmefiko ljudstvol Ce bode Se dolgo tr-pelo tako, je gola istma, da zgiue „slobodui kmeCki staal" Se sledefie, kar teM mi serce: Slehern ?e\ da kmetovalec, kateri mora imeti druSino, da mu pOula-ga obdelovati polje itd. bi no mogel izhajati, ko bi ne imel Se posebnih postranikih prisluikoy n. pr, yo|^ itdv torej ta uboga kmefika para, naj bibil zadovoljen 2 bedo in revo, ko se drugi maste z dobrimi plafiami iz njegovib zuljev. Vsak, fie je §e boljse plafian — mu je vedno premalo ... (ostalo je povedal uze zad-vjit g. dopisnik s Krasa. Op. ured.) IZ devete delete, 19. jan. (Izv. dop.) Pectus est, quod disertum facit — in tudi tukaj t deveti deieli zafieli so jezifiki govoriti, kar srce jist veli. — Kaj se vse govori, kaj se pofienja, kak§ne navade so tukaj, kaksno zivljenje je tukaj v deveti dezeli —je povedal lanski „Zvou*. Tukaj v deveti dezeli se mar-sikaj poizve; obiskujejo nas od vseh krajev prijatelji in znanci; verular vsakemu uij dana umetnost dospeti v na§o sveto deveto deielo. Priporofiiti se mora sv. Petru, kljucarju naSe dezele; fie gaou pusti fiez mejo — je dobro, — iuafie mora povratiti se. Ne davno nas je v deveto dezelo obiskat priSel — mozicelj suhe — pa trdne postavc; aivkastih las — pa z naofiuiki na nosu. Bil je, kakor je sam povedal, iz Sezane doina. Povedal nam je razne uovosti iz „zlate Sezane" — tako jo je sam imenoval — a najvec nam je pravil o naroduosti se2anskih rodolju-bov. Mej drugim nam je povedal, kako pridno je mi-nulo leto (1878) se2anska fiitalnica delovala; imenoval jo je pravo .sestrico trzaske — reete rojanske fiital-nice." Pravil je dalje, da je seianska fiitalnica v mi- i nulej pustiuj saisoni osnovala fivetero ali pet besed | 2 deklamacijo, tombolo, igro, petjem in plesom. Vse | pbesede" so bile izvr»tno obiskovane. Do§li so gosti iz vseh krajev na§e mile domovine; iz Postojne, Trsta in bliznjih krajev jib je bilo ogromno stevilo. O spomladi in poletju — tako pravi na§ stari znanec z naofiuiki—je v Se2ani kaj prijetno. Narava vabi ven na prosto. Tafias nij ba$ treba posebnih ve-selie, kajti nje vecje zabave, nego v spomladnem ali poletuem fiasu Setatt se v prosti naravi poslusajofi mile alavCke, ki nas izza vsakega gnna ofiarujejo se svojirci milimi glasovi. V tej dobi je tudi sezauska fiitalnica rairovala pripustivsi delovanje bogiojt Yesni. Nastopili so pak zopet jeseuski vefieri. Svarog in Stiibog jela sta gospodariti; zvenele so rozice pi-sane in beie — mojega srca ljubice — vzela jih je zima mraz. OdSli so slavcki, mili nasi sodrugi, ki iz lipice zelene so nam peli — kratek fias. In tako, pravi nas znanec, zacela je sezaoska fiitalnica zopet delovati; novembra in deceinbra meseca je osnovala veselico s tombolo in plesom, ki pa nijste bile ba§ obilo obiskovane. Na Silvestrov vefier je bila zopet arauziiana vetclica s tombolo s krasuiini dobitki — nekateri tudi za ^katzenjammer" — dobri. Potem je bila skupua vefierja I sedelo je okolo dolge mize v „hotel Skaramanga" — v salonu — nad 40 gospo-difiin — pardon ne samo gospodifiin, ampak tudigospi in gospodov — fiakajofi pri kupici dobrega ?teiana" prihod novega leta, katero smo z razuimi napitnicanii, petjem navduseno sprejeli. Nas starfiek je vzdihnil: 8Ah, da bi nam novo leto bilo iaiiejse v vsakem ob-ziru — nego je bilo staro — zdaj zakopauo I* in flzvenkla azvenk!" trfiil je starfiek v kozaree se Boris Miranom izgovorefi: . „Dvanajbta ura bije; v roke Case! Ysi v mislih se in zeljah striojamo; Bog vidi skrivne misli, zelje na§e, Koga hvalezuo se spomiojamo Pravici in lesnici vedno zuiago! Bog zivi na§o domovino drago!" In trfiili so kozarci po vrsti; vsak izpraznil ga je do dna. — Pofiestil nas je pa zopet ofie Kurent, predpust ¦*- fias zabave in norcevanja je tukaj, dejal je siarcek z naofiuiki iz Sezane, in tudi uaSa" fiitalnica raeui v tern predpustu osnovati nekaj veseiic. Te veselice pa bodo, kakor fiujem — pravi posteui starfiek — brez teatraUfittih predstav (iger) in to iz razlicuih Sezau-cem menda dobro znauih uzrokov. Nam jih nij hotel povedati, ker je dejal „Sclrweigea ist Gold" iu mi v deveti dezeli nijsmo tako raduvedni, da bi hoteli vse posilno izvedeti. Da, pravil je starfiek: „tako jeK — ftistimto tako jea, »pa jaz se s tern ne striujam*. „Prav ima uovome§ki dopisnik v „Slov. Narodua g, SupracandianusK — piavi starfiek iz Sezane, da, abrez gledalisfinih predstav je nas zavod (fiitalnica) vrtec v ziniskej obleki." Tudi je naS prijatelj omeuil, da pri vsaki „besediK, ki jo je sezanska fiitalnica napravila lansko in minola leta z — „igroH, da je imela pdluo obiskovalcev iz vseh krajev; zadnje Case, ko je to Iepo navado opustila, je z vsem na slabiem, kajti Ijud-stvo gre k veselici zavolj igre in petja -— manj zaradi plesa, ker plese lahko tudi doma. Mi pa tukaj v deveti dezeli damo nasemu po§tenemu starfieku iz Sezane popolnoma komentar. Se Piinius-em klifiemo: BNonnunquara necessitati parendum, quae pars rationis est."*) Tedaj: Videant consulesl ___________ Nis Yodoran. 1* Redika 12. januarfja (Izv. dop.) Nasi gof-nji Krasevci be pefiajo zdaj z ledom. Jaz se cudim, da izmed nasih listov nobeden ne pov6 nifi c ledu in 0 ledeiicah, k- so za na§ Kras od nekaj fiasa sem ve- , ... V ^itafpice ^ bi "nele Tedno narodeu zn&Saj in to WW U po sl9v. netyi, rtov. ieWawaoijalt jtt jgr«h. Pis. like va^nosti, kajti imamo blizo Trst, kamor se led po leti jako drago prodaja. Ker ni»o ljudje znali ce- j niti ledu, so nektere obfiine prodale ves led svojih ka- j lov za vefi let naprej. N. p. v Povirji je pred kacimi [ 15 leti nek Tr/afian aZajic8 kupil ves led za 20 let 1 naprej s pogodbo, da sine trikrat v zimi spravljat | led v svojo ledenico. Ysako leto da bo dal 30 goldi-narjev obfini. Delavci, ki sefiejo led na kaleb, imajo po 80 novcev na dan, vozniki za vsak voz po 2 gld. in ko ga peljejo v Trst v kasonih (zabojih), dobe po 4 gld. Naednem vozu pa pride 30-40 cent, ledu, in gospodar ga prodaja po 3-10 gold. cent. Kolik dobi-fiek ima pri tern* Ravno tak „kontrakt* (pogodbo) so imeli tudi naSi Rodifiani do lanskega leta, da so morali ves led obfiinskih kaiov dajati nekemu g. Mestron-n tudi za 30 goldinarjev na leto. Se ve, delavci in vozniki so dobili posebej malo plafiilo. Ta g. Mestroa — vulgo nsostar,* ker je bil prej fievljar na vratih triaSke ledenicc (gliiacciera), opomngel si j*s z ledom toliko,daje pri svojej snnti—prettlaiiskem — zapuslii 300.000 gld. premolenja in tri lepe hi§e v Trstu. Tedaj je bil sam Mestrosi iedenifiar vTerstu, tako pravijo naSi ljudje, a zdaj jc pet ali §est trgov-cev z ledom : Naslednik Mestronov, lahon Amadco Ga-brieli, g. Zajec in naslednik, g. IXjak, g. JerSan in ne znam §e kdo. V veliko pivarnico Dreer-jevo vozijo led po ze-leznici iz St. Petra. Gabiieli ima pri nas v Kafiifiih veliko ledenico, ki ga *) je stala 20.000 gld., dokler je bila napravljena, a mu tudi dobro nest*, kajti v enem letu, ako gre po srefii, da se vsa z le(?om napoini (40-50 tisud centov), mu nese elst^ga dohodka vefi ko 20.000 gld. On hua pogodbo z avstrijskiin Lloydom, da priskrbuje led za potrtbe n% Ltoydovih paruikih. Ako kd6 pelje iz Rodika led v Kafiide v veliko ledenico, dobi l* gld. za voz (20-30 cent.), torej se vidi, da Terzafiana ne stane led §3 ue poa soldov cent, a on ga prodaj 1 potein po 5 gold, cent, kedar ga daje vefi vkup, a na drobno ga daje 10 20 soldov funt ali kilo, kakor mi pravijo nasi ljudje. Kako lahko bi si nekteri od nasih pomogli z ledom, kajti pri nas v Rodiku imamo vode, in ledenico se lahko napravijo. Zdaj jih je v Rodiku kacih 10 ledenic, ki pocez drie skup 10.000 centov ledu, ako so napolnjene. Da je le po 1 gld. cent, kako lepi denarci pridejo iz ledu ? Ako pelje po leti kedd eel kason svojega ledn v Trst, dobi 30-40 goldinarjev za en voz, takd da za voz faScev (drv) nikoij ne dobi toliko. Na Krasu imamo izdatne vire posteuega zasluzka — ledenice, kamuolome — a ptujci zajemajo iz njih bogatstvo, ubogi Kra§evec pa jiui tlako dela in komaj toliko zasluzi, da v revah in mukah zivi. Revez ne more na svojo roko nifiesar za-pofieti, premoznim domafiinom pa manjka menda pra-vega podvzetnega duha. **) Iz Sezane, 9. jan. (fzv. dop.) „Geschiehte der Methodik des Volksschuluuterrichtes v. Kehr" tako se zove kujtga izdana od siavnega ravnateija Kehra et consortes. Mi slovenski ucitelji imamo §e malo ali nifislo-venskih pedagogicnih knjig; nasa literatura je §e kaj picla; sezati moramo po nemSkih kujigah zajemajofi iz njih daljno naobraievanje. In ravno nemska literatura nam podaja preiz-vrstnih del, ki nam priuasajo vsakojake znaustvene tvarine — bodisi z literaruega ali pedagogifinega polja. Gor navedena Kehrova kujiga je jako intere-santno pisana; zanimati mora ne ie ?.so?^ike"— ampak spioh vsakega zavedajocega se naprednjaka. Kehr nam v knjigi preduasa vsakojake metode, po kojih so se razni predmeti v soli ufiili in se se daudaues ufie. — Celo zanimivo delo ima v p e t i h deiih 19 obravnav iu sicer: zgodovino metode: I. v krscauskem iiauku (2 obravnavi); II. v matetinem je-ziku (6 obravnav); III. v raCuuauju in v geometriji (2 obravnavi); IV. v realijah (5 obravnav) in sicer po euo o zgodoviui, prirodopisju in iiziki, dve o geogra-iiji; V. o tehnifiuih spretnostih (4 obiavnave), namiec: po eno o zgodoviui poduka v pisauju, risauju, petju in telovadbi. Dosedaj izisli zvezki govore o poduku v verstvu, geograhji, zgodoviui, pnrodupbju, iiziki, racunanju itd. V pi vem sestavku ka^e nam vodja dr. Schumann, ka-kosen je bil poditk za Krista, apostolov in. cerkvenih oCakov. Pelje nas dalje v dobo Karoia velicega „kazofi nam poduk v samostauskih solah pripeljavsi nas" skozi eel sreduji vek do velevazne reformacijske dobe. Kaze nam dobre in slabe strani, koje je pietizem in huma-nizem, rationalizem in matenalizem prinasal na dan pri poduku v verstvu. Na to sledi obsirna obravnava tafiasnega reli-gijoznega ziveuja na Nernikem v novi dobi. V obravnavi o zgodoviui poduka v fiziki ozna-Cuje vodja dr. Kiiiger uajpred naravoslovje glede na stari vek, potem iiziko oziraje se na sreduji vek. Na to kaze nam poduk v fiziki v latiuskih in elemeutar-nih soiuh za zafietka uasega sjoletja. Kouec obsega karaktenstiko Diesterwegovih pred- *) njegov fast pokojni g. Mestriia jo je sezidal. **) Jako bi Vam bUi luraieSni, ako bi se hoteU veckrat t naSew Iis,n o|lasiU, tTred. logov in teh izpeljavo po Heussiju, kakor tudi gled6 poduka v naravoznanstvu po induktivni metodi. Glede na razvijajofio se umetnost v rafiunstvu pelje nas ucitelj J&nike zopet v stare §ole biv§ih kul-turnih narodov kazofi nam, kako so Stevila in njih znamenja nastala, razjasnuje nam raeunanje s prsti — ka^e* nam druge piimitivne pripomofike, katere so na&i sstari" rabili. Potem opisuje Jilnike rafiunstvo sred-njega veka v samostanskih Solah, pri 2idih in Arab-cih; opisuje na dalje indijsko-arabsko Stevsko sestavo. Na dalje nam zgodovinsko pojasnuje razvijanje ra-finnstva v Nemfiiji do sedanje dobe. Ravno tako interesantne in podufine so obrav-nave o poduku v geografiji od Gpissbeka in Dierkeja, od Richterja od zgodovini, o dr. Helma o prirodopisju. Vse obravuave ao jedernate; v vsem so prave podobe splosne celote omike in znanstva. One so pravi do-kaz, da je tudi v dusevnem zivljenju povsod nepredek; dokaz so, da bozja iskra §e tafias ne ugasne, fie bi tudi fi!ove§tvo v letargiji le^alo, kajti ta iskra bi ven-rtar se na tihem tlela in, ko bi vstajala nova jiitranja zarja, hiteli bi vzbujeni duhovi na novo vi^igat bakle znanstva in napredka. A. L. Iz Ljubljane, 20. jan. (Izv. dop.) Po vsem Slo-venskein dobro znani knjigotriec J. Giontini, kateri je zalozil mnogo slovenskih duSnih izdelkov pisanih za prosto ljudstvo (ne davno se „Vojsko na Tur-§kem'*), umerl je 14. t. m. popoludne nagloma na svo-jem najljubiem sprehajaliSfii proti Ro^niku. Pripove-duje se, da u2e dolgo nij bil tako 2idane volje, kakor ravno isti dan, tako da se je vsa njegova dru^ina fiu-dila, zakaj je tako vesel. Popoludne Sel jc s6 svojo hfierjo Setat se, a — kar naenkrat ne more vefi naprej, mofii go popngfiajo, preplaSena hcerka ga pod-pira drzeca ga pod pazduho; v tern, ko rahla pod-pornica uze omaguje, pribii^ajo se po nakljucji trije ali §tirje gospodje, kateri si mofci zalo^e i ga neso" do u2e fiakajofiega voza, ali— mertvega; sluzni mer« tvud mu je hipoma pretrgal 2ivljenja nit. Sprevod nje-gov v fictrtek popoludne je bil velikansk, kar svedofii, daje bil rajnki obfie priljubljen mesfian, ^ivefi tu uze okolo 30 let. Ker govorim ravno 0 slovcnskem zalo^niku, 0-prostite, da omenim nekaj 0 tern. Misluu, da je bil pred dvemi leti enkrat nek dopis v „S1. Narodu" ali kje u^e, ravno 0 tern prcdmetu. Do sedaj sino ven-dar imeli vsaj jeduega trgovca, koji je plaficval tis-kovne stroske in druge pott ebe novih slov. knjig i tako korisal vsemu narodu (zato ga moramo ohrauiti v hva-lezneit spominu), kajti pisatelj nij vedno (?) Krosos ali Crassus, koji ima na razpolago za tisk svoje knjige (dobre ali slabe) tisofie ranjzev, i na vse zadnje — izgubo (kakor pri nas obifino). Sedaj bi bilo potrebno, da imamo splosnega slovenskega knjigottica, koji bi zakladal tiskarske stro§ke i stvar bi Sla bolj izpod rok. Moz bi ne imel slabe kupcije. To za sedaj! Premislite i prevdatite, preijubi Slovenci! Plesov bodemo imeli kmalo na zbero: vsako dru§tvo, vsak „cek", vsaka bratovsfiina, vse bode imelo plesne zabave i ^venfike" i razen tega koliko i koliko druzih poskofinih veselic v keremah za dekle i hlapce (vsem enako pravico), v gostilnah iv zasobnih stano-vaujih 1 Cevljarji i suknarji, krojafii i rokovicarji, vozniki i naposled zdravniki, vsi imajo in imeli bodo go-tov, dober zasluzek — terzni dan. Stvar, koja se je toliko fiasa kuhala i obrafiala, obernola se je po dveh letih vcudar enkrat, ali zali-bo% ne nam v korist, temvefi v skodo: V. fi. gospOd J. Solar, nekdanji prof, na goriSkem gimnaziji, sedaj nadzornik sredujih ufiilnic na Kranjskem, je pre-stavljen v Zader v Dalmacijo! Dozdeva se nam, kam pes taco moiil 0 tern se ne more i sme vefi goVo-riti, fie ne nas cerkne nekedo po perstih. „Plesi, pleSi fierni kosl" stara dobro znana oarodna pesen. Vodstvo tukajiuje hiraluice i dekliske siroti§nice osnovalo je v prid omenjeuima zavodoma srefikafije (loterijo): 800 verst (serij) po 125 Stevilk, vsaka srefi-ka stane le 25 kebrov, tako da si preskrbi lahko naj-manj imoviti po vefi srefiek. Dobitki bodo skoro iz-kljufiljivo sama darila radodarnih iu usmiljenih rok. Da bi se le vse sreeke razprodale v.^tako blag namen 1 Politi&ai pregled. V Gorki dnc 24. januarija. % DUNAJA. — Kolika zmesnjava se kaze zdaj v nasem parlamenta v razpravi o berlin-skem dogovorul Oglasiio se je nad 40 govor-nikov. da hocejo o tem svoje menjenje, svojo sodbo izreci in ako bi zares vsi govonli, trajala bi debata naj manj mesec dni. Toda u^e dose-danji govorniki so nam do jasnega dokazali, da ima skoro vsaka glava svojo pamet, da je raz-rusena vsa solidarnost mej ustavoverci in da je skrajni fias, da se odpovedo voditeijs«;vu v naii dr^avni poiovici, ^omeuljive so besede, kater^ je govoril te dni poslanec Neuwirth o svojej stranki: „Mi nismo za nobeno rabo vec, ker so nas zlo rabili." Stcmdaja astavoverni poslanec ovojej stranki nialocastno sprieevalo, da je bila slepo orodje, s kojim so nekateri ravnali, kar se jim je ljubilo. Le tako naprej, pa pride par-lamentarna dostojnost kinalo na boben! Se pomenljiveje je, kar je govoril poslanec Paher v seji dne 17. t. m.: „ Jaz misliin, da bi bil uze cas, da bi se enkrat nehalo ono v Av-striji najvise drzavno in vladno nafielo, k a t e r o zdaj to, zdaj ono narodnost k zidu pritiska ter neti razdrataost mej raznimi narodnostimi." Resnidue besede, katere oznacujejo krividno gospodarstvo ustavoverne stranke, a vzbujajo ob enem v vseh patrijotieuih prsih veselo nado, da bode tcga gospodarstva skoro konec; kajtistran-ka, katera sama sebe tako ostro obsojuje, mora se tudi tej obsodbi podvreci-----mora razpasti; — in da v resnici uze razpada, to vidhno iz tega, da se je razcepila v vec klubov in da se poslanci v nobenem izmej njih ne morejo zedi-niti za katero koli resolucijo, koja bi izrazila menjenje celega kluba o berlinskem dogovoru oziroma ob orijentalni politiki dosedanje vlade. Da bi se vsi ustavoverci za eno samo resolucijo zedinili, o tern ic misliti ni, ker nekateri odobrujejo aneksijo Bosne (Coronini in tovaruSi)' drugi pa (dr. Herbst in privrzenei) so jej odlocrio sovra&ni. — Kakor se kaze, je krona prijazna aneksijonistom in za to je tudi jako verjetno, da bode prihodnje ministerstvo gestavljeno iz mo2 te vrste. Novine poudarjajo mej kandidati za definitivno ministerstvo, pod katcrim se bodo vrSile prihodnje dr^avnozborske volitve, posebno tri imena: Auersperg, Hob-en wart in Coronini. To pomenja prcvrat na bolje. Nj. V. cesar in cesarica sta z radostjo na znanje vzela poroeila, kako se po vsej Avstriji pripravljajo javni zastopi in druStva, dostojno obhajati sreberno njn Lenitvanje; a izrazila sta zeljo, naj bi se ne napravljale dragocene sve-canosti ter nakladale ljudstvu denarne Mve; saj je uze za Lasa bosenske okupacije toliko zrto-valo za dobrodelne, patrijoticne namene. Te dni je zborovala na Dunaji velika mi-nisterska konferencija pod predsedstvom cesar-jevim. Glavni predmet posvetovanja je bilo zopet bosensko vprasanje, o katerem se ne mara §e posreciti pravo porazumljenje mej nasmii mini-stri in ogerskimi. Casniki ugibajo, ali pojde Av-strija v Novi pazar in Albanijo, ali ne. Nekateri trde, da pojdemo celd do Soluna; a uradni Hsti zanikujejo to vest. — Delegacije pridejo zopet skupaj v prvi polovici februarija. IZ BUDA-PE&TE. 20. t. m. se je zopet zaGelo drzavno zborovanje. Poslanec Apponyi je interpeliral, ali je objavljeni nacrt uravnave Bosne in Hercegovine autentieen ali ne in ali misli vlada ono upravo brez ozira na postavo-dajstvo potrditi in vv^sti. — Simonyi je interpeliral o ruski kugi. Tisza je odgovoril, da ne-varnost ni tako velika, kakor nekateri listi raz-nasajo, da je pa vlada in da bo se vse storila, da se to zlo od dezelnih mej odvrne. IZ RUSIJE. Mirovna pogodba rusko-turska §e vedno ni sklenjena — vendar so dogovori uze tako dale6 dozoreli, da se dan na dan pri-cakuje konecnega miru, kateri bi po tolikih zvu-nanjih in notranjih liomatijah, po tako ogromnih grtvah in posebno zdaj v ocigled najhujemu do-maceinu sovrazniku — cloveski kugi — neiz-merno ugajal drzavi. Ameriko, — z vabilom, da ta imenik objavimo, ker je niogoce, da iina ta ali uni emigrant doma, ali v de^eli sploh §e kako zaveznost, katerej bi se s pre-selitvijo za vsclej odtegnil in tako Skodo ali krivico prizadel tretjim osebam. Evo tu imena uaSih rojakov, kateri imajo u2e dovoljenje za preselitev, ali je se iSfiejo: IME Bregantic Mih. od Mihaela Jakin JoM Kresevic Mihael PrinCifi Met Bizaj Ivan Jakonfiie ,Tozef Skolaris France Persolja Anton Bregant Jakob Bandel Andrej Bandel Anton Perko Matija Tomsic Ivan Marinic" Anton Vescovo So'M Kristantiic JoM Baudas Anton Pi'itnoftfi Luka Jakoneie Ivan Stanovanje iDol. Cerovo Vipol^c » Visnjovek Podgora Sovodnje Kozana S. Martin Kozana Gunjace Pevrna Kozana domovna obcma i20 34 u Befiu, da Carid'nije za Dalmaciju, koja nece, da bude taljanskom, te ga poslaSe u ?stom svojstvu v Trst. ?Nar. list" Mice na to: de mortuisnil nisi bene. Mi se radujemo s Dalmacijom, koja Carie"-a gubi, ali zalimo Istru i istarske Hrvate, koji ga dobivaju." — Mi pa praisamo: Mari je ekscelencija Stremajer s tern premeifenjem odgovoril na zahteve isterskib Slo-vanov, glasno izra2ene na dolinskeai taboru ? —- ag§§ Steverjan St Martin Podgora Sovodnje S. Martin Podgora S. Martin da — df.— da — da — da — da — da — da — da-da — da — da| — da da da da da da da V Boseo je §lo prct. sredo zopet lepo Stevilo krepkih moi in mladcncev iz kobarilke okolice in z BovSkega — na delo. ^daj je tarn nad 1000 tohnin-skih dclavcev najetih, kateri imajo nekda prav dober zaslu^ek in so tudi u2e precej novcev v douiatfe gore zanesli. — To je dokaz, da kdor hoce delati, dobi zaslufcka in zive^a §e zadosta v Evropi, ne da bi ga moral iskati unstran morja, v daljni, nepoznani Amenki. A nasim Bricein se sliuo cedo po velikan-skein klasji, \)0 krasnem sadii, in po vseh onili Cu-dovitih piidelkih, katete so jim pokaKali slcparski a-genti naslikaue, 6«S, da m vse to v Auieriki pri-delnjo brez uusebnega truda in brez ^rtev in zato se odpiavljajo rajSi pohajat cez morje, nego del at in zasluzit doma. A dobro naj si zapomnijo, da „le-nega eaka palica beraSka in strgan rokav" tako dobro v Ameriki, kakor v Evropi. Deputacija „Edinosti" pxi cesarju. VCeraj je bila dqmtaeija drastva »Edinost" v posebni avdi-jprici od cesarja jako niilostljivo sprejeta. Deputacija je izrocila cesarju krasno vezano adreso primorskih Sloveucev, katero je sprejel tabojr v Dolini. Zastopniki wEdiuosti" so bili: dr2avni poslanec Nabergoj, dri. poslanec Vitezic in dekan Jan iz DoUne. Cesar je nekda posebno pohvahl zveste primorske Slovence in nekda tudi obljubil, da se bo njegova vlada posebno ozirala na opravicene 2elje primorbkih Slovencev. Beseda v Cernidah. Dne 2. febr. napravijo Cerniski rodoljubi Citalnieno veselico s prav zanimi-vim programoui — menda v Vodnikov spomin. Ajdovska „Edinost" napravi v leto§njem pred-pustu sledefie veselico: 26. januarija tombolo z n\a-lim plesom, 9. febr. tudi tako, 23. februarija veliki pies; na pustui torek nkorso" potem pies. Nesrefia. Iz velicega Eepna na Krasti se nam pi§e: Velika nesreCa je zadela dne 13. t. m. trojico kamnosekov v Verhovljah, ki so v tamkajSnjem kam-uolomu stavbeno kamenje za prodaj lomili. Ko so nabijali mino, vnel se je nenadoma smodnik in raz-tresCeni malerjal je hudo rauil Jaueza Krizmana na rokah, prsih, vratu in obrazu, da vtegne vid zgubiti in roko, ce okreva; njegovemu sinu Joietujenadesni roki kazalec in prstanec odueslo; Frauce Ravbar pa je lahko ranjen na rokah in po obrazu. Ker so ne-srecne^i nepremozni, izroCilo jih je ^upanstvo tr2a§ki bolniSnici v preskrbljevanje. Uboge dnizine so v naj-hujih revah, kerso zgubile edino podporo. Domade stvari. Milodat. Njegovo Veii^aastvo, na§ cesar je podaril isterskim obcinam Dolini, Boljuncu in Borgtu, katere je lani toCa hudo potolkla, 1500 gl. podpore. Emigracija v Ameriko. Slavno c. kr. okr, glavarstvo uam je poslalo z dopisom 17. tek. meseca 6t, 641 imenik tistih oCetov, kateri so se v zadnjem Casu oglasili, da se presele s6 avojiml druiinami v Glasba. Ravnokar je na svitlo priSel jako licuo tiskan, in kakor nas strokovnjaki zagotavljajo, prav dobro uglasbeui „Bosna41arschH stopaj za giasovir; uglasbil ga je znani goriski pijanist Henrik Winds* pack ter posvetil Nj. Vis. cesarjavicu Rudolfu. — Dobiva se v Gorici privkujigotr2cih Wokulat in Pa-ternolli po 60 kr.iztis. Cisti dohodek pojde v zalogza uboge druzme reservistov. S^jepan Carie — pise „Obzor—a nadzornik srednjih skola u Dalmaciji premieSten je v Trst, kako javlja »Nar. List." Kad su prigodom izravnih izbora u Dalmaciji dobili autonomaSi vecinu zastupnika za reichsrath, poslaSe iz Befia Dalmatincem za uadzorni-ka popa Zarich-a (Gari(5-a iz Hvara), covjeka nespo-sobna i najveCeg taiijano§a, prijatelja Lapeane. Proti niegovej nesposobnosti in proti njegovim te^njam, da DoitalijanCi srednja ucilista, dizali su se neprestauo glasovi i u Becu i u Zadru, dok w na^Qkom uvidise Razne vesti, Hadzi Loja. Iz Serajevega poroia Velikova-raMinski zdravnik dr. Josip Vaczi: „V vojui bolnifi-nici U. 3 Mi en sam bolnik — Had2i Loja. Ne davno mi je bila cast, da scm mo2u, ki si je pridobil tako malocastno slavo, nogo obvezal, Za trdno st So ne more soditi, ali bo moral vsled te2kih ran umrcti, all Se morda okreva. Noge si pa ne pusti nikakor odrezati. Dr. France Schuselka, znani urednik dunaj-skt'ga politicuega teduika „Die Reform" je te dni od mrtvuda zadet na levi ^ivotni strani ohromel. Nade-jati so je sicer, da okreva; a vsakakor bo trebalo jza to nekoliko tednov. Ilefonno bo mej tern uredoval njcgov stareji sin, Eno minuto prepozuo. Iz Novega Yorka se poroca tulegraticno U. t, in.: Danes zjutraj ob 10. url 42 min. so v Mauch'Chunku v Pensilvauiji ob glavo djali morilca Jamesa W Donald-a in Charlcsa Schar-pe-a. Rabelj je ravno za vrvico poteguil, ko je pri jetm6ni6)ih vratih na vso 11106 pozvonilo. Naglo poSlje pogledat, kaj je in — bilo je pomiloSfienje, katero je poslal guverner iz Harrisbury-ja po telegra-fitnem potu; prislo je e n o minuto prepozno. Sekira je uLe obema morilcema tilnik presekala. Pogreb Trzaiiana v Rimu, pri katerem so hoteli nekateri rogovile^i zopet svoje navadno proti" avstrijske burke uganjati, dal je italijanski tvladi po-vod, da je za v.selej prepovedala, javno nafltopati so zastavo izmiSljcne „Italia irredenta". CloveSka kuga na Ruskem. 0 tej straSnl bolezni razna§ajo razne noviue jako. navskri^na poro-cila. Nekateri javljajo, da je to prava azijatska kuga, da so strahovito naglo Sir! in da mora, tnalo da ne, vsak umreti, kogar se polasti; strafiijo ob enem, da se vtegne cez meje zanesti k nam in v druge evropske drzave, ter pozivljajo vlado, naj nemudoma in z vso eneiiijo priskrbi, cesar treba, da zavaruje dr2avne meje pied straSno Sibo boijo, ki jev raznih dobah poprej-gnjik stoietij uze mnogokrat pogubno razsajala po na-§ih dezclah. Druge novine pa, posebno ruskc, prina-§ajo pomirljive vesti; pravijo, da bolezen ni tako sil-no huda in da uze ponehava. Tako se javlja jz A-strahana v Petrograd, da so v 6 vaseh tamoSnjega okro2ja vsi okuieni ljudje pomrli in da ni zdaj nobe-nega bolnika vec; sploh da so zdaj v astrahanskem okrozji zadosta vgodne zdravstvene razmere. Ruska vlada je zapovedala oku^ene kraje s trojnim vojaSkim kordonom obkro2iti: Prvi kordon obdaja mestice Vel-tjanko, kder ima sedanja kuga svoje rojstno gnjezdo, drugi kordon je postavljen okoli astrahanskega okrajat tretji okrog cele dotiCne provincye. Vse obfieyanje1 je z oku^cnimi kraji popolnoma pretrgano, niti pismane smejo vun; zato pa je tamoSnjim prebivalcem tarila za telegrafifina poroCila izdatno zniiana. — Pruski dr& kancler Bismark je poslal tajnega vladnega svetovalca in uda berlinskega zdravstveuega urada d.ra Finkelnburga na Dunaj, da se dogovori z avstrijsko vlado, s kakimi uspeSnimi sredstvi bi se obe drzavi v bran postavili preteSi nevarnosti. Naj stoje stvari ua Ruskem ugodno ali ne, vsakakor je prav, da se drzavne meje dobro zavarujejo. — Zanimivo je, da nekateri Rusom in Slovanom sploh sovrazni listi, mej katerimi se posebno odlikuje goriSki „yisonzoa, cel6 iz nastale kuge orozje ku* jejo zoper orijentalno politiko rusko in ne samo to, ampak tudi zoper avstrijsko okupacijo Bosne in Her-cegoviue* To so pac smeSni Don Quixottil Znamenja dasa. Kakor „Narod. Iist« piSe, zaCenja lahonska birokracya v Dalmacyi barvo spre-minjati. Okrajni predstojniki pozvali so wadnike, da se oglasijo uni, kateri znajo hrvaSki in kateri bi ho-teli slu2iti v Bosni. Na veliko cudo nahaja se med prijavljenimi mnogo takih, kateri do nedavno niso ho-teli znati hravaSkega jezika, a zdaj se naenkrat na-znanjajo, da znajo hrvaSki ter da idd v BoBno. Tern-pora mutantur! Javna zahvala. Obilno stevilo bolnikov bilo je V Ualetii okrajd brez zdravniSke pomoCi o fiasu bosenske vojske, ker poklican je bil tudi naS vrli zdravnik gosp. JOSIP DR, KENDA na bojiSCe. Hods bolezen je zadela tudi mojo soprugo, tako da oi bilo skoraj vee" nade, da okreva, saj socelopo-klicani zdravniki h Gorice o tem dvoraili. AH ravno, ka je bila v najveti nevarnosti, vrnil se je na dom ieljno prieakovani naSgospod zdravnik, in samo njegovemu neumornemu trodu, njegovi odlifini apretnosti se inmu 2ahvalitit da je sopruga zdaj po-polnoma zdrava. Gospod dr. KENDA je ohranil tedaj meni zvesto in Jjnbo tovarsico, mojim otro&Lem pa skrbuo in do-bro mater. Ne najdem pravih izrazov, da bi svojo iskreno hvaleznost dostojno objavil, a globoko v sreu jo cu-tiin in gojim in z raenoj jo goji tudi cela moja druzTna, Bog nam obrani blazega zdravnika §3 mnogo in mnogo let in mu stotero povrni neprecenljivo dobroto, katero nam je naredil se svojim pozxtovidnira priza-devanjem. V Ajdovieini 22. jan. 1870. ANTON LOKAR. Listnio* uwdiiittTa. Og. B, v S, ZaveiaH smo se, da bo »So9«M redno izhajala vwtki petek popoludne; m to p» mora Wtt Hat o polfttat «i« rm stamen. O petkih rjutraj ne mows© t«d«j sprt'jemati druzega gradiva v@l, nego k veftenra m~ nimive drobne ymtu Proaimo, ravnajte a© po tem,— %. Pik; hvala, im»t© prav! — O. Z. v M. za danes nam j© premanj-kalo proatora. Liatnica opravniitva. P. n. goapodom, kterira smo po-alali poitne povzetniee za lansko naiocnino „8oee*, izrekamo nljudno proinjo, da nam poUjejo one stneske, all da nam vsaj, kakor ao nekteri drugi narofniki storili, pilejo, do kcdaj mi-iUjo poravnati zaostalo narocnino, aicer bomo primoraai, Se twdl gofovo neradi, usiimif nadnljno dopo?,iljanje Hsta vsem oaint, ki bi tadi ta na§ poziv prezirali. Lastnistvo je podloiilo •?oj» ramena is rodoUabja, in »ato sme prifakovati, da bodo tudi drugi rodoljubi izkajanje lista vsak po svoji mooi pod-pirali, Lastnistvo. Dunajska borza. Enotni drt. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebra . 21ate renta...... 18m dr*. posojilo . . . • Akeije narodne banke . . Kreditne akeije ..... London . . . ..... Srebro ........ N«pol......... C. kr. cekini ...... BrSavne marke..... 81 gl. 55 kr. 63 „ - 73 „ 95 113 „ 50 780 „ — 215 „ 40 U6 „ 70 100 „ - 0 „ 33 5 „ 55 » JAKO VAZNO vsaktereiuu za oci. Prava dr. White-jeva voda za ofii od Trangott Ehrhardt-a v Grossbreitenbacli-ti v Turingiji (Thuringen) slovi uze od leta 1822 po celem svetu. Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu y lekarni „ Carlo Zanetti" Via nuova 27 in v Gorici tudi v Zaiietti-jevi lekarni na Travnikn. Odlomki iz pisem: Hvale^no Vam prlzna-yam, da se je poslana mi prava dr. White-jeva voda za o6i pri meni in pri drugih na o&b bolnib osebah izvrstno in naglo zdravilno obnesla. Za to jo priporoeara \sem, ki na ofieb trp6. Schramberg 30. jan. 1878. * Igaacij Rauch. V Dolini z letnimi 500 gld., 90 gld. opravilne dokl. in za stanovanje dolocene odskodnine. Prosilci naj doposljejo pro§nje s potrebnimi izkazi po predstavljenih oblastnijah podpisanemu okr.-Sol. svetu najdalje do 20. febr. 1879. C. K> OKR. §OLSKI SVET V KOPRU dne 13. jan. 1879. Posav neiteljem-orgaiiistoin! V Stjaku je razpisana sMba uSiteljadol. febroarija t. I. S to sluzbo je tudi sklenjena sluzba organista s plado 19 hektolitrov mosta. V Stjaku dm 18. jam. 1879. Andrej Trampuz zupan. Haxpis He Podpisanu zupanstvo razpisuje sluzbo ob-dinskega tajnika z letno plado 400 gold, in za pisarniene potrebe gld. 30. Prosilci za to sluzbo morajo dokazati. da so popolnoma zmozni nemskega in slovenskega jezika in dazamorejo vloziti zagotovilo od 400 gld. Prosnje naj se predlozijo podpisanemu zu-panstvu v dobi 3 mesecev od dneva razpisa. Zupanstvo v bovcu dm 15. jan. 1879. zupan Osmnilo. Pri tiikajsnem c. kr. gojzdnarskem maga-zinu se bodo od 15. janitarija t. 1. naprcj pro-dajala derva in oglje po naslcdnjih cenab. Derva bukova . . . . po 4 gld. 30 kr. s jelova .... „ 2 „ 85 „ kubiden meter. Oglje bukovo . . . . po 2 gld. 80 kr. Ogljeni prah ..... „ — „ 30 „ za 100 kilograniOY. Kupcem, kteri na enkrat cele sklade po 100 ali veS kubicoih inctrov dervi ali pa 50.000 kilogramov oglja vkapijo, se dovoli 5% priboljsek. €. k. oskrbaistvo magazina gojzdnarskega v Gorici, 13. januarija 1879. 30000C 302 90C_____________________ J I Slavnim citalnicam in drugim, ka- | | | | teri nameravajo v letoSnjem predpustu } | nplesne veselice napravljati, naznanjam X nljudno, da jim vstrezem Iahko s» prav | j | I dobrim sekstetom goriskih glediscnih god- | | )§| cev. NaroCuje se v moji prodajalnici }l( I ] v Gor!ci, gosposke ulice kiSa „Lcou I j d' opo". Peter Planiseigr. n ____ ____k fcQC--------C3C3C3C3C-------3Qg C. K. PRIV. ZAVAROVALNA DRUZBA Phonix, „Feniks% La Fenice ustanovljeua leta 1860 na Dunaji imajoea 5,000.000 goldinarjeT ali 12,000.000 frankov garantiran.i glavnice zavaruje po spodobnih cenah na podlagi dolufieiie tarife zoper poskodovanje po o-gnji in streli na poslopjth, preinakljiveia biagu, picl. zivmi. kmetijski oprayi in viuu. Mm tali \wmu} n Ho wljjajs. Placane §kode: 1873. leta 5953 poskodovancem 1874. „ 6505 n 1875. n 8401 „ 1876. , 6841 „ 1877. „ 8812 , 2.139.403.— 1.899.352.55 1.738.191:04 2.047.114.69 1.643.847.96 skupaj 36512 po§kodovaneem . gl. 9.467. k« Pr Fnhrik h5—===^== ¦ von M. J. Elsinger & Sohne §p ^M in Wien, Neubau, Zollcrgassc 2," p^ \ Lieferanten des k. und k. Krteg.sministeriums, Sr. Maj, Kriegsmarine, vieler HumanttStsanstalten etc. etc. II „Solide Jb'ii'ineu als» Vertreter erwunscnt.'' ¦nam Zastonj si prizadeva vsakdo, nasomu blagu ju iiaSim cenam kon-kuceneijo deiati; mi smo vendar edmi in nikdo nas ni na torn poiji dosegel; najmanjsa narociter za poskuinjo zadostuje vsakemu, ki se iioce prepricati, kako vsestran-sko in po cem laiiko vsakemu vscrozamo. DOLOOJSNB CENB: 100 vizitnih Iistkov 50, 80 | 1000 pol nujfinejega papir- ja za pisma veetverki s tisJuuio iirmo gl. 6, 7, 8. 1000 pol detto v osmorki' gl. 4, 5, 6. 1000 kuveitov s tiskano fir-mo gl. 2.50. najboljsih gl. 2.80. 1000 racuuovv cetverki gi.7 1000 „ osmerki gl, 5 kr. 1 gl. 5U kr. 100 pol papirja za pisma v osmeriu s kuverti vred s kakorsnim koli iine- nom gl. 1.20, gl. 1.50, 1 kaseta englezK. popirja za pisma s kuverti vred in s kakorsnim koli monogramom gl. 1.5U, 2, 3, t>. 1000 pecatnih mark gl. 2, J 1000 poSiljavnik listov 3, 3.50. Kdor se skupaj za 10 gl. Qaroei ^°^ prlmerao ceneje. Tiskoviae vsake baze ge ^obiv'aj0 ^^o m po cem. Zaloga vsakovrstnega papjrja 2a postno in uraduo rabo, za risanje jn zabuJe' Spanjski vosk, odpisne knjige. cru^°> joklena peresa, peresniki, svincniiu, pisainf pis'ne g^rmture itd. po naj-iiiiih tvoraicnih cenab. Da prihranimo na§im eAStitim P- »• narocnikom nepotrebne pisanje in postae stroske, priskrbujemo ka-korsno si bodi stvar naglo in no da bi si vraiiuniii kako provizyo. Kdor naroci za vsaj 10 gld. — dobi zastoilj e-leganten comptoir-koledar za leto 1879. Sa dezelo se posilja blago samo proti predplaci ali postnem povzetju. Wien in. Dieiialerga>se 10. W»v«telj in odgovorni uredwk; mxm FABJUAiSl. —•Tiskar; KiUJUlKa v Goricj,