Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Cesta 29.IX. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . .	2‘50 „
V slogi in edinsivu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto VII.	Ljubljana, dne 1. septembra 1938.	Štev. 9.
Prevzem lavnih cBei
Ponovno stopa v ospredje izvrševanje javnih del in prevzema istih po obrtništvu, posebno še, ker so na programu vedno najrazličnejša javna dela, pri katerih pri-deio vse obrtniške stroke v poštev.
V zadnjem času je na pr. bilo razpisanih več licitacij za javna dela zgradb pri katerih pride do 30 ali pa še več obrtniških strok vpoštev, kar se ravna pp- vrsti zgradbe in v kateri namen se gradi. Tako smo imeli priliko pred kratkim ugotoviti, da je bilo srednje veliko javno delo zgradbe za razna obrtniška dela pripravljeno za oddajo, kratkomalo oddano stavbeniku, čeprav so druga dela obrtnikov pri tem tudi upoštevana. Razumljivo je, da tako postopanje ne more zadovoljiti obrtništva, ker obrtniki žele, da sami prevzemajo direktno dela in posamezne stroke ne posegajo v druge obrti, niti prevzemajo dela topogledno, kakor se dogaja v velikih slučajih pri stavbenikih. O tem smo že pisali, znova pa moramo izpregovoriti, da se čuje glas obrtništva, ki terja edinole pravično razdelitev deilain oddaja direktno, ne pa potom posredovalca, ki odnese tudi večinoma zaslužek. Ni pravilno, da se to dogaja že pri oddaji javnih del, kar ima seveda še večje posledice v pogledu oddaje del po privatnikih. Škodljive posledice za številne obrtniške stroke so že marsikaterega obrtnika pripravile ob premoženje, ali pa skrajno obubožanje, ker ni prišel, ko se mu je delo oddalo potom posredovalca do plačila v dogovorjenem roku, ali pa ga sploh ni prejel. V tem oziru in to je glavni razlog, da hočejo vse obrtniške stroke, ki imajo opraviti na zgradbah že končno vendarle jasnosti, ki se mora rešiti uspešno v prid obrtnikov vseh strok, ne pa, da ima le ena vse predpravice, vsi ostali pa so tej podrejeni, kar nikakor ni pravilno.
Ta problem je bil že znova in znova predmet raznih debat in je še vedno na dnevnem redu in bo toliko časa, dokler se ne bo pristopilo k pozitivni njegovi rešitvi. Saj nam je znano, da je prav to vprašanje pred leti v sporu med obrtništvom doseglo že velike dimenzije, ni pa sc tedaj Zbornica za TOI v Ljubljani zavzela za upravičene zahteve obrtništva, ter je to vprašanje zato tudi še danes vedno na dnevnem redu, obrtništvo pa vedno bolj nezadovoljno. Vprav slučaji zadnjega časa, ko so prizadete stroke v konkretnem primeru same podvzele protestno akcijo proti oddaji vseh del enemu podjetniku, daje možnost Zbornici za TOI, da pokaže svoje razumevanje do obrtništva in jasno opredeli svoje stališče, da bomo vsaj vedeli kakšnega mnenja je sedaj, po tolikih primerih škodljivega vpliva oddaje vseh del stavbenikom. Obrtniki slej ko prej stojimo na stališču, da morajo biti naše organizacije tako prisilne, kakor prostovoljne od najnižjih do najvišjih na naši strani, ker ne gre, da bi prav naše vrhovne organizacije zastopale načelo proti večini obrtništva glede oddaje javnih del v prilog ene stroke, kajti s tem se tudi podcenjuje zmožnost obrtnikov ostalih strok, ki so že znova in znova dokazali uspehe svojega dela, posebno tam, kjer jim je. bilo direktno oddano.
Zaslužek obrtnika je danes vsled raznih momentov že itak minimalen pri tem pa mora v celoti izpolnjevati vsakdo svoje obveznosti, katere že težko v slučaju, da prevzame delo, če je pa to v podrejenem smislu ko mora čakati mesece na plačilo, mu je pa prav za prav onemogočeno, ker so številni slučaji, da v mnogih kljub urgencam, dogovorom in sramotnemu moledovanju ne pride do plačila v dogovorjenem roku ali pa prejema akontacije, kakor
Dne 6. septembra t. I. praznujemo io-letnico starosti N j. Vel. kralja Petra 11., kateri dan bo proslavljen po vsej državi izredno slovesno. Obrtniki se radi spominjamo obletnice rojstva svojega mladega kralja z željo, da ga nam usoda ohrani visoko število let za srečo in dobro Jugoslavije.
da bi beračil. Tudi ta moment se mora upoštevati, ki zelo težko prizadeva obrtništvo, ker postavlja gotove stroke pred dejstvo zakona po katerem smo vsi obrtniki enaki, v praksi pa so z postopanjem pri javnih delih na opisani način nekateri podrejeni, kar ne bi smelo biti in ni častno, kajti če imajo odrejen svoj zakoniti položaj in razmerje naši pomočniki in vajenci, zato upravičeno zahtevamo tudi obrtniki, da se tozadevno razmerje med enakimi po obrtnem zakonu tudi v vprašanju prevzema javnih del vseh strok uredi na pravičen način.
Politično-stanovsko delovanje
obrtniških organizacij
Pojmi glede politično stanovskega oz. stanovsko političnega delovanja prostovoljnih obrtniških organizacij so razčiščeni v prilog obrtništva tako, da je naravnost dolžnost obrtniških organizacij zanimati se za vse pojave pri katerih je obrtništvo tangirano, pa tudi za dosego zastopstev v vseh institucijah, narodnemu predstavništvu, občinah in drugje.
KMETSKA POSOJILNICA
ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrševa cesta 18.
Nove vloge
vsak cas razpoložljive, obrestuje po 4°lo vloge proti odpovedi obrestuje po 5°!o
Za vse vloge nudi popolno varnost.
Otvarla tekoče račune In Isvriule vse denarne posle.
Pogrešno je bilo smatranje in nabiranje, da bi se obrtniške organizacije, 'katerim je dan zelo širok delokrog ne smele za koristi svojih pripadnikov baviti s politiko, pa naj si to delo obstoji, da deluje v tem pogledu posamezen član ali funkci-jonar ali pa celo organizacija sama kot talka, ki izraža voljo članstva za tem preko svojih pristojnih forumov. Najvišji pravni forum. Državni svet kraljevine Jugoslavije je tozadevno v konkretnem primeru prav potrdil, da je celo dolžnost politično delovati obrtniškim organizacijam, ki streme za tem, da se obrtništvu zasi-gura zastopstvo v vseh forumih, ker to vsakemu državljanu pripada, za stan pa še posebej. Pri takem delovanju se ne sme niti posameznika, niti organizacije omejevati pri osnovni pravici, ki jh predvidevajo zakoni naše države, saj je po določbah teh topogledno delovanje svobodno in ga ne sme nikdo okrnjevati. Torej obrtniške prostovoljne organizacije in njihovi pripadniki imajo pravico voditi politko, ker se ne smatra obrtniške stanovske politike za politiko strank.
V bližnji preteklosti smo morali žal ugotoviti, da se je tretiralo delovanje obrtniških prostovoljnih organizacij v pravcu zakonito odobrenih pravil, posebno pa še, če so obrtniki delovali za svoje zastopstvo, kot politično in so oblasti iz tega izvajale konsekvence, češ, da je tako delovanje politično, po zakonu prepovedano in nedovoljeno, katero naziranje pa ni bilo pravilno. Prav oviranje obrtništva pri njegovih osnovnih pravicah na opisani način razumljivo ni doseglo uspehov in uspehi organizacij, bi sicer ne izostali. Skozi in skozi se je tozadevno pogrešno obravnavalo obrtništvo in zapostavljalo istega pri njegovih pravicah, češ, da nima pravice in se je tako omejevala njegova svoboda, koristi so želi drugi stanovi, zastopali so obrtništvo drugi, ki so razumljivo odnašali tudi koristi, pri tem pa je obrtništvo nazadovalo.
Izkušnje in praksa je pokazala, da je treba kreniti na druga pota. Zapostavljanja obrtništva ne sme biti več. Z ustavo določenih pravic in svobode smo deležni vse državljani enako in vse organizacije v okviru zakonov morajo biti spoštovane, njihovo delo pa dokler se kreta v mejah zakonitosti tudi pravno zajamčeno. Obrtnik kot gospodarski človek je že ustvarjen glede na njegov položaj, ki ga zavzema v družbi, da se za vse zanima in tudi naravnost poklican je, kot pripadnik produktivnega stanu, ki je temelj države, da sodeluje v vseh javnih institucijah, vse od občin, drugih samouprav, banski upravi pa vse do sodelovanja in zastopanja stanu v parlamentu, senatu in vladi. To pogledno imamo mnogo primerov v drugih državah saj niso redki primeri močnih zastopstev obrtništva v senatih, parlamentih ali sicer korporacijah, številni pa so tudi primeri, da obrtnik zavzema odlično mesto
pri vodstvu države, kot minister. Ce so bila zadnja leta zastopstva v javnih institucijah več ali manj domena političnih strank oz. režimov, moramo obrtniki tembolj stremeti kot pripadniki stanu, ne glede na drugačna naziranja posameznikov, da se bo volja obrtnika v bodoče upoštevala, številu pripadnikov primerno, saj je končno tudi interes države same, da pride izraz in volja vseh plasti naroda in stanov
Ljubljanski velesejem
1. — 12. septembra 1938.
Veliko nagradno žrebanje.
Brezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzemstva. Krasna darila. (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano). Motorno kolo „Bob Phaenomen“ (Vok, Ljubljana). Radio aparat 4 + 1 cevni „Super Ingelen" (Tehnik Banjai, Ljubljana). Šivalni stroj (moderen, pogrezljiv; Vok, Ljubljana). 30 prvovrstnih damskih in moških koles: „Tribuna" — F. Batjel — „Condor", S. Rebolj in drug — „Resta", Splošna trgovska družba — „Turnir" in „Elite"’ H. Suttner — „Axo“, Ing. Vok. — „Panax“. Darila so razstavljena na velesejmu. Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan obiska poljuben med 1. in 12. septembrom. Komisijsko žrebanje bo 12. septembra ob 5. uri popoldne na velesejmu.
na najvišjih mestih do veljave. Samo na talk način se more tudi pričakovati uspehov v dobro vsega naroda in pravično razdelitev dobrin.
Po napovedih odličnih in odgovornih političnih faktorjev ni več daleč čas, ko bo imel narod zopet pravico izpre govori ti notom volitev v narodno skupščino in tedaj bo imel priliko tudi obrtnik jasno izraziti svoje mnenje po zastopstvu. Naša dolžnost, kot vedno bo tudi ob tej priliki, kar že danes naglašamo jasno poudariti zahtevo po našem upoštevanju in pritegnitvi k sodelovanju, kar bo zopet le pozitivno. Ob tej priliki bo dana našim organizacijam možnost svobodne uveljavitve zahtev, ki jih izraža obrtništvo ter ponovno postaviti zahtevo po zadostnem in vsem zahtevam odgovarjajočem zastop-
Ob zaključku šolskega leta je kot uvod v proslavo 50-letnice obstoja državne Tehniške srednje šole v Ljubljani priredilo vodstvo TSŠ pod pokroviteljstvom ministra za trgovino in industrijo dr. M. Vrbaniča v drugi polovici junija razstavo šolskih izdelkov učencev vseh oddelkov.
Razstavljali so vsi oddelki, ki spadajo pod sestav TSŠ. Skozi oddelke v I. nadstropju od izdelkov učencev mizarske mojstrske delovodske šole, strugarske delovodske šole, keramiške šole, gradbene delovodske šole in vseh letnikov arhi-tektonsko-stavbnega odseka TSŠ je pot vodila skozi sobe v pritličje k razstavljenim predmetom, risbam itd. učencev strojnega odseka TSŠ,.
stvu. Znano nam je, da se v naši ožji domovini neka privilegirana prostovoljna obrtniška organizacija že živo pripravlja za volitve in se torej ob vednosti odgovornih faktorjev vrše predpriprave, ki pa so v tem slučaju mišljene v okviru politične stranke. Mi odklanjamo, kot obrtniki tako postopanje, ker po tej poti ne bo prišlo iz žalostnih izkušenj preteklosti do uspešnih zastopstev in že vnaprej dvomimo v sposobnost narodnih-obrtniških zastopnikov, ki bi bili na ta način zastopniki obrtništva. O sestankih, zborih itd. že razpravljajo, štejejo glasove, odrejene imajo že celo kandidate in število istih, ki jih predvidevajo pri nas. Po cestah in v javnih lokalih govore funkcijonarji o tem, tako, da imamo občutek, kakor da bi se vprašanje obrtniškega zastopstva reševalo za bodočo narodno skupščino za področje Slovenije pri zeleni mizi, takozvanih privilegiranih slovenskih obrtnikih.
Vprašanje je pri takem postopanju, če je to obrtniško stanovska ali le strankarsko stanovska politika. Nam je jasno, da vodijo strankarsko politiko stranke, kar je v prednjem slučaju tudi za obrtniško stanovsko politiko, kar je razlika v tem, da odločajo pri zadnjih obrtniki sami, pri prvih pa drugi momenti in ne obrtniki. Nimamo nikakega namena, koga denuncirati, čeprav se strankarsko politično udejstvuje v imenu stanu, toda kažemo že sedaj na škodljive posledice, ki jih more tako škodljivo delovanje ponovno imeti za obrtništvo.
Politično stanovsko delovanje obrtniških organizacij je torej dolžnost, zato spada reševanje vprašanja zastopstev v prvi vrsti prod take forume, ki morejo edini izkristalizirano sklepati, pa tudi določiti za zastopanje preizkušene obrtniške delavce. Mi rabimo in želja nas vseh mora biti, da bomo v bodoči narodni skupščini številno in visoko kvalitativno zastopani, ker čakajo naše zastopnike mnogi važni problemi za rešitev. Naše udejstvovanje v politično stanovskem pogledu je zakonito z ustavo zajamčeno, tega se moramo poslužiti, vse škodljive in nenaravne pojave strankarske politike pa izločiti, ker čas razdvajanja mora prenehati, potrebne so vse konstruktivne sile, da si obrtniki osiguramo svoj položaj.
v kJsa&KJami
elektrotehniškega odseka TSŠ, strojnega in elektrotehničnega oddelka mojstrskih delovodskih šol k zaključku razstavljenih predmetov ženske obrtne šole. Pozabiti ne smemo tudi oddelka graverjev in banovinske šole za glazbila.
Razstavo so skrbno pripravljali, kar so pokazali tudi razstavljeni predmeti tako izdelki, kakor risbe. Prvič je prav za prav TSŠ priredila razstavo v večjem slogu, kar je prav, saj se more le na ta način občinstvo seznaniti najzgovorneje s strokovno šolo. Mizarski in strugarski mojstrski delovodski oddelek je razstavljal lepe risbe, kakor tudi gotova in napol dovršena dela. V oddelku banovinske šole za glazbila so razstavljali učenci razna glazbila, kakor citre, vijo-line, harfe itd. ter nazorno prikazali izdelavo glasbil oz. lesa, kalupov do končne dovršitve. V oddelku za graverstvo smo poleg lepih risb videli tudi mnogo izdelkov, znakov in raznih krasnih izdelkov, spadajočih v to stroko. V keramiškem oddelku smo videli najrazličnejše izdelke dovršeno izvedene od lahkih pa do najtežjih predmetov. Učenci arhitektonsko gradbenega odseka in učenci gradbene delovodske yšole so razstavljali slike in risbe, tako prostoročne, razne plastične, konstrukcijske, razne načrte iz stavbarstva, vodogradnje, nasipe itd., kar vse zaključeno v celoto je nudilo obiskovalcu mnogo zanimivosti.
V oddelkih strojnega in elektrotehniškega odseka TSŠ smo videli razne risbe teh strok, poleg nazornih predmetov, izvršenih v delavnicah, kakor stružnic, primežov, najraznovrstnejšega orodja itd. Učenci elektrotehniškega odseka pa so razstavljali poleg risb tudi po programih nivoja cele elaborate, izvedbe elektrotehniških del, poleg oddajne radio-postaje, ki pa še ni povsem gotova. Učenci elektroinstalaterskega odseka
Previden gospodar ne računa s ” srečo temveč z nesrečo in se proti njej dobro zavaruje.
Za vse vrste zavarovanja se Vam priporoča
I------------------------SLAVNA
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
Gosposka ul. ta. Tel. 21.76. 22.76
Podružnice v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku, Ekspoziture v Mariboru, v Celju in Splitu. — Zastopstva v vseh večjih krajih, ki so vsakomur na razpolago za brezplačna pojasnila.
Razstava Tehnične srednje šole
TSŠ so razstavljali nazorno nekaj praktičnih predmetov, izdelanih v delavnici ter razne risbe. Oddelek ženske obrtne šole pa je razstavljal izdelke, ki si jih priuči ženska mladina, predvsem izdelke iz vezenja, šivanja in najraznovrstnejše perilo. S tem bi bil opis razstave TSŠ na kratko zaključen, ker bi podrobnost opisa zahtevala, da bi se bavili široko o vsem, kar je bilo razstavljenega.
Priznati moramo, da so mnogi obiskovalci, ki so bili zelo številni, da je bila včasih kar gneča, vprav bili presenečeni nad razstavljenimi predmeti in skoro niso mogli verjeti, kaj vse nudi strokovna izobrazba, ki jo mora pridobiti uče-nec-učenka v zavodu Tehniške srednje šole v Ljubljani. Priznati moramo, da se je učiteljski zbor zelo potrudil, čim izčrpneje podati sliko o uspehih, ki jih doseže v strokovnem pogledu učenec na tem zavodu.
O sami organizaciji razstave pa bi si želeli v bodoče strokovnega vodiča, ki naj bi ga vodstvo šole izdalo s primernim opisom razstavljenih predmetov, posebno pa še z opisom študija na posameznem oddelku, kar vse more le uspešno služiti za zavod, pa tudi za absolvente, na obiskovalce pa napravi drug občutek, kakor sicer. Pravtako bi napisi za oddelke oziroma po razvrstitvi bili lahko lepši in primernejši razstavi pa tudi razstavljenim predmetom, tako pa je imel marsikak obiskovalec neprijeten občutek enoličnosti, baš radi prednjega. Končno smo pogrešali pri razstavi, ko se že razkazuje zmožnosti učencev, kasnejših absolventov, potrebnega močnega poudarka o pravicah absolventov z ozirom na njihovo predizobrazbo ter položaje, ki jih zavzemajo po službah po absolviranju. Prav razstava je bila primerna prilika, da bi se na tej številnemu občinstvu, posetnikom iste, pa tudi odličnikom ob otvoritvi lahko zgovorneje in močneje poudarilo pomen te šole oziroma vseh oddelkov radi vpoštevanja v javnosti, posebej pa še v jav-nih službah, kjer se vse premalo ceni in vpošte-va absolvente strokovnih šol.
Želimo, da bi bilo v drugem polstoletju delo TSŠ še uspešneje za naš bodoči strokovni naraščaj, ki se mu mora po strokovni izobrazbi nuditi vse možnosti, da se uveljavi v stroki, za kar je potrebno brezpogojno zasigurati položaje, določiti pripadajoče pravice, ki si jih mora tudi dosledno izvajati v interesu strokovnega šolstva in domače strokovno-tehniške sposobnosti.
Zveza sobo-črkos!ikarjev, pleskarjev in ličarjev za Dravsko ban. ustanovljena
Že dalj časa so se obrtniki sobo-črkoslikar-skih, pleskarskih in ličarskih strok pripravljali na enoten nastop v skupnih pogledih, kar se nanaša na stroko za območje Dravske banovine. Potrebe so pokazale, da morejo obrtniki teh strok, čeprav so včlanjeni v raznih skupnih združenjih in le deloma v strokovnih združenjih imeti enotne poglede in začrtane enake smernice pri izvajanju dela, posebej ipa še v organizatoričnem pogledu, ki je važen moment za stroko na območju Dravske banovine.
Pred letom dni se je položilo novi Zvezi temelje s tem, ko so se pokazale potrebe za izdajo enotnega skupnega normalnega cenika ter splošnih meritvenih in obračunalnih predlogov V to svrho se je vršil meseca decembra leta 1937. v Celju sestanek na katerem se je (Pripravil osnutek cenika in splošnih pogojev. Razpravljalo pa se je tudi o ostalih perečih stanovskih težnjah, med drugim tudi o izvrševanju obrtniških del po državnih zavodih in samoupravnih delavnicah, kakor tudi glede šušmarstva. Že v Celju je bila izvoljena iz stroke eksekutiva, ki so jo sestavljali delegati iz raznih krajev Dravske banovine, sedež pa je bil določen v Ljubljani. Kasneje so se vršili še sestanki in se je na enemu izmed teh sklenilo zaradi potrebe enotnega nastopanja ustanoviti enotno prostovoljno Zvezo. Kot pripravljalni odbor pa je bila pooblaščena pripraviti vse potrebno preje omenjena eksekutiva.
Po vložitvi pravil in spolnitvi vseh potrebnih formalnosti so bila pravila začetkom julija t. 1. potrjena in se je vršil nato v nedeljo dne 14. avgusta t. 1. v Celju ustanovni občni zbor Zveze, katere naloge so združevati obrtnike naslovnih strok, kot poedince v prostovoljni organizaciji, spoštovati in pospeševati stanovsko čast, zastopati interese članstva itd. itd.
Ustanovni občni zbor se je vršil v Celjskem narodnem domu, katerega se je udeležilo 18 delegatov in je bilo skupno zastopanih 55 obrtni-kot te stroke. Prisostvoval je temu zboru tudi zastopnik policije in zastopnik dnevnika „Slovenec" Predsednik pripravljalnega odbora gosp. Bricelj Ivan iz Ljubljane je pozdravil vse navzoče ter predlagal nato g. Kolobar Stojana iz Celja, za predsednika tega sestanka.
Podali so nato poročila vsi fukcionarji priprav-ijalnega odbora, nakar so se vršile volitve, pri hatenli je bil izvoljen za predsednika g. Bricelj Ivan
iz Ljubljane, za podpredsednike pa: I. Marn Josip iz Ljubljane, II. Senekovič Jakob iz Maribora in III. Kolobar Stojan iz Celja, v odbor pa še 8 odbornikov, prav toliko namestnikov v nadzorni odbor pa 3 člani in 3 namestniki. V upravnem odboru oziroma v nadzorstvu so zastopani obrtniki vseh strok te obrtniške panoge, prav tako pa so tudi zastopani vsi srezi. Sledile so še razne interne zadeve ter je bilo predlaganih več nasvetov za uspešno delo, sprejeta pristopnina, določena članarina in drugo, nakar je bil občni zbor zaključen.
Razmere, kakor se kaže same silijo obrtnike ene stroke, kakor druge že danes, da se v širšem območju navežejo kontakti za uspešno delo, kar tudi gotovo predstavlja in ima namen ta Zveza, kateri želimo veliko uspehov, na vse obrtnike te stroke pa apeliramo, da se v lastnem interesu svoje vrhovne strokovne organizacije oklenejo, ker bo vsak dobrodošel, saj se more potom prostovoljne organizacije večkrat tudi več storiti, kakor morejo storiti samo združenja ali odseki združenj, ki so omejeni v svojem delokrogu.
ISBete&roteNnični koledar s tabelaričnim orireSnileom
Združenje elektrotehniških obrti za Dravsko banovino v Ljubljani je znano po svojem neumornem delovanju v korist članstva, posebej pa se še združenje predstavlja javnosti s specijelno revijo te stroke „Elektrotehniški Vestnik", ki izhaja že redno mesečno od 1. 1931. ter je tozadevno edinstvena strokovna literatura pri nas. Kakor se nudi izobrazba širšim plastem potom Vestnika, tako prejemajo tudi vajenci elektrotehniške stroke specijelno izobrazbo v posebnih enomesečnih tečajih, ki so celodnevni. Dalj časa pa se že kaže potreba po praktičnem priročniku elektrotehniške stroke, katerega se je sedaj združenje odločilo izdati v zvezi s koledarjem, ki bo izšel proti koncu leta za Novo leto 1939. Koledar bo obsegal vsesplošne pomembne stvari, ki bodo zanimale vsakogar, kot poseben vložek pa bo vložen h koledarju tabelaričen priročnik elektrotehniške stroke, ki bo vseboval zanimivosti in vse podatke ter tabele, ki so nujno potrebne vsakomur, ki ima opravka z elektrotehniško stroko, pa tudi drugim iz gradbenih in strojnih strok.
Ker je cena zelo nizka, saj bo stal ta koledar s tabelaričnim priročnikom vred pri prednaročilu komaj din 20.—, priporočamo obrtništvu naj si posameznik to takoj zasigura, ker je število naklade omejeno z ozirom na visoke nabavne stroške in že sedaj lahko rečemo, da je znesek vprav
minimalen napram vsebini, ki jo bo koledar s tabelaričnim priročnikom vred vseboval. Naša obrtniška dolžnost nam veleva akciiJ agilnega elektrotehničnega združenja vsestransko podpreti, saj danes mora že vsak obrtnik več ali manj vedeti, kako ravnati z električnim tokom, in vse to bo pregledno in lepo zbrano v tem koledarju. Naročila sprejema Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino v Ljubljani, Gledališka ulica 7/II, kamor se je tozadevno tudi obrniti, kar toplo priporočamo.
Jesenski velesejem v Ljubljani bomo imeli letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav, ki bodo zavzemale okrog 40.000 m2 prostora. Največja izmed teh razstav bo mednarodna razstava fotografije in filma. Človek išče lepoto povsod: na nebu, gorah — pa še bližje — na rožah, sadju, vejevju: potem: zgradbah, ulicah in še sto in sto drugih rečeh. Najbolj zagonetna mu je lepota na živih bitjih, že zaradi življenja samega. Vse umetnosti vseh časov, ki jo opevajo odkrivajo in razodevajo, ali nikoli je ne bodo dovolj opele, ne popolnoma odkrile, ne razodele. Človek je skrivnost sam sebi, je le senca svoje duše. Zato je razumljivo, da ljudje zavestno ali podzavestno radi gledajo slike, pa kakršnekoli že. Fotografiji je dano nežno gledanje in nežno objavljanje. Zato bo Fotografska razstava gotovo vedno polna obiskovalcev. Fotografijo bo izpopolnjeval še film. Fotografi sami in amaterji bodo samo pridobili, če si bodo to razstavo ogledali. Klub neodvisnih likovnih umetnikov bo podal umetnostno razstavo. Zveza gospodinj v Ljubljani pripravlja razstavo „Naši gostje", v kateri bo prikazala našo ženo v službi tujskega prometa in kot središče in žarišče domače gostoljubnosti. Pri vsem tem pa seveda ne bo manjkalo razstav raznih industrijskih in obrtniških proizvodov, med njimi tudi slavno znana razstava pohištva. Nadalje bo razstava aeropla-nov, vzoren saden vrt. Dne 1. in 2. septembra razstava plemenskih psov. Posebno velika bo razstava poljedelskih strojev, avtomobilov, motornih koles, radio-aparatov in pa razstava živilske industrije ki bo nudila na pokušnjo dovolj najizbranejših stvari. Harmonika je postala naš splošen naroden instrument saj imamo že močne zbore mladinskih harmonikarjev, medtem ko je bila harmonika preje dosegljiva navadno šele odraslim fantom. Jugoslovanski harmonikarji se bodo udarili za jugoslov. prvenstvo v nedeljo dne 11. septembra. Na vinskem oddelku velesejma bo pripravljeno lepo zabavišče. Tamkaj
II # II
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Centrala Beograd
Delniška glavnica Din 75,090.000 Udeležba države Din 30,009.000
Glavna podružnica ZAGREB
Podružnica Sarajevo
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
Sprejema od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, ki so vsak čas izplačljive. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle
Brzojavni naslov: „Zanatska" Ljubljana Telefon štev. 20-30 Račun Poštne ht an. štev. 14003
D.IO - Dom jugoslovanskih obrtnikov priredi v nedeljo dne 18. septembra t. 1. celodnevni avtobusni izlet v dom na Go-vejek. Potrebne informacije in prijave sprejema pisarna, Ljubljana, Rimska cesta 19., vsak dan. Vabljeno članstvo zadruge, ostali obrtniki in vpeljani gostje.
Naročniki! Naprošamo Vas, da upoštevate plačilo naročnine, ker je minulo že pol leta, da isto poravnate po položnici št. 12.986. Vaše odlašanje z plačilom naročnine onemogoča redno izhajanje, čemer ni kriva uprava, vsled česar naprošamo za takojšnje nakazilo. Upamo, da bo vsak to opozorilo upošteval.
IZ UPRAVE IN UREDNIŠTVA.
Sporočamo, da vsled tehniških zaprek naš list ni mogel iziti pravočasno, kar blagovolite upoštevati. Mnoge aktualne stvari smo opustili, ker je materijal medtem že zastarel.
Posečajte Dom jugoslovanskih obrtnikov na Govejku!
KVALITATIVNO IN CENENO BLAGO JE PREDPOGOJ ZA USPEŠNO DELO vse to dosežete, ako nabavite potrebno železnino
vodovodne cevi, kopalne banje, peči, umivalnike, ploščice za oblaganje sten, kameninaste cevi, betonsko-palično železo, trstje za strope, cement, okovje za stavbe-pohištvo (najmodernejši vzorci) orodje za vse panoge, tehnične predmete, kovine za ležaje, cin, svinec, bron itd.
„UKOD** vezane plošče, iz tovarniške zaloge!
pri znani tvrdki
JOS. ZALTA&CO, LJubBjan«*, reševat 9.
poleg „FIGOVCA"1
Postrežba točna! Izbera bogata!	VAŽNO: Obrtniki imajo poleg dnevnih
Najnižje cene!	cen znaten izvanredni popust!
bodo koncerti, ples, variete s prvovrstnimi atrakcijami in najrazličnejša ljudska zabavišča. Na železnicah ima vsak obiskovalec polovično voznino. Na odhodni postaji naj poleg cele vozne karte do Ljubljane kupi še železniško izkaznico za din 2.—. Na velesejmu bo dobil velesejemsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar bo imel brezplačen povratek. Potovanje v Ljubljano je dovoljeno od 27. avgusta do 12. septembra, povratek pa od 1. do 17. septembra.
Vajenci na počitnicah. Meseca julija je odšla prva skupina vajencev in druga začetkom avgusta na odmor oziroma počitnice za 14 dni, kar je menda organiziral Okrožni urad za zavarovanje delavcev na pobudo zdravnika dr. Trtnika v Ljubljani. Obrtniki nimamo ničesar proti temu, če grejo vajenci na počitnice oziroma na odmor, če je to z našim soglasjem in če srno predhodno o tem informirani, kar pa sedaj v večini slučajev ni bil primer.
Številni vajenci oskrbovanci Vajeniškega doma v Kersnikovi ulici so se javili mojstrom popolnoma zdravi, kar se je naknadno ugotovilo, češ, da enega boli zob, drugega kaj drugega, zadnji moment dopoldne naj se jim izstavi nakaznica za OUZD, na kar so že popoldne prinesli sporočila, da morajo drugi dan oditi v kolonijo. Tak način pošiljanja vajencev v kolonijo mojstri ne odobravamo, ker se mora to vršiti z našo vednostjo. K temu še pripominjamo, da so bili nekateri vajenci po prihodu nazaj resnično bolani, kakor so poročali v Vajeniškem domu, ker jih ni bilo še po 14 dneh na delo. Naj bodo te vrstice vzete dobrohotno, kot opozorilo, da morajo biti mojstri o tem pravočasno obveščeni, ne pa, da se vajenci zdravi zatekajo po bolniški list, odidejo v kolonijo vrnejo pa se bolani.
Zapadlost plačilnih nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja p. n. delodajalce da v zakonitem roku poravnajo plačilne naloge, ki so jim bili te dni dostavljeni. Urad mora brezpogojno varovati svojo likvidnost; poceniti pa mora tudi poslovanje, zato opominov in izvlečkov ne bo več pošiljal. Ugovori proti predpisu ne odlagajo dolžnosti plačila. Čim plačilni nalog ni poravnan v zakonitem roku, uvede urad prisilno izterjavo.
Razno
Za pravično razmejitev elektrotehniških obrti.
Glede novelizacije zakona o obrtih v pogledu elektrotehniških obrti se je vršila v petek dne 6. maja t. 1. v Zbornici za TOl v Ljubljani anketa v poštev prihajajočih Združenj elektrotehniških obrti iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, ki se je vršila pod predsedstvom predsednika obrtnega odseka g. Ogrina in strokovnega referenta g. dr. Pretnarja. Udeleženci so v parurnem razpravljanju točno opredilili svoje stališče glede potreb elektrotehničnih obrtnikov, ki naj vsebuje novelirani obrtni zakon, predvsem pa se točno precizirajo razmerja elektrotehničnih obrti med seboj, da ne bi bil prikrajšan obrtnik na korist predvsem pooblaščenih inženjerjev. Dolžnost merodajnih krogov je, soglasnost v vseh točkah, kar je bilo izraženo na tej anketi, upoštevati pravilni razvoj elektrotehnične obrti in priznanje mesta tej stroki, kakor ji gre.
Obrtniška razstava v Beogradu, ki se vrši v času od 8. do 25. oktobra, t. 1. bo pestra glede na razstavljene predmete in poedinosti, ki bodo s tem v zvezi. V okviru razstave bo tudi prirejena državna modna revija, ki jo pripravlja Državna zveza krojačev in krojačic v Beogradu, v zvezi z drugimi vpoštev prihajajočimi činitelji. Po programu se bo revija vršila v času od 15. do 16. oktobra ter bo sestavni del manifestacije obrtništva izvedene v okviru razstave. Poleg izdelkov krojačev in krojačic bodo razumljivo zastopane druge obrtniške panoge pri modni reviji.
Lep vzgled obrtniške zavednosti. Pred nekaj dnevi je prejel gradbeni odbor „Matice hrvatskih obrtnika11 v Zagrebu doprinos Din 10.000.—, ki jih je daroval za zgradbo mali bivši mizarski
obrtnik s sporočilom, da se njegovega imena ne objavi dokler je živ. Vsekakor primer, ki se ga redko najde, toda če upoštevamo visoko zavest hrvatskega obrtništva do svojih organizacij, je ta mali obrtnik lahko vsemu obrtništvu za vzgled.
Obrtna razstava oblačilne stroke na Jesenicah se je vršila v času od 7. do 10. avgusta ter je bila glede na velik poset podaljšana preko omenjenega prvotno določenega časa še za par dni. Okrog 100 mojstrov in mojstric ter veliko število vajencev je nudilo obiskovalcem v prostorih osnovne šole na Jesenicah izdelke na vpogled. Pripomniti moramo, da je bil poset številen iz bližnjih in oddaljenejših krajev. Vsekakor so se obrtniki in obrtnice skupnega združenja krojačev in krojačic za srez Radovljica na Jesenicah s to razstavo predstavili z izdelki kupujočemu občinstvu, kar je prav, da odjemalci vedo razlikovati delo strojev in rok ter umetnost. Združenje je to razstavo priredilo ob priliki 15-letnice obstoja, kar je bilo še posebej proslavljeno v nedeljo dne 7. avgusta in so temu prisostvovali številni člani združenja, kakor tudi razni predstavniki in zastopniki.
Hrvatsko pevsko obrtniško društvo „Jug“ slavi 20-letnico. Znano obrtništvo pevsko društvo „Jug“ v Zagrebu slavi 20-letnico svojega obstoja ter se bo vršil v to svrho 1. septembra jubilejni koncert. Ob tej priliki bo „Jug‘‘ razvil tudi svoj prapor. Mnogim čestitkam z željo na še mnoge nove uspehe društva se pridružujemo tudi mi, saj nam bo vedno v prijetnem spominu poset bratskega pevskega društva „Jug“ iz Zagreba ob priliki velikega obrtniškega zbora, ki se je vršil leta 1932. v veliki dvorani hotela „Union1* v Ljubljani ob kateri priliki, je pesem hrvatskih obrtnikov članov „Juga“ visoko dvignila skupno manifestacijo obrtništva cele države. Predsedniku tov. Sedmaku in vsemu zboru še enkrat najlepše čestitke.
Skozi rešeto
Rasizem med slovenskimi obrtniki. Oni dan
sta zaprosila dva obrtnika za isti lokal v hiši meščanske imovine v Ljubljani. Oba sta iste stroke. Toda zanimivo je za današnje razmere, kako daleč smo prišli, saj sta oba hotela prepričati Mestne očete, da je eden večji pristaš JRZ, kakor drugi in to ne od danes — že dalj časa —
Za nakup vsakovrstne železnine, strojev, orodja za vsako obrt, kakor tudi vsega za stavbe potrebnega materijala: betonskega železa, železnih nosilk, cementa, strešne lepenke, vodovodnih cevi in armatur, štukaturja, železnih peči in štedilnikov s potrebnim priborom za kopalnice in stranišča kot: čučavce za industrijska podjetja, odtočne cevi ter ostale zraven spadajoče armature se Vam priporoča prva domača tvrdka:
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino, vsakovrstnimi stroji in orodjem v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 16,
pri največji izbiri v prvovrstni kakovosti in najnižjih konkurenčnih cenah na veliko in drobno.
menda od rojstva. Razumljivo sta si konkurenta nabavila za večji uspeh najraznovrstnejše tehniške pripomočke, enemu pa je celo' na misel prišlo, da se mora sklicevati na raso kakor to delajo v drugih državah kjer raso ne jemljejo kot znak političnega pripadnika, ampak čisto nekaj drugega. Naš dični rasovec ali rasist pa je šel dalje in je mestne očete uverjal in zagotavljal, da je 100% „rasni klerikalec11, kar bo menda držalo, samo, da dobi pravoverni lokal. — Žalosten pojav med obrtništvom, kamor so nekatere pripeljale najnovejše prostovoljne obrtniške organizacije.
Tabor obrtnikov skozi drobnogled. 21. avgusta so se zbrali mnogoštevilni (ca 70) obrtniki slovenske rase, mnogi prekaljeni že v vseh rasah na svoj tabor v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer bi moralo biti po napovedovanju sodeč najmanj 100 krat toliko udeležencev, kakor jih je bilo. Šlo je vse po redu in programu, reda ni bilo treba mnogo delati za impozantno število. Vsekakor pa so se gromovniki izgovorili. Na dolgo in široko pa je še posebej hvalil sistem Skupne zbornice g. Jelačin, tako, da so imeli redki udeleženci priliko občudovanja debate na zboru oziroma na taboru. Še dalje pa je šel predsednik, ki je hotel proglasiti nepomembno svojo organizacijo za predstavnico prostovoljno organiziranega slovenskega obrtništva po vzorcu obrtništva drugih pokrajin. Ta organizacija ne more biti nikdar in ne bo nikoli, ker je točno politično opredeljena in tudi dela po političnih navodilih, medtem ko so organizacije, kakor jih je navajal v drugih krajih, neodvisne od političnih vplivov in njih vodstva sestavljajo obrtniki najraznovrstnej-ših svetovnih nazorov, toda odlični in spoštovani vodje obrtništva, katerih je žal v tej zvezi od slovenskega obrtništva malo, kar je vsem javno znano, zaradi česar ni doseglo onega brez zunanjih vplivov sklicanega občnega zbora D JO v Celju 1. 1935. Mnogi obrtniki bi želeli govoriti, pa jim niso dali besede, čeprav so bili pravoverni delegati. — Najmočnejša edinica v tej Zvezi je Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani, ki se je ne vemo iz kakšnih vzrokov pridružilo tej Zvezi in si s tem samo postavilo mesto svoje opredelitve, tako, da ne more biti dvoma da je vključeno v pokret režima in politike. — Ugotovitve so večkrat komu neljube!
Dobave in licitacije
Dne 12. in 13. septembra se vrši pri Upravi policije v Ljubljani ustua licitacija za dobavo uniform za drž. policijsko stražo uprave policije v Ljubljani.
Štab rukovaoca radova v Ljubljani sprejema do dne 7. septembra ponudbe za oddajo raznih zidarskih, parketarskih, mizarskih, steklarskih, slikarskih ter ključavničarskih del.
Naročajte in redno
plačujte „Obrtnikau
Tiskali J. Blasnika nasl.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljanu Odgovoren L. Mlkul
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam