E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
6
EKONOMSKE RAZMERE V 2012  
IN 2013
Franjo Štiblar
Ekonomske razmere se po napovedih mednarodnih relevantnih institucij v naslednjih 
dveh letih ne bodo bistveno izboljšale. Če ne bo bistvenega premika od pasivne v aktivno 
ekonomsko politiko tako v EU kot v njeni članici Sloveniji, nas čaka japonsko »izgubljeno 
desetletje«. 
1. Uvod
V kakšnih pogojih bodo slovenska podjetja in finančne institucije gospodarila v 2012 v 
majhnem odprtem slovenskem gospodarstvu, ne določajo pretežno domače volitve, temveč 
gospodarske perspektive v svetu: cene surovin in energije na svetovnih trgih, gospodarska 
rast in inflacija naših glavnih trgovinskih partnerjev, nihanje tečajev in obrestnih mer ter 
kapitala na svetovnem finančnem trgu. Nekaj vendar lahko prispeva k boljšim pogojem (ali 
jih vsaj ne poslabša) domača ekonomska politika, če bo aktivna v smeri makroekonomske 
podpore domači gospodarski rasti in zaposlovanju, ne pa zgolj pasivno čakala, da se 
gospodarske razmere v svetu izboljšajo.
 
Napoved ne obravnava dogajanj v finančnem sektorju oziroma reševanja dolžniške krize, 
ker so finančni šoki in njihov vpliv na realne pogoje gospodarjenja povsem nepredvidljivi 
in za realni sektor neobvladljivi. To je tematika za obravnavo ob drugi priložnosti. Taka 
zamejenost napovedi seveda močno zmanjšuje zaupanje vanjo, priznanje tega dejstva 
pa samo kaže na visoko stopnjo nestabilnosti v svetovnem gospodarstvu in na skromen 
doseg ekonomske znanosti na področju napovedovanja bodočih dogodkov. Odvisnost 
gospodarskega razvoja od psihologije, sociale in predvsem političnih odločitev, ki jih ni 
mogoče predvideti, je prevelika. 
 
Pa še glede vse bolj priznanega pomembnega psihološkega učinka v gospodarskih 
odločitvah. Gospodarska klima (sentiment) je v EU bolj pesimistična kot v ZDA, v Sloveniji 
pa še bolj pesimistična kot v EU. Napovedi tako uradne vladne institucije UMAR kot Banke 
Slovenije so za Slovenijo bolj pesimistične, kot so zanjo napovedi mednarodnih institucij, 
kar dodatno deluje depresivno na gospodarsko klimo pri nas in je povsem v nasprotju za 
obnašanjem nosilcev ekonomske politike v drugih državah. 
7
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
Napovedi pogojev gospodarjenja v svetu v 2012-2013 v tem prispevku izhajajo iz uradnih 
dokumentov uglednih institucij IMF, LINK (OZN), OECD, Svetovne banke, EBRD, WIIW, 
vendar jim to dejstvo ne daje nič bistveno več kredibilnosti. Tudi te institucije spreminjajo 
(prilagajajo) svoje napovedi že vsakih nekaj mesecev. Na primer, IMF, LINK spreminjata 
svoje napovedi vsakih nekaj mesecev. Tako je tudi z napovedmi za 2012, ki jih je potrebno 
zato jemati z rezervo. Vendar je to največ, kar je mogoče dobiti, hkrati pa kljub vsem 
slabostim, pomembna informacija za ekonomske odločitve akterjev na mikro in na makro 
ravni.
Prispevek kaže sedanje stanje gospodarstva (globalno, EU, ekonomskih partnerjev 
Slovenije) in pogojev gospodarjenja ter napoved za 2012-2013. 
2. Stanje gospodarstva v drugi polovici 2011 
Glavne značilnosti v 2011 so (LINK GEO, 2011) naslednje: globalna rast BDP se nevarno 
znižuje, povišana brezposelnost (posebno mladih) ostaja glavni problem mnogih držav, 
inflacija je sicer oživela, a bo ostala zmerna, kapitalski tokovi so se v 2011 nenadno 
preusmerili iz dežel v razvoju. Cene surovin so ob sicer rastočem srednjeročnem trendu 
doživele padec v tretjem četrtletju 2011, čeprav ostajajo 20-30% višje kot v 2010, cena 
nafte Brent je narasla iz 79 USD na 111 USD med prvima poletjema 2010 in 2011, svetovna 
trgovina je počasneje rasla v 2011 kot v 2010, povečala se je nestabilnost (variabilnost) 
tečajev valut, pri čemer mnoge apreciirajo proti USD. 
Tudi po IMF (Das M., LINK 2011) se je rast svetovne trgovine zaustavila, indeks gospodarske 
klime je padel na 50% (pozitivna in negativna pričakovanja so izenačena), pojavili so se 
neto kapitalski odlivi iz rastočih gospodarstev (EM), ki so močno razvrednotila domačo 
valuto, cene nafte so se nekoliko znižale.
Glavni razlogi za poslabšanje gospodarske situacije in slabo okrevanje v drugi polovici 
2012 so v slabem, polovičnem, ali zastalem reformiranju:
-finančnega sektorja: napredek glede kapitalskih zahtev, likvidnostnega in sistemskega 
tveganja in procesov ukinitve bankrotiranih finančnih institucij. Pogoji bančnega kreditiranja 
ostajajo omejeni, v EU so se celo zaostrili;
-izboljšavah v proračunih, bankah ali nepremičninah: zaloge neprodanih nepremičnin 
se celo povečujejo, cene ne padajo. Prihaja do proračunske konsolidacije (zmanjšanja 
izdatkov in deficitov), a je ne nadomesti zasebno povpraševanje, saj zaupanje potrošnikov 
pada skupaj s padcem premoženja in izjemno pesimističnimi dohodkovnimi pričakovanji. 
Istočasno se v ZDA povečuje neenakost (raste razlika med realnim produktom in plačami, 
delež profitov v delitvi dohodka gospodarstva raste na račun deleža plač);
-ohranitvi plačilnobilančnih neravnotežij med državami, kjer ni pričakovati napredka niti 
v naslednjih letih. 
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
8
Negotovosti in tveganja so predvsem negativno usmerjena: tveganje ponovitve recesije v 
razvitih državah, (»double dip«), negotovosti povezane z globalnimi neskladji plačilnih 
bilanc, deviznih rezerv, zunanjega dolga, reševanja evra.
3. Napoved za 2012- 2013
3.1 Rast BDP
Podatki v tabeli 1 kažejo na umiritev rasti BDP v drugi polovici 2011, ki se lahko v razvitih 
gospodarstvih po pesimističnem scenariju prelevi v drugo recesijo, medtem ko naj bi države 
v razvoju, med njimi predvsem skupina BRIC, nadaljevale s solidno rastjo.
Osnovni scenarij predvideva rast svetovnega BDP v obeh letih, vendar se napovedi 
precej razlikujejo od zmerne rasti po LINK (OZN) do kar hitre (IMF). Alternativni, bolj 
pesimistični scenarij znižuje stopnje rasti BDP za svet za 2.1 odstotni točki na 0.6% v 2012 
in za eno odstotno točko na 2.3% v 2013 približno enako za posamezne regije in države 
sveta. Med razvitimi ZDA in EU predvidevata enako skromno rast v 2012 (okrog 1.5%), za 
2013 pa ZDA višjo. Tipično, bolj so napovedi za oddaljeno prihodnost, večji optimizem je 
v napovedih ZDA v primerjavi s kontinentalno EU in Japonsko, ko je manj realnih okvirov 
in več psihologije.
Slovenski glavni izvozni trgi tudi v okviru EU kažejo zmerno rast (Nemčija, Avstrija) 
oziroma podpovprečno (Italija, Francija), kar pomeni, da bi tudi v izvoznem povpraševanju 
bilo koristno preusmerjanje geografske smeri izvoza, kolikor je z aktivno politiko mogoče, 
na trge z hitrejšo rastjo (in zato večjo absorbcijsko uvozno močjo) kot so predvsem 
razvijajoče države BRIC. 
9
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
Tabela 1: 
Rast BDP
Stopnje rasti BDP 2007 2008 2009 2010o 2011n 2012n 2013n
LINK/IMF LINK/IMF
Svet 4.0 1.5 -2.3 4.0 2.8 / 4.0 2.6 / 4.0 3.3
razvite države 2.5 -0.1 -4.0 2.7 1.4 1.3 2.1
države v razvoju 7.9 5.3 2.5 7.5 6.1 5.5 5.9
ZDA 1.9 -0.3 -3.5 3.0 1.7 / 1.5 1.5 / 1.8 2.4
Japonska 2.4 -1.2 -6.3 4.0 -0.5 /-0.5 2.0 / 2.3 2.0
BRIC
Kitajska 14.2 9.6 9.2 10.3 9.3 / 9.5 8.7 / 9.0 8.5
Rusija 8.1 5.2 -7.8 4.0 4.0 / 4.3 3.7 /4.1 4.2
Indija 9.6 6.2 7.0 8.5 7.7 / 7.8 7.8 / 7.5 8.0
Brazilija 6.1 5.2 -0.6 7.5 3.7 / 3.8 2.7 / 3.6 3.8
EU 3.0 0.3 -4.2 1.9 1.6 / 1.6 0.7 / 1.1 1.7
Nemčija 2.7 1.1 -5.1 3.7 2.9 1.0 1.4
Italija 1.5 -1.3 -5.2 1.3 0.6 -0.3 1.0
Avstrija 3.7 1.4 -3.8 2.3 3.0 1.3 2.2
Francija 2.4 -0.1 -2.7 1.5 1.6 0.3 1.4
Slovenija 6.9 3.7 -8.1 1.2 2.4 3.6 3.6
Jugo-vzhodna Evropa 6.1 4.2 -3.7 0.5 1.8 2.7 3.3
Hrvaška 5.5 2.2 -6.0 -1.2 0.8 2.0 3.0
Srbija 10.7 6.9 -5.7 1.1 2.3 2.5 3.6
Albanija 3.3 4.0 4.1 3.9 5.0
BiH -3.0 0.9 2.2 3.0 3.0
Makedonija -0.9 0.7 2.0 3.0 3.0
Črna gora -5.7 0.5 2.0 3.0 3.0
Turčija -4.8 8.9 6.0 4.5 4.0
Vir :  projekt  L INK,  New York,  oktober 2011,WIIW Current  Analys is  and Forecast ,  V ienna,  July  201;  World Economic 
Out look,  IMF,  Washington DC,  September 2011;  EBRD (2011)
Gospodarska rast na Balkanu bo višja kot v EU, a ne dovolj izrazita za ekspanzijo slovenskega 
izvoza tja. Kljub uradnemu pesimizmu za Slovenijo napovedujemo optimistično 3.6% rast, 
malo že zato, da bi vzpodbudili k aktivnemu delovanju nosilcev odločitev za njeno dosego. 
Za te države bo rast v 2011 in 2012 pod 5%, tako da je proces dohitevanja (vsaj začasno) 
prekinjen. Razlog rasti v 2011 je izvoz v države srednje Evrope, vendar je še vedno prisoten 
kreditni krč, fiskalna politika bo restriktivna v konsolidaciji proračuna in brezposelnost 
ostaja visoka (WIIW, 2011).
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
10
3.2. Brezposelnost
 
Predvidena stagnacija na znatno višji stopnji brezposelnosti, kot je bila pred krizo, ob 
siceršnjem delnem okrevanju v proizvodnji (»jobless growth«), kaže na potrebo po 
strukturni transformaciji v realnem sektorju razvitih gospodarstev (Tabela 2). ZDA naj bi še 
naprej zaostajale za Evro državami, med njimi ima kljub številu preko 111 tisoč Slovenija še 
vedno podpovprečno brezposelnost. Hitrejša rast v BRIC skupini naj bi znižala tudi njihovo 
brezposelnost, na Balkanu pa bo ostala visoka brezposelnost še naprej velik problem.
Tabela 2:
Brezposelnost
Stopnja brezposelnosti, % 2008 2009 2010 2011o 2012n
Svet
Razvite države 5.8 8.0 8.3 7.9 7.9
ZDA 5.8 9.3 9.6 9.0 9.0
Japonska 4.0 5.1 5.1 4.9 4.8
Euro države 7.7 9.6 10.1 9.9 9.9
Nemčija 7.6 7.7 7.1 6.0 6.2
Italija 6.8 7.8 8.4 8.2 8.5
Avstrija 3.8 4.8 4.4 4.1 4.1
Francija 7.8 9.5 9.8 9.5 9.2
Slovenija 4.4 5.9 7.3 8.2 8.0
BRIC
Brazilija 5.7 4.9 5.0 7.3 5.6
Rusija 14.0 11.6 6.9 8.7 6.9
Indija 8.3 10.9 12.0 8.5 7.7
Kitajska 5.9 -0.7 3.3 5.7 4.2
Vir :  IMF World Economic Out look,  September 2011,  projekt  L INK,  New York,  oktober 2011
IMF WEO, September 2011
3.3. Inflacija
Tretji cilj, zmerna inflacija, naj bi bil tudi v naslednjih dveh letih izpolnjen, kljub močni 
monetarni stimulaciji gospodarstva ZDA. Vprašanje je, ali bo pod novim vodstvom 
ECB v luči reševanja krize evra odstopila od skrbi za inflacijo kot primarnem cilju. Novi 
predsednik Draghi je ob nastopu v novembru nepričakovano znižal temeljno obrestno mero 
za 25 bazičnih točk na 1.25%.
11
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
Tabela 3: 
Inflacija
Inflacija - potrošne cene 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Svet 4.7 1.3 2.5 3.7 2.6 2.6
Razvite države 3.3 0.0 1.3 2.6 1.6 2.6
Države v razvoju 8.1 4.3 5.5 6.6 5.5 4.9
ZDA 3.8 -0.3 1.6 3.0 1.4 1.9
Japonska 1.4 -2.1 -1.5 0.8 0.5 0.3
EU
Nemčija 2.8 0.2 1.1 2.3 1.8 1.7
Italija 3.5 0.8 1.6 2.7 1.7 1.6
Avstrija 3.2 0.4 1.7 3.2 2.1 1.8
Francija 3.2 0.1 1.7 2.2 1.7 1.8
Slovenija 5.6 0.8 2.0 2.4 2.8 2.8
BRIC
Brazilija 5.7 4.9 5.0 7.3 5.6 4.6
Rusija 14.0 11.6 6.9 8.7 6.9 6.7
Indija 8.3 10.9 12.0 8.5 7.7 6.9
Kitajska 5.9 -0.7 3.3 5.7 4.2 3.6
Jugovzhodna Evropa
Hrvaška 6.0 2.4 1.1 2.3 2.7 2.9
Srbija 12.4 8.1 6.3 11.0 5.5 3.8
Vir :  projekt  L INK,  New York,  oktober 2011,  WI IW,  EBRD, IMF
V skladu s Phillipsovo krivuljo naj bi nekaj višja inflacija v BRIC bila skladna z njihovo 
hitrejšo rastjo BDP, na Balkanu in v drugih državah v razvoju pa odraz večje tržne 
nestabilnosti. Tudi Sloveniji inflacija ne predstavlja kratkoročnega problema, saj je nižja 
celo od povprečja EU. 
3.4. Mednarodna trgovina
Z relativno visoko elastičnostjo glede na rast BDP sta izvoz in uvoz blaga in storitev v 
kriznem letu 2009 padla za 20%, po tem pa oživela, tako da je v 2011 že dosežen predhodni 
maksimum. Z znaki umirjanja gospodarske rasti pa je tudi napoved nadaljnje rasti trgovine 
bolj zmerna. Spet so stopnje rasti za razvite države nižje, v BRIC znatno višje. Menjava 
Slovenije s tujino naj bi rasla nad povprečjem EU, vendar se kažejo tendence umirjanja, ki 
opozarjajo tudi na potrebo bo aktivni zunanjetrgovinski politiki na sedanjih trgih in iskanje 
novih trgov. 
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
12
Tabela 4: 
Mednarodna trgovina (letne stopnje rasti vrednosti blaga in nefaktorskih storitev, $)
Regija Tok 2008 2009 2010o 2011n 2012n 2013n
Svet
izvoz
uvoz
14.1
14.4
-19.9
-20.6
17.1
17.5
14.3
14.2
9.7
9.7
9.2
9.2
Razvite države
izvoz
uvoz
11.4
11.3
-20.1
-22.5
13.6
14.2
12.5
14.4
4.7
5.4
6.1
6.5
Severna Amerika
izvoz
uvoz
10.0
7.6
-17.1
-22.2
17.1
19.7
9.7
9.4
4.1
3.2
6.7
4.2
EU
izvoz
uvoz
11.0
11.6
-20.6
-22.6
10.3
10.9
14.4
16.3
4.6
5.6
6.4
7.5
Slovenija*
izvoz
uvoz
2.9
3.7
-17.2
-19.6
9.5
7.2
6.9
5.1
6.7
6.0
6.3
5.2
Jugovzhodna Evropa
izvoz
uvoz
18.9
22.3
-21.2
-28.4
10.5
1.4
9.4
18.1
8.5
7.3
8.3
7.9
* UMAR, realne stopnje rast i
V i r :  projekt  L INK,  New York,  oktober 2011,  IMF, 
3. 5 Gibanje glavnih ekonomskih parametrov
Glavne gospodarske parametre, po katerih se odločajo gospodarstveniki, predstavljajo cene 
surovin, valutni tečaji, obrestne mere.
Tabela 5: 
Obrestne mere monetarnih avtoritet, sredi oktobra 2011
(spremembe v bazičnih točkah)
Država
obrestna mera 
XI/2011
Zmanjšanje od viška v 
2007/2008
Dvig od minimuma po 
2009
ZDA 0.125 -513 0
Euroland 1.25 -300 25
Japonska 0.05 -47 0
Kitajska 6.56 -91 125
Indija 8.25 -75 350
Rusija 3.75 -350 100
UK 0.50 -525 0
Vir :  projekt  L INK,  New York,  oktober 2011
 
LINK predpostavlja, da ostane denarna politika v naslednjih dveh letih ekspanzivna: 
obrestne mere se ohranijo na sedanji nizki ravni (FED je to celo zagotovil do konca 2013), 
ni pa ponekod izključena morebitna nadaljnja uporaba posebnih instrumentov »tiskanja 
denarja« QE (Tabela 5). Od velikih gospodarstev je v drugi polovici 2011 Indija povečala 
13
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
centralno-bančno obrestno mero, ECB pa jo je znižala, obe spremembi za četrt odstotne 
točke.
Predpostavka LINK je, da ostajajo tečaji valut na približno sedanji ravni (1.38 $ za 1 €, 78 
Yenov za 1 $), le kitajski juan naj bi zmerno apreciiral, če bo Kitajska uslišala želje drugih 
članic G20, posebno ZDA (Tabela 6). 
 
Tabela 6: 
Tečaji, cene surovin, nafte, turizem
2011 2012 2013
FED diskontna stopnja 0.25 0.25 0.25
ECB diskontna stopnja 1.25 1.25 1.25
BoJ diskontna stopnja 0.005 0.005 0.005
Euro/USD 1.38 1.38 1.38
Yen/USD 78 78 78
Renminbi/USD 6.20 6.20 6.02
Cena sodčka nafte Brent, USD 107 100 100
Cene kmetijskih surovin, hrane rast rast rast
Turizem (rast števila tujih prihodov) 4-4.5% 2-4.0%
Vir :  projekt  L INK,  New York,  oktober 2011
Cena nafte naj bi po padanju v drugi polovici 2011 v 2012 in 2013 ohranjala sedanjo raven 
okrog 100 $ za sodček (Brent). Po Kaufmannu R. (The Forecast for World Oil Prices, 
CEES, LINK October 2011) ni glavni razlog velikih nihanj cen nafte od 2008 naprej v 
samih spremembah v ponudbi in povpraševanju po njej, temveč v »financializaciji« nafte in 
drugih virov energije. Cene energetskih surovin so postale predmet špekulacij na finančnih 
trgih, tako da je njihovo napovedovanje na osnovi realnih gibanj ponudbe in povpraševanja 
neuspešno. Za sedaj napoved kaže na delno znižanje cen nafte v 2012, zatem pa postopna 
rast do 2014. 
Cene kmetijskih surovin naj bi se postopno povečale v naslednjih dveh letih, vendar ne bi 
presegle ravni iz časa krize. Glede kmetijskih surovin se pričakuje (Westhoff, P: The outlook 
for agricultural commodities, FAPRI, LINK, October 2011) nadaljevanje nestabilnosti na 
trgih in pri cenah, ker so zaloge nekaterih surovin majhne (koruza) in ker je na kratek rok 
povpraševanje zelo neelastično. Ob povprečnem vremenu in nadaljevanju rasti BDP bo 
raslo gojenje živine, kar bo večalo povpraševanje po hrani zanjo, počasnejša bo uporaba 
žita za etanol; cene pšenice, oljke, sladkorja naj bi se znižale glede na vrh v 2011, a ostale v 
povprečju nad predhodno ravnijo, medtem ko bodo tudi cene živine ostale visoke. 
V obdobju do 2016 bo na prebivalca v svetu rasla poraba koruze na 130 kg, malo pod 100 
kg poraba pšenice, dobrih 60 kg poraba riža in 40 kg poraba soje. Glavne determinante 
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
14
navedenih gibanj sistemske narave bodo zmanjšanje subvencij zaradi nižanja ameriškega 
deficita, reforme politike EU in morebitna sklenitev trgovinskih sporazumov (bilateralno 
ali v okviru WTO rund). 
Samostojno vzpodbudo svetovni gospodarski aktivnosti naj bi pomenil v naslednjih dveh 
letih turizem, ki naj bi po uspešni 2010 tudi v 2011 dosegel rast števila tujih prihodov 
2-4.5%, v 2012 pa bolj umirjeno 2-4% (Kester J.: Prospects for international tourism, 
UNWTO; LINK, October 2011). 
4. Odprta vprašanja 
4.1. Predpostavke napovedi
Glavne predpostavke IMF pri gospodarski napovedi za 2012 so, da bo kriza evra obvladana, 
da se globalna finančna nestabilnost ne bo povečala in da bančna reforma bistveno ne bo 
poslabšala pogojev kreditiranja. Za 2012 IMF predvideva postopno pospešitev rasti BDP, pri 
čemer anemično rast v razvitih državah na ravni 1.5%, pokrili dobra 6% rast v razvijajočih 
državah (emerging markets EM) in državah v razvoju, vendar so EM še prešibke, da bi 
nadomestile slabo rast v razvitih državah. Tveganja navzdol (downside risk) v napovedi 
so zaradi možnosti krize evro držav, višjih prihrankov prebivalstva, suverenih tveganj v 
ne-evro državah in omejitev pri ponudbi nafte. 
OECD (Turner N.: Quantifying the Downside Financial Risk, LINK, October 2011) ugotavlja, 
da je scenarij »prerinili se bomo skozi« vse manj verjeten, tveganja v negativno smer glede 
bankrotiranja držav (suvereno tveganje) povzročajo bančne izgube, višja plačila državnih 
obveznic, nižje cene delnic in naraščajoča averzija proti tveganjem. Nasprotno, uspešno 
ukrepanje proti nalezljivosti krize bi pomenilo pozitiven vpliv na gospodarsko aktivnost. 
Tudi Oxford Economics (Cooper A.; Teethering on the brink, LINK, October 2011) vidi 
glavne nevarnosti napovedanemu postopnemu oživljanju gospodarske aktivnosti v svetu 
v treh dejavnikih; to so finančna kontaminacija v Evro državah, recesija v ZDA in padec 
kitajskega trga nepremičnin. 
Mahmood M. v imenu ILO ugotavlja, (The macro problem of the relationship between 
growth and employment, LINK, October 2011), da je razlog rasti produkta brez rasti 
zaposlenosti (»jobless growth«) v večjem prispevku rasti produktivnosti kot posledici 
tehnološkega razvoja v okrevanju svetovnega gospodarstva, kar je bolj izrazito v državah s 
hitrejšo rastjo produktivnost in produkta. 
Londonski NIERS (Holland D.: Prospects for Europe, LINK. October 2011) je zelo 
ekspliciten glede perspektive evropskih gospodarstev, saj za razdobje 2011-2012 
15
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
napoveduje 100% verjetnost recesije (dva zaporedna četrtletja negativne stopnje rasti BDP) 
za Grčijo in Portugalsko, 55% verjetnost recesije za Italijo in Španijo, 50% verjetnost za 
Nizozemsko in UK, neznatno manj za Finsko in Dansko, 40% verjetnost za Irsko, 30% za 
Nemčijo, Avstrijo in Francijo, manj kot 20% le za Belgijo ter skoraj 30% za celotno Evro 
območje. Verjetnosti so ocenjene na osnovi fiksnih predpostavk glede razvoja dolžniške 
krize, medvalutnih gibanj, fiskalne politike in premije za tveganje. 
4.2. Izzivi napovedi
Med glavnimi izzivi za ekonomsko politiko so tisti, ki zadevajo realni sektor, makro-
upravljanje in problemi finančnega sektorja, ki dušijo realni sektor v rasti. 
V večini razvitih držav je v 2011 šlo za kombinacijo ekspanzivne monetarne in restriktivne 
fiskalne politike. J-krivulja velja tudi za fiskalne bilance, kjer se najprej z državnimi izdatki 
(ki pomenijo povečanje proračunskega primanjkljaja) zažene gospodarsko rast, da bi zatem 
višja rast BDP prinesla večje davčne prihodke in tako zmanjšala proračunski primanjkljaj. 
V deželah v razvoju je bila raznolikost večja: monetarna restrikcija za ustavitev inflacije je 
bila prevladujoča v novih gospodarstvih BRIC. Večina držav v razvoju je imela močnejšo 
fiskalno pozicijo kot razvite države.
Krepitev mednarodne koordinacije ekonomskih politik je glavni cilj, ki ga je Vrh G-20 v 
Cannesu samo delno dotaknil. 
Erns E.: (Finance and Jobs, ILO, LINK, October 2011) pokaže, da nestabilnost finančnega 
sektorja ustvarja pomembne negativne zunanje učinke (eksternalije) za realni sektor, saj 
limitira investicije in ustvarja balone. Zahteva njegovo regulacijo, predvsem zmanjšanje 
asimetričnosti informacije med posojilojemalcem in posojilodajalcem, večjo transparentnost, 
ustvarjanje rezervacij za sistemska tveganja, uskladitev iniciativ za tveganja s preferencami 
kreditorja. Različni akterji na trgu imajo različne cilje in agende. Ovire v tej reformi so 
regulatorna arbitraža, pomanjkanje informacij o finančnih institucijah s strani domačih 
regulatorjev, neregulirani mednarodni finančni trgi. Obstoječemu posojilodajalcu v zadnji 
sili (centralna banka) bi bilo treba dodati še investitorja v zadnji sili (država) in ocenjevalno 
agencijo v zadnji sili (mednarodno).
Reševanje evra je danes že svojevrsten globalni problem z vplivom tudi na realno ekonomijo. 
Med različnimi pogledi ga dobro opredelita razmišljanji Roubinija v samostojnem internem 
članku oktobra 2011 in Wolfa v FT 9. novembra 2011. Po njunem mnenju je potrebno 
razlikovati med toki in stanji (stoki). Možne so štiri opcije reševanja:: 
1/ obnova rasti in konkurenčnosti z agresivno monetarno stimulacijo, šibkejšim € in 
stimulacijami v jedru € zone, medtem ko periferija uvede večjo restriktivnost (austerity) 
in reforme,
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
16
2/ deflacijska prilagoditev samo na periferiji, skupaj s strukturnimi spremembami, da bi 
znižali nominalne plače,
3/ permanentno financiranje nekonkurenčne periferije s strani jedra €zone,
4/ široko prestrukturiranje dolga in delni razpad €zone (izhod slabega člana).
Prva opcija bi ekonomsko najlažje delovala, a je politično nesprejemljiva za Nemčijo, druga 
politično ni sprejemljiva za periferijo, tretja ni sprejemljiva tako za jedro kot periferijo, 
četrta ni (za zdaj) sprejemljiva za nikogar. Dejansko se dogaja nesrečna kombinacija druge 
in tretje opcije. Dolgoročno sta prva in četrta opcija najbolj verjetni, vsi se prilagodijo 
v €zoni ali pa le-ta razpade.
Kaj bi pomenil kooperativni izhod Grčije iz €zone (četrta), z možnostjo, da se ozdravljena 
vrne nazaj? Širil bi epidemijo na druge periferne države. Razdelane so finančne posledice, 
odgovoriti pa je treba na vprašanje, kaj pa socialne in realno ekonomske posledice v 
državi, ki je izstopila iz €zone. Tudi druga opcija socialno-politično ne bi vzdržala. Za 
ohranitev €zone tako ostaja le prva opcija, če tretja ni sprejemljiva za reševalca Nemčijo, 
druga pa ne za periferne šibke države. 
 
5. Zakaj rast brez zaposlovanja ?
V realnem sektorju je prišlo v dolgoročnem razvoju do bistvenih premikov, ki povzročajo 
probleme. Med dvema komponentama rasti produkta je povečanje produktivnosti kot 
prispevek kapitalsko opredmetenega tehnološkega razvija (ICT) prispeval več kot rast 
zaposlenosti. Zato ponudba materialnih produktov raste hitreje od dohodkovno podprtega 
povpraševanja, saj gre za »jobless growth« (rast produkta brez rasti zaposlenosti). Posledice 
so: kopičenje zalog neprodanih produktov, padec cen, kar daje producentom manjše 
dohodke, in trajna brezposelnost v obliki tehnoloških viškov. Edina rešitev je aktivna 
sektorska politika države, ki bo z lastnimi investicijami omogočila čim večjo in čim hitrejšo 
preusmeritev viška delovnih ljudi iz sektorja industrije v terciarni sektor storitev. Ponavlja 
se stanje pred veliko krizo, v 1920-tih, ko je velik tehnološki preboj v kmetijstvu ustvaril 
višek delovne sile, hkrati pa je preboj avtomobilske industrije zahteval prehod ljudi iz 
primarnega sektorja (kmetijstvo) v sekundarni (industrijo), zamuda v prilagoditvi pa je bila 
eden vzrokov (simptom) nastale krize.
V zadnjih desetletjih liberalne ekonomije je njena filozofija prodrla tudi na področje laisser-
faire dolgoročnega razvoja: država naj se ne vmešava in ostaja tudi razvojno le čuvar reda 
(in privilegijev, bogastva elit). Kriza trezni tudi dolgoročne strategije: država ponovno 
pridobiva aktivno vlogo; po nekaterih avtorjih v krepitvi komparativnih prednosti lastnega 
gospodarstva, verjetneje pa še dlje, v aktivnem izboru primernih sektorjev (vprašanje ali že 
tudi zmagovalnih podjetij), ki jih razvojno podpira, da bi absorbirali tehnološke presežke 
delovne sile v industriji (avtor, ABCDE konferenca Svetovne banke, Stockholm, Junij 
17
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
2010). Tista, država, ki bo bolj uspešna v tej strukturni transformaciji iz industrije v sektorje 
storitev pa tudi primarne proizvodnje, bo imela manj dolgoročno brezposelnih (in mladih 
iskalcev prve zaposlitve) ter hitrejšo gospodarsko rast. Seveda ne gre za ukinjanje industrije, 
predvsem v nišah s komparativnimi prednostmi bo še vedno uspevala, le zaposlitve za vse 
v njej ne bo več in se morajo prezaposliti. Identificirati je potrebno druge storitvene in 
primarne sektorje, ki naj jih država podpira z aktivno politiko. Za Slovenijo so to turizem, 
zdravilišča, … 
Drugi problemi v rasti realnega sektorja gospodarstva (Stiglitz, J. LINK oktober 2011) 
so povezani z varčevanjem v strahu pred krizo in redistribucijo dohodka v korist bogatih. 
Konkretno: 
• premik industrije iz razvitih držav v države v razvoju zaradi sprememb v komparativnih 
prednostih,
• povečanje neenakosti dohodkov in premoženja državljanov, ki pomeni manjšo zasebno 
potrošnjo in s tem padec agregatnega povpraševanja z negativnimi posledicami za rast 
na kratek rok;
• povečevanje rezerv (torej varčevanje) posameznih držav v strahu pred krizo dolgov, kar 
zmanjšuje globalno povpraševanje in povečuje brezposelnost (analogija Keynesovemu 
paradoksu varčevanja v okviru posamezne države),
•  varčevanje (odplačevanje dolgov) prebivalstva, podjetij, finančnih institucij, države, naj 
bi na mikro ravni izboljšalo položaj posameznega gospodarskega akterja, vendar hkrati 
zmanjšuje agregatno povpraševanje in s tem gospodarsko rast na makro ravni in s tem 
dohodke vseh teh akterjev, tako da si delajo škodo in kljub prizadevanjem ne rešujejo iz 
zadolženosti (Keynesov »paradox of thrift«); 
• visoke cene nafte in energije pomenijo pretežno redistribucijo dohodkov v bogatejše 
države z višjo nagnjenostjo k varčevanju, nižjo k porabi, kar prispeva tudi k zmanjšanje 
globalnega povpraševanja in zato recesijskim težnjam v svetu.
Navedeni razlogi pomenijo, da celo, če bi bil evrski sistem rešen in banke ter finančni sistem 
ozdravljena, problemov v realnem sektorju svetovnega gospodarstva ne bo zmanjkalo. 
Odpravlja jih lahko le aktivnejša (fiskalna) politika države, točno nasprotna od tiste, ki 
jo vodi EU, Slovenija in kakršno predlagajo praktično vsi ekonomski programi ekip pred 
volitvami.
Odgovor, da bodo bogatejši posamezniki, države pač več investirale in tako pognale 
gospodarstvo, je ključno odvisen od zaupanja, ki jih bo k temu vzpodbudilo. Sedanja 
svetovna politična, gospodarska, finančna negotovost jih pač ne vzpodbujajo: čakajo in 
sedijo na denarju. Ekonomija ponudbe v takih razmerah ne deluje, česar mnogi še niso 
spoznali. 
E KO N O M S K E  R A Z M E R E  V  2 012  I N  2 013
18
Viri:
Cooper A.; Teethering on the brink, LINK, October 2011;
Erns E.: Finance and Jobs, ILO, LINK, October 2011;
Global Economic Outlook, projekt LINK, UN, Toronto, New York, October 2011;
Holland D.: Prospects for Europe, LINK. October 2011;
Kaufmannu R.: The Forecats for World Oil Prices, CEES, LINK October 2011;
Kester J.: Prospects for international tourism, UNWTO; LINK, October 2011;
Mahmood M.: The macro problem of the relationship between growth and employment, ILO, LINK, 
October 2011;
Shelburne R.C.: Prospect for CIS and Economies in Transition, UN ECE, LINK, October 2011;
Štiblar F., Mencinger J.: Country Report: Slovenia, LINK, New York, October 2011;
Štiblar F ed.: Developpment Strategies, Manet, Pravna fakulteta, Ljubljana, April 2011;
Turner N.: Quantifying the Downside Financial Risk, LINK, October 2011;
WIIW: Current Analysis and Forecast for the countries of Central, East and Southeast Europe, Vienna, 
July 2011;
World Economic Outlook, IMF, Washington DC, September 2011;