tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 28.FEBRUAR 2008 / ŠTEVILKA 747, LETO XVI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1 EUR m, 747 BSHI Kristanov trgi - tržnica Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Psihoterapija telesa 8 ključa© -umetnost življenja Informacije: 040 909 175 041 356 264 m Tempelj zdravja in lepote / Tomažičeva 4a / 6310 Izola ^ 9* 7 896 1 2 44067 1 Si.mobil - Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC simobil Le kaj lahko rodi politika skrivanja informacij? Manipuliranje skrivnosti je kot droga, vedo povedati vsi, ki so kdajkoli dobili občutek pomembnosti, tiste, ki vodi takoimenovane politične odvisnike. Ni ga lepšega občutka za politika kot je ta, da on ve tisto, česar njegovi politični tekmeci ne vedo. (Mef) Ta skrivnostnost je tudi v izolski politiki prisotna ves čas. Lahko bi rekli, da se politiki delijo na tiste, ki poznajo skrivnosti in na one, ki mislijo, da jih ni in da je politika pač javna rabota. Brez veliko modrovanja lahko ugotovimo, da so slednji dokaj neuspešni, tako kot mlad šahist, ki naleti na starega mačka in doživi šušter mat. Politika je pravzaprav zelo podobna šahovski igri in tisti, ki zmorejo predvideti poteze nasprotnika in hkrati sami načrtovati vsaj nekaj potez vnaprej, so po današnjih kriterijih uspešni politiki. In kako zgleda šahiranje v politiki? Naprimer: Glasno kritiziraš občinsko oblast, ker še ni pripravila koncesije za upravljalca marine, ko takšno pogodbo končno pripravi pa jo zavrneš in tako ohranjaš status quo. Ali pa: Investitorju očitaš preveliko pozidavo na območju Livad, zahtevaš zmanjšanje predvidenega števila stanovanj na polovico, potem pa ob glasovanju zapustiš dvorano in pustiš enega od svojih, da predlaga povečanje števila stanovanj in tako je investitor dobil kar je hotel. Morda se kdo vpraša, zakaj vendar to počnejo. Odgovor je verjetno preprost, za tiste, ki se na šah spoznajo. Tri poteze kasneje je nekdo pač nekaj izgubil, tisti, ki vleče te skrite poteze, pa je dobil. Takšno politiko se gremo v Izoli že ves čas in verjetno je to nekaj normalnega, saj vsake toliko na dan privrejo kakšne skrivnosti, ki nas res presenetijo. In verjemite, tudi novinarji poznamo nekatere, ki bi marsikaterega akterja izolske politične stvarnosti krepko očrnile v očeh javnosti. Pa smo se tudi mi vključili v to vsesplošno igro skrivnosti, ne zato, ker si ne bi upali, ampak zato, ker nas nihče ne bi zaščitil. Z odkritjem nekaterih malih izolskih skrivnosti bi namreč zrušili sistem v katerem vsi najbolje funkcionirajo. Problem je le v tem, da nekateri vedo, kaj počnejo, drugi pa mislijo, da je tako prav. Pretežno megleno Verjetno je hotelo pozno februarsko vreme povedati, kakšne so trenutne razmere v izolski občini. Vse skupaj je videti precej megleno ampak, k sreči po megli vedno pride sonce. Karmelo po domače Izvajalci del na bodočem križišču hitijo, posebej do petka do dveh, potem pa nam ostane neurejeno križišče in zože-nja brez pravih oznak. Kdo bi si mislil, da ima policijska preiskava vodstva lahko take posledice na delavcih. IX/I OTO MAXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola anka Koper komunala izola - isola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba P0NEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 (24 ur) TEL.: 041/ 650 375 Pogrebna služba i Dogajalnik Tudi Izola se je poslovila od dr. Janeza Drnovška V žalno knjigo, ki so jo odprli v preddverju občinske stavbe, se je v treh dneh od dr. Janeza Drnovška poslovilo nekaj sto Izolanov. Na nek način je bil bivši predsednik tudi Izolan, čeprav je eden redkih slovenskih politikov, ki nima hiše na slovenski obali PAVULLO La vittima è Igor Strancar, autotrasportatore sloveno di 33 anni. Doveva ritirare un carico di piastrelle Camionista ferito alla spalla da un proiettile Giallo lungo la Nuova Estense. Il colpoforsepartito da un fucile da meda ili Mutane Marliirvllo_ T Tuo »paro nella notte.un pnm-t-VJ tile che mimine 11 parabrezza «li un camion c colpisce lì condì* cane gli anche la fruitimi delVomeni. Il camionista perii,forse non ancora ben conscio «li «punto gli è appena accaduto rimane al colante e »I ferma Mito una «fecola «li minuti «lopo. «a raggiungendo il piazzale-delia ceramica Xhragy nella fraznine di »all LE REAZIONI La gente non teme la criminalità «Nonostante tutto la nostra è ancora una città sicura» ho VcniurrHi. il commerciarne Pareri meni i duri i|ucUt di c nulù iill» limare «lei iK-gorinYKk-o- Bastai c Raffaele l>aimazzim. « he ;x rio a eolictaic per uiu rapi- appena use iti ito un cdieola cere a Dolgoletna sodelavka dr. Janeza Drnovška je bila namreč Izolanka, Valentina Flander, ki je opravljala dela vodje predsednikovega kabineta , ob tem pa opravljala marsikatera organizacijska dela in ne na koncu marsikatero protokolarno, saj je bil nekdanji predsednik precej samosvoj človek, ki se je velikokrat, če ne kar največkrat, odločal po svoje in takrat je bilo treba skrbeti, da ni bilo nič narobe. Valentina Flander je bila ob Janezu Drnovšku polnih 10 let, saj je bila že pred tem njegova svetovalka za odnose z javnostmi, ko je bil še predsednik vlade. Spoznala sta se na neki poletni zabavi LDS za dan državnosti v Ospu leta 1998. Mlada rjavolasa tajnica Urada za žensko politiko ga je hotela spoznati in tako se je začelo njuno sodelovanje, ki je trajalo takorekoč do Drnovškove smrti. Skupaj sta odpotovala s premierskega na predsedniško mesto, vmes pa je Flandrova, ki prav tako ni bila članica LDS, še diplomirala. Izolan. žrtev razglasitve zamerijo skorajšnje priznanje neodvisnosti Kosova. in objektih državnih ustanov opazili le še pri Društvu upokojencev Izole, medtem ko se druge stranke, vsaj ob našem obisku, niso odločile za takšno obeležje dneva žalovanja. V žalni knjigi smo našli kar nekaj zanimivih in lepih zapisov, namenjenih pokojnemu predsedniku, izpisali pa smo naslednjega. Veliki človek Ali je res bila potrebna smrt za spoznanje in priznanje njegove veličine? Zakaj mu niso tega vsi priznali v času njegovega življenja? Njegova duhovna vrednota in dobrota, sta majhno Slovenijo dvignili in naredili zelo veliko! Sam sebe pa ni znal povzdigovati, spuščal se je dol, nizko do majhnega človeka in mu prinašal toplino svojega srca, ter se mu približal in prav to, ga je naredilo zelo velikega človeka! 33 letni Igor Strancar, ki je vozil tovornjak izolskega Alonsa je zdaj že doma, potem ko so mu v Modeni operirali roko, ki jo je zadel izstrelek iz pištole. Njegovo zdravstveno stanje je dobro, seveda pa je še vedno pod globokim vtisom dogodka, ki ga italijanska policija še vedno preiskuje, predvsem pa išče motiv streljanja na slovenskega voznika. Igor je menda že pred samim dogodkom opazoval osebni avtomobil, ki je nenavadno dolgo vozil za njim, potem pa ga je prehitel in nenadoma se mu je zabliskalo pred očmi in začu- til je hudo bolečino v roki. Avtomobil z napadalci je pospešil in izginil, ranjeni voznik pa je nadaljeval z vožnjo in čez nekaj minut le ustavil na dovolj polnem parkirišču in poklical pomoč, ki je prišla dokaj hitro. Sam je bil prepričan, da je šlo za napad cestnih roparjev, toda na policiji so mu povedali, da preverjajo tudi možnost napada s političnih nagibov, ki bi ga lahko izvedli nasprotniki odcepitve Kosova. Vendar pa uradno policija govori o tako-imenovanem izgubljenem oziroma slučajnem strelu. Preiskava je še v teku. Spominu na Janeza Drnovška so se v Izoli poklonili številni Izolani, prišli so predstavniki oblasti in političnih strank, predvsem pa številni občani, ki so želeli na ta način izraziti spoštovanje pokojnemu predsedniku. Med prvimi se je v knjigo vpisal tudi župan dr. Klokočovnik, kot zanimivost pa povejmo, da smo zastave na pol droga, razen na občinskih objektih MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. En nenavadno lep dan Med petkovim sprehodom skozi staro mestno jedro smo se ustavili tudi na tržnici. Z otroki smo si ogledali kaj vse imajo na stojnicah. Prijazen prodajalec sadja in zelenjave, gospod Cimi, je vsakemu otroku poklonil banano. Z »malico« v rokah smo nadaljevali pot do svetilnika, kjer smo se igrali in nabrali nekaj kamenčkov za v našo zbirko. Otroci iz skupine »Kužki« vrtca Mavrica Izola Odvajanje kajenja v Zdravstvenem domu V zdravstvenem domu Izola bodo marca organizirali brezplačno delavnico “Da, opuščam kajenje”. Informacije dobite na tel. št. 66 35 005 ali 040 738 065, Vabljeni na delavnico KAKO PRIDEM V TA TRENUTEK V sredo, 05.03.2008 ob 19.00 bomo ponovno preživeli prijeten večer z g. Joškom Cesarjem in Diegom Križanovskim v Mestni knjižnici Izola, Ulici osvobodilne fronte 15. S teorijo in prakso nam bosta posredoval svoje znanje, kako ponovno priti v sedanji trenutek. G. Križanovski nam bo predstavil vizualizacijo. Na srečanju bomo ponovno deležni zdravilnih učinkov terapije g. Cesarja, katere si je pridobil s tehniko treninga »kako pridem v ta trenutek«. Prisrčno vabljeni vsi, ki ne želite živeti v preteklosti in se ne želite obremenjevati s prihodnostjo. Enostavno rečeno želite živeti v polni meri zdravja. Prostovoljni prispevek je zaželen le, če vam je bilo predavanje všeč. Podrobnejše informacije na tel.št.: 031 568 854 - Mojca Pavčič Bukovšek Sej več kot mesecev Nekateri mislijo, da se nov proračun naredi čez noč V strokovnih službah Občine Izola pa vedo, da gre za obsežno delo velikega števila ljudi, ki morajo med seboj tesno sodelovati in se koordinirati, za povrh pa je treba vse dogovore še spraviti v klasične računovodske obrazce. Ponosna sem, da smo v tako kratkem času pripravili popravljen predlog proračuna, pravi direktorica občinske uprave. Monika Sečnik, ki je v izolski občini prevzela dela direktorja občinske uprave, je videti odločna ženska. Izkušenj ji, vsaj po dosedanjem delu na občini Celje in občini Postojna, očitno ne manjka, Izolo pa spoznava iz dneva v dan. Posebej pa Občino in tam zaposlene s katerimi skuša zdaj organizirati delo tako, da bo strokovnost v prvem planu, vse ostalo pa prepušča politiki in županu. V zvezi s pripravljenim popravljenim predlogom proračuna pa je povedala: “Zavedati se moramo, da trenutno občina posluje po dvanajstinah in da je zato nujen sprejem proračuna za leti 2008/2009, v nasprotnem primeru lahko pride do večjih zapletov s plačili za vrtce, šole, javne zavode kot tudi s plačili že začetih investicijskih del, ter drugo”. Pred nami je torej nov, popravljen predlog proračuna za leti 2008/2009 v katerem so upoštevane predlagane spremembe in dopolnila, ki ste jih stranke in liste dostavile na občinsko upravo do 31.1. 2008 oziroma so bili predlogi dani na izredni proračunski seji 7. 2. 2008, v pisni obliki. Pisne predloge s pripombami so poslali le: Klub občinskih svetnikov Izolani, zanj Slavko Samotorčan, Krajevna skupnost Korte, zanjo predsednik sveta krajevne skupnosti Edi Grbec in Klub svetnikov SDS, zanj Bojan Zadel. Občinska uprava in župan so sklepali o predlaganih spremembah in dopolnitvah, ter danih pripombah, ter jih v veliki večini sprejeli in so tako vključeni v proračun za leti 2008/2009. Župan utemeljuje kulturni dom V uvodu k popravljenemu predlogu proračuna je župan med drugim zapisal: “Nov Kulturni dom na Lonki je del moj ega predvolilnega programa in predstavlja osrednji večletni projekt za Izolo. ” Zgrajen naj bi bil na tretjini zemljišča, kjer je danes parkirni prostor, objekt bo obrnjen z licem proti morju, v dveh kletnih etažah so predvideni parkirni prostori. Nov kulturni dom bo zasnovan kot sodoben kulturni multimedijski center s prostori za stalne in občasne razstave, večnamensko dvorano za potrebe gledaliških predstav, glasbenih in sodobnih scenskih prireditev s kapaciteto 800 sedežev, sodobno in tehnično ustrezno opremljeno kinodvorano za potrebe rednega kinematografskega sporeda, art kino mreže ter uveljavljenih in novih festivalskih prireditev na območju Izole, prostorom za sodobno mestno knjižnico in knjigarno s kavarno in e-točko s produkcijskimi prostori za izvajanje sodobnih kulturnih programov in vsebin ter manjšimi prostori za potrebe društvenih programov ter manjšo večnamensko dvorano za glasbene in scenske prireditve ter srečanja. V prostorih kulturnega doma bo svoj prostor dobil tudi Mladinski center. V letošnjem letu je v proračunu zagotovljenih manjši del sredstev za pridobivanje potrebne začetne dokumentacije. S pričetki izgradnje bomo pričeli v letu 2009 ter ga dokončali v letu 2011. Večnamenska dvorana ni kapric “Projekt izgradnje nove večnamenske športne dvorane v Izoli predstavlja prav tako svojevrsten izziv in priložnost lokalne skupnosti. ” V mestu smo doslej zgradili dve večnamenski dvorani, športno dvorano v Kraški ulici in večnamensko telovadnico v Livadah. V oba objekta je občina vsa leta tudi dodatno vlagala in še vlaga znatna sredstva za njihovo tekoče in investicijsko vzdrževanje ter opremljanje (npr. dokup in vgraditev montažnih tribun v večnamenski telovadndci v Livadah,...). Že vrsto let v občini ugotavljamo tudi naslednja dejstva: - da pri ponudbi storitev uporabe izolskih telovadnic še zdaleč ne zmoremo zadostiti velikemu povpraševanju po najemu razpoložljivih terminov za uporabo ali najem telovadnic, - pojavljajo se dodatni problemi v zvezi z zagotavljanjem minimalnega števila terminov za izvajanje redne dejavnosti izolskih športnih društev, ki tekmujejo v dvoranskih športih, predvsem za mlajše kategorije športnikov do 18. leta starosti, - splošno je znano tudi dejstvo, da športna telovadnica v parku Arrigo-ni (bivša telovadnica TVD Partizan Izola) ne zadošča več potrebnim standardom sodobnega časa, pa tudi pogoji za vadbo so, zaradi njene dotrajanosti, vse manj ustrezni in sprejemljivi (nujno bo potrebno zagotoviti dodatne pokrite športne površine za dejavnost namiznega tenisa, borilnih veščin, atletske gimnastike, balinanja, kegljanja, ...) Občina bo morala za dvorano v parku Arrigoni zagotoviti nadomestne pokrite športne površine, ki bi jih lahko, glede na predvideno velikost dvorane, zagotovili v novi športni dvorani; - prostorsko stisko tudi dodatno obremenjujejo tri srednje šole brez ustreznih telovadnic oz. prostorov za športno vzgojo, ki bi jih morala zagotoviti država; - članskim tekmovalnim skupinam, športnim rekreativcem in ostalim uporabnikom telovadnic je vedno težje pridobiti proste termine za najem in uporabo izolskih telovadnic zato ocenjujemo, da je potreba po izgradnji dodatnih pokritih športnih površinah ze danes nujna. Že zgoraj navedeni razlogi terjajo sprejem ustreznih odločitev za preseganje zatečenega stanja, kot najprimernejša pa se kaze možnost izgradnje prave športne dvorane v Izoli, ki bi bila zasnovana in prostorsko umeščena tako, da bi: - zagotavljala več namenskost uporabe za različne športne panoge in namene (pogoji za izvajanje osnovne športne dejavnosti, organizacija razlčnih športnih tekmovanj, kulturnih in drugih prireditev, ki so tudi množično obiskane,...), - različnim športnim panogam omogočala organizacijo prvenstvenih, pokalnih in drugih tekem ter na ta način sproščala proste termine v manjših telovadnicah v mestu, - zagotavljala veliko število dodatnih programov in storitev v samem objektu in v neposredni bližini (poslovni prostori s trgovinami, gostinskimi lokali, s športom povezanimi storitvenimi dejavnostmi, zunanja igrišča,....), - omogočala, zaradi svoje lege in neposredne bližine avtocestnih komunikacij, tudi hitro polnjenje in praznjenje z obiskovalci večjih prireditev in drugo. Realizacija projekta bi pomenila, poleg pridobitve novih razvojnih možnosti na področju športa tudi dodatno turistično ponudbo mesta na področju organizacij večjih mednarodnih tekmovanj, ki pomenijo tudi mednarodno promocijo mesta in regije. V uvodnem dopisu župan predstavlja še projekt celovite dograditve in ureditve mestnega stadiona z okolico, ter predlaga začetek priprav na gradnjo novega upokojenskega doma z oskrbovanimi stanovanji, ki jih v Izoli zares pogrešamo. Več o tem pa v naslednjem Mandra-ču. Športni turizem je naša tržna niša Po kulturnikih so se na pogovoru o predlaganih projektih v občinskem proračunu za leti 2008 in 2009 zbrali še predstavniki športnih društev. Zaradi počitnic jih je bilo manj od pričakovanega, zato ap so se udeleženci dogovorili, da bodo sestavili kratko beležko tega srečanja in jo poslali v oceno posameznim društvom ter na ta način skupali dobiti res večinsko mnenje izolskih športnikov, predvsem o projektu gradnje večje športne dvorane. Udeleženci srečanja, ki sta mu prisostvovala tudi župan Tomislav Klokočovnik in predstojnik urada za družbene dejavnosti, Miran Žlogar, so se strinjali, da je treba pri načrtovanju takšnega objekta preseči dosedanjo prakso majhnih, ozko nmembnih objektov v katerih pravzaprav ni mogoče organizorati večjih športnih ali drugačnih prireditev. Spomnili so na projekte ing. Leskovca, ki je pred nekaj leti po naročilu Občine Izola izdelal pravo študijo umestitve športnih objektov na našem območju in ob tem imel v mislih tudi organizacijo mediteranskih iger, vendar je za okus takratne oblasti preveč svobodno “posegal” v prostor, zato je bil projekt preprosto ustavljen in zdaj leži v arhivih. Idejo o mediteranskih igrah zdaj gojijo v Kopru, ki pa seveda sam nima dovolj objektov za vse morebitne prireditve. Toda Izola mu ne bo v prav veliko pomoč saj ne premoremo niti enega tekmovalnega bazena, nimamo nobenih atletskih stez in tekmovališč, nimamo primernih dvoran in tudi športi na vodi bi imeli velike organizacijske težave. Zato je treba načrtovati takšne objekte s spoznanjem, da Izola praktično nima več nobene industrije razen turizma in zato mora svoje načrtovanje zastaviti tako, da bo zanimiva za športni in rekreacijski turizem. Občini ne sme biti žal tudi najboljših prostorov za takšne objekte, ki bi k nam morda privabili športna društva in klube ter posameznike iz krajev, kjer imajo bistveno slabše klimatske pogoje od naših, (ur) Monika Sečnik Občanovi dobri napotki Nekoliko hitreje mimo mesta in enako počasi v mestu Od četrtka, 21. februarja, veljajo nove hitrostne omejitve na področju občine Izola. Na podlagi novega Odloka o omejitvah hitrosti se bo splošna omejitev hitrosti v naselju Izola dvignila na 50 km/h, na posameznih predelih pa omejila glede na zahteve po zagotavljanju večje varnosti prometa. Projekt spreminjanja omejitev hitrosti je sicer nastal že sredi lanskega leta, vendar je bilo treba za realizacijo opraviti vse potrebne postopke. Tokrat so predlog že na začetku predstavili z video projekcijo vožnje po posameznih cestnih odsekih, sledila je predstavitev na razširjeni seji komisije in šele nato je bil pripravljen tudi predlog, ki je zdaj stopil v veljavo. Da bi bralcem natančneje pojasnili posamzne spremembe smo za pomoč prosili člana komisije Edvarda Dečmana, ki je tako-le pojasnil vsebino posameznih sprememb. Do bolnice brez kolon Po meritvah, ki smo jih izvedli s premičnim radarjem je bila povprečna hitrost, kljub omejitvi na 40 km/h kar 65 km/h. Dejansko je nepotrebno omejevanje hitrosti na ravnih delih cestišča in s tem ustvarjati kolone. Kolone so ustvarjali seveda tisti, ki so dosledno spoštovali omejitev, to pa so bili predvsem vozniki kandidati avtošol, starejši vozniki in podobno, zato so tudi nastajale kolone in nekateri vozniki so se odločali za prehitevanje oziroma so bili za volanom vse bolj nervozni. Omejitev na 40 km/h je namreč veljala vse od bolnice do Belvederja. Po novem je hitrost zdaj v večjem delu omejena na 60 km/h, le na obeh ostrih ovinkih je omejena na 50 km/h, oziroma na 40 km/h v slabih vremenskih pogojih. Pri vožnji v klanec pa je hitrost omejena na 50 km/h vse do bolnice (v slabih vremenskih pogojih na 40 km/h). Manj zastojev pri vožnji mimo Izole Čez nadvoz proti Izoli je hitrost omejena na 60 km/h do avtokampa, oziroma oznake za Izolo, kjer je hitrost avtomatsko omejena na 50 km/h. S to hitrostjo lahko vozimo po Prešernovi cesti do drugega semaforja, kjer je v razdalji 400 metrov hitrost omejena na 40 km/h, zaradi bližine šole in dveh prehodov za pešce. V nadaljevanju vožnje skozi drevored in nato čez semaforizirano križišče Jagodje proti Blvederju je hitrost omejena na 50 km/h, razen skozi ovinke proti Bel-vederju, kjer je ob slabih vremenskih pogojih omejena na 40 km/h. Doslej je bila na tej celotni razdalji hitrost omejena na 40 km/h, karje bilo posebej težko doseči med vožnjo na Belveder ali z Belvederja proti Izoli. Ob tem je prav spomniti na visoke kazni, ki jih zakon predpisuje zaradi prekoračitve hitrosti. Dogajalo se je, da je voznik, ki je na tej relaciji na ravnih in preglednih delih cestišča (z bolnice proti Rudi ali na Prešernovi oziroma pod Belvederjem) prekoračil tako neživljensko omejitev, plačal visoko kazen in izgubil kar nekaj kazenskih točk. Policisti so se sicer izogibali meritvam na teh odsekih, saj so tudi sami menili, da so včasih neživljen-ske, po novem zakonu o varnosti v cestnem prometu pa bi naprimer za vožnjo s hitrostjo 70 km/h od zadnjega ovinka pod bolnico do Rude plačali kar 1.000 Eur kazni in izgubili 9 kazenskih točk. Ob dveh takšnih prekrških bi voznik izgubil vozniško dovoljenje. Z novo spremembo bi ta prekoračitev pomenila le 10 km/h in posledično tudi nižjo kazen, saj takšni hitrosti na takem cestišču pač ni mogoče dati naziva divjanje. Vse dodatne omejitve ostajajo Od treh semaforiziranih vhodov v mesto Izola je hitrost v celem naselju omejena na 40 km/h, kot je veljalo že doslej, seveda pa so posamezna območja še dodatno urejena s posebnimi omejitvami. Gre za takoimenovana območja umirjenega prometa, kjer se vozila lahko premikajo s hitrostjo največ 10 km/h in imajo pred njimi prednost pešci in drugi uporabniki cest. Takšne omejitve veljajo za območja: Sončno nabrežje, območje Delamarisa, Tovarniška ulica in območje starega mestnega jedra. Omejitev hitrosti na 40 km/h velja še naprej tudi za Jagodje in obrtno cono pri Upravni enoti. Spremenjena je omejitev hitrosti na Južni cesti, kjer je doslej veljala omejitev 40 km/h, pa so kljub temu na ravnih delih cestišča nekateri tam postavljali hitrostne rekorde, drugi pa bentili nad počasnostjo tistih, ki so vozili po predpisih. Zdaj je hitrost omejena na 50 km/h, razen dela Južne ceste, kjer poteka varna šolska pot, kjer velja območje omejene hitrosti 40 km/h. Omejitev hitrosti je spremenjena na 50 km/h tudi v industrijski coni in na Kajuhovi cesti. Predlog sprememb omejitev hitrosti je pripravila občinska Komisja za urejanje cestnega prometa, pri pripravi pa so sodelovali različni udeleženci, od policije do avtošol, komunale in občinskega redarstva. Osnovni namen pa je bil doseganje večje pretočnosti ob istočasnem ohranjaju varnosti vožnje, hkrati pa se zmanjšuje število nevarnih prehitevanj in onesnaževanja okolja zaradi vožnje v nižji prestavi. Seveda pa se v komisiji zavedajo, da bo treba učinkovitost teh ukrepov preverjati v praksi s sodelovanjem vseh, ki so pristojni tudi za sankcioniranje prekrškov, ter z namestitvijo dodatnih merilcev hitrosti doseči, da bodo ti ukrepi res učinkoviti. Za prikaz varnosti pri hitrosti 50 km/h nam lahko služi merilec hitrosti na Markovcu, kjer je skozi strnjeno naselje hitrost omejena na 50 km/h in je vožnja pri tej hitrosti res varna, čeprav vozimo v strnjenem naselju. (ur) Hitrost vožnje v starem mestu, v Jagodju in obrtni coni je še vedno omejena na 40 kilometrov na uro. Na svetilniku bolj sveti To je bilo zelo dobro videti ob teh meglenih večerih, ko so zagorele nove luči javne razsvetljave, ki so jo delavci Elektro Primorska napeljali preko začasnih betonskih drogov, saj so bili leseni že povsem dotrajani. Dokončna rešitev pa bo prišla z ureditvijo svetilnika. Prehod ki ga ni Čeprav tabla pred nekdanjim carinskim pomolom pravi, da je tam mednarodni mejni prehod, tega v resnici ni, saj bosta ta status imela le prehoda v Piranu in Kopru. Tudi zapornice in zastave ni več, le tabla je ostala. Verjetno za vsak slučaj. Ribiči pa so že ugotovili, da se tam ni česa bati in so pomol že vzeli za svojega. Barab ne zmanjka Tudi takšnih, ki jih motijo gugalnice na Birbi pa zažgejo nosilno vrvico, verjetno v upanju, da bo kakšen otrok tresnil z nje. Komunalci popravljajo in menjujejo, barabe pa ne popuščajo. Promet brez voznega reda Vozniki so zmedeni na križišču, potniki iščejo avtobusno postajo Izola te dni spoznava takoimenovani "razvoj". Marsikdo namreč razvoj razume kot gradnje in podobne posege v prostor. In če so nekateri vzdihovali kako se sosednje mesto razvija, ker na vseh koncih nekaj gradijo, se zdaj skoraj isti ljudje jezijo, ker morajo poslušati ropotanje strojev in čakati v kolonah pred križiščem na trgu republike. Avtomobilisti imajo težave predvsem zato, ker izvajalec del na izolskem bodočem krožišču zelo slabo skrbi za urejanje prometa in v vseh teh dneh tako-rekoč ni poskrbel za normalen pretok prometa skozi na pol zaprto križišče sredi mesta. Več težav so imeli v teh dneh potniki mestnih in medmestnih avtobusov, ki so iskali avtobusno postajo, saj je bilo obveščanje o spremembi lokacije postaje zelo slabo. V agenciji Bele skale, ki ima sedež na prostoru klasične avtobusne postaje so kar slabe volje, saj zadnje dni ne poč- nejo drugega kot dajejo informacije potnikom, kje lahko vstopijo na svoj avtobus. Tako nam ni preostalo nič drugega, kot da vam na zemljevidu pokažemo, kje boste naslednje dni čakali na mestni ali medmestni avtobus. Glavna avtobusna postaja je zdaj na parkirišču pri ladjedelnici, kjer je tudi obešen vozni red avtobusov, avtobusi ...Take obravnave proračuna pa še ne... Iz reakcij uredništva in nekaterih piscev v Mandraču 21.februarja se da sklepati, da se v Izoli dogaja nekaj politično nezaslišanega. V občinskem svetu, ki je osnovni organ demokracije v občinah (tako kot državni zbor v državi), je bilo izvedeno glasovanje o proračunu in izid ni bil tak kot bi si nekateri želeli - v tem primeru oblasti (župan s svojo še preostalo koalicijo) in tistim, ki jo, taka kot je, podpirajo. Očitno je večina ne podpira. Celo predavanje o pomenu in magičnosti številke 12 v zgodovini smo prebrali v uvodniku, v katerem je avtor celo iskal podobnosti z dogajanjem v našem občinskem svetu. Pa je šlo pri tem glasovanju preprosto le za večino. Nobenih usodnih dogodkov, ki bi imeli tako poseben pomen, kot mu avtor pripisuje...Katastrofa ....Ne boste verjeli, da je glasovala SD (o kateri tukaj pišem) proti takem predlogu proračuna! Naj spomnim, da je izolska SD, že od vsem v Sloveniji znanih volitev, najbolj jasna in logična opozicija strukturi na oblasti zaradi zelo različnih pogledov na Izolo in načina kako so se obnašali do SD pred in predvsem že takoj po volitvah. Torej, opravljamo svojo logično nalogo, sicer bi imeli opravka z absolutizmom in nebi rabili OS. MI NISMO PROBLEM IZOLI IN ŽUPANU ter ostalim, ki ga še podpirajo pri svojem delu. Analitikom in jeznim priporočam, naj se ukvarjajo s tistimi (če že hočejo), ki so jih do sedaj podpirali in so se obrnili proti njihovi politiki, načinu dela in načrtom. Tam je nastala sprememba! Kar se nas tiče, stojimo za vsem kar smo povedali in izjavili. Tudi v izjavi o očitnem županovem zavajanju Izolank in Izolanov z brošuro o propadlem proračunu. Naj ponovim: predlagani občinski proračun JE BIL ZAVRNJEN zaradi vsebinskih razlogov, z nalogo, da se izdela NOV. Želimo si takega, ki ga bomo v korist Izole lahko podprli. Če pa tak ne bo, ga bomo mi v SD zavrnili. Očitajo nam, da nismo dali pripomb pred obravnavo na OS. Ta proračun je tako daleč od naših zamisli in videnja razvoja Izole, ki smo ga jasno definirali pred volitvami, da ga GENERALNO ne moremo sprejeti. Ne gre za male spremembe, ki bi se jih dalo prilagoditi in bi se mi strinjali. Nismo glasovali »kar tako BREZ RAZPRAVE« na OS proti. Gospod Mef, bili ste na Odvajanje kajenja v Zdravstvenem domu V zdravstvenem domu Izola bodo marca organizirali brezplačno delavnico “Da, opuščam kajenje”. Informacije dobite na tel. št. 66 35 005 ali 040 738 065, Thermofocus -brezkontaktni termometer Izmeri temperaturo vašega otroka brez dotikanja. Meritev v sekundi, popolnoma nemoteče (lahko tudi med spanjem). Brezkontaktno izmeri tudi temperaturo mleka v steklenički, vode v kopeli, sobno temperaturo. Idealen za majhne otroke. Reakcije mestnega prometa pa se ustavljajo tudi na razširitvi pri Livadah, natančneje nasproti Alkatraza. Po prvih dneh zmede in zamud šolarjev, ki so nastale tudi zato, ker mestni avtobus za vožnjo skozi Izolo pač potrebuje nekaj več časa, so se razmere zdaj le nekoliko umirile. Takšna organizacija avtobusnih postajališč bo zagotovo trajala do maja meseca, potem pa naj bi se postaja vrnila v bližino trga republike, (ur) seji in je nemogoče, da bi spregledali, da smo svetniki razpravljali na seji o proračunu od 18. ure do 23.h in čez. Ves čas smo se SocialniDemokrati aktivno vključevali v razpravo in zagotovo porabili 1/3 tega časa. Razpravljali smo vsi svetniki SD s pripravljeno in argumentirano razpravo, vsak svetnik za različna področja. Nato smo še aktivno diskutirali in dodatno argumentirali naša videnja. Na srečo ostali Izolani to vedo, saj so sejo lahko objektivno in neposredno spremljali na TV (kar je plačal XY in ne občina). Če je letel očitek na svetniško skupino ali svetnike konkretno, to ni mogla biti SD in bilo bi dobro vsaj povedati bralcem, da to ne velja za nas. Naj še povem, da smo sedaj dobili 2. predlog proračuna, ki se glasi NOV-PO-PRAVUEN PRORAČUN...Naloga županu na OS je bila dana, naj sestavi NOV proračun. Dobili smo kozmetični popravek zavrnjenega. Kaj bo sledilo, bomo videli v obravnavi. V SD smo bili kar nekaj časa, kljub vsemu, konstruktivna opozicija. Takrat smo dobili zato »par kajl« in tako smo le logična (a argumentirana) opozicija. Še dodatek k vašemu poročanju s predstavitve rezultatov arhitekturne delavnice arhitekta Koželja in študentov. Poročanje uredništva je bilo v duhu zgoraj opisanega in ne ustreza dejstvom. Na predstavitvi nas je bilo prav malo, od tega le nekaj svetnikov. Novinarju moram povedati, da smo »govorili brez sramu« enostavno zato, ker ne vem česa bi nas naj bilo sram. Da bi se pa »nekaterih komentarjev lahko vzdržali« ali ne, prepustite naši presoji (na kogar se je pač to nanašalo). Zato smo bili tam. Rezultate delavnice smo vsi zelo POHVALILI. Kritično opozorilo je bilo namenjeno predstavnikom investitorjev ter delno občinski upravi in ne študentom in njihovim idejam. Opozorili smo jih, da lahko samo v sodelovanju z Izolani pridemo do zadovoljivih rezultatov za njih in nas. Argumentirali smo to s serijo projektov, ki se zaradi nesodelovanja in neupoštevanja niso mogli realizirati ali pa so se, vendar z velikim nezadovoljstvom in spori z Izolo (tudi sodnimi). Torej poznamo način in logiko takih gradbenikov oz. investitorjev, ki hočejo le hitro zaslužiti in odditi. Vse, kar je bilo izrečeno, je bilo ravno z željo, da bi preprečili tovrstno dogajanje. Občinski svetnik in podpredsednik SD Izola Lucio Gobbo Življenje ni preprosto Mlade moti obnašanje svetnikov zato se pripravljajo na volitve Prejšnji teden seje ponovno sestal izolski Mladinski svet, organizacija, ki želi na vsak način tudi v resnici pridobiti status dejanskega zastopnika interesov mladih naše občine Potem, ko seje kadrovsko povsem prenovil in ko je v večji meri uspel sanirati katastrofalno finančno stanje iz preteklosti, se končno lahko posveča rednemu delu. Toda, to še zdaleč ne pomeni, da se zdaj lahko zares posvetijo aktualnim problemom in nalogam. Po pogovoru s predsednikom sveta Tomažem Dujcem smo najprej izvedeli, da je reforma članstva MSI minila brez večjih komplikacij, ter da bo od sedaj svet zastopalo 12 različnih društev. Sprejeli so nov statut in 2 novi društvi, Puding in Alkatraz. Nato so potrdili prijavi kiber-kavarne KT1 in društva ZDAMI, ki sta se preko MSI-ja prijavila na razpis Občine Izola za mladinske projekte ter se spraševali o upravičenosti dodeljevanja občinskih sredstev Združenim Igram narodov in Kinu Otok. Člane sveta najbolj moti to, da je Kino Otok upravičen do sredstev neposredno iz proračuna, medtem ko se morajo organizacije, kot naprimer Zvezdice, ki skrbijo za izolske otroke, prijavljati na razpise. Menijo, da je to krivično. Sledila je razprava o predvidenih 33.000 evrih, ki jih bo MSI dobil za svoje delovanje, torej za pokrivanje osnovnih stroškov, administrativnih stroškov ter kibernetičnega dela kavarne KT1, ki je v svoji osnovi neprofiten. So pa mladinci hudo zaskrbljeni nad trenji, ki so nastala v občinskem svetu, predvsem glede sprejetja proračuna, saj dokler le ta ne bo sprejet, ne bodo stekli mladinski projekti, s katerimi so se prijavili na razpis. Zato bodo tudi zahtevali od občinskega sveta naj potrdijo vsaj mladinski del proračuna. Nasploh jih moti politično dogajanje v naši občini in že razmišljajo o tem, da bi na naslednjih volitvah nastopili kot politično popolnoma nevtralna opcija, katere namen j e predvsem zastopati pravice mladih. Saj take, pravi Dujc, kljub imenu, v občinskem svetu zdaj ni. Kaj bi to lahko pomenilo? Najprej to, da bodo mogoče sčasom v Izoli vsaj mladi postali enotnejši, če se že ta „stari“ ne morejo več dogovoriti, kaj bi med maratonskimi sejami malicali. Joto ali bobiče?. In morda bo Izola, vsaj kar se mladih tiče končno našla skupni jezik. Dokler si mlad, ti je namreč vseeno, kaj bi jedel, pomembno pa je, da se lahko na hitro zmeniš, kdaj bi skupinsko špricali pouk. V slogi je namreč moč. Chupa ZDAMI - Zviševanje dogajanj in aktivnosti za mlade v Izoli, je spletna stran, na kateri KT1 napoveduje dogodke v multimedijskem prostoru. Kdo so člani MSI Mladinski svet je organizacija, ki združuje različna mladinska društva in podobne organizacije, vendar ne kot zveza društev, pač pa kot njihov politični organ, ki naj bi v odnosu z lokalno skupnostjo zastopal interese mladih. Danes ga sestavljajo: 1. KIŠD - klub študentov in dijakov 2. Shoto klub 3. Alcatraz - dijaki zdravstvene šole 4. Pudding 5. KUD 1981 - mladi iz Jagodja 6. Jona - mladi izolskega župnišča 7. Mladi forum - podmladek SD 8. Mladi gasilci 9. ZIN - združene igre narodov 10. MIC - Mladinski izolski center 11. Ribari - društvo nabijačev 12. Pire flame crew - plesni klub Predsednik je Tomaž Dujc, sedež je v prostorih stare italijanske šole. KT1 je s SOUP postal študentska infotočka Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) je v sodelovanju s KT1 - multimedijskim prostorom iz Izole vzpostavila v okviru svoje mreže info točk za študente takšno točko tudi v Izoli. Prav v prostorih KT1 na Kristanovem trgu 1 v Izoli. Tam bodo študentje, podobno kot v ostalih info točkah ŠOUP, lahko v prvi vrsti kupili bone za subvencionirano študentsko prehrano in izkoristili ostale možnosti v okviru pestre ponudbe dejavnosti ŠOUP. Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) je vzpostavitev svoje info točke v Izoli že nekaj časa načrtovala. To so narekovale tudi dejanske potrebe študentov, saj jih je iz leta v leto več tudi v Izoli. Na porast študentov je nedvomno precej vplivala širitev programov Visoke šole za zdravstvo iz Izole. Tako je SOUP poiskal najprimernejšega partnerja s katerim želi poleg omenjene dejavnosti razvijati tudi druge. KT1 s svojimi dejavnostmi na področju kulture in mladih nedvomno prispeva veliko h kvalitetni ponudbi tovrstnih dejavnosti. ŠOUP in KT1 si bosta tako prizadevala, da s skupnimi močmi vzpostavita ustrezen in kvaliteten prostor, kjer bodo študentje in ostali mladi pridobili potrebne informacije, kupili študentske bone ali razne vstopnice ali se prijavili na katero izmed dejavnost ŠOUP. Stroške vzpostavitve in delovanja info točke si bosta ŠOUP in KT1 delila in tako partnersko sodelovala pri omenjenem projektu. Posebnost info točke je, da je mogoče študentske bone kupiti tudi v nekoliko poznejših urah in sicer je urnik info točke od ponedeljka do petka od 10.00 do 22.00 ure in ob sobotah od 12.00 do 22.00 ure. S tem želi SOUP nekje na sredini univerzitetnega prostora zagotoviti info točko vsem, ki je sicer ne morejo obiskati v dnevnem času zaradi svojih obveznosti. ŠOUP in KT1 si bosta tudi v nadaljevanju prizadevala za poglobitev sodelovanja pri ostalih dejavnostih in tako pripravljata skupne projekte za študente in nasploh mlade v Izoli. Za dodatne informacije se lahko obrnete na : ŠOUP: Sebastjan Koki, 041 399 236 ali KT1: Borut Krušvar, 040 588 282 Univerza za tretje obdobje vpisuje vse več študentov Vpis v različne programe Univerze za tretje življenko obdobje, ki smo jo v Izoli dobili pred dobrim tednom dni, je presenetil celo pobudnike ustanovitve društva, saj tako velikega zanimanja starejših Izola-nov niso pričakovali. Da je želja po izobraževanju starejših občanov, priča tudi zelo dobra udeležba na tečaju računalniškega opismenjevanja, ki ta teden poteka na osnovni šoli Livade in osnovni šoli Vojke Šmuc. V dogovoru z občino sta šoli dovolili brezplačno uporabo računalniških učilnic . Prvo spoznavno srečanje kortežanskih pevk in pevcev Spoznavni večer pevk in pevcev mešanega pevskega zbora KUD Korte bo v ponedeljek, 3. marca 2008 ob 20.00 uri v pevski sobi kulturnega doma v Korte. Poziv ljubiteljem zborovskega petja je bil kar uspešen in zborovodkinja Eneja Baloh bo že zdaj imela na voljo 12 pevk in pevcev, vverjamejo pa, da se jim bodo kmalu pridružili še nekateri in bo izolsko podeželje le dobilo pevski zbor kot se šika. Vsaka gradnja ni razvoj Bolj kot proračunsko nepokrita gradnja moti slaba organizacija Da je z organizacijo dela na gradbišču nekaj narobe je bilo videti že ob zastojih, ki so se zgodili pri kopanju ob stavbi knjigarne DZS, kjer so izvajalci ugotovili, da je hiša brez temeljev in jo dejansko lahko ogrozijo, zato so morali čakati na posebne podpornike in dnevi so šli v nič. Sledilo je kopanje v samem križišču in ureditev prometa pri kateri so se morali vozniki znajti kakor je komu uspelo, zdaj pa še najbolj moti to, da v petek popoldne delavci ustavijo stroje in Izolo pustijo z gradbiščem sredi mesta. Prav gotovo si turistično mesto kot je Izola težko privošči takšen nered sredi mesta in verjetno bi se moral investitor z izvajanem dogovoriti za pospešitev del, saj se lahko celo zgodi, da bodo dela zašla v junij mesec, ko se že dobro začenja poletna turistična sezona. V restavraciji Istra so te dni še posebej slabe volje, saj vso zmedo ali nedorečenost gradnje “pokasirajo” prav oni. Enkrat so brez elektrike, drugič jim kopljejo takorekoč pred vrati, tretjič jim stroji ropotajo pod okni. Kot je povedal Egi-dij Krajcar so sprejeli dejstvo, da bodo zaradi gradnje krožišča ob del terase, vendar pa jih jezi, da o poteku del sploh niso obveščeni. Se spominjate mladeniča deškega obraza, ki je med leti 2004 in 2006 pri svojih rosnih 29 letih vodil in uspešno saniral FC Koper? Bil pred tem zaposlen v Banki Koper, po operaciji FC Koper pa odšel v Ljubljano, kjer je pri še ne 33 letih postal predsednik uprave Vzajemne, neprofitne zdravstvene zavarovalnice? Govorimo o dr. Boštjanu Averju, ki smo ga v teh dneh ‘ujeli’ v domačem okolju, natančneje na obisku Splošne bolnišnice Izola. Dr. Boštjan Aver, je doktoriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in je v septembru 2007 kot predsednik uprave Vzajemne, d.v.z., prevzel vodenje te zdravstvene zavarovalnice. Pred tem je bil v Vzajemni direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling, pa tudi član nadzornega sveta odvisne družbe Vzajemne. Poznamo ga tudi kot predavatelja pri predmetu poslovne finance na Fakulteti za management Koper, od septembra 2007 dalje pa predava tudi na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov in prispevkov predvsem s področja financ, računovodstva, kontrolinga in projektnega managementa. Tokrat je bil njegov prihod na Obalo, kjer sicer zasebno preživi skoraj vsak vikend, povezan s Splošno bolnišnico Izola. V Vzajemni so se namreč odzvali na akcijo izolske bolnišnice pri zbiranju sredstev “Imam zaposlenih devet delavcev, ki jim moram povedati, kdaj .zaradi del sploh ne bomo obratovali, tako da si lahko planirajo dopuste. Toda tega nihče ne ve in dejansko vsak dan dobimo druge informacije. Pravzaprav je nenavadno, da nas nihče ni prav nič obvestil o tem kaj in kdaj se bo delalo, zato se ves čas počutimo kot izgubljeni na gradbišču”, je povedal lastnik restavracije Istra, ki ga med drugim zanima tudi to, kako bodo ob gradnji zavarovali trto, ki je menda zaščitena. Da z gradbiščem res ni vse tako kot bi moralo biti je zatrdila tudi direktorica občinske uprave, Monika Sečnik. za nakup izotopne sonde - uporablja se pri zdravljenju raka dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, in prispevali četrtino potrebne vsote. »V Vzajemni pri odločitvi za donacijo za nakup izotopne sonde nismo pomišljali niti za hip. Dekleta, ženske, matere, ne bom se zmotil, če rečem kar stebri družine in družbe nasploh, si nedvomno zaslužijo največjo skrb in pozornost. Z napravo bo namreč izpolnjen eden od osnovnih pogojev - zagotovitev ustrezne in hitre, predvsem pa pravočasne in kakovostne zdravstvene oskrbe bolnic,« je povedal Boštjan Aver. Med operacijo se s pomočjo sonde poiščejo in odstranijo le z izotopom označene bezgavke. S tem se zmanjša obseg operacije, kar za bolnice pomeni hitrejše in lažje okrevanje. “Potem ko sem deset minut stala v koloni pred križiščem in poslušala preklinjanje drugih voznikov mi je bilo takoj jasno, da je gradbišče prometno slabo urejeno”, je povedala in dodala, da je naročila odgovornim naj vendarle poskrbijo za boljšo organizacijo gradbišča. Glede pripomb, da je zaradi še nesprejetega proračuna gradnja krožišča takorekoč nezakonita, pa je povedala, da je to res, saj niso načrtovali takih zapletov s proračunom, vseeno pa je v lanskem proračunu za projektno dokumentacijo krožišča namenjenega nekaj denarja, tako da povsem nelegalna ta gradnja vendarle ni. (ur) Izotopna sonda je uporabna tudi pri operativnem zdravljenju drugih rakavih bolezni, in sicer pri malignem melanomu, pri raku zunanjega spolovila in pri črevesnem raku. »Upam, da bo tudi z našo pomočjo bolnišnica v prihodnosti kljub bolezni, kot je rak, polna smehljajev. Takrat bomo tako zdravstveno osebje v izolski bolnišnici kot mi v Vzajemni vedeli, da je bolezen premagana.« Ob tej priložnosti je Aver zagotovil, da tokratna donacija ni bila zadnja: »Še naprej bomo skušali v največji meri poskrbeti za čim večjo zdravstveno varnost naših članov, poseben poudarek pa bomo tudi v prihodnje namenjali kakovostni oskrbi bolnikov ter promociji zdravega in kakovostnega načina življenja.« (PR) MAHfDRAČ ;/ Kje imajo radi Izokartico TRGOVINE: ŠPORT MALA, PIACER jeans, Zlatarstvo VAGAJA, Fotooptika RIO, Parfumerija BELLA, trgovina SANATA, Zlatarna RINALDO (vse Ljubljanska), BORA športna trgovina (Veliki trg), Optika IZOLA (Kristanov trg), Pozemanterija MAGDALENCA (Manziolijev), Atelje usnja JUDIT (Koprska), Optika MALI (Prešernova), Vse za zdravje REVITA (Kristanov trg), Konfekcija ŽAN (Drevored 1. maja), Založba DESK (www.desk.si) PIZZERIJE, KAVARNE: Pizzeria PORTO APOLLO (Morava), Pizzeria NAPA (Verdijeva), Pizzeria ODEON (Drev. 1. maja), Restavracija NANOS (Pittonijeva), Kavarna GAFFE alle PORTE (Ljublj.) Wine bar MANZIOLI (Manziolijev trg), Kava bar BARIERA (Sončno nabrežje), Kavarna OLJKA (Dantejeva) STORITVE: Čistilnica MARA (Ljubljanska), Servis za ključe FEROKOR (Ljubljanska), Steklo in okvirji ARTOK (Koprska), Računovodstvo Konto OBALA (Veliki trg), Navtično izobr. NAUTICA.SI (Portorož) Instalacije LUGAROV (Gramscijeva), Kamnoseštvo CVETKOVIČ (Cankarjev drev.), Avtopralnica CARBONI PNEUS (Ind.cesta), Avtošola BISER (Drevored 1. maja), Fotoatelje ART FOTO (Drevored 1. maja), ADRENALINA (Dantejeva), Nepremičnine ŠIFRA (Kristanov trg) SALONI: Salon za nego telesa VENUS, Salon zdravja in lepote SILHUET, Frizerski salon NEDA, Frizerstvo MIJA ( vse Smrekarjeva), Frizerski salon ANKA (Ljubljanska), Frizerski salon CLIP, Moško frizerski salon ČIVGIN (Mužčeva) Z Izokartico se lahko brezplačno zapeljete tudi s turističnim vlakcem KAPUČINO ■BBM Rokometu ne zmanjka novih generacij Namizni tenis Kristin Fatorič spoznava reprezentanco in Kitajsko Pred tednom je na pot proti daljni Kitajski skupaj s sotekmovalkami na svetovno člansko prvenstvo namiznem tenisu odšla tudi 16-letna Kristin Fatorič, članica izolske prvoligaške ekipe Arrigoni. Mesto v reprezentanci je dobila tik pred zdajci, saj je morala zaradi zvina gležnja udeležbo odpovedati Jana Tomazini. Dijakinjo Srednje medicinske šole Izola tako v naslednjih dneh čakajo najtežji nastopi v njeni desetletni karieri. »Poziva v reprezentanco nisem pričakovala in je bil zame veliko presenečenje. Čeprav gre za zahtevno preizkušnjo, sem ga z veseljem sprejela, saj takšnih priložnosti ne gre izpustiti«, je vpoklic v reprezentančni izbor komentirala Kristin. Za seboj sicer že ima nekaj nastopov v dresu z državnim grbom, a le v kadetski in mladinski reprezentanci. Tokrat bo vihtela lopar skupaj z Biljano Todorovič, Martino Safran in Manco Fajmut v boju za uvrstitev na 25. mesto, ki bi Sloveniji v prihodnje prineslo napredovanje med najboljšimi štiriindvajsetimi reprezentancami sveta. »Pri tem bo najtrši oreh Litva, vendar ocenjujem, da bi jo naša izkušena dekleta lahko premagala in imajo dobre možnosti, da presežejo do sedaj najboljše triintrideseto mesto. Ne glede na to pa bo nova izkušnja za Kristin zelo koristna«, ocenjuje možnosti njen trener Zdenko Švab. Čeprav bo Kristin še dve leti nastopala med mladinkami, se v državnem merilu vse bolj uveljavlja med članicami, kjer se je prebila na trenutno osmo mesto. Njena dvotedenska odsotnost je seveda ustvarila vrzel v ekipi Arrigonija, kjer je po odhodu Kristine Rahutin čeprav še premalo izkušena prevzela glavno vlogo v prizadevanjih moštva za obstanek v ligi. Čeprav je ta cilj letos dosežen, bodo Izdani predvidene prvenstvene nastope v času njene odsotnosti prestavili. Njeni vse bolj odmevni dosežki zlasti na mednarodnih tekmovanjih pa tudi pri selektorici Andreji Urh - Ojsteršek niso ostali neopaženi. V deželi letošnjih olimpijskih iger sicer Kristin sodeluje kot četrta, rezervna igralka, vendar Zdenko Švab ocenjuje, da bo dobila priložnost za dokazovanje pri tekmicah, ki gojijo predvsem obrambni istem igre. »Enotedenske priprave na Hrvaškem, kjer sem trenirala s hrvaško reprezentanco, so bile dobre, na Kitajskem pa bom skušala dati vse od sebe in za Slovenijo priboriti kar največ točk«, je dan pred odhodom strnila svoja pričakovanja Kristin, ki se že precej let vozi s Flavij v Izolo na trening. Njena vztrajnost je doslej že bila poplačana s številnimi priznanji in odličji, a kot kaže, bo njihova bera še dolgotrajna. BRANKO VUGA Nogomet 3. SNL zahod V soboto 15. marca se bo nadaljevalo tretjeligaško nogometno prvenstvo v katerem imamo Izolani dva ligaša. Po prvem delu so Izolani za vodilno Olimpijo (35 točk) peti s 23 točkami, Kortežani pa so osmi z 18. točkami. Bolj ali manj je jasno, da bo prvak Olimpija, Izolani pa še niso vrgli puške v koruzo za zelo visoko uvrstitev. Pri tem računajo tudi na pomoč mladih Nigerijcev (v prvenstvu lahko nastopa le po en tujec na tekmo) in na izkušnje novopečenega trenerja Bogatinova, Kortežani pa računajo na strokovno delo s Švickom Jermanišem. Pred pogledom v slačilnici obeh ekip povejmo še, da so na izolskem stadionu te dni zamenjali travnato prevleko pred goloma in na centru igrišča, seveda pa bo prav kmalu treba zamenjati travnato podlago v celoti. Izola Argeta z Nigerijci Za Izolo Argeto bodo spomladi nastopali mladi Nigerijci Relesi Nurudeen Adegbola, Ude ve Stephen Ikechukwu in Nwaogu Ikechukwu. Afričani so bili registrirani že konec lanskega poletja, a so zaradi zapletov z vizumi v družbi obeh koprskih Nigerijcev v Slovenijo prišli šele januarja. Oliver Bogatinov je med zimskim premorom pridobil ustrezno trenersko diplomo, Sandi Ostojič je odšel k Bonifiki, Srečko Zebec pa se bo posvetil študiju. 2. marca Izolane v pokalu MNZ Koper čaka sosedski derbi s Kortežani, tekma pa bo najbrž odigrana v Kopru, ker na izolskem mestnem stadionu poteka sanacija igrišča. Avtoplus Korte bo vodil Jermaniš Kortežani so jesenski del sezone končali s trenerjem Hasanom Omerčehajičem, na spomlad pa bo veterana na klopi zamenjal Alfred Jermaniš. Med zimskim premorom sta odšla Tine Kapun in Davor Tomljanovič, iz razpadlega Pirana pa so prišli Erik Mikulin, Dušan Zelin-čevič in Alen Lizalovič. Na Maliji so se zaradi pomanjkanja razsvetljave soočali s težavami. Zaradi številnih selekcij in le enega igrišča se treningi potegnejo globoko v pozne popoldanske in večerne ure. Rokomet 1. B DRL moški Istrabenz p. : Dobova 28:15 (12:14) Razmerje moči se je nazorno odrazilo že sredi prvega polčasa pri izidu 7:1. Prednost so Izolani do premora še povečali, zatem pa s polnim plinom zlasti iz protinapadov pospešeno polnili mrežo gostov. Ob zanesljivi prednosti in zagotovljeni izdatni zmagi so pred koncem prikazali tudi nekaj aktraktivnih akcij in z njimi navdušili svoje navijače. Za novo zmago so največ zadetkov j>ris-pevali Cencič (8) ter M. Kleva in Cosič (oba po 6). BV 1. A DRL ženske Izola : Kočevje 22:32 (9:15) Izolanke, ki so tokrat igrale slabše kot na zadnji tekmi doma, so ob odločnem začetku gostij kmalu zaostajale z 1:7. Sledila je serija štirih zaporednih zadetkov domačink, a so Kočevke ponovno strnile vrste in pred odmorom že vodile z osmimi zadetki prednosti. V nadaljevanju ne preveč kakovostne tekme so Kočevke svoj naskok le še povečevale. Pri Izoli sta Barišičeva in Hiršeljeva zbrali po pet golov. BV Mladi izolski rokometaši med 16 najboljših v državi Mlajši dečki B (fantje, rojeni leta 1996 in mlajši) Rokometnega društva Istrabenz plini Izola so že v svoji prvi sezoni tekmovanja pod okriljem Rokometne zveze Slovenije dosegli lep uspeh, saj so se uvrstili med 16 najboljših moštev v državi. Fantje, ki vadijo pod vodstvom trenerjev Branka Franoviča in Suleta Rizvi-ča, pomaga pa jim tudi tehnični vodja Maksimiljan Rojc, so si z redno in zavzeto vadbo povsem zaslužili uvrstitev v polfinale državnega prvenstva, kjer se bodo radi pomerili z najboljšimi mladimi slovenskimi ekipami ter skušali narediti še en korak naprej v svojem rokometnem znanju. Barve izolske ekipe so v prvem delu sezone zastopali: Primož Božič, Gabriel Miklobušec, Jan Veljak, Erik Kukovec, Matic Kuruzar Kromar, Saško Nedelkovic, Kevin Tavčar, Matej Božič, Patrick Čolič, Noel Vasiljkovič, Beno Jagurdžija, Kevin Božič, Liam Pompai in Alessandro Cvetkovič. Odbojka 2. DOL - ženske Galeb grup Robotina : Sloving Epicenter 3:2 (-21,13,-21,18,13) Vrstni red - 1. Aliansa 40, ... 8. Galeb grup Robotina 19 (nastopa 14. ekip). POGLED S STRANI piše: %[,/ Žarko Kovačič Ponovno smo se dokazovali v Evropi, uspeh pa polovičen. Velenjčani so premagali francoski Montpellier, po izredno dobrem drugem polčasu. Tako še vedno ostajajo v igri za napredovanje, po izjavah sodeč, pa to ni primarnega pomena. Celjani so se na severu doživeli usodo Barcelone. Ekipa Gudmeja jih je premagala in jim pustila še malo teorije za napredovanje. Naši prvaki bi lahko tudi zmagali, vendar so v drugem polčasu nekoliko zaspali in severnjaki so to izkoristili. Celjani se seveda še niso odrekli napredovanju, toda novih porazov si ne smejo dovoliti. Zelo vroče pa postaja V domačem prvenstvu. Ekipa Gold kluba je nenadejano izgubila proti Preventu in tako zapravila vse možnosti za sodelovanje v borbi za prvaka. Več kot očitno so se kockarji nekoliko precenili. Slabo nadaljevanje, po njihovem mnenju, gre predpisati sodnikom. Ali se je s tem porazom končala zarota proti njim pa bo pokazal čas. Ostaja jim samo še pokalno tekmovanje, če ne adijo Evropa. Na lestvici je trenutna razlika v točkah taka, da tudi letos ostajajo Celjani glavni kandidati za naslov. Tudi IB liga postaj a zanimivej ša. Aj dovei so po združitvi z Goričani postali pravi specialisti za klube, ki ciljajo visoko. Že proti Mariborčanom so doma bili blizu zmage, tokrat pa so kar v gosteh premagali ekipo Krškega. Dobro se držijo tudi Sežanci in tako bomo tudi v prihodnje gledali nekaj zanimivih derbijev. Izolani so gostili ekipo Dobove in visoko zmagali. Gostje doživljajo težke trenutke in v Izolo so pripotovali samo z desetimi igralci, tako so tudi priznali izpad iz lige. Trener Hrvatin je tokrat dal priložnost mlajšim igralcem in ti so jo tudi izkoristili. Izolani nadaljujejo v Gorišnici in ob zmagi bodo najboljša primorska ekipa. Rokometašice Izole so proti ekipi Kočevja odigrale nekoliko slabše in gostjam omogočile visoko zmago. Šepa predvsem v napadu, posledica so protinapadi in veliko golov. V soboto dekleta gostujejo v Velenju, priložnost, da popravijo bled vtis in morda tudi presenetijo. 1=§ AVTOCENTER Sermin 7c, Koper Tel: 05/66-31-060 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET A M "ir T1 (OlaTEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! JtSlI L vi _L Vč—r AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Namizni tenis V soboto je v Ljubljani na Galjevici potekal 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Med 16 najboljših sta se uvrstili Vita Vatovec in Lara Zakrajšček. Na glavni turnir se je uspelo uvrstiti še Niki Veber. Za med 16 najboljših jo je premagala s 3:1 Veronik Zala iz Radeljskega Preventa. Med tekmovalci in tekmovalkami, ki se niso uvrstili na glavni turnir sta odlično odigrali Erik Pavlin in Maja Milenkovski. Oba sta v tolažilnem tekmovanju zasedla 3. mesto in s tem se opravičila za slabi uvrstitvi v predtekmovalnih skupinah. Maja Milenkovski dvakrat prva V nedeljo je v Arrigoniju potekalo regijsko prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje. Igralo se je v treh kategorijah in sicer posamezno, dvojice in mešane dvojice. Pri mlajših kadetinjah je prvo mesto osvojila Maja Milenkovski pred klubsko kolegico Urško Čokelj. Zelo dobro je turnir odigrala Katarin Sterchi in osvojila končno 5. mesto. Pri mlajših kadetih se je najbolje odrezal Erik Pavlin z osvojenim tretjim mestom. V kategoriji dvojic sta prvo mesto osvojile Maja Milenkovski in Urška Čokelj, v finalu sta tesno z 3:2 premagale Tino Goljavšček in Saro Maraš iz Vrtojbenske Iskre Avtoelektri-ke. Treje mesto sta osvojile Katrin Sterchi in Kaja Koglot. Pri mlajših kadetih sta drugo mesto osvojila Jakob Hodžič in Martin Bole. Tretja pa sta bila Erik Paulin in Peter Novel. V kategoriji mešanih dvojic sta tretje mesto osvojila Maja Milenkovski in Erik Pavlin pred lirsko Čokelj in Petrom Novelom. Peto mesto pa sta osvojila Katrin Sterchi in Domen Stopar. Izolski dvojec skrbi za Natalija Dovč in Gregor Vukovič mladinski rokomet v Italiji najpopularnejša izolska športnika Fredi Radojkovič in Boris čuk skrbita za bodočnost italijanskega rokometa. Okrepili pa ga bodo tudi nekateri mladi izolski igralci. V sredo opolnoči se je končal play off glasovanja za najpopularnejšega športnika in športnico Izole. V predtekmovanju, ki je trajalo polnih pet tednov ste glasovali za zelo različne športnike in športnice, ker pa so nekateri očitno znali uporabiti ovinke sms sporočil in elektronske pošte smo sklenili, da bomo pripravili še takoimenovano play off glasovanje. Iz množice več kot 1000 glasov smo izbrali štiri športnice in štiri športnike, ki so v teh tednih zbrali največ glasov podpore in jih postavili na isto štartno linijo za teden dni glasovanja po pošti, s pomočjo SMS-ov in na posebni anketi, ki je bila objavljena na spletni strani www.mandrac.si. V play off so se uvrstili Športnice 1. Natalija Dovč - fitness 2. Kristin Fatorič - namizni tenis 3. Anja Barič - rokomet 4. Manuela Hrnjič - rokomet Športniki 1. Dean Maslo - judo 2. Domen Stepančič Vasič - jadranje 3. Andrej Škergat - kick boxing 4. Gregor Vukovič - namizni tenis Zadnji teden je bil tako še posebej živahen in končni rezultati negotovi vse do zadnjega glasovanja, v sredo ob 23.58, dve minuti pred zaključkom glasovanja. Po preštevanju glasov, ki so jih prejeli po vseh treh možnih poteh je med dekleti največ glasov prejela Natalija Dovč, druga je Kristin Fatorič, tretja pa Anja Barič. Pri fantih je največ glasov prejel Gregor Vukovič, drugi je Dean Maslo, tretji pa Domen Stepančič Vasič. Rezultati bodo uradni, ko jih bo pregledala še komisija, ki smo jo imenovali ob tej priložnosti, podelitev priznanj pa bo najverjetneje v četrtek 13. marca. Podrobnosti pa v naslednjem Mandra-ču. Te dni je bila v Izoli na pripravah italijanska mladinska rokometna reprezentanca. Osemnajst gostov je stanovalo v hotelu Marina. Namen zapisa je v tem, da ekipo trenira in vodi Izolan Fredi Radojkovič, član ekipe pa je tudi njegov sin Jan. M: Kako je sploh prišlo do sodelovanja med teboj in italijansko zvezo? F: Verjetno je bilo odločilno moje delo v Trstu, morda pa tudi izkušnje s slovensko mladinsko reprezentanco. Prvi pogovori so bili namenjeni celo članski ekipi, kar pa sem odklonil. Njihov način dela se razlikuje od našega. Mladinsko ekipo sem prevzel, ker v njej vidim priložnost, da se dodatno dokažemo. M: Zakaj ste se odločili za priprave prav v Izoli? F: Predvsem zaradi bližine, čeprav igralci prihajajo iz klubov cele Italije. Temu sledi veliko možnosti igranja tekem, katere ti fantje nujno potrebujejo. Do sedaj namreč niso veliko igrali skupaj, čakajo pa nas kvalifikacije za EP ki bo v Romuniji. M: Koliko »časa« se sploh posveča mladim rokometašem v Italiji? F: V Italiji ni klasičnih mladinskih tekmovanj. Klubi v bistvu sploh ne gojijo teh kategorij, prvaka dobijo na pokrajinskih turnirjih. Korak naprej je ustanovitev kadetske lige za igralce do 18 let. M: Kakšno ekipo pa trenutno sploh »premoreš«? F: V ekipi so tudi prvoligaški igralci, zasedba pa »evropska«. Ob Janu igrata v reprezentanci še Hrvat Radovčič in Ukrajinec Chocovsky. M: Naši sosedje imajo baje 400 rokometnih klubov, kje potem šepa? F: Klubov bo res toliko, tudi igralskega potenciala je veliko. Vendar pa jih večina stavi na članske ekipe, ob tem pa nimajo izdelane strategije in dolgoročnih načrtov za delo z mladimi. Temu morda botrujejo tudi razmere na Zvezi. Že to, da nimam podpisane pogodbe o delu, govori o tem, da zaostajajo za ostalimi športi. Se pa premika, vendar pa v rokometni Evropi bodo italijanski klubi in reprezentance le občasne lastovke. M: Kako pa je Jan prišel do reprezentance? F: Ob slovenskem ima tudi italijansko državljanstvo. V Sloveniji se bo težko prebil v kakšno selekcijo, v tej zasedbi pa je po tehničnem znanju med boljšimi, žal pa je res nekoliko »prelahek«. M: Ali je na tvojem spisku še kakšen Izolan? F: Kar nekaj bi jih potreboval, vendar pa bi le mladi golman Žaro lahko igral za to ekipo. Vendar pa mora šele urediti vse potrebne papirje. Morda s časom.... M: Za konec, kdaj boš zopet aktiven v Izoli? F: Ne vem, končno pa to ni odvisno samo od mene. Za vse ljubezni sta vedno potrebna dva, ob tem pa še kopica drugih stvari. Žarko Kovačič EE53X3S3HIBBHHBHH Natalija Dovč - fitness Tako le ste glasovali po spletu na www.mandrac.si Kristin Fatorič - namizni tenis An ja Barič - rokomet Manuela Hrnjič - rokomet Športnik Dean Maslo - judo Domen Stepančič Vasič - jadranje Andrej Škergat - kick boxing Gregor Vukovič namizni tenis št. glasov : 212 Prvo glasovanje : četrtek. 21. februar 2008 07:22 Zadnje glasovanje : torek. 26. februar 2008 23:53 Specialistični pregledi za športnike Jadralni klubi v Sloveniji so te dni dobili dopis svoje zveze v katerem jih obveščajo, da je Ministrstvo za šolstvo in šport pričelo z pospešenimi pregledi po športnih klubih v Sloveniji. Med pregledi ugotavlja, da večina klubov še nima urejenih specialističnih zdravniških pregledov svojih športnikov - tekmovalcev. Za takšno ravnanje so predvidene hude sankcije. Specialistične preglede športnikov je možno opraviti po predhodnih najavah: Kategorizirani športniki / pregledi so zastonj: Center za medicino športa, Metelkova 9,1000 Ljubljana, Tel. 01 3008293 (sestra Vera) ali Diagnostični center Celje, Gregorčičeva 5,3000 Celje, Tel. 03 5434401 Ostali športniki tekmovalci pa lahko pregled opravijo na najbližji medicini dela! V izogib nepotrebnim zapletom svetujejo, da klubi tekmovalce čimprej naročije na pregled. V Izoli se za tak pregled menda lahko dogovorite tudi z dr. Pešičem. Odšel je Slavko Hotež Otroštvo in mlada leta je preživel v Izoli, kjer je bil zelo aktiven v veslaškem klubu Argo in posebej uspešen v šestdesetih letih, ko je bil član tudi zmagovitega osmerca, ki je osvojil tudi naslov državnega prvaka. Zaposlen je bil v Luki Koper, vendar je ostal zvest športu kot aktiven rekreativec. Prijatelji iz veslaškega kluba Argo in vsi nekdanji veslači ga bomo ohranili v večnem spominu. Pogreb bo v četrtek, 28. februarja ob 14.00 na pokopališču v Kopru Brez znanja ni ničesar Pitne vode bo vedno manj, mi pa jo uporabljamo za splakovanje WC školjk Permakultura je več kot vedenje o ekološkem kmetijstvu. Je neke vrste filozofija zdravega pridelovanja hrane in življenja nasploh. In v četrtek, 21. marca, je v Mestni knjižnici Izola, v okviru dogajanj Borze znanja ‘v skrbi za zdravje’, o marsičem in ne le o ekološkem kmetijstvu, predavala Katerina Wohinz, inženirka agronomije, ki ima bogato védenje o permakulturi.. t' Permakultura je okrajšava za permanentno (op.p. trajno) agrikulturo, se pravi trajno kmetijstvo. To je ekološki način kmetovanja, ki ga je leta 1978 v Avstraliji uvedel Bill Mollison. Osrednja tema permakulture je oblikovanje ekoloških pokrajin, ki pridelujejo hrano. Poudarek je na mnogovrstnosti kultur in raznolikosti vrst, uporabi živih virov, kroženju energije, opazovanju in posnemanju naravnih vzorcev ter skrbi za ravnotežje med vsem tem. Permakultura spoštuje in potrjuje tradicionalno znanje in izkušnje. Vključuje trajnostne kmetijske navade in tehnike gospodarjenja z zemljo ter strategije iz vsega sveta in je most med tradicionalnimi kulturami in pojavljajočimi se kulturami, usklajenimi z zemljo. Permakultura spodbuja kmetovanje brez uporabe pesticidov in onesnaževanja okolja. Lahko jo uporabljamo za ustvarjanje rodovitnih ekosistemov s stališča človeške uporabe, ali pa za pomoč propadajočim ekosistemom, da si povrnejo zdravje in prvotno stanje. Lahko jo uporabimo na vsakem ekosistemu, saj je prilagojena območju in tako dostopna lokalno prilagojenim tehnikam pridelave. Predvsem pa etika permakulture poudarja skrb za Zemljo, ki vključuje vse žive in nežive stvari: rastline, živali, zemljo, vodo in zrak, skrb za ljudi, tako da podpira zaupanje vase in odgovoren pristop skupnosti do virov, potrebnih za preživetje ter nenazadnje postavlja mejo poseljenosti in potrošnji, tako da oddaja presežek pridelka ali presežek časa, dela, denarja, informacij in energije za doseganje večje skrbi za zemljo in ljudi. Končni cilj permakulturnega kmetovanja pa je ustvariti ekološke sisteme, ki bi bili čim bolj ekonomsko neodvisni. Katerina Wohinz se je že na začetku študija agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, med našteto načini kmetovanja, ki jih je kot študentka spoznavali v predavalnici in na terenu, spraševala, kje je bi bilo kaj govora o naravnem, danes bi temu rekli »eko« kmetovanju? Povsem slučajno se je kmalu seznanila z biodinamičnim kmetovanjem. Vendar so bila to 80-ta in takrat o tej temi ni bilo ne literature niti svetovnega spleta, ki nam danes olajša iskanje vseh vrst informacij. “Na faksu pa je bila to še na pol tabu tema’’ v hecu pove Katerina. V tem svojem ‘iskanju resnice’ je po zaključenem študiju spoznala ljudi, somišljenike in navdušence, ki so že imeli informacije o permakulturi kot trajnostnem načinu življenja v sožitju z naravo in se v okviru permakulturnega društva, ki je delovalo sredi 90-ih let prejšnjega stoletja udeležila prvih tečajev. Pozneje se je tudi sama odpravila na permakulturno izobraževanje v Avstralijo, kjer je v ekoloških naseljih spoznala temeljne principe permakulture ter njeno uresničevanje v praksi. V vzhodni Avstraliji je študirala v permakultur-nem naselju Crystal Waters, severno od mesta Brisben, in se izučila za načrtovalko permakulturnih kmetij. V istem naselju se je po zaključenem tečaju udeležila mednarodne konference za južni Pacifik o permakulturi. Pozneje je obiskala še prvotno permakulturno naselje, južno od Bri-sbena, Tuntable Falls, ki po svetu ni znano, saj tam živijo v tesnejšem stiku z naravo, predvsem pa se ne tržijo. Imajo pa svojo bio trgovino in osnovno šolo, kjer poučujejo bodisi starši otrok bodisi ljudje iz izven naselja. V omenjenih permakulturnih naseljih so z odkupom zemlje in ureditvijo čistih vodnih izvirov zaščitili tudi velik del narave, rastlin in živali, saj so ta naselja velika približno 200 ha. V permakulturnem naselju Crystall Waters se preživljajo različno, nekateri izključno s kmetovanjem, drugi še z naravnimi metodami zdravljenja, z umetnostjo in poučevanjem o permakulturi. V tem naselju se uporabljajo kompostna stranišča, v katerih se v dveh letih ustvari kompost, ki je nato takoj uporaben za vrt. Če se nam to zdi preveč »abstraktno«, pa naj omenim vsaj tisto, kar se mi je od vsega zdi najmanj abstraktno. Vemo, da v Sloveniji za splaknje-vanje WC školjke uporabljamo pitno vodo. To so v avstralski mestni permakulturi rešili tako, da voda, s katero si umijemo roke ali obraz, skozi posebno cev odteka v kotliček za splaknjevanje WC školjke. Na predavanju o permakulturi smo spoznali, da Permakultura ni omejena na le na ekološko kmetijstvo, ampak vključuje tudi načrtovanje skupnosti in njen razvoj, uporabo primernih tehnologij in sprejem zamisli in filozofij, ki istočasno temeljijo na naravi in postavljajo v središče človeka. In če so uspeli v Avstraliji, zakaj ne bi tudi pri nas? Ksenija Orel Letos bo pri nas kar 40 tujih študentov managementa Na Fakulteti za management so pripravili sprejem pete generacije tujih študentov, ki na fakulteto prihajajo prek programov za izmenjavo študentov Erasmus in CEE-PUS. Tako je včeraj na fakulteti v poletnem semestru začelo študirati 40 tujih študentov iz desetih evropskih držav. V študijskem letu 2008/2009 bodo imeli tuji in domači študenti prvič priložnost poslušati predmete v angleščini prek celega leta. Tuji študentje tokrat prihajajo iz Škotske, Madžarske, Švedske, Poljske, Francije, Švice, Finske, Bolgarije, Češke in Slovaške, na voljo pa imajo 12 predmetov v angleščini, pri katerih se jim lahko pridružijo tudi domači študenti. Največ zanimanja je za predmete E-poslovanje in Vedenje odjemalcev. Etno koncert ob 40 ■ letnici Sožitja Obalno Društvo Sožitje ob praznovanju 40 obletnice delovanja društva organizira dobordelni koncert, ki bo v soboto, 1. 3. 2008 ob 20. uri v Gledališču v Kopru. Koncert bo posvečen etno glasbi, sodelovale pa bodo naslednje skupine, ki uporabljajo domače narečje. - Vruja, istrsko glabena skupina pod vodstvom Marina Kranjca - Šavrinski godci, vokalna skupina iz Šmarij, - Ljoba Jenče, pevka ljudskih pesmi iz Cerknice, - Svitak, kulturna skupina iz Nove vasi, - Kantadori, pevska skupina - Emil Zonta, - Trio ŠALTIN, etno skupina iz Grožnjana, - Gledališka skupina Dekani s skeči Prireditev z animacijo bo vodil g. Boris Piciga, amaterski gledališki igralec iz Dekanov. Vstopnice po ceni 10,00 Eur so v predprodaji na blagajni Gledališča Koper, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12 ure, ob torkih in četrtkih od 15 do 17. ure in eno uro pred koncertom. Starše, fante in dekleta, prijatelje in sorodnike vabijo, da se udeležijo tega zanimivega koncerta in tako tudi finančno podprejo izvedbo praznovanja 40. obletnice društva. Četrtek, 28. februar 2008 Kulturniški smerokazi G01 GTÌj 0 S0IS0 VG rd G Gramscijeva 4-vhod iz Velikega trgal, Izola Kino Odeon ob 18.00 AMERIŠKI GANGSTER - American Gangster Režija: Ridiev Scott V petek 07.03.2008 ob 19 uri - otvoritev razstave Igrajo: Denzel Washington. Russell Crowe. Cuba GoodineJr.. Josh Broli» Razstavljal bo mlad trboveljski slikar, grafik in pedago Ob 20.30 BAMAKO - Bamako (Sodišče) Režija in scenarij: Abderrahmane Sissako Petek, 29. februar 2008 Palača Manzioli Izola - ob 18.00 Skupnost italijanov Dante Alighieri vabi na KONCERT za violino in klavir i DUO TERLIZZI Marco Terlizzi - violina Raffaele Terlizzi - klavir Benjamin Kreže m Slikar združevanja minljivosti in večnosti. Tokrat bo predstavil ciklus del pod imenom “Kozmično oko” Galerija Al^a / Kristanov trgi TIHOMIR MAKOVEC Slovensko morje -podvodni svet v fotografiji Kino Odeon Ob 18.00 AMERIŠKI GANGSTER - American Gangster Režija: Ridiev Scott O^M^AMAK^^amak^Sodišče^ežij^i^cenanj^bderrahman^issako ^ Sobota, 1. marec 2008 Kulturni dom Izola - ob 20.00 Marko Okorn KDO VAM JE PA TO DELU ? Politična satira - monokomedija, igra : BORIS KOBAL Joško Duša - najboljši filozof med vodoinštalaterji.medtem, ko pri stranki popravlja vodovodno napeljavo, pripoveduje o sebi in svojem delu.Skladno z duhom sedanjega trenutka, v njej nastopajo filozofi, umetniki, politiki tako z levice kot desnice, največ pa jih je s politične sredice.Joško pripoveduje kako je zamenjal bojler pri Žižku, zakaj Borut Pahor ne uporablja stranišča, kakšno keramiko ima Rode, zakaj ima Rupel slab spomin... / Vstopnina : v predprodaji upokojenci, študentje 9 EUR, ostali 9,50 EUR, na dan prireditve popusti 9,50EUR, ostali 10 EUR Kino Odeon Ob 18.30BAMAKO - Bamako (Sodišče) Režija in scenarij: Abderrahmane Sissako Ob 20.45 AMERIŠKI GANGSTER - American Gangster Režija: Ridiev Scott razstava slik IVAN STOJAN RUTAR cikel soline DRUGI POGLED Razstava bo na ogled do 31.3.2008. Nedelja, 2. marec 2008 Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola (pod stopniščem cerkve Sv. Mavra) vabimo vas na ogled razstave Zgodbe" _ lili H Lare Marconi, Razstava bo na ogled do 7.3.2008 r—1 B *7* f$3§ vsak ponedeljek, sredo in petek (17.00-19.00). „Ateljej Duka“ Piran Kino Odeon Ob 18.00 AMERIŠKI GANGSTER - American Gangster Režija: Ridiev Scott Ob 20.45 MAFIJSKE NOČI - We Own thè Night Režija in scenarij: James Grav Igrajo: Joaquin Phoenix, Mark Wahlberg, Eva Mendes. Robert Duvall, Alex Veadov, Dominic Colon, Danny Hoch / Življenje bratov Josepha in Bobbyja je ubralo zelo različne poti, saj je prvi sledil očetu Albertu - poli-cijskemu načelniku, med tem ko je drugi prekinil vse stike z družino in postal upravitelj razvpitega nočnega T -2™ —,1^. ~ TZw X kluba. Njihove poti se znova prekrižajo, ko v policijski akciji sledenja ruskim preprodajalcem z drogami Joseph I C A ZvC Z\.vl V d Vz vdre v Bobbyjev klub in ga aretira. Vsi vpleteni se kmalu znajdejo v dilemi, če bodo zavoljo zvestobe družini J zmožni pozabiti na stare zamere in razlike._________________________________________ vabimo vas na ogled razstave “Slike 2000-2006” Ponedeljek, 3. marec 2008 Kino Odeon Ob 18.00 AMERIŠKI GANGSTER - American Gangster Režija: Ridiev Scott Ob 20.45 MAFIJSKE NOČI - We Own thè Niaht Režija in scenarij: James Grav Torek, 4. marec 2008 Kulturni dom Izola - ob 18.00 »Samozaupanje gradi človeka» predava Karmen Angelika Birsa, samostojna predavateljica na področju osebne in duhovne rasti. Vstopnine ni ! Kino Odeon Ob 18.00 AMERIŠKI GANGSTER - American Gangster Režija: Ridiev Scott Ob 20.45 MAFIJSKE NOČI - We Own thè Night Režija in scenarij: James Grav Sreda, 5. marec 2008 Kino Odeon Ob 18.30 MAFIJSKE NOČI - We Own thè Night Režija in scenarij: James Grav Ob 20.30 TI, KI ŽIVIŠ - Du levanti e Režija in scenarij: Roy Andersson Igrajo: Jessica Lundberg, Elisabet Helander, Bjom Englund, Leif Larsson / Tragikomična zgodba o človeškem obstoju, o človeškem obnašanju, o sanjah in skrbeh, o človeški sreči in o nepotešljivi želji po priznanju in ljubezni. Enega vrhuncev festivala v Cannesu 2007 je podpisal Roy Andersson, znanec slovenske publike, ki si je po Pesmih iz drugega nadstropja (2000) znova vzel obilo časa ter v svojem privatnem stockholmskem Studiu 24 po dobrih treh letih produkcije končal novo bravuro. Ti, ki živiš je formalno in estetsko sorodno delo Pesmim iz drugega nadstropja, serija ohlapno povezanih vinjet, v katerih režiser z zvrhano mero črnega humorja (in humanizma) znova spregovori o temeljih človeških stvareh kot so osamljenost, veselje, žalost, želja po ljubezni in razumevanju. ______________________________________________ Četrtek, 6. marec 2008 Galerija Alga - ob 19.00 »Poetičnost figure » Otvoritev razstave slik avtorice SONIE SIST ( Italija ) Kino Odeon ob 18.30 Poslednja legija - The Last Legion Režija: Doug Lefler Ob 20.30 TI, KI ŽIVIŠ - Du levande Režija in scenarij: Roy Andersson Galerija Loža Koper DARE BIRSA - Slike Galerija Krajcar t mw»n slike stara Istra Razstava slik slikarja IVANA STOJANA RUTARJA v KT1 Kot smo si v 2007 letu zastavili neko serijo razstav v prostorih KT1- Multimediiski prostor na Kristanovem trgu 1, Izola in otvorili prvo razstavo, ter v druženju in klepetu lepo preživeli večer s slikarjem Teodorjem Tavžljem, smo v torek 19.2.2008 ponovili srečanje ob otvoritvi slik slikarja Ivana Stojana Rutarja. Slike so iz letošnjega leta, cikel Soline, sicer pa akrili na platnu v vsej svoji svežini barv in potez po katerih nam je slikar že nekaj časa znan. Avtor je sicer iz Kopra, toda njegovo slikarsko delo je več ali manj neprestano vezano na Izolo. Najprej je kot zelo aktivni član in tajnik društva Lik-Izola aktivno sodeloval in ustvarjal v sklopu društva, prejel številna priznanja in nagrade, razstavljal tudi v Izoli( galerija Alga, Sončna dvorana, hotel Delfin in razne dobrodelne razstave- Zvezdice Izola...), prav tako sodeloval na Ex-temporah v Izoli in Kortah, ter prejel na obeh srečanjih nagrade, tako danes dnevno obiskuje svoj slikarski atelje v Izoli, Gregorčičeva 20- katerega je dobil v najem od Občine Izola. In tu so v zadnjih mesecih nastale njegove slike, katere si lahko ogledate v KT1 do 27. marca 2008. Da vam bo odločitev lažja, vam dodajam še par besed univ.dipl.umet.zgod. Anamarije Stibilj Šajn, katera je o Stojanovem delu med drugim napisala tudi tole: Takšen, ..../l"" ' ■ mlmetlčnosti razbremenjen svet, ki ga Rutar upodablja v zadnjem času, ne govori le o njegovih stilskih smernicah, temveč tudi konkretizira abstraktnost njegovih vizualnih zaznav. Avtorjev fizični pogled mu namreč žal sporoča manj informacij, pa tudi tako jasne in konkretne niso več, zato pa se zdi vse bolj odprt njegov notranji pogled, ki mu prinaša in razodeva še senzibilnej-ša videnja. Aljoša Križ Kulturniki o kulturi Ko govorimo o izolskem kulturnem centru moramo imeti v mislih Obalo Kulturniki pričakujejo, da bo Izola kmalu začela graditi nov kulturni center, vendar hkrati pričakujejo, da bo ta objekt primeren današnjemu času in bo umeščen tja, kjer je naravno stičišče izolskih poti ter je hkrati mogoče urediti vso potrebno infrastrukturo, vključno s parkirišči. Tako bi lahko zelo na kratko povzeli del razprave na prvem od pogovorov z neposredno zainteresiranimi, kot so v občinski upravi poimenovali vabila na javno obravnavo predloga občinskega proračuna. Dogovorili so se namreč, da bodo najprej opravili vsebinske pogovore o proračunskih projektih s kulturniki in športniki, tako da bodo preverili podporo njihovim predlogom kar med najbolj zainteresiranimi. In tako so na prvem pogovoru s kulturniki govorili predvsem o predlogu gradnje novega kulturnega doma, ki so ga že med razpravo preimenovali v kulturni center, saj gre vendarle za objekt brez katerega Izola ne more. Ob tem pa so udeleženci prvega pogovora, drugi bo sledil ta teden, od občinske uprave želeli predvsem več poguma in ambicioznejših idej. Bolj kot sama vrednosti projekta jih zanima koncept bodočega centra Izolske kulture. Ta mora postati povezovalec najrazličnejših kulturnih interesov, tako s svojimi programi, ki segajo od gledališča in glasbenih programov do kongresnega turizma in razstavnega prostora. Seveda pa mora bodoči center zagotavljati tudi prostore za produkcijo domačih ustvarjalcev in skupin ter omogočati kvalitetna gostovanja. Kulturni center bi moral namreč biti s svojimi programi zanimiv tudi za goste od drugod in zato je bilo slišati tudi mnenja, da bi najbolj sodil v območje Arga in sosednjega Arrigonija, vendar je zaradi lastninskih razmerij ta lokacija za Izolo verjetno izgubljena. Ce je direktor Obalnih galerij Toni Bi-loslav govoril o takšnem kulturnem centru na takšni lokaciji, je znani filmski delavec in ambasador Izole, Koni Steinbacher spomnil, da je bil kulturni center že koncem osemdesetih let narisan na južnem delu parkirišča ob gostinski šoli in da bi pravzaprav moral s svojo arhitekturo “polepšati” severno fasado hotela Riviera. Bilo je tudi nekaj pomislekov o tem, kako velik dom in kako veliko dvorano potrebuje Izola, glede na včasih zelo skromen obisk kulturnih prireditev. Obveljalo pa je razmišljanje, da je treba o velikosti razmišljati ne zgolj izolsko ampak vsaj obalno, ker gre vendarle za enoten kulturni prostor, ki trenutno ne premore sodobne dvorane za organizacijo različnih prireditev. V pogovoru je bilo slišati tudi o težavah Galerije Insula, ki ji sosednji občini odrekata sofinanciranje, čeprav ves čas deluje na območju vseh treh občin, Nada Morato je opozorila na razlike v kulturnem delovanju med mestom in podeželjem, kjer za kulturno delo nikoli ni nobenega nadomestila, spomnila pa je tudi na načrtovano, a pozabljeno postavitev spomenika delavkam v tovarni Ar rigoni. Kvačkane čipke Jezice Salkovic v MKI Živahen pogled in odprte dlani, topel nasmeh, besede, ki šumijo kot potoček... taka je Jožica Salkovič, upokojena pravnica, doma iz Petrovč pri Žalcu v Savinjski dolini, od leta 1992, ko se je najprej preselila v Pomjan, kjer sta si z možem uredila staro istrsko hišo in nato prišla v Izolo, zaljubljena v Istro, kamen, sinje morje, hladno burjo, rdeče grmičke ruja, Šavrinske gričke, posejane s trto refoška, ki se jeseni svetlikajo v čudovitih barvah... »Brez tega ne bi mogla več živeti«, pravi mladostna sogovornica, »to je nekaj najlepšega. To me notranje izpolnjuje in napolni z energijo.« Ljubiteljica umetnosti, ki je zbirala dela različnih likovnih ustvarjalcev, se že od otroštva ukvarja z ročnimi deli. Začela je v času, ko je bila še osnovnošolka in od tega je že več kot 40 let. Ročnih del se je naučila od mame in v šoli: »Imeli smo čudovito učiteljico, ki je obvladala vsa ročna dela. Krojili smo bluze, štrikali nogavice, kvačkali jope... Sodim v generacijo otrok, ki niso hodili v Trst kupovat že narejenih oblačil, ampak smo predvsem z lastno ustvarjalnostjo in domiselnostjo polepšali in naredili marsikak kos garderobe. Seveda, ko smo bili mladi, smo bili radi zrihtani.« Kasneje je pletla in šivala za svoje otroke in zdaj za vnuke: »Pa tudi dom, hiša je bogatejša in prazniki so bolj domači, če je v njej kaj kvačkanega ali pletenega. Tako prazniki ne dišijo samo po potici, ampak so polepšani tudi zaradi ročno kvačkanih zaves in prtičkov.« Prav zavese in prtičke z velikonočnimi motivi pa je zdaj razstavila tudi v vitrini ustvarjalnosti v mestni knjižnici Izola. Rada potuje po Istri in se pogovarja z domačini, saj se ukvarja tudi s preučevanjem in nabiranjem zdravilnih zelišč: »Šavrin-sko gričevje še ni preveč onesnaženo. Še je nekaj starih Istranov, ki znajo povedati in prenesti, kar so jim njihovi predniki zapustili kot izročilo. Tu je še živa tradicija prebijanja skozi življenje brez zdravil, tega pa ne bi bilo brez temeljitega poznavanja zdravilnih zelišč. Prav tako je pomembna priprava živil na star način ali zdrava mediteranska prehrana, doma v Istri. Ljudska prehrana Istre je ena najboljših na svetu, žal pa ne znamo biti ponosni nanjo.« V prostem času se Jožica Salkovič rada ukvarja z vnuki, z vrtom, kuha in peče slastne dobrote, opazuje naravo, drevesa, preučuje kamnine in poldrage kamne, bere, zbira informacije o zdravilnih zeliščih, čajih, zdravi prehrani. Morda nas bo ta vsestransko nadarjena oseba kdaj presenetila tudi s knjigo o uporabi zdravilnih zelišč v ljudskem tradicionalnem zdravilstvu slovenske Istre. Špela Pahor Cetoram, ki se lahko pohvalijo z lepim vaškim domom pa so okrcali meščane, ki zelo redko pridejo na prireditve, ki jih organizirajo na podeželju in hkrati spomnili na to, da jih vsi najdejo, ko je treba po Sloveniji predstavljati izolsko občino in njeno podeželje. Ta teden se bodo podobnega pogovora udeležili še tisti delavci s področja kulture, ki tokrat niso mogli priti na pogovor, v sredo popoldne pa so bili na podobnem pogovoru tudi športni delavci, saj je v predlogu proračuna kar nekaj zamisli, pri katerih bo njihovo mnenje predlagateljem še kako prav prišlo. www.mandrac.si Pobude Kulturnega društva Korte ob pripravi proračuna Po večletnem zapažanju in že danih predlogih je Kulturno društvo Korte zbralo različne predloga za kulturne posege, ki so v krajevni skupnosti in s tem tudi v občini Izola zagotovo potrebni. Krajevni skupnosti Korte in Občini Izola predlagamo: 1. da bi se bibliobus ustavljal tudi na Šaredu in v Medoših, 2. da bi se postavilo etnografsko zbirko in galerijo slik ex-tempora, 3. da bi se v Staro šolo postavilo muzej slovenskega šolstva v Slovenski Istri, 4. da bi obnovili spomenike lokalne in širše vrednosti, tako: - da bi postavili še drugo krilo por-tona na vhodu v Kostančevo, - da bi uredili perilnico na Žene-štri in izvir grofov Kostanzo na Fu-taneli (Pocolonu ali Borgoleti), - da bi naredili kopijo reliefa sv. Jakoba in kipa Marije Zdravja, - da bi popravili tlak v župni cerkvi in fasado na župnišču, - da bi ob 90-letnici Orlove smrti prečistili njegov nagrobnik, - da bi ob 25-letnici smrti odkrili obeležje kortežanskemu Čedermacu Karlu Esihu, 5. da bi v Izoli postavili spomenik delavki v ribiji industriji, 6. da bi v Izoli postavili retrospektivno razstavo del Bebe Zakonjšek. V pričakovanju, da boste naše pobude ocenili in omenjeno kulturno problematiko začeli reševati, se vam zahvaljujemo! Predsednica KD Korte Ml MED NAMI Akvarelovsko potovanje po Izoli iz prvih povojnih let Edvard Krbavčič je upokojenec. Še dobro, da je povedal, saj izžareva toliko energije, da bi mu težko pripisali vsa ta leta, ki jih je nabral skoraj vsa v Izoli. Krbavčičevi so namreč Izolani “puro sangue”, saj živijo v našem mestu že od medvojnega časa, zato to mesto in ljudi seveda dobro pozna. In ker opaža, kako nekateri stari deli mesta preprosto izginjajo jih je sklenil ohraniti spominu. Pa ne s fotoaparatom ampak s čopičem. Dandanes seveda ni prav nič nenavadnega, če se novopečena upokojenka vpiše v slikarski tečaj in primer za slikarski čopič ter začne odkrivati v sebi ustvarjalen pogled na svet. So pa tudi upokojenci, ki so to svojo ustvarjalnost odkrili že v mladih letih in so jo, ob rednem delu v kakšnem drugem poklicu, gojili ves čas in jih spremlja ta-korekoč celo življenje. Takšen je Edvard Krbavčič, zdaj upokojeni osnovnošolski ravnatelj in učitelj fizike, ki enostavno ne more skriti svoje ljubezni do slikarstva. Stanovanje na Bazoviški je takorekoč obloženo z njegovimi akvareli. Visijo na stenah, pokrivajo stekla na vratih in kredenci, polne so jih mape in dejansko, kamorkoli se človek ozre, lahko vidi delček Izole. Izolo namreč riše najraje. Nasproti pokopališča je bilo nekoč urejeno peščeno kopališče. Ne panorame Izole ampak njene detajle, stare ulice, hiše, posamezne skrite kotičke pa tudi obalo pri Simonovem zalivu. Tam je namreč preživel mladost in tisti del Izole mu je najbolj prirasel k srcu. Družina se je namreč preselila v Izolo že davnega leta 1938, živeli so v mali hišici v znanem trikotniku pred hotelom Delfin in tam, med rimskimi ostanki v zalivu in kopališčem Porto Apollo je preživljal otroštvo. Že takrat so mu rekli, da zna slikati, vendar je takrat to vzel le kot del pouka in niti misliti ni mogel, da bo slikarstvo postalo njegov redni spremljevalec. Po končani šoli so ga starši poslali na učiteljišče in tako je postal verjetno prvi domač učitelj na slovenski šoli v Izoli. Pred tem so seveda bili tukaj učitelji in učiteljice, ki pa so se šolali drugje in so se preselili v te kraje, njegova generacija pa je bila prva generacija doma šolanih učiteljev. Pedagoškemu delu se je zapisal za celo življenje, poučeval je po slovenski Istri in seveda tudi v Izoli, ves čas pa je tudi slikal in to zgolj akvarele. Ko ga vprašam zakaj ravno to tehniko pove, da ni bilo denarja in je bilo treba izbrati najcenejšo tehniko slikanja z vodenimi barvicami. Pred parkom Pietro Coppo je bila nekoč javna tehtnica »Rekli so, da je to najtežja tehnika pa sem si rekel, da nima nobenega smisla, da bi se kasneje učil kakšne bolj preproste (smeh). Riše predvsem pejsaže in predvsem Izolo. In ko opazuje, kako počasi izginjajo nekateri deli njegovega mesta se je odločil, da jih bo narisal in tako ohranil spominu, saj mnogih niti na fotografijah ni. Tako je nastal ciklus približno 30 akvarelov s katerimi potuje od Simonovega zaliva do svetilnika in po starem mestu do železniške postaje ter nazaj do hiše v kateri so živeli. In čeprav se izogiba publiciteti smo vendarle rekli, da mu bomo pomagali pripraviti nekakšno kombinirano predavanje z razstavo, kjer nas bo spomnil na Izolo od an bot. D.M. Namesto parkirišča je bil nekoč Campo di gioco oziroma nogometno igrišče, ob igrišču pa pravo javno stranišče. Skoraj mešani pevski zbor Izola V četrtek, 21.2.2008 je Center za kulturo, šport in prireditve Izola organiziral koncert ob mesecu slovenske kulture. Ta je potekal v Kulturnem domu in obiskovalci, ki jih ni bilo malo so lahko prisluhnili pesmim, ki jih je odpel moški pevski zbor Izola pod vodstvom Mirjane Bonin. Predstavil se je z domoljubnimi, vinskimi, ljudskimi in ljubezenskimi pesmimi. Zapeli so tako, da so na koncu bili nagrajeni z aplavzom in z želo poslušalcev po še eni pesmi., katero so z veseljem zapeli. V goste je moški zbor Izola povabil tudi pevke ženske skupine Dekleta s Škofij, ki jih vodi izolanka Marjetka Popovski. Ta so prišla na oder v dolgi koloni iz dvorane( saj jih je 26) z istrsko pesmijo Stu ledi in navdihnile publiko. Dare Brezavšček, ki je program vodil, jih je tudi predstavil in napovedal njihov program. Ta je zajemal nekaj domoljubnih pesmi, odpele so Prešernovo pesem, pa stare slovenske ljudske pesmi, poudarek pa so dale tudi istrski pesmi. Pevke so se izkazale tudi z vmesnimi solo odpetimi pesmimi, ki so se prelivale v skupno petje. Na koncu so se jim na odru pridružili tudi pevci in so skupno odpeli venček slovenskih ljudskih pesmi. Na harmoniko jih je spremljal njihov Franc Plahuta, na kitaro pa Marjetka Popovski. V dvorani je vladalo prijetno vzdušje, saj so se s ploskanjem in petjem pridružili pevcem in skupno zaključili prijeten večer. Ta se je nadaljeval tudi v klubskem prostoru, kjer je še naprej odmevala pesem, veselje in čudovito razpoloženje vseh prisotnih Medljan je šel na Zoncolan Dan po kulturnem prazniku Slovencev smo se, člani Konjeniškega Kluba Medljan in kolesarji iz Kort, odpravili zgodaj zjutraj z avtobusom proti Zoncolanu. Vreme je bilo takšno kot smo ga naročili, super sončno in ravno prav hladno, da smo cel dan imeli odličen trd sneg. Proge so bile vzorno urejene, še posebej pa nas je navdušila nova proga, ki jo povezuje gondola. Po končanem smučanju smo priredili nepozaben piknik (bakala, euro krem in pršut). Na poti domov, so nas zabavali s harmoniko prijatelji iz Kopra tako, da smo se tudi zavrteli v ritmu valčka in polke. Preživeli smo čudovit nepozaben dan na snegu. Sara in Janko Rutar Svet je vseh barv Pripoved o asketskih menihih in ribičih, ki veslajo z nogami Izolska knjižnica je tudi pribežališče tistih, ki radi potujejo, čeprav le skozi pripovedi drugih. V petek, 15. februarja, so tako s popotnikoma Ano Krajnc in Matjažem Corelom potovali po Burmi, deželi tisočerih pagod. Po Aziji sta Ana in Matjaž sicer že potovala, vendar ju je Burma zamikala, saj je znana po tem, da je pristna, da tam ni dragih restavracij, visokih nebotičnikov in tehnoloških presežkov, skratka, tam ima človek možnost, da spozna takšno Azijo, kakršna je bila pred stoletji. Potovanje sta načrtovala vsaj pol leta, na raznoraznih spletnih forumih sta dobila mnogo koristnih informacij, na primer tudi to, da je potovanje v lastni režiji zaželjeno, saj se na ta način (da se turistični denar ne bi stekal v neskončne žepe generalov in vojaške hunte) ne podpira diktature, ki je na oblasti od leta 1989 in je Burmo preimenovala v Myanmar. Najprej sta pripotovala v Yangon, nekoč Rangoon, burmansko prestolnico, v kateri so britanski kolonizatorji pustili sluten pečat: skrbno načrtovane ulice in zeleni mestni predeli dajejo slutiti evropski pridih, vendar kljub temu Yangon ostaja povsem azijsko mesto, ki je že na prvi pogled drugačno, bolj pristno, prvobitno bi lahko dejali, od ostalih azijskih. V Yangunu sta občudovala stometrsko zlato pagodo Shwedagon. Kdor verjame v verstvo Bude, naj bi ta kraj obiskal vsaj enkrat v življenju. Poleg svoje višine se ta pagoda ponaša še z izjemno eleganco in arhitekturo, kar jo med tisočerimi myanmarskimi pagodami postavlja na prvo mesto v državi, v kateri je 89% prebivalcev budistov. Seveda pa se je pred vsako pagodo potrebno sezuti. Izjem ni, niti za državnike, ne domače, ne tuje. Ob vznožju pagode so razporejene male kapelice, pred katerimi so kipci Bude. Vsaka kapelica nosi ime tedna. Od tu razlaga imen ljudi: ob rojstvu dobi otrok tri imena: ime planeta, ime tedna in dodatno ime po želji. Priimkov Burmanci ne poznajo. V Burmi se je budizem ohranil v »najčistejši« obliki in iz tega razloga Burmanci največ spoštovanja namenjajo menihom, ‘pongijem’, osnovna naloga katerih je meditacija, učenje in prenašanje Budovih naukov. Strogo asketsko življenje jim določa 227 budističnih pravil. Štiri so strogo obvezujoča. Pongi ne sme imeti spolnih odnosov, ne sme krasti, ubijati in lagati. Ob vstopu prejme osem predmetov. Tri rdeče, žafranaste obleke, črno posodo, debelo vrv, ali pas, brivnik, iglo s sukancem, kozarec, odejo in dežnik. To je vse. Odpove se tudi vsem dobrotam posvetnega življenja. V samostan pa lahko vstopi vsak, ki to želi. V praksi vsaka družina daruje enega izmed svojih sinov. V zgodnji mladosti vsi dečki za nekaj mesecev vstopijo v samostan. Tam jim očistijo duše in jih naučijo pisati in brati. Prav zato Mjanmar skoraj nima nepismenih, kar je svojevrstna posebnost. Ženske redovnice, so prav tako pobrite po glavi, nosijo roza ogrinjala -razlikujejo se torej le po barvi obleke. Največja knjiga na svetu Iz Yangona z letalom poletita v osrčje in stično točko med vsemi predeli te 40. največje države na svetu, s preko 50 milijoni prebivalcev, in prispeta v Man-dalay, nekdaj glavno mesto Burme, ki je še danes središče myanmarske kulture, umetnosti in raznolikih obrti (za svilo, rezbarije v lesu, kamnu, slonovini, izdelovanje tapiserij), kjer se tudi nahaja center za preučevanje budistične znanosti. Očara ju pagoda Kuthodaw, ki je obdana s 729 ploščami z izpisanimi budističnimi mislimi in je zaradi tega »največja knjiga na svetu». Pred letom dni nas je zapustil mož, oče in nono Anton Raimondi (1938-2007) Spominjamo se ga in pogrešamo ga žena Ondina in sinova Valter in Damjan z družinama Od tod se odpravita na jezero Inle, ki leži 550 m nad morjem. Ribiči tu veslajo z nogami in lovijo ribe na tradicionalen način. Očarajo ju plavajoči cvetni vrtovi, plavajoče tržnice, tkalnice v vasi Iwama, pagode Phaung Daw U z zlatim Budo ter stari samostan Nga Phe Chuang, zgrajenim iz tikovine. Myanmar (Burma) je domovina tikovega lesa, ki je njihov najbolj značilen izvozni izdelek. Svoje enomesečno potovanje sta Ana in Matjaž zaključila polna vtisov. Burma oz. Myanmar ju je očarala z nasmeški in gostoljubjem lokalnega prebivalstva, odlično hrano, barvitostjo, vsega, kar sta videla in doživela. Nas tudi. Ksenija Orel Še vedno nimamo protiorožja nasilju Policijska uprava Koper je v torek pripravila odprti telefon na temo »Nasilje v družini in prepoved približevanja«. Nasvet policijskega strokovnjaka je poiskalo presenetljivo veliko občanov, kar priča o tem, da je med nami vse več nasilja. A to smo vedeli tudi že pred tem, saj tudi v kriminalijah žal redno poročamo o nasilju v družinskem krogu pa tudi na ulici in v lokalih. Vemo tudi to, da pravega protiorožja nasilju v naši družbi še nimamo in da je zanašanje na to, da nas bo varovala policija, bolj slaba tolažba, saj je policistov preprosto premalo. Pred dnevi je mladenič iz soseščine dobil ravno toliko naboja, da je v odsotnosti trezne glave nadlegoval in celo grozil okolici do te mere, da je lastnik zaprl lokal, gostje pa so se razšli, saj nihče ni želel slabega mladcu, ki ga sicer poznajo kot prijaznega soseda. Seveda pa takšne rešitve ne pomagajo vedno in povsod, na tak primer nemoči pa je na seji državnega zbora opozoril tudi poslanec Marko Pavliha, ki je ministrico za delo, družino in socialne zadeve opozoril na primer iz sečoveljskega vrtca. Starši deklice, ki obiskuje vrtec, so namreč pogosto verbalno nasilni do delavcev, nekajkrat pa so grozeče nastopili tudi proti posameznim otrokom in njihovim staršem. Družino že vrsto let obravnava center za socialno delo. Starši ob sprejemu in oddaji deklice vsak dan kričijo na osebje in vnašajo v življenje ter delo vrtca nemir. Grozijo, da bodo “poračunali z njimi”, da “bodo razbite glave”, nekajkrat so se preteče obrnili tudi na otroke v vrtcu. Zaradi nenehnega kričanja in groženj se počutijo ogroženi vsi, najbolj neposredno pa zaposleni delavci. Problem so predstavili na svetu staršev in na roditeljskem sestanku. Ti dogodki so prijavljeni policiji, pogovori s starši pa žal niso obrodili sadov. Ob fizičnem napadu na delavko v lanskem šolskem letu so obvestili policijo, ki je primerno ukrepala. Tudi v letošnjem šolskem letu so zaradi ponavljajočih groženj in stopnjevanja neprilagojenega vedenja poklicali na pomoč policijo, ki se je nemudoma odzvala. Sedaj policija zbira obvestila v predkazenskem postopku, delavci pa so že podali izjave. Poslanec ministrico sprašuje, kako naj osebje šole oziroma vrtca nudi vzgojo za starševstvo, pouk, učenje in suport, če starši to možnost odklanjajo in se ne udeležujejo nobenih oblik sodelovanja s starši. Sprašuje še, ali ima v takšnih primerih center za socialno delo možnost, da obravnava družino z namenom ustvarjanja zdravih odnosov v družini zaradi zagotavljanja primernega okolja za otroka? Sprašuje še, kako je možno uresničiti skrb za otroka v okviru obstoječe zakonodaje, kakšne možnosti nudi zakonodaja, v kolikšni meri so vzgojitelji zaščiteni pred nasilnimi dejanji posameznikov V mnogih državah se s tem ne ukvarjajo šole, temveč zunanje državne institucije, ki reagirajo takoj, dokler ni prepozno. Otrokom in delavcem vrtca moramo zagotoviti popolno varnosti, kajti le tako bodo ustvarjalni, avtonomni in bodo lahko nemoteno skrbeli za razvoj otrok, je v vprašanju ministrici še zapisal poslanec. In če morajo spraševati poslanci, kako šele se sprašujemo običajni ljudje. Preden zapustita Mandalay, obiščeta še templj Mahamuna, kjer Burmanci častijo Buda tako, da nanj lepijo tanke lističe zlata, ter nekdanjo kraljevsko prestolnico Amarapuri ob jezeru Thautheman. Bagan, prej Pagan, ki leži na bregovih mogočne reke Irrawady, je mesto tisočerih pagod in je zibelka burmanske kulture. Sončni zahodi so fotografska poslastica te dežele. Mesto je staro 1800 let. Od 5000 pagod, kolikor jih je bilo v okolici zgrajenih, jih je danes še 2200. Zanimivi so ogledi pagod, pa izdelava okrasnih premetov, rezbarjenje in barvanje z naravnimi in umetnimi barvami ter kolesarjenje po okolici. m/uwr/m: 15 KRIMINALNE Malo so potegnili v after Nekaj po 8. uri dopoldan so policiste obvestili, da je v Izoli na parkirišču večja skupina ljudi ob parkiranih vozilih in predvajajo glasno glasbo. Kljub interveniranju policistov se 23 letni kršitelj iz Ljubljane ni pomiril, zato je bil pridržan do streznitve. Malo so pošpricali Nekaj minut pred polnočjo so morali gasilci intervenirati v Izoli. V Ulici IX. korpusa so zagoreli lesni odpadki v večjem kontejnerju. Ogenj tokrat ni povzročil škode. Sin ne bo telefoniral Občan je naznanil, da je nekdo sinu ukradel mobitel v športni dvorani. To je seveda slaba vest. Dobra pa je, da bodo stroški telefoniranja ta mesec manjši. Saje rade gorijo Policiste so obvestili, da v Izoli gori stanovanjska hiša. Seveda so pohiteli na kraj požara in k sreči ugotovili, da so se vžgale saje v dimniku. Gašenje ni bilo potrebno, ker saje dolgo tudi ne gorijo. Neurejen je bil Policisti so v postopku imeli tujca z neurejenim statusom. Ker drugačna ureditev ne pomaga so ga odstranili iz Slovenije. Na urejenem prehodu, seveda. Klasika Neznenec je vlomil v parkiran osebni avtomobil. In kaj naj bi tam iskal takega, kar se da na hitro prodati za eno ali dve dozi. Avtoradio seveda. In ga je seveda ukradel, če pa ga je že prodal naprej pa ve samo on in morebitni kupec. Kdo je bil preblizu? Občanka je naznanila, da je stala ob robu ceste, ko je mimo peljal kombi. Z ogledalom jo je zadel sredi čela. Čeprav obstaja možnost, da je stala preblizu cestišča je bolj verjetno, da je kombi vozil preblizu pločnika, zato policisti voznika kombija še iščejo. Ribarjenje ni komot Policiste so obvestili, da je pri Rexu nasedlo ribiško plovilo. Policisti so se seveda odpravili tja kar po cesti in prišli do nenavadne ugotovitve, da sta bila ribiča utrujena, zato nista imela nadzora nad plovilom in sta nasedla, saj je bila takrat oseka še posebej huda. Kljub utrujenosti sta se sama rešila s skal in odplula novim parangalom naproti. Predzadnja Če občina dovoli pa lahko Občani so se policistom pritožili zaradi vožnje težkih tovornih vozil mimo njihovih hiš po njihovi cesti. Na njihovo žalost pa so policisti ugotovili, da jim je občina izdala dovoljenje. En zob pa ni problem V gostinskem lokalu sta se stepli dve policistom in med seboj znani osebi. Ena je drugi izbila zob, so zapisali policisti. Mi pa dodamo, da en zob danes ni problem - v Bolgariji. Ni dobro razumel Pijan moški je kršil javni red in mir ter grozil sosedu. Slednji ga je skušal prepričati naj da mir, enako so storili tudi policisti a ni dobro razumel. Zaradi nadaljevanja s prekrškom je bil pridržan do iztreznitve. Zjutraj je razumel. Nenasilno pijan Občan je policistom prijavil, da je sin v stanovanju pijan in nasilen. Dečki so seveda odšli na kraj dogodka in ugotovili, da je sin res pijan, ni pa ničesar kršil in ni bil nasilen. Izkazalo se je, da so starši predvsem želeli, da ga policija spravi iz stanovanja in naprej na zdravljenje. Zadelo ga je na razdaljo V bližini diskoteke je mlajši pijan moški kršil javni red in mir ter po prihodu policistov nadaljeval s kršitvijo. Ker ni nič razumel, še manj upošteval so mu odredili pridržanje do iztreznitve. Tudi on je zjutraj vse razumel. Še bodo varili Občan je prijavil, da mu je nekdo vlomil v poljski objekt in mu ukradel agregat in varilni aparat. Zdaj mu ne preostane nič drugega, kot da išče tipa, ki vari s pomočjo agregata. Ma ne... Mlajša ženska je prijavila, da ji je neznanec zjutraj v diskoteki ukradel torbico z osebnimi predmeti. Ma kaj ne pove ... Vandalizem v Piranu Vandali so v Piranu verjetno v noči iz ponedeljka 25. na torek 26. februarja ponovno poškodovali železno skulpturo znamenitega italijanskega kiparja Oraziana Pompilija, ki je postavljena že dva tedna na križišču med Cankarjevim nabrežjem in Tomšičevo ulico. Kot ugotavljajo v Obalnih galerijah so, najverjetneje isti storilci, že takoj po otvoritvi razstave, na letošnji slovenski kulturni dan v Mestni galeriji, v Galeriji Meduza 2 in v cerkvi Svetega Roka poškodovali in vrgli v morje v pristanišču del ene od petih skulptur, ki so postavljene še po piranskih trgih, po ulicah in na enem od pomolov pri gledališču Tartini. Seveda je bila o tem takoj obveščena policija, ki pa še ni odkrila storilca ali storilcev. Kaj pa zdaj? Delavci so se na Velikem trgu lotili varjenja kanalizacije in parkirali svoj kombi na koncu trga. Pa je mimo pripeljal prvi tovornjak in ugotovil, da bo zaradi njihovega kombija in parkiranih avtomobilov težko obrnil. In se je odpravil po enosmerni poti nazaj. Če je kdo pomislil, da so stvar uredili, naprimer, občinski redarji, se zelo moti. Njihov je mirujoči promet, tovornjak pa se je, dokazano, premikal. MALI OGLASI Nepremičnine - Zakonski par, Slovenca, srednjih let, iščeva v občini Izola stanovanje, zaradi izrednih razmer. Sva mirna in urejena. Stanovanje iščeva za daljše obdobje po zmerni ceni. tel 041 254 886 - V Izoli najamem garsonjero ali enosobno stanovanje, tel 041 508 204 - Par srednjih let, brez otrok, išče garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli, tel 041 213 507 - V Ankaranu zamenjam dvo-sobno stanovanje v prvem nadstropju za enako ali večje z doplačilom v Izoli, tel. 05/ 6527 533 - Kmetijsko travnik ali njivo, lahko zaraščeno kupim . tel 051 311 180 - MLAD PAR s 3-letnim otrokom NUJNO POTREBUJE STANOVANJE (eno ali dvosobno) za nedoločen čas. Najemnina do 350 EUR. tel 040 245 684 dosegljivo dopoldan ali 031 287 844 dosegljivo ves dan. - Mlad par išče enoinpol ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 051 80 44 80 - Mlad in urejen par (brez otrok) NUJNO išče primerno veliko stanovanje na mirni lokaciji. 041 717 489 (popoldan) ali 041 760 964 - V Izoli ali okolici kupim ali zamenjam (Ljubljana) garsonjero ali manjše stanovanje z teraso ali balkonom. tel 041 759 947 • V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 • Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727 • Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346 Vozila • Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovoru. Informacije: 041 584 056 Delo - Čistim, likam, starejšim ljudem, lx ali večkrat tedensko. Skuham tudi obrok hrane. Sem čista in urejena. 041 254 886 -Gostilna Istra takoj zaposli kuharja. Informacije na tel. 041 345 605 - Iščem hišo na obali v naravi ali z večjim vrtom, ki potrebuje skrbnika in nudi bivanje. Po poklicu sem inž. agronomije in bi z velikim veseljem urejala vaš vrt. tel 040 551 491 -Iščemo m/ž ( lahko tudi upokojena) za delo v čistilnici “Suzi” Lucija, polovičen delovni čas. tel 041 707 621 - Pomagam starejši osebi 24 ur na dan ali po nekaj ur. tel 031 310 410 - Iščem delo v dopoldanskem času. Izkušnje iz umetnosti, leposlovja, gostinstva. Iščem tudi delo trgovke, vnašalca podat- kov, hostese, receptorke, pisarniško delo) Od tujih jezikov znam italijansko in angleško. Računalniško znanje osnovno, dosegljiva sem na 041 717 489 od 15.00 ure dalje - Izkušena medicinska sestra nudi nego in pomoč na domu. tel 031 241 845 - Izkušen DJ vrti glasbo na raznih zabavah in obletnicah za srednjo generacijo tel 031 578 327 - Nudim 24 urno pomoč starejšim in bolnim pri osebni negi in gospodinjskih opravilih. 031 631 188 - Nudim varstvo otrok v Izoli, tel 040 354 048 - Iščemo delavko za čiščenje poslovnih prostorov (ob ponedeljkih) tel.: 041 512 783 - Ponovno bi rada prijela v roke svojo prečno flavto, zato iščem potrpežljivega učitelja/ico, ki bi me spet popeljala po tipkah tega instrumenta. Jana: 031 708 116 - Dnevni bar v Izoli išče delavko za delo v strežbi z možnostjo stalne zaposlitve, tel: 041 400 404 • Ponujam delo v strežbi in pomoč v piz-zeriji za daljše obdobje. 041 827 039 • Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751 • Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 • Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683 • Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 • Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 • Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 • Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - Iščem varuško na domu, v popoldanskem času, 3-letnemu otroku. Cena po dogovoru, tel 040 393 675 - Prodam renoviran čoln tip Pasara P-450, registriran, na prikolici, brez priveza, tel 041 699 029 - Iščem sovoznika (avto) na relaciji Izola-Postojna. kontaktna oseba 041 607 821 - Rabljeno spalnico in regal za dnevno sobo zelo ugodno prodam, tel 041 776 748 - Za zbiratelje vrhunskih vin - prodam Metliško črnino 075 dl suho, črno, trgatev 1987, flasirano 1989. cena po dogovoru tel. 051 823 559 - Potrebujem rabljeno pohištvo, tel 041 344 280 - Prodam leseno brunarico, dimenzije 400 X 300 cm, staro 4 mesece in ALU stole (40 kom) ter 8 zložjivih miz. tel 040 587 030 Jadran - Ugodno prodamo garderobno omarico z ogledalom bele barve, tel 6415 378 - Nujno rabimo kavč. Za prevoz poskrbimo sami. tel 031 253 268 Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola : Tel.: 663 06 00 NLB® Pevci moškega zbora Izola in pevke iz Škofij so prejšnji teden združili moči na koncertu ob mesecu slovenske kulture. Zapeli so pod vodstvom dveh žensk, zapeli so tudi skupaj in tako že najavili prihajajoči osmi marec, ko bo razlogov za takšno druženje še več. Za tokrat pa velja ocena - sproščeno in še kar uglašeno. Chevrolet Lacetti sedaj 2.560 € ugodneje! Možnost plačila tudi brez pologa. Bajc, d.o.o., Ajdovščina Goriška cesta 75 • 5270 Ajdovščina Tel.: 05 36 44144 • www.bajc.si PLUS VELIKO VEČ. Bajc, d.o.o., PE Nova Gorica Industrijska cesta 5 • 5000 Nova Gorica Tel.: 05 330 4510 • www.bajc.si Bajc, d.o.o., PE Koper Sermin 7C • 6000 Koper Tel.: 05 66310 60 • www.bajc.si ■■■ a ponudba velja za vse modele Lacetti DIZEL iz zaloge 2007. pod posebnimi pogoji financiranja. Infornai™ izračun za Lacetti XSXDSS) z motorjem 2 0 Diesel doba financiranja 84 mesecev, mesečni obtok 196.83 EUR. E0II 8.03% Študentje iz različnih držav zaključujejo kratko delavnico namenjeno urejanju nekaterih delov našega mesta. Tako so začeli, kako se bo končalo, pa bomo videli v petek. ŠPAGETE dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333 rezervacija miz 041/ 675 953