Št. 80 V Gorici, v soboto dne 7. oktobra 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po posti pro-jomana ali v Gorici na dom poSiljnna: vse leto ........13 K 20 h, aH &;.' 6-00 pol leta.........(> » fio , » , S-3fi četrt lota . . . . . . . 3 » 40 » » ¦, 1 -70 Posamične .številko stanejo 10.. vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štev. T. v.Gorici v »Goriški Tiskarni« A, GabrSCok vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. uro. Na naročila brez doposlane na ročnine se ne oziramo. Oglasf .to poslanice se računijo po peljt-vjgjah ^čo tiskano i-krat 8 kr.j 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. však> *" vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostoru — Reklame in spisi v uredniškem delu 15/^r. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjam/vsako odgovornost i r Tečaj XXXV. p Vse, za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavne. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici Bt. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoBe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne unralSt do,okrog uredni§tva> naj se pošiljajo le »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse* leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Seli w ar z v Šolski ulici/ Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št 22-— v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dolla JLiaserma. _ ..... Odgovorni urednik in izdajateljema n Kavčič v Gorici. Nadškof in knez Andrej Jordan. V sredo dopoludne ob 107i je na-gloma umrl nadškof in knez goriški, metropolit ilirski itd., Andrej Jordan. Jedno uro pred smrtjo je še podpisoval uradne listine. Okoli 10. ure ga je posetil domači zdravnik, s katerim se je razgovarjal. V njegovi navzočnosti ga prime kar nakrat huda slabost vsled skrčenja srca, tajnik mu je podelil sv. zakramente, na to je nadškof kmalu izdihnil svojo dušo. Jordan je bil bolan že precej dolgo časa na želodcu. Iz te bolezni se je razvil rak, vsled česar so izgubili zdravniki vsako upanje, da bi še kedaj ozdravel. Naša javnost je stala pod utisom, da dobimo kmalu zopet novega nadškofa in kneza. Močilo bolan se je vrnil iz Kima od konferenc za slovansko hogoslužje. Od takrat naprej se je vedelo, da ne bo živel več dolgo. Vstajal je vsak dan po par ur, drugače je ležal. Brez dvoma je slabo uplivalo nanj življenje v škofijskem poslopju, iz ^katerega ni prihajal na redne daljšeiz-prehode, kakor je bil navajen kot prost..... Nadškof in knez Andrej Jordan se je rodil kot sin gimnazijskega profesorja Jordana s Kranjskega v Gorici dne 29. novembra 1845. Svoje gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Gorici. Dne 6, junija 1868. je bil posvečen v raašnika; deloval je najprej kotkatehet na mestnih ljudskih šolah. Nadškof in knez dr. Andrej Gollmaver ga je imenoval svojim kapelanom in tajnikom knezonadškofijske kurije. Po smrti nadškofa in kneza dr. Andreja Golima - Telefon it. 83. - »Gor. Tiskarna* A. GabrSčck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. yerja leta 1883. je postal spiritual v goriškem osrednjem semenišču. Ko je bil leta 1885. prost dr. Va-lussi imenovan knezoškofom v Tridentu, je baron Codelli imenoval Jordana proštom metropolitanskega kapitelja goriškega. Leta 1886. so furlanske kmetske občine izvolile Jordana v državni zbor na mesto Valussi-ja. L. 1891. je bil zopet izvoljen ter je pripadal zbornici do konca zakonodajne dobe. Pripadal ni nobenemu klubu. Po smrti nadškofa dra. Alojzija Zorna meseca julija 1897. je postal Jordan kapitularni vikar, katero dostojanstvo je prevzel tudi po smrti kardinala Missije leta 1902. Dne 17. maja 1902. ga je cesar imenoval goriškim nadškofom, v konzistoriju dne 9. junija 1902. ga je pa pokojni papež Lev XIII. potrdil, nakar je bil dne 20. julija 1902. v goriški metropolitanski cerkvi po poreškem škofu dr. Fiappu posvečen in umeščen. Jordan ni bil naše gore list, dasi je bil njegov oče Slovenec iz Kranjske. Njegova mati, Goričanka, in laški duh, ki je takrat preveval Gorico, sta ga nam odtujila, vzrastel je kot »Goričan« ter se Čutil Laha. Znal pa je izvrstno slovensko. Drugače je bil Jordan dober, koncilijanten mož, ki je užival splošne simpatije, ter je njegova smrt udarec zlasti za Slovence, ker se pač ne ve, kdo pride na njegovo mesto. Pokojnik ni bil krut, kakor so razni politikujoči duhovniki, in ni odobraval tistega divjanja, ki tako lepo »diči« toliko slovenskih duhovnikov. Mi vemo dobro, da je že kot prost obsojal tako rogoviljenje. Radi tega pa pri naših klerikalcih ni bil priljubljen. Ko je bil imenovan, so opravili naznanilo s par vrstami, če bi bil prišel MahniČ, bi bili vriskali veselja. Nadškofijska palača za časa Jordana ni bila več zbirališče inkvizitorsko nadahnjenih, zbesnelih politikujočih duhovnikov, kakor za Časa Misije. Nadškof se je odtegoval taki politiki, le premalo eneržije je imel, predober je feil, da ni s krepko roko posegel vmes ter storil konec politiki v cerkvi, ki je na velikansko škodo celi deželi. — V Rimu je sicer stal pod znanimi vplivi na strani onih, ki so se bojevali proti glagolici, ali storiti kaj takega, kakor delata Plapp in Nagi, za to ga ni bilo dobiti. — Ni bil kdo ve* kak poseben duh, ali imel je lastnosti, po katerih se je prijubil, in radi katerih ga bomo pogrešali v knezoškofijski palači. Naj ostane vsem v blagem spominu ! Interpelacije državnega poslanca Osk. Gabršfieka. i. C. kr. kmetijsko društvo. Proti občnemu zboru c. kr. kmetijskega društva za Goriško in Gradi-ščansko dne 9. febr. 1904. kakor tudi proti volitvi 10 udov v osrednji odbor za goriški okraj dne 11. marca istega leta so bili društveni člani slovenskega dela dežele primorani vložiti najsloves-nejši protest. Proti brutalnemu in protipostav-nemu postopanju v društvu brezobzirno vladajoče stranke so protestovali energično dne 20. marca 1904. tudi gospodje deželni poslanci Jakončič, Klan-čič in dr. Tuma pri c. kr. namest-ništvu v Trstu ter so predložili od slovenskih društvenih Članov sprejete resolucije. Ob jednem so prosili, naj se poskrbi vse potrebno, da se preprečijo nepostavnosti, ki vladajo v c. kr. kmetijskem društvu. Ker pa se je čakalo zaman na odstranitev naslikanih žalostnih razmer od strani kompetentnih oblastij, so se odločili člani iz najboljših slojev večjega dela dežele ,za konstituiranje samostojnega kmetijskega društva, kate- rega prayiia so bila potrjena od c. kr. namestništva v Trstu 16. junija t. 1. Društvo se imenuje »Goriško kmetijsko društvo«. Sedež društva je v Gorici, delo* vanje se nanaša na slovenski del dežele. Ustanovitev istega je bila za naše ljudstvo vsled znanih dejstev potreba, ker je bilo popolnoma izginilo zaupanje v vodstvo c. kr. kmetijskega društva v Gorici radi postopanja proti zastopnikom naših najvitalnejših interesov in radi samovoljnih odredeb. Kako je bila utemeljena ustanovitev novega samostojnega društva, dokazuje veliko število priglašujočih se članov. Ker se je zdelo prav visoki vladi, dopustiti, da so prišle razmere v e. kr. kmetijskem društvu tako daleč, da je bilo onemogočeno sodelovanje zastopnikov dveh tretjin dežele poknežene grofije Goriške-GradiŠčanske, ter se ni, čutila sposobno, ničesar storiti v odpravo naznačenih nepriličnostij, je pa sedaj njena najsvetejša dolžnost, dati novemu samostojnemu društvu najkrep-kejšo podporo, po čemur bi se škoda dala morda še znižati, katera je pri-zadjana večjemu delu dežele in katera nam preti še v bodoije. Le stremljenje, pospeševati razvi-tek prebivalstva državi vedno udanega, je merodajno za podpisane, obrniti posebno pažnjo visoke vlade na gori očrtane razmere. Radi tega smo sil j eni staviti ta-le vprašanja: 1.) Ali je Njegovi Eksecelenci (mi-nistru"za notranje posle in poljedelskemu ministru) znano nepostavno postopanje pri odredbah za volitve v goriškem c. kr. kmetijskem društvu? 2.) Kateri uzroki so bili merodajni, da se v dvignenje istih od strani kom-' petentnih faktorjev do sedaj ni zgodilo nič primernega ? Grof M o lite Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „Nato se mi naenkrat porodi misel, ki jo potrdi kraljev prokurator s tem, da vzame izpod plašča dva čevlja dolgo in . sedem do osem palcev široko skrinjico. „Dan mu časa, da položi skrinjico v izkopano jonio in jo zasuje s prstjo. Nato pohodi to svežo prst. z nogami, da bi jo napravil jednako ostalim tlom in zakril tako vsako sled svojega pouočnega opravila. Zdaj planem nanj in mu porinem, v prsi svoj nož, rekoč: „,Jaz sem Giovanni Bertuceio! Tvoje življenje za živ ljenje mojega brata, tvoj zaklad za njegovo udovo ! Vidiš, moje ^čevanje je popolnejše kakor sem upal." „Ne vem, če je te besede slišal in razumel,, toda mislim, da ne, kajti padel je na tla, ne da bi prišel preko njegovih ustnic najmanjši glas \ čutil sem, kako mi je njegova kri vroče curljala po roki in po obrazu;. ta kri me je napravila svežega, mesto da bi me žgala. Hitro sem vzel iz zemlje skrinjico, zasul larao zopet s prstjo, da bi nihče ne opazil, da. je tu kdo kopa", in vrgel lopato čez zid. Misleč, da nosim s seboj zaklad, sem planil skozi vrata, ki sem jih od zunaj dvakrat zaklenil "u katerih ključ sem si pridržal. »Prav/ pravi Monte Cristo, »kakor vidim, je bil to maj-h&n umor, združen s tatvino.1' „Ne, Ekscelenca/ odvrne Bertuceio," to je bila.vend.etta s povračilom," * »Ali je bila vsota velika'?" „To ni bil denar.'4 „0, da, spominjam se," pravi Monte Cristo; »ali niste govorili o nekem otroku ?" „Toko je, Ekscelenca. Tekel sem k reki, sedel na breg in radoveden, kaj je v skrinjici, odtrgal klučavnico s svojim nožem. „V plenicah iz finega batista je ležalo novorojeno dete; njegov škrlatasto rdeči obraz in njegove modre roke so kazale, da je bilo zadavljeno. Ker je bilo še toplo, se mi je zdelo kruto, da bi ga vrgel v valove, ki so se valili pred menoj. Čez nekaj trenotkov se mi je tudi zazdelo, da je v uialem telescu slabotno utripniio srce. Odstranil sem trak, ki mu je bil ovit okoli vratu, in ker sem bil nekoč bolniški sluga, sem storil to, kar bi bil storil v istem slučaju samo zdravnik: pogumno sem mu namreč pihal v pljuča zrak, in po silnem četrturnem naporu sem videl, da diha, in čul prvi krik iz malih, smrti posvečenih prsij. „Zdaj sera zakričal tudi jaz, a to je bil krik veselja. Bog me torej ne zavrže, sem vskliknil, ker mi je dovolil, da sem rešil človeškemu bitju življenje isti hip, ko sem je drugemu uničil" „Itt kaj ste napravili z otrokom?" vpraša Monte Cristo. „Za moža, ki je moral bežati, je bila to nadležna prtljaga. „Tudi mi ni niti za trenotek prišlo na misel, da bi ga obdržal pri sebi. A vedel sem. da je v Parisu zavod, kjer sprejemajo take majhne sirotice. Ko sem prišel v mesto; sem rekel, da sem našel otroka- med potom, in vprašal za najde-nišnico. Skrinjica je govorila v moj prilog, plenice iz batista so kazale, da ima otrok bogate roditelje, kri, s katero sem bil oblit, je prišla lahko tudi od otroka. Nihče mi ni ugovarjal ali me otirol, in povedali so mi, kod pridem do najdenišnice, ki; je bila čisto tia koncu ulice d'Eiifer, in ko sem v svoji pre-'vidnosti razdelil plenice tako, da je ostala na vsaki polovici! (jedna izmed črk, s katerima so bile zaznamovane plenice, in povil z jedno polovico zopet otroka, drugo si pa prihranil, da olajšam morebitno popraševanje, sem položil svoj tovor pred najdenišnico, pozvonil in zbežal. »Štirinajst dny pozneje sem bil v Roglianu in rekel Assunti: „ ,Potolaži se, sestra moja: Izrael je mrtev, toda jaz sem ga maščeval/" „ Vprašala me je, kaj naj te besede pomenijo, in jaz sem ji vse povedal. , „,Giovanni/ mi je rekla Assunta, „tega otroka bi bil I moral prinesti s seboj, zastopala bi pri njem stariše, imenovala bi ga Benedetto, in Bog bi naju v povračilo ža to dobro dejanje resnično blagoslovil/ „Brez vsakega drugega odgovora sem ji izročil del plenic/ ki sem ga vzel s seboj, da bi enkrat, ko nama bodo dopuščale razmere, lahko zahtevala otroka nazaj." „In kako so bile te plenice zaznamovane?" vpraša Monte | Cristo. ,8 Črkama H in N, ki sta stali pod vrvico barpnske krone," „Naj mi oprosti Bog, gospod Bertuceio, a zdi se mi, da se poslužujete heraldičnih izrazov. Kje ste se naučili tega?« „V vaši službi, gospod grof, kjer se nauči človek vsega/'* »Nadaljujte 1 Rad bi vedel dve stvari." »Kateri, milostivi gospod?" . „Kaj se je zgodilo z malim dečkom: saj ste rekli, da je bil to deček, ali ni res, gospod Bertuceio?" „Ne, Ekscelenca; ne spominjam se, da bi bil rekel tO." „A zdelo se mi je. Torej sem se zmotil." „Ne, res je bil deček; toda vedeti, želite dve stvari, E>; Iscelenca; kamera je druga?" ¦ 3,) Kaj misli ukreniti Njegova Ekscelenca, da se prepreči ponavljanje takih krivic v bodoče? 4.) Ali misli Njeg. Ekscel. novo ustanovljeno samostojno druStvo »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici podpirati primerno njega delokrogu? (Poleg Gabrščeka je podpisanih še 14 poslancev.) Domače in razne nouice. Nadškof in knez Andrej Jordan. — Baizami- rali so škofa v četrtek. Operacijo je izvršil dr. Simon Pertot iz Trsta, na strani sta mu bila dr. GreŠič in dr. Fratnik, ki sta zdravila pokojnika. Operacija je trajala od 1—4-30 pop. Pomagal je tudi prior usmiljenih bratov. Kapelo v palači, kje* leži truplo, opravljeno v škofijski ornat, je opravilo staro društvo za prevažanje mrličev, in od danes naprej je* mogoče hoditi kropit nadškofa. Pogreb bo v torek dopoludne ob 9. uri. Pokopljejo ga na starem pokopališču. Sožalne brzojavke so došle z raznih stra-nij, tudi iz cesarske kabinetne pisarne, iz ini-nisterstva, namestništva, od škofov itd. Mestni svet goriški je imel v četrtek iznsdno sejo. Navzoči so bili vsi mestni svetovalci, vlado je zastopal dvorni svetnik grof AttemB. Župan dr. Maram" se je v živih besedah spominjal pokojnega nadškofa in kneza. Mestni svet se udeleži pogreba in corpore, razobesi se žalna zastava na magistratu, luči po mestu se prižgo ob času pogreba, udeležijo se pogreba mestne šole, ognjegasci, godba itd. Kailtolamll rikarijM je bil izvoljen včeraj preč. g. kanonik Ivan Wolf, ravnatelj nadškofijske pisarne PreneŠČenje. — Premeščen je g. dr. Fr. Vodopivec od okr. glavarstva v Veli-kovcu v Trst k namestništvu kot konceptni praktikant. Prihodnjo usposobljenosfne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole se prično pri c. kr. iz- praševalni komisiji v Gorici dne 6. novembra '1905. ob 8. uri zjutraj na C kr. učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 20. oktobra 1905. v rokah c. kr. izpraševalne komisije. V pokoj stopite poleg namestništvenega svetnika in voditelja "okr. glavarstva v Gradišču ob Soči J. pl. Fabrisa še namestništveni svetnik pl. Rosetti-Scander in Ad.' Schaffen-hauer-Neys, okr. glavar v Kopru. Ravnateljstvu ženskega učiteljišča i Gorici v. priporočilo.— Pišejo nam: 1. Naj bi skrbelo, da se bodo učenke vadnice poučevale tudi v petju. Učenke, ki so prestopile letos v 5. razred, niso imele ne v 3., ne v 4. razredu petja, razen par mesecev začetkom leta. Ko stopijo na učiteljišče, dobivajo pa slabe rede iz tega predmeta. 2. Naj bi skrbelo, da se šol. prostori ogrevajo, kadar bo treba, da ne bodo deklice zmrzovale in da bodo mogle pero v rokah držati in pisati. 3. Naj priporoči neki g. učiteljici, da bo pravično postopala z učenkami in ne po stanu njihovih starišev — saj so mu znane razne pritožbe. ^Corriere friulano" naj Čita doma, v šoli naj uči. Deklic naj ne preoblaga z domačimi nalogami, da bodo imele čas vsaj kosilo použiti. Toliko za danes! Državna policija y Gorici se pomnoži- — Kakor je razvidno iz drž. proračuna za leto 1906., se pomnoži policija v Gorici. — Y Trstu bo več redarjev: 25 v I. razr., 25 v II., tudi uradništvo se pomnoži. Učitelji SO Zborovat! v četrtek v Gorici, v sredo pa so imeli furlanski zborovanje v Gradišču ob Soči. Deželni zbor bo kmalu otvor-jen, in od tega pričakujejo rešitve svojega vprašanja. Brez dvoinftl^nk1rWej67bTal^el3o7' pri čem da so pravzaprav. Jreghlara" — delo jezuitor? — Pred kratkim smo poročali, da kroži po mestu v la-laškem jeziku pisana molitev, katero mora oni, ki jo dobi, prepisati ter poslati kakemu drugemu — če tega ne stori, bo nesrečen. Take „molitvett so'dobivale povečini le mlade gospodične. Po družinah, katere so nagnjene k strahu, je zavladalo razburjenje, in res so ženske prepisavale tisto jeruzalemsko molitev pa jo pošiljale okoli, da je bilo celo mesto polno tistih molitvic. ¦— Hkratu se je godilo tako tudi v Zagrebu. Tam so izvedeli, da so razposlali Jeruzalemsko molitev" v svet — jezuitje. Družinski očetje so se britko pritoževali, in mnogo hudih pa prikladnih besed pada še sedaj dan na dan na jezuite. Tam smatrajo to za jezuitsko dresuro in discipli-novanje, da bi toliko lažje zagospodovali nad meščanstvom. Morda delajo tudi v Gorici tako — jezuitje! Kaj pa če bi imel v Gorici tu vmes svojo „zaprisežnou roko tudi iz člankov »Žrtev jezuitov" znani prosluli jezuit pater Carlo Beretta, ki se nahaja v tukajšnjem jezuitskem konviktu ?! Ta bi bila lepa t Varujte se jezuitov! Nedeljski počitek. — Dodatečno k poročilu o nedeljskem počitku po trgovinah v Gorici poročamo, da so sklenili imeti odprte prodajalne vsako nedeljo skozi celo leto od 8. do 12. op. Uslužbenci bodo prosti po vrsti vsako drugo nedeljo ali pa en popoldan v tednu. — Ob jednem so naznanili protest, ako bi na-mestništvo vstrajalo pri popolnem nedeljskem počitku v mesecih julij in avgust. Umrl Je v Moši bivši tajnik trgovske in obrtne zbornice V. Blarzino. Imenovanje učitelja za slovenski jezik v Trstu na drž. ljudski šoli na Lipskem trgu še sedaj ni izvršeno. Rok za prošnje je končal 26. avg., o imenovanju pa ni še ne duha ne siuhal! Ha juineni kolodvoru izvršijo večje poprave in prizidajo nove dele, naredijo nov dohod, ker je sedaj vse pretesno in nepriliftno. Iz tlbori »pljOnlrjnK. — Gori visoko tam nekje, kjer prižvižga lukamatija skozi gore v našo deželo, je bil padel v cerkvi tam še pred nedavnim časom patron sveti Nikolaj na gosp. nnnca, ko je razpostavljal Najsvetejše. Sv. Nikolaja so postavili nazaj, g. nuncu se ni zgodilo nič hudega — samo nekateri so rekali gredoč iz cerkve: morda bo sedaj kaj bolj pameten, ko ga je potipal cerkveni patroc, Mož je namreč včasih precej neroden pa po^ litikuje tudi. Sicer seveda ni to nič tako čudnega, če se primeri kaj takega 1 Tudi ni čudno, če se kdo na gorah kaj poškoduje, če pade, če si pokvari kak ud. Vse naravno. Nič posebno čudno se tudi nam ne zdi, če „ oboli" kaka farovška kuharica, tudi ne, če postane „vodeničnaa ter se gre zdravit v Ljubljano. Ali g. nunci govorijo tako radi o božjem prstu, če se komu kaj zgodi pa da ima kak greh na sebi. Ali ni morda tudi njega prav očitno tipal božji prst?! Na naših prižnicah se čuje le prevečkrat vse drugo,-samo ne beseda božja. Pa kaj se še vse se čuje v veži božji. Poslušajte! Malo bližje Gorice v hribih, tudi blizu* železnice, j pase ovčice neki dobro znani g. nune, ki je pod kožo krvav. No, to ni nič hudega. Vsi smo ljudje, vsi grešniki. Greha se tudi vedno ne omenja. Niti na misel nam ne pride, da bi priobčevali n. pr. vse tiste reči, ki jih nam nanesejo iz raznih krajev dežele, dasi so resnične in včasih prav pikantne I Ali če se zanese take reči na taka mesta, kamor ne tičejo, potem moramo pa že spregovoriti kako j besedico. Cerkev smatramo mi za hišo molitve, za tako jo smatra tudi ljudstvo — zatorej pa obsojamo, če zanese posvečenec v cerkev take reči, ki ne tičejo v njo, n. pr. kako se „godiu farovški kuharici in zakaj se ji tako „godi". Zvračati krivdo na brata ni lepo, še grše je, če se jo zvrača v cerkvi in če je brat nedolžen!... Silil mu je svojo kuharico za ženo, ko ga je bil prav prijazno privabil k sebi. Brat pa je kmalu spoznal, odkod izvira ta prijaznost posvečenega brata, in branil se je ter ušel. V cerkvi je grmelo, da ta brat je kriv, on pa nedolžen. Kdor more verovati, pa naj veruje! Delavska posredovalnica v Gorici, — Po prizadevanju društva za pospeševanje obrti se otvori v Gorici delavska posredovalnica s širokim delokrogom: V njen obseg bodo pripadali tudi kmetijski delavci. Vlada da podpore 2000 K. Sedaj pa dobijo Lahi vseučilišče v Trst. — v poslanski zbornici govori jako dosti neki Češki poslanec plemenitaš Sternberg. Govori, ali le v zabavo zbornice, ker pri možu ni vse v redu. Ta Sternberg se je zavzel v četrtek v zbornici za laško vseučilišče v Trstu. Laški listi to pridno beležijo! No, sedaj so na dobrem, sedaj, ko se je potegnil Sternberg za nje, pa že dobijo gotovo svojo univerzo v Trst! Bralno društvo »Čitalnica" na Ponižati vabi na veselico, katero priredi s sodelovanjem „kme-tijske čitalnice" v Podinek'. dne 8. okt. 1905-v prostorih gosp. Petra Mrak. Vspored *. 1. Govor, 2. V. G. Brož: „ Slava Siovenct m", tamb. 3. H. Volarift: „Na planine", meš. zbor. 4. M. pl. Farkaš: „Valse elegante", tamb. 5. H. Volarič: »Podgovor z domom", meš. zbor. C. „Deklnmacija" (dekiamuje Marica Repič). 7. H. Vogrič: Polka iz operete „Jamska Ivanka", tamb. 8. J. Laharnar: »Venček narodnih pesnij", meš. zbor. 9. H. pl. Farkaš: „Karišek hrvaških nar. popievaka", tamb. 10. D. V. Ipavec: »Lahko noč", meš. zbor. 11. „Šaljiva pošta". 12. Srečkanje. 13. Ples. Začetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina k veselici 20 vinarjev, k plesu za člane 50 vin., za nečlane 1 krono. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Vlak št. 1009 Iz Krmloa v Trst, ki gre iz Krmina ob 1.15, se od prvega t. m. naprej ne ustavlja več v Nabrežini, marveč gre čez Bivij naravnost v Trst, kamor dospe 35 minut poprej nego doslej. _ _ Neumen dopis s Trnovega pri Kobaridu je priobčil zadnji BPrismojonectt iz peresa tamkajšnjega politikujočega nunca, ki je zasejal prepir med mirne občane. Dopis je tako prismojen, da zasluži hujskajoči nune, da ga žene zopet naženejo, pa še malo bolj kot na volišču! Zgagovec zasluži pošteno plačilo. Zakaj se prepoveduje točiti novo vino? — iz ajdovskega okraja nam pišejo, da se Širi vedno bolj mnenje, da se zabranjuje točiti novo vino ne toliko radi modre galice, marveč radi tega, da se spraznijo hrami s starim vinom nekim ljudskim pijavkam ter odpre živahna kupčija vinskim kupcem v mestu. Odločilen čas za vinsko kupčijo je mesec oktober. Vsled prepovedi pride do tega, da je kmet prisiljen ponujati in ponujati svoje blago, in ga včasih prodati po sramotni ceni. Mesto točiti že novo vino, se je moral marsikateri krčmar obrniti do vinskih „fabrikantov". Naj se vendar kdo potegne za to reč, da bomo na čistem, zakaj se dela kmetu tudi v tem pogledu taka škoda! Iz Mirna. — Radi razgrajanja in pretepa v vasi je bilo obsojenih več „ Orlov" na 7 do 21 dnij zapora, tudi „organist" je ujel 8 dnij. »Akraraigl šul oštja«! — Dr. Lampek, kaj praviš k temu ?! Tako zabavljajo po „Prismojencu", da so pri društvih „Ipava" in »Miren« sami brezbožneži in liberalci. Sedaj pa je bilo prav, da so prišli prosit dva društvenika društva „Miren", da pomagata peti, če ne*bi skoro ne bilo petih maš. Naš inmc je tolkel z debelo roko po jjrlžnici že mesec pred kvaternico, da noče, da bi „Ipava" priredila javni ples ua kvaternico. Ali ko so imeli „Orli" 8 driij pred kvaternico na praznik Marije sedmih žalostij javen ples, še besedice ni zinil. Neki ud „ Katoliškega1' društva je rekel v cerkvi ob neki priliki. Jaz sem klerikalec, ali vsi farji so 1.....Jih pozna. Kinematograf. — V Gorico je dospel kinematograf Spina, ki bo dajal predstave v gledališču od danes naprej. Padel je pod VOZ 50 letni kmet J. Burnet iz Ločnika. Zlomil si je desno roko ter močno poškodoval 3 prste na desni roki. »Kakšen je bil zločin, zaradi katerega ste želeli izpo-vedrdka in ste se seznanili z abbejem Busonijem, ki je prišel kot tak k vam v ječo v Nimesu." „Ta povest postane lahko zelo dolga, Ekscelenca." „To nič ne škodi, saj je ura komaj deset, in veste, da ne spim dolgo; mislim pa, da se danes tudi vam ne bo posebno ljubilo spati." Bertuccio se pokloni in prične pripovedovati: »Deloma da bi pregnal mučne spomine na to, kar sem storil, deloma, da bi skrbel za potrebe uboge udove, sem se posvetil z novo pridnostjo in z novim ognjem tihotapstvu, ki je bilo vsled otopelosti postav, ki navadno sledi revolucijam, za trenotek zelo lahko. Zlasti južne pokrajine so bile vsled stalnih nemirov slabo zastražene. Izrabili smo to vrsto dovoljenega nam premirja in zasnovali zveze po celem primorju. Odkar je bil umorjen moj brat na ulici Nimesa, se nisem mogel odloČiti, da bi stopil v to mesto. Zato se je zgodilo, da nas je krčmar, s katerim smo bili v zvezi, vide, da več ne zahajamo k njemu, poiskal ter ustanovil na potu iz Bellegardea v Beaucaire krčmo z nazivom ,Pont du Gard.' Imeli smo po-vsodi množico skladišč, kjer smo imeli zalogo blaga in smo našli v slučaju potrebe zavetišče pred carinskimi uradniki in orožniki. Tihotapstvo donaša zelo velike dohodke, samo Če so ljudje pri tem previdni in pogumni. Kar se > tiče mene, sem živel v gorah, kajti imel acm dvojen vzrok, skrivati se pred carinskimi uradniki in orožniki: če bi bil prišel z njimi v do-tiko, bi me bilo to lahko spravilo pred sodnijo, in sodnije sem se bal kakor pač vsi ljudje, ki imajo kaj hujšega na vesti. Boje' se smrti tisočkrat manj kakor pa ujetništva, sem izvrševal občudovanja vredne stvari, ki so mi dokazale več kakor enkrat, daje skrb za lastno življenje pogostokrat največja ovira pri podjetjih, ki potrebujejo, če se hočejo posrečiti, pred vsem odločnosti in drzne neustrašenosti. Resnično, če človek enkrat vidi svoje življenje v nevarnosti, takoj nI več jednak drugim ljudem in čuti, kako se podvojijo njegove moči in širi njegovo obzorje." »Filozofija, gospod Bertuccio I" ga prekine grof. „Toda vi ste se torej v svojem življenju pečali s čisto vaem." »O, oprostite, Ekscelenca!" „Ne, ne, o pol jednajstih zvečer filozofirati, to je nekoliko prepozno. A pripomniti moram, samo da smatram vašo filozofijo za pravo, Česar ni mogoče trditi o vsaki iilozofiji." „Moja podjetja so torej postajala vedno obsežnejša, torej 30 donašala tudi vedno večji dobiček. Assunta je bila dobra gospodinja, in najino malo premoženje je rastio vidno. Ko sera se napravljal nekoč na neko novo podjetje, mi je rekla: ,Pojdi z Bogom, in ko se vrneš, doživiš veliko iznenadenje.' „Zastonj sem jo vpraševal, kakšno bode to iznenadenje. Ni mi hotela povedati, in odpotoval sem. »Moja odsotnost, je trajala skoro šest tednov. V Luki smo naloži!?, olje in v Livornu augl&ški bombaž; b>kor navadno smo se izkrcali, prodali brez vsake ovire svoje bluf ¦¦» in se vo selo vrnili domov. ,,Ko sem vstopil, je bilo prvo, kar sem opazil nu najbolj vidnem prostoru Assuntine sok>, zibel, ki je bila v p;imeri z ostalim delom sobe izvanredno krasna. V nji je ležal in mirno spal otrok, star sedem do osem mesecev. Krikiul sem radosti. Vsled umora kraljevega prokurntorja me ni čisto nič pekla vest, kajti to je bil čin pravice, toda skrtolo me je za otroka, ki je bil brez starišev. »Uboga Assunta je čitala v moji duši. Porabila je mojo odsotnost v to, da je šla s polovico batista in z natančnim zapiskom dneva in ure, ko je bilo oddano dete v iu\jdenišn:co, v Pariš in zahtevala otroka nazaj. Tudi so ji ga dali brez najmanjšega ugovora. „0, priznam vam, gospod grof, ko sem videl to ubogo bitje tako mirno spati v zibeli, da se mi je pričelo srce širiti in so mi solze zalile oči „ ,R:?snično, Assunta/ sem vskliknil, ,ti si vrla ženska, in božja previdnost te za to blagoslovi/" „To,u pravi Monte Cristo, „je manj zanesljivo kakor vaša filozofija. To je resnično samo vera." .,Žalibog imate prav, Ekscelenca," odvrne Bertuccio. „Iu bnS ta otrok je bil, po katerem me je dosegla božja kazen. Nikdar se ni pokazala pokvarjena duša tako zgodaj, in vendar tega ni zakrivila odgoja, kajti moja vrla svakinja je ravnala z njim kakor s ,sinom kakeg; princa. Ime; je krasen obraz z najlepšimi modrimi očmi, ki si jih je mogoče misliti; samo njegovi močno plavi lasje so mu razlivali po obrazu nekaj tujega, kar sta delala živahnost njegovega pogleda in hudobni nasmeh okoli njegovih ust šo vidnejše. Pregovor pravi: ,Rdečeglavec je ali zelo dober aH pa zelo slab/ in ta pregovor žalibog ni lagal, kar se tiče Benedetta, ki se je kazal že izza «vojega prvega detinstva zelo slabega. Seveda je nežnost njegove red-nice, ki ni slutila, da tiči v njem tak hudobnež, njegove male str&bti in hudobnosti še krepila. Moja uboga svakinja je hodila štiri do pet ur daleč v mesto na trg, da je kupovala za otroka prvo sadje in mvjboljše sladkarije, a ljubše kakor oranže iz Palme in sladčice iz Genove so bili temu sosedovi kostanji, katere je ukradel, splazivši se preko živega plota, ali posu-?e»L jv>olka, katera je ukradel istemu lastniku, dočiro so mu bili fii-vAS, na razpolag« kostanji in sadje vse vrste. „Nekoč, med petim in šestim letom Benedettove starosti, se je pritožil sosed Wasilio, ki po navadi, vladajoči v naši deželi, ni zaklepal niti svoje mošnje, niti svojih dragocenostij — Ekscelenci je znano kakor vkakomur, da na Korziki ni tatov, L... torej sosed Wasi!io se je pritožil, da manjka v njegovi mošnji jednega zlata. Mislili smo, da se je zmotil pri štetju, ou pa je trdil, da si je tega čisto svest. Isti dan zjutraj je Bemedetto zapustil hišo in ga v najino največjo skrb ni bilo najti nikjer; zvečer je prišel in vlekel za seboj opico na verigi, ki jo je našel, kakor je trdil, privezano za neko drevo. (Dalje pride.) Priloga „SoCb" it. 80. i dirc 4. oktobra 1905. PeVtkO In glasbeno dru&tVO naznanja, da bo imelo V. redni obftni zbor v nedeljo 22. oktobra 190». ob tO. predpoldne v dništvenih prostorih v »Trgovskem domu", vhod od strani ljudskega vrta, s sledečim dnevnim redom: 1. Porofiilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo preglednikov računov. 4. Proračun. 5. Določitev društvenine. 0. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi* .....odbor.** Uflirl |B v Trstu dne* 4. t. m. g. Peter Bevk, c. kr. sodnijski oficijal \r pokoju. Doma je bil iz Cerkna, po domače pri Lovrinu. Kdaj se otvori bohinjska železnica ? - Pred kratkim smo poročali, kake težave 'so""ftaBt&le "h10diti v šolo v v tunelu pri Bukovem v Baski dolini, ker so tla mehka. V tunelu se je udrlo, in sedaj bo treba napraviti provizorično okoli hriba tir, tako da bo mogoče otvoriti progo Jesenice- Gorica-Trst vsaj spomladi 1906, Da bi se ot- vorila letos, to upanje je že splavalo po vodi. Cerkev srca Jezusovega v Gorici? — Te dni smo po dolgem času zopet enkrat Čitali o cerkvi srca Jezusovega v Gorici, in sicer v „V Eco". Tista cerkev bi imela stati na starem pokopališču, kateri prostor pa se da lepše porabiti, ker cerkva je v Gorici že tako dosti! --*- Kaj pa je z dsnarjen), nabranim za to cerkev? Nikdar ni bilo točnega poročila o tej cerkvi, govorice o denarju pa se raznašajo Se vedno najrazličnejše. Naj torej pove „L'Eco", kaj je s tistim denarjem, med katerim je tudi toliko grošev pametnih Sloveucev, ki za potrebe nimajo denarja, za cerkve pa vedno! „Ewiva H deputato (rlulano!" — Dr. Gregorčič stavlja sedaj interpelacije v državnem zboru v družbi dr. Verzegnassija in Antonellija, furlanskih poslancev. N5, furlanski poslanec je tudi on, saj so mu pomagali Furlani do izvolitve. Sedaj jih zopet išče, da mu pomorejo tudi prihodnjič; zategatel nastopa kot furlanski poslanec ter se druži s tako velikim »prijateljem* našim, kakor je Verzegnassi! V pravi družbi je mož, in prav so imeli demonstrante ob času njegove izvolitve, ko so klicali: Evviva il deputato friulano! Evviva il traditor! Veselica V SOVOdnjah, — Pišejo nam: Kljub slabemu vremenu, ki je grozilo celi dan veselicam in plesom, ki so se priredili v nedeljo, in tudi kljub nezaupnosti do našega društva, se je završila naša veselica vendarle precej ugodno. Dosegli smo še nekaj prebitka, kar nam daje pogum za bodočnost. Pesmi so peli precej dobro. Nekateri glasovi so še malo šibki. V 3 mesecih pa se ne zamore tudi doseči čudežev. Ali doseči že tak uspeh, je nekaj, in hvala za to gre gospodu Eerlatu, ki se je neumorno trudil. Humorističen nastop črevljarja vzbudil je velikansko ploskanje, in moral se je ponoviti. Igra „Damoklejev mec" je uspela tudi izborno. Bila je tudi dobro r.aštudirana. Odlikoval se je posebno Gregec s svojo nagajivostjo, Scrafina v svoji zaljubljenosti jo je prav dobro pogodila, ali tudi Lucija je prav energično nastopala ter pokazala, kako :se z dobro voljo in trudom pridobi priznanje. O Prilepku ni zgubljati besed, ker je bila uloga v dobrih rokah in je bila povoljno rešena. Glavna točka pa je bila »Črna paradna straža". Z napetostjo je vse pričakovalo. Godba zaigra, zavesa se vzdigne in pet zamorcev primaršira na oder. Na čelu je stopal kapelnik s svojo palico ter prav oblastno in svest si svoje časti nastopal, za tem trije godci z metlami iu boben. Celi nastop z godbo ni mogoče opisati. Mora si ga vsak sam ogledati. Smeha in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Morala se je točka ponoviti. Najbolje sta nastopala g. Frischkovitz in Pertot; a tudi drugi so dobro rešili svojo ulogo. Kot nameček dodala se je igra nLjudožrcitt iz nove Gvineje. Prizor je kratek in lep. Vse točke so šle hitro in brez zaprek. Tem potom izreka se najiskreneja zahvala vsem; ki so pripomogli k lepemu uspehu veselice. nČrna paradna straža" se pri prihodnji veselici ponovi. Priporočamo se slavnemu občinstvu še za bolji -obisk. Naš prvi ustanovnik je postal g, Štefan Tomšič, ki je daroval v blagu pristojno svoto. Iskrena hvala! Želimo obilo posne-malcev! Nove Strokovne ŠOle otvorijo po prizadevanju tuk. trgovske in obrtne zbornice v Červinjanu, v Ajellu, v Ločniku. Zbornica se je cbtnila na deželni zbor za podporo. Šole so imajo otvoriti s prihodnjim šolskim letom. — Pa med Slovenci?! Med nami se skoro nikdo ne zmeni za take koristne, potrebne reči! Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. — Do- "pTSfiilfftB^Volftte -rta *s*oraico-s»-4)odo vršile od 15. do 30. dec. t. 1. Volilni komisiji pred-.sediije dvorni svetnik grof'Attems. ŠkOf Nagi hoče »reformirati" tudi kate- hete v Trstu, in sicer tako, da bodo morali talarju. Neki katehet je nekaj mrmral, pa ga je hitro pozval k sebi ad audiendum verbum. Čevlje je Ukradel v Židovski ulici nekdo laškemu delavcu P. Cicco. Vzel mu jih je izpod postelje. Blcikllst podrl dečka. — Na potu Tekališča Fr. Jos. je podrl neki Josip Butkovič 6*/» letnega dečka R. Botgeža. Deček je lahko poškodovan. V ČervInJaiU je imenovan za župnika don Geat iz Tržiča. Del prebivalstva v Červinjanu se je živo potegoval za vikarja don Morsuta, ki deluje v Červinjanu ter ga imajo radi. Šli so demonstrirat v Gorico v nadškofijo, šli so pa tudi naravnost h Geatu v Tržič, češ, naj sam prostovoljno odstopi na korist Morsutu. Patron cerkve je ostal pri. Geatu, in Geat je rekel odposlancem iz Červinjana, da ne odstopi, čeprav so pretili, da bodo demonstrirali celo v cerkvi! Izpred SOdnlje, — Jak. Zuljan, 28 let star, iz Šlorenca pri Neblem je vrgel z groba Ger-goletovega neko lučko ter jo razbil. Badi tega je dobil 10 dnij ostrega zapora. Zgovarjal se je na pijanost. Radi težke telesne poškodbe, storjene P. Krmolu, je bil obsojen 33 letni Iv. Lulik na 2 meseca v ječo. Agent Iv. Haleger je bil obsojen radi poneverjenja 384 K na 4 mesece ječe. Bival je na Tolminskem, Haleger je mutast. Sani sta se naznanila policiji znana tatica Fr. Mrak in A. Štrosar, ki imata na vesti tatvino pri Draščku na Kontu pa še polno drugih. Dr. Dereanl, slovenski zdravnik, se je preselil s 1. oktobrom na Stolni (Stari) trg št. 9. I. nad. 30.000 kron znaša glavni dobitek loterije za vdove in sirote „Edinosti", društva adntini-stracijskega osobja dunajskih listov. Opozarjamo naše cenj. bralce, da se vrši žrebanje nepreklicno dne 19. oktobra 1905. Srečke a 1 krono se dobivajo v vseh menjalnicah, loterijah, c. kr. tobaka rnah itd. Odprti lekarni, — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. Ponefoa služba v lekarnah, v času od 8. do 15. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich. Zgaga, napenjanje, kričanje, glavobtl. močno srčno utripanje, nespanje, včasno bruhanje, je po navadi znamenje, da ko prebavni organi pokvarjeni, kar ni smeti zanemariti. V odstranitev tega, priporoča se kot pijača rogaška voda „Tempelvrelca:' katero tudi zdravniki v jednake svrhe predpisujejo. RogaSkl „Styria-vrelcc" j močneji in se to vodo le porijodično" Za tooaiiftfi iOiarnO. — Ker je vsled pomanjkanja dela v tovarnah v Stračicah mnogo delavcev in delavk brez zaslužka, se je obrnila tukajšnja trgovska hi obrtna zbornica na finančno ministerstvo, Če bi bilo voljno napraviti v Gorici tobačno tovarno, ker se konsum cigar in cigaret po uradni statistiki jako množi. Ministerstvo je odgovorilo, da zasedaj ne namerava sezidati nikake nove tobačne tovarne, Razgled po suefu. Poslanska ZDOrnloa. — Značilno za našo poslansko zbornico je pač to, da je bil glede vladne izjave za glavnega govornika proglašen grof Sternberg, ki se je kmalu spri s poslancem Wolfom ter mu končno vrgel kozarec z vodo v glavo. Nastal je nepopisen hrup, da se je morala seja prekiniti. Nemci so bili laz-kačeni, ker je odločila konferenca klubovih načelnikov, da se prepusti grof Sternbcrgu, da se opraviči. Grof Sternberg je storil to nekoliko nerodno, da je znova izzval vihar JSfem-cev. Tedaj mu je predsednik grof Vetter odtegnil besedo, kar pa je razkačilo Čehe iu Poljake. Seja se je morala vsled hrupa na obeh straneh zaključiti. — Poslanca Stransky in Silenv sta interpelirala zaradi dogodkov v Brnu,, posebno zaradi smrti mizarskega pomočnika Pavlika, Nato je pojasnjeval ministrski predsednik baron Gautsch brnske dogodke z vladnega stališča. Posl. Schraffl je govoril o splošm volilni pravici. Posl. Bartoii je govoril v imenu laškega kluba o taktiki laških poslancev, o njih vztrajnem boju za vse-učiližce v Trstu ter je svoj govor zaključil z izjavo, da Lahi nimajo interesa na tem, da bi zadrževali proces razkrojevanja, ki se sedaj odigrava v Avstriji. Ako se ta stara zgradba, Avstrija, zruši, Italijani ne ostanejo ze.iq strehe. — Debata o vladni izjavi se je zaključila in besedo je dobil edini glavni govornik grof Sternberg. Med govorom se mu je približal posl. Wolf ter ga neprestano motil z neslanimi medklici. Pivič mu je rekel .grof Sternberg: rtMoja dolžnost je,- posredovati med Čehi in Nemci, da se taki kašperli, kakor ste vi, gospod Wolf, odstranijo iz političnega življenja" — Pri prihodnjem Wolfovem medklicu mu je zaklical grof Sternberg: „Vi, ako mi še enkrat odprete gobec, pošljem vam zopet dva Žida za sekundanta". Končno mu je zaklical : „Ali je vaša sladkorna bolezen že minula ?" A ker Wolf še ni miroval, zalučal mu je Sternberg kozarec, nakar so nastale že omenjene homatije_______ - -________------—- Šuklje je utemeljeval nujni predlog o izseljevanju iz Dolenjske v Ameriko. Minister notranjih poslov grof Bvlandt-Bheidt je rekel, da vlada zastopa stališče, da izseljevanja ne omejuje pa tudi ne pospešuje, temveč je treba skrbeti za izseljence tudi v inozemstvu ter jim omogočati vrnitev v domovino. Šukljetov nujni predlog je bil sprejet. Glede splošne in jednake volilne pravice je rekel dr. Kramaf, da ima 6 milijonov Čehov 72 državnozborskih mandatov, 9 milijonov Nemcev pa 200. Gautsch je rekel, da ni nasproten razširjenju volilne pravice, ali treba upoštevati tudi zgodovinske in kulturne interese. Poljaki so se izjavili proti razširjenju volilne pravice. Zbornica je odgodena. V Brnu. — V ponedeljek in torek so bili zopet izgredi v Brnu, katere je izzvala nemška ošabnost. V ponedeljek ob pol 7, zvečer so se pričeli Čehi zbirati na Glavnem trgu in Rudolfovi ulici. Med Čehi in Nemci so se vršili ponovno tepeži. Čehi so pobili šipe na nemški tehniki in pri kavarni Biber. Prišli so vojaki, na katere so metali kamenje. Nato so vojaki nastopili z bajoneti; ob tej priliki je bil zaboden Pawlik. Nemci so tudi demonstrirali. Razbili so šipe na „Preravski pivovarni". Policija in vojaštvo sta razgnali tu demonstrante. Ob 10. zvečer so nastopili konjeniki, ki so patiuljirali po cestah. Pozno ponoči so Čehi napadli „Neniško hišo". Razbili so na severni strani vse šipe; tudi na nemški tehniki so razbili vse šipe, k; so bile še ostale cele, potem so vdrli v notranje prostore, kjer so vse opustožili in pometali klopi na ulico. Po nekaterih cestah so bile pobite . >>a svetilke. »Rešilno društvo" je obvezab il ranjenih Nemcev in enega Čeha. Ranjenih je bilo tudi pet policistov. Čehi so odvedli svoje ranjence v „Češki domtt, kjer so jih obvezali češki zdravniki. Prijetih je bilo več oseb. Šipe so bile pobite tudi na »Obrtnem muzeju" in pri vojaškem poveljništvu. O v ponedeljek zahodem-tu mizarskeu pomočidku poročajo »Lidove novinv", da je pozročil Pa\vlikovo smrt 191etni kadet To-man. Pawlik se ni udeležil demonstracije, stal je mirno pred „Besednim domom". Ko so vojaki napadli Čehe z bajoneti, je bil Paw)ik dvakrat zaboden. Ko je že ležal na tleh, ga je kadet Toman udaril s sabljo po glavi. Trije odvetniki so zahtevali, naj se uvede stroga preiskava proti kadetu. Pawlikov pogreb se je vršil v sredo popoldne. Brnski Čehi so priredili zbirko za Pavvlikov pogreb in za spomenik na grobu. Tudi v torek zvečer so bih' v Brnu velikanski izgredi. Pred »Besednim domom" so se zbrali Čehi. Na »Besednem domu" so visele črne zastave. Čehi so klicaj: »Maščevanje za Pavlika!" »Proč z Nemci1." »Živelo češko vseučilišče 1" Množica se je valila proti Rudolfovi cesti. Orežništvo in policija sta bili preslabi, da bi razgnali množico. Na Rudolfovi cesti so razbili na nemških hišah še one šipe, ki so ostale cele od prejšnjih demonstracij. Na Glavnem trgu so Čehi insultirali nemške sprehajalce. Demclirali so knjigotržnico Wi-neekerjevo, pri kavarni »ThonethoP so pa razbili šipe. Oblasti so pozvale vojaštvo na pomoč. Nastopila je malone vsa posadka. Vojaki so se z bajoneti navalili na demonstrante. Demonstrantje so bežali pred vojaki, kljub temu je bilo ranjenih mnogo oseb. Čez padle žrtve vojaške brutalnosti je drla bežeča množica in vojaki- Pri cerkvi sv. Jakoba se del demonstrantov nikakor ni hotel umakniti. Orožništvo je na to ustrelilo. Težko ranjenih se je zgrudilo na tla več oseb. Vojaštvo, policaji m orožniki so zaprli notranje meBto, Ob pol i), zvečer je bilo mesto, kakor da bi ga zasedlo vojaštvo. Močne vojaške patruhje so krožile po ulicah. Z bajoneti so vsako gručo. V brnsMh predmestjih o priredili Čohi nadaljnje demonstracije, ko so mo* rali prisiljeni zapustiti notranje mesto. Obpol 9. zvečer je bilo v notranjem mestu- m»«no. Nemške zavode straži vojaštvo. Brnski župan je izdal oklic, v katerem opominja družinske očete in vse delodajalce, naj obdrže otroke, oziroma posle in vajence doma. Naznanil je, da se zbiranje po ulicah ne bo trpelo. — Izvrševalni odbor moravske mladočeške stranke je sklenil, pozvati mlado-češke člane v spravnem odseku moravskega deželnega zbora, naj takoj izstopijo Splošna volilna pravica In Poljaki: — Pari. • poljski klub je imel 4. t. m. sejo, v kateri so se posvetovali o stališču nasproti nujnim predlogom za uvedenje splošne volilne pravice. Klub- je sklenil baje glasovati-proti predlogom, i Ogrska. — Cesar se glede volilne reforme še ni odločil, Vse je na delu, da ali preprečijo to volilno reformo ali ji pomorejo do zmage. Že dolga leta ni bilo y odločilnih krogih tako ljutega boja, kakor je sedaj. V obče se sodi, da cesar osebno ni prijatelj volilne reforme, in sicer zaradi tega ne, ker je prepričan, da prebivalstvo še ni zadosti zrelo in kulturno razvito, da bi se mogla že zdaj uvebfci splošna in enaka volilna pravica, Ako se uda, se zgodi gotovo le radi tega, ker ni drugega sredstva razgnati ogrsko koalicijo. Avstrijski cesar na jugu? — MadjarsM listi pišejo, da namerava cesaf oditi za dlje časa v južne kraje po nasvetu zdravnikov. V CelOVCll se je občinski svet, razven so-cijalnodemokratičnege odbornika, izrekel solidarnega z nemžkimi tolovaji v Brnu. V Moskvi je eksplodirala na vrtu tamkajšnjega semenišča z razstreljivi napolnjena vreča. Škoda je k sreči le majhna, Istrski deželni ZOOr. — V četrtek se je vršilo na namestništvu v Trstu posvetovanje o tem, kaj treba storiti, da bo mogoče sklicati istrski deželni zbor. tako, da bo delal. Posvetovanja so se udeležili ztt Lahe: Bartoii, Benatti in Buda, za Slovane: Laginja, Mandič, Spinčič. Sklenilo se ni nič, zato bo posvetovanje zopet drugi teden. Če se pride do kakega sporazumljenja, bo sklican istrski dež. zbor na dan 25. t. m. KOlflra. — V Ruski-Poljskj je bilo 3. t. m. 9 slučajev kolere; 3 so umrli. Od 4.-5. ni obolel nihče. - Mirovna pogodba končno potrjena. — Tajni svet v Tokiju je potrdil dne 5. t. m. znano mirovno pogodbo. — Ko prične parlament zborovati, bodo japonski ministri v škripcih, ker proti njim je pričel velik boj. Devet kitajskih kadetov pride v avstro-ogrsko armado v svrho vojaško izobrazbe. Industrija z avtomobili. — Leta 1898. se je prodalo na Francoskem 1850 avtomobilov, pozneje 5000, 8000, 16000, 19000, lani pa v Francoski in inozemstvu 22000. To je 176 milijonov frankov. Izvoz od leta 1898. do 1904- je znašal od 624000 frankov do 79000.000 fr. Ta industrija šteje delavcev 200.000. Francoska dobi davka iz te industrije 12 milijonov frankov. Uporaba avtomobilov napreduje v Angleški, Nemški in Sev. Ameriki. V Parizu se poslužujejo tudi pošte avtomobilov. Sara se je ujel. — NeM a. smo Trstu je šel ponoči naznanit na policijski urad, da mu je nekdo ukradel iz žepa 16 K, ko je dremal v kavarni »AlTAustralia". Uradnik je vse to zabeležil, potem pa povedal Simčiču, da ga je prišla zatožit njegova ljubica, da jej je žugal, da jo ubije. In res bo djali Simčiča pod ključ. laiarovinje privatnih urnikov. — Socrjaino- politični odsek državne zbornice je sprejel zakonski načrt o zavarovanju privatnih uradnikov. Poročevalec bo dr, Ffot, Hrvatski opozlcijonalni poslanci so zborovali na Reki ter sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo priklopljenje Dalmacije h Hrvatski, pridružili so se ogrski koaliciji, hočejo se bojevali proti Dunaju, ker v borbi zanj so bili doslej le tepeni. Kinps jugoslovanskih knJMkov it ftasilkirjev bo sklican, kakor poročajo iz Belagagrada, sredi tekočega meseca v Beligrad. Vabil« ge raspošiljejo v kratkem. Na tem kongresa se ima baje ustanoviti zveza jugoslovanskih književnikov in novinarjev. Prihodaja mirovna konferenca. — Na prihodnji mirovni konferenci v Haagu bo zastopal'Rastjo Vite, Mednarodni kongres proti tuberkulozi je bil ot- vorjen v ponedeljek v Parizu. Otvoril ga je predsednik Loubet. Sladkor in riz. — Iz Meksike poročajo, da je tam vsled silnih neviht uničena žetev sladkorja in riža. Trpela je tudi bombaževina. Na protialkoholnem kongresu v Budimpešti se je govorilo mnogo o posledicah alkoholizma. Na Francoskem je med 10.000 umori izvršenih v pijanosti 2374. Izmed 5322 jetnikov jih je 06% radi alkoholizma. Na Angleškem je po Lombrosu izmed, 29.752" deliktov izvršenih 10.000 v pijanosti V Škotski, kjer so ob nedeljah zaprte gostilne in žganjarne, je areto-vanj ob nedeljah povprečno po 22, povprečno ob delavnikih pa 172. V Švici se izvrši 64% "aretovanj na alkoholu udanih ljudeh. Zanimivo je, da so istočasno s tem kongresom v Budimpešti zborovali v Hamburgu kriminalisti iz raznih držav Evrope in Amerike. VodfiVOd » tržaški Okolici. — Tržaška inuni-cipalna delegacija je dovolila za vodovod v tržaški okolici naknadni kredit v znesku 40.000 K. Ruski car pojde baje, kakor poročajo zopet razni listi, pozimi v Rim na poset laškega kralja. Kubelik, znani Češki virtuoz, odpotuje *etos v Ameriko, kjer priredi do 100 koncertov; donesejo mu t milijon K. Iz Amerike pojde v Avstralijo. Izsalle«nle iz Španije. — v zadnjih 4 tednih se je izselilo v Ameriko iz raznih pristanišč v Galiciji 25O0O kmetov in delavcev, iz Andaluzije pa 11000. Na Španskem so pač preveč gospodarili menihi; odtod taka beda, tako izseljevanje. se prod& po zelo nizki ceni mirodilnica prve vrste, v zelo živahni ulici in novi palači. Vsi predali (štelaže) in oprema je nova in prav okusno urejena. — Več se izve pri upravi lista „Edinost" v Trstu. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko In hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družbo za domača dela in strojeu za pletenje Tomaž H. Whittick & C.o — Praga trg sv. Petra 7. L 434. — Trst, uLCampa-nile 13-434. I« F. Podberšib, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17. -------- Priporoča -------- m slavnemu občinstvu za bližajoči so vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za L5 K in više. *w p? Šunka s kožo, kilo po i'05 gld., brez kosti 1-20 gld,, plečeta brez kosti po 95 kr., slanina in suho meso po 90 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1*20 gld., glavina brez kosti po 50 kr. Qa|nmp dunajske po 85 kr., a la krakovske, Odlome fme p0 1.10 gW> iz šunke zeIo priljubljene po gld. 125 — Velike klobase ena 20 kr. Kislo zelje *L*¦za 10°m brez ^iitfnuEo brinovec, pristen, liter po gld. OHVUVnd, i-20. _ To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej prekaje- valec in razpošiljalec živil Janko Ev. Sire v Kranju. Izvrstna prilika potovanja Ameriko^™*611* HAMBURG z najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov katera se imenujeta: proi: „Amerika" 690 čeuljeu dolg HSiroi 53 globok nosi 22.250 ton drugi: „Kaiserin flugusta Diktoria44 „ 25.000 „ toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8—12.000 ton. — Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo -----------ponedeljek, torek in Četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.----------- Na željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik *&&*?%L L* Fr. Seunig Ljubljana Namizno orodje io posodje vseh vrst. Priznano tožko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdeki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- ===== dinjstvo itd. — C. kr. dvorni založniki Christofle & C.ia - Dunaj I. Opernring 5 (Heinriclisliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle AHTORITAIIOV PEČENKO gp^s* Gorica ^S^^ priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in dragih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdroj" iz sloveče Češke „Meščanske pivovarne" in domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le na debelo od 50 kg naprej. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzprce. Gene zmerne. Postrežba poštena in točna. Kerševani 4 CA —— v Gorici — Stolni frg št. 9 (Fiazza Duomo} priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekami ran je) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo Šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 let. Glavni dobitek kron — 30.000 - kron Srečke za vdove in sirote a i K se dobivajo v vseh menjalnicah, e. kr. tobakarnah In loterijah kakor tudi v menjalnici akcijske družbe „Merkur", Dunaj I. - , .— In v podružnicah iste. ----- ' I Gorica ^^ Gorica i Kiiniatično zrfravišče. Hotel Siidbahn M na Telovadnem trgu, poleg ljud-i\ skega vrt i. — Hotel prvega reda. I) — V hotelu in dependanci nad | 70 sob in salonov. — Lastna | električna razsvečava. — Eiek-L tri5ni avtomobil-omnibus k ysem U brzovlakom in po potrebi. — | Velik park pretežno z eksotiškim l rastLnsfcvom. -- Mirna, krasna j lega, nič prahu, kakor nalašč M za one, ki hočejo prijetno in a mirno preživeti nekaj časa v \\ Gorici. — Izborna kuhinja in jI klet. — V hotelu, je obsežna [j knjižnica. fesa.1________------_.______._. Stampilje iz kaučuka vseh velikostij in oblik kakor tudi v obliki žepne ure, medaljona, svinčnika, z datumom itd. za'zasebnike, društva, urade, banke, samostojne tiskarne iz kavčuka z odnosnimi stroji itd. Naročila sprejema „Goriška Tiskarna44 A. Gbrščeka v Gorici, Gosposka ulica št 7. I Uzorei štampilj so na razpolago. i Žrebanje nepreklicno 19. oktobra 1905. S= D* DIHIH ™ ------:—--------_ pjai^ zAvmnik _-------------__ naznanja, da seje z oktobrom mm- preselil ~m na Stolni (Stari) trg št 9. T. Božjast. Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko v priv. Schwanncn • Apoteke, frankfnrfc a. M. Ceniki zahtevano brezplačno, Ivan Kravos priporoča svojo ' -*»--• sedlarsko delavnico v Gorici | *~~ trg Korenj št. 11. «r~~ H Goriška ljudska posojilnica" RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od L avgusta tekočega leta dalje —- vsled^pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči ftftft M^M m gonilnih tiaprab, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkab. te stroke (Sclra-ekert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila [spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj.Jnaročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udaua Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico štev. 13. vpisnim zadruga z omejenim jamstvom. NaL«l»tvo in n«dzor*tvo je sklenilo v skupni seji dno 28. nov. 1902. tako : Hranilna vlog« se obrestujejo po Aljt%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru-. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 5 V, %, na varščino ali zastavo na menice po G%. Glavni deleži koncem leta 57«%' Stanj« 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z delažiK 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. — Posojila 1.570810 _ — Vrednost hiš 110.075* —¦ (v resnici «o vredne več). — Reservni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Tel«f»:» St 79. Vyflrova tovarna hrMil, Prag-a VIII. --------izdeluje in priporoča-------- Vvarovo žitno kavo. Junni pvidatek znamka nVydraK. Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). Oblati (specijaliteta: „Dessert d<51icate , in masleni oblati). Sumeči limonadni bomboni „Amboa Dišava za pecivo „Buhtin\ ' w*r NAPRAVITE POSKUS! -mu Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 v ii .......in poštnina........9w- Najceneja poprava dvokoles pri BATJELU v Gorici, Via Dnomo št. 3. Zastopstvo dveh tovaren. cvetlična paprika tŠB . r t..... priznano izvrstne vrsto. Lastni pndolek kg ?,a K 5. BazpoSilja no povzetju od 1 kg daljo franko. Nadaljno posebnosti: sla« rtlna, Ogrski Balami itd se zaračunajo najcenejfl- Razpošlljalnlca vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudoli Budimpešta (Ogrsko) VIL Ovodagasae 9.2 m jesensko in zimsko sezono: Št .1 zimska suknja od 30 K naprej > 2 » obleka » 25» » » 3 » kožuh » 90- _».¦"--. » 4 » promenadna obleka od .60 K naprej » 5 » Pelerina od 15» » » 6 » Ulster »25 » » lodnosti klobuki . . . * 3 » lini Srni in v barvah . » 6 » ¦»¦ Čevlji iz češke tovarne »Mtinchengratz« . . ¦» 12 » ^: Lekarnarja A. THIEBRT-jev BAI >J|MI pristen le z DHkCHIfl varstveno znamko zelena nuna. Najsiareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kaši ju, riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. PK Centifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic t&vftentrol) HaJmoCnejše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s sprem-nico in poštnino vred: 2 lončka K 360. Pri tno jedino h lekarne pri angelln varuhu A. THIERRY-ja v Pregradi pri Rogatcu-Slatint kamor naj se naslavljajo naročila. Da ta zdravita gotovo učinkujejo ter so ncnadomcstna, prtCuje bvošurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki jo pridjana zastonj balzamu, ali se isto dopošlje posebej na zahtevo. frig koiisumiia zaloga olja j Henrik Curiel aTA«,lil6e Jos. V*rti 42. GOBICA TekaliSče Jos. Verdi 42. SpeetalHefa oHkinega olja Pfaff-ovi šivalni stroji Nikar naj s lalooa ffaffovib so najboljl. To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne.ve kako se upetfe nil v šivalni stroj, tem rnanj kako isti šiva, tcda mi smo po. naši več kot 20-lelni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaifovi Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaflovlm ffaffovi šivalni stroji SS^" m°M dobi §e vod°c Plaffovi šivalni stroji ShS23? -¦*-*¦'*¦" Ifaffsvi šivalni stroji ;as!33fcSiEStt33L ________ ffaffovi šivalni stroji fi* -»tr" "ak0 lovarao- i ne zamudi pred nakupom ogledati Pffaffpva Šivalne stroje. šivalnih in drugih strojev v Eorici via lunicipio štev 1 SAUNIG & DEKLEVA. ropravljnlnlca Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14 Srednje vrste a 32 kr. liter fine „ „ 30 „ „ iz Istre ,,40 „ „ „ Corfu ,, 48 „ „ „ Bari „ 56 „ „ „ Molfette „W „ „ „ Provence „ 72 „ „ „ Monte S. Angelo » 80 „ „ „ Luke , 96 , „ i o 10 r l!l'ejemaJ° se naročila v posodah od 5, | ¦» 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler |l!l rabi. | Br«Xp|aLno poiiiionj« nu dolll, i *«**f 8S od J. Medved Gorica G. Derdi 38 opozarja Da stojo * * vfiltausfco zalogo oM zapspie * 'gmo iefte in UM Velikanska izbira |§ čevljev, in klobukov ¦naibnliših i7rtelknv Obleke V. kr. krojaški kroji, vsakteremu razumljivi, raznih velikosti. (!ena za celo obleko J8 K, samo telovnik in jopa 10 Iv. M. POVERAJ v Gorici, na Travniku. Vojaška in uradniška krojačniea. Trgovina z niaiiufakturniin blagom in gotovih oblek. Nizke »ene brez konkurenco. Vse priprave za vojaštvo, Častniško in uradniške uniformo z orožjem. Za učence ljudskih šol. Gnibbauerjeui šolski zuezki so na prodaj po fouarniški ceni. Ker je zaloga še oelika, hočemo se je [znebiti na ta način. To so danes najcenejši zoezki, dasi priznano najboljši. gDJigaw>a |T Trgovskem domu«. Službe išče vpokojen uradnik zmožen slovenščine, laščine in nemščine v govoru in pisavi. Sprejme službo bodisi v kaki privatni pisarni, pri kakem odvetniku ali podjetju. — Naslov pove" upravništvo. Že 60 let obstoječa in dobro upeljana knjigarna in trgouina -== s papirjem s=- na Kranjskem se proda takoj radi starosti šefovo bodisi s hišo vred ali trgovina sam . Naslov pove upravništvo »Soče«. Odiikouana pekarija in sladčičarna. Hapol Dpaščilfc pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča ..vsakovrstno pecivo, kolače m birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za nino-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Anton Krušič krojaški mojster in trgovec v Gorici takališče Josipa Verdi št. 33- in tekališče Frana Josipa št. 35. — izdeluje — vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju in po želji g. naročnikov. Z zalogi ima ravnokar dospelo sveže avstrijsko in angležko raznourstno fino blago za jesensko in zimsko dobo Zaloga izgotovljenih oblek, površnikov havelokov, zimskih sukenj itd. Anton Potatzky v Gorici K« sredi RaJtelja 7. ' TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kanovalšoe alrabsrikiga li drebnej* blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. |j Najboljše šivanke za Šivalne stroje« POTREBŠČINE za krojače in ševtjarja. Svotliijice. — Rožni venef. — Maš«* knjižice. fišna obuvala za vse letne čase. Posebno at: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih In trgi" ter na deželi, i 36 8