Foiinhm plačana v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK IN SOflOTO.	*v0	'“na	posamezni	številki	Dici	1’50.
TRGOVSKI L ST
Časopis za trgovino, industrijo In obrt. ,
•
Uredni^vo in upravništvo ie v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. y Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta s*.	leta
- Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 'Q 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži	oljarn.
LETO VII.	Teleton	št.	552.	LJUBLJANA,	dne	13.	decembra	1924.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	148.
Dr. Fran Windischer:
0 zavodu za pospeševanje obrtniških
Zavod za pospeševanje obrta v Gradcu je bil ustanovljen od dežele Štajerske, katera je vzdrževala to napravo ob prispevkih drugih faktorjev. Po prevratu je prevzela zbornica za trgovino, industrijo in obrt v Gradcu Zavod za pospeševanje obrta od dežele, katera je pri tej priliki izročila graški zbornici posebno poslopje, v katerem je sedaj nastanjena graška zbornica, bkratu pa tudi Zavod za pospeševanje obrta. Vodja zavoda je sedaj znani organizator in vodnik obrtništva gospod Avgust Einspinner. Zavod za pospeševanje obrla ima svoje prostore v drugem nadstropju. Zavod je jako praktično urejen in ima predvsem tako uredbo, da je mogoče s posebno skrbnostjo gojiti strokovne tečaje za najrazličnejše obrtne stroke. Tečaji, kateri se skoro brez presledka vrše, so navadno ob večernih urah. Poučujejo, v kolikor gre za specijalne in dovrševalne tečaje, strokovni učitelji. V navadnih strokovnih tečajih poučujejo običajno graški mojstri, kateri so na glasu kot dobri strokovnjaki in pripravni učitelji. Poleg strokovnih tečajev, kakor so krojaški, čevljarski, mizarski, se vrše od časa do časa tudi tečaji za knjigovodstvo in za risanje. Novembra meseca so imeli tečaj za čevljarje, v katerem je predaval anatomijo vseučiliški profesor. Bil je to ortopedični tečaj. Glavna stvar na polju obrtnega pospeševanja so zadnja leta strokovni tečaji. Ti tečaji niso več brezplačni, marveč morajo udeležniki plačati poseben režijski prispevek. Podpore udeležnikom in sploh brezplačnost je pri teh kurzih, ki so v interesu obrtnikov samih, izginila. Udeležniki radi plačajo prispevke. Vodstvo ima s tem dobra izkustva, ker ljudje to, kar so plačali, sami višje cenijo nego ono, kar so zastonj dobili. Za gotove tečaje, ki se redno ponavljajo imajo stalne strokovnjake pogodbeno zagotovljene, vendar navadno ne' tako, da bi bili stalno nameščeni pri zavodu. Honorar učiteljem je seveda različen in je zavisen od kakovosti
LISTEK. Industrijska razstava v Parizu.
Pariz, 9. dec. 1924.
Tam kjer ne v veličastnem, 100 metrov dolgem loku vzpenja nad Seino bronasti Most carja Aleksandra III., vežoč Elizejske poljane z Invalidsko esplana-do, otožen spomenik najlepših časov francosko-ruskega prijateljstva, tam stojita na desnem bregu reke sredi bujnega zelenja dve mogočni palači, katerih manjša (Petit-Palais) je namenjena umetninskim, večja (Grand-Palais) pa industrijskim razstavam. Kdor trdi, da je vse, kar ima Pariz lepega, zapuščina francoskih kraljev in cesarjev, naj si ogleda ta najnovejši del mesta. 2e most sam, ki so ga izročili prometu 1. 1900., je umotvor in čudež moderne tehnike. Ob vsakem koncu mu stojita v razdalji 40 m dva orjaška, 17 m visoka pilona, okrašena z reliefi in napisi nanašajočimi se na Rusijo in Francijo in noseča 5 m visoke skupine iz pozlačenega brona, predočujoče Umetnost, Vedo, Trgovino in Obrt. V vzdolžni osi mostu se». blesti zlata kupola Invalidskega doma.
obrta v Gradcu in drugih vprašanjih.
vsakokratnega tečaja. Tudi režijski prispevki udeležnikov so različni in se ravnajo seveda po stroških, katere ima zavod s priredbo za učne moči in za učila. Na razpolago sta dve dvorani, ena večja, ena manjša, ki se moreta tudi spojiti v eno. Poskrbljeno je za razsvetljavo in za strujo po posebnih potrebah tečaja. Možne so projekicje in so posebne naprave za obešanje na stenah, tako da ni treba zabijati žebljev za risbe, slike in podobne stvari. Tečaji se navadno vrše zvečer, so pa tudi tečaji, ki se vrše cel dan, tako na primer tečaj za tesarje, ki se vrši ob času, ko ima ta stroka manj dela. V teh dvoranah se vrše tudi razstave, katerim se tako za mojstrska dela, kakor za vajenška dela posveča v okrožju graške zbor-' nice posebna pozornost, ker je jim pripisuje velika izobraževalna vrednost. Razstave se vrše tudi lokalno po drugih mestih ter se za take priredbe dajejo podpore od različnih javnih faktorjev. Imeli so tudi sočasne razstave za dela samostojnih obrtnikov in za vajence z lepimi uspehi.
Na razpolago je obrtnikom knjižnica, ki je dostopna podnevi in zvečer. Knjižnica ima znatno število knjig in strokovnih časopisov. Pozna se pa, da je izdajanje strokovnih listov po vojski mnogo težavnejše, ker je cela vrsta strokovnih časopisov prenehala. Tudi nabavljanje novih knjig je z velikimi težavami zvezano, ker so drage in so na razpolago le skromna sredstva. Zavod za pospeševanje obrta je nastanjen v zborničnem poslopju, katero je zbornica dobila od dežele Štajerske pod tem pogojem, da ostane zavod v teh prostorih in da zbornica skrbi za kurjavo in razsvetljavo. Stalnega osobja je razmeroma malo. Dejansko vodi zavod tedaj znani strokovnjak v obrtniških vprašanjih, zaslužni graški obrtnik g. Aygust Einspinner. Moža diči velika inicijativnost in se sedaj, ko ni več v politiki, posveča s posebno vnemo organizaciji in izobraževanju obrtništva.
S kreditnimi akcijami, z javnimi ;
pod katero počiva pepel velikega Napoleona, na nasprotni strani, proti severu, pa se dvigata obe omenjeni razstavni palači, očarujoči gledalca s svojimi gigantskimi konturami in svojim bogatim zunanjim krasom.
»Velika palača«, ki je torej namenjena industrijskim razstavam, je delo arhitektov Deglana, Louveta in Thomasa in je bila dograjena 1. 1899. Njena glavna fasada meri 240 m in šteje na vsaki strani monumentalnega tridelnega portala po 14 močnih jonskih stebrov. Ob vhodu, pod portikom in ob stopnjišču je vse polno kiparskih in slikarskih del najboljših francoskih umetnikov. Tu vidiš Verletovo »Umetnost«, Lombardov >Mir«, Boucherjevo »Inspiracijo«, Car-riesovo »Arhitekturo«, Lefevrovo »Slikarstvo«, vzdolž stebrišča pa krasni mozaik, ki ga je zamislil Edouard Four-niers, izdelal pit Guilbert Martin. Na vsakem oglu i.rova je nameščena ogromna, dimenzijam palače primerna bronasta skupina. V notranjosti poslopja so neštete pisarne, v katerih se rešujejo zadeve vseh večjih pariških razstav, ter glavna razstavna dvorana, ki je 192 metrov dolga, 45 m široka in vsa pokrita s stekleno streho, katere srednja kupola je 48 m visoka. V višini prvega nadstropja je obdana s široko, na vitkih
dobavami se zavod ne peča. Te stvari so sedaj v rokah gospodarskih zadrug, katere so jako razvite na Štajerskem. Obrtne stanovske zadrugo so zvezane v okrajnih zvezah ter v deželni glavni zvezi okrajnih zvez s sedežem v Gradcu. Zavod za pospeševanje obrta daje najrazličnejša strokovna in tehnična navodila obrtnikom, posveča sploh svojo skrb posvetovanju obrtnikov, s posredovanjem za nakup strojev, orodja, niate-rijala se pa ne peča.
Obrtno-nadaljevalne šole so že lepo razvite. Po vojski so bile gotove težave z naraščajem, ali razmere se boljšajo in se v teh šolah, ki so splošne in strokovne, dosegajo prav bodreči uspehi. Tu pa tam imajo tudi še težave, ker je treba boriti se proti tendenci, da sc drži preveč vajencev. Mnogo vajencev gre po dovršeni učni dobi v tovarniško delo. Pouk se navadno vrši v času cd pete do sedme ure, pa tudi od časa četrte do šeste ure. Mojstrske skušnje so že obliga-torične. Vršijo se na Štajerskem štirikrat na leto pri Zavodu za pospeševanje obrta. Oglasi se za vsak rok kakih 70 udeležnikov. Izkustva so dobra. Izprašani mojstri dobe posebna mojstrska pisma, ki so prav lično in okusno izdelana. V nekaterih drugih kronovinah v Avstriji se mojstrske izkušnje vrše pri zadrugah ali uspehi niso tako povoljni. Za nove mojstre so ti izpiti praktično važni, ker taki novi obrtniki, ki nimajo mojstrskega izpita, ne smejo imeti vajencev. Pridobitne prilike niso lahke, in resni obrtniki se trudijo s svojimi sotrudniki in z naraščajem Vred, da izpopolnjujejo svoje strokovno znanje. Konkurenca je ostra in vzdržati se more v konkurenčnem boju dobro le tak mojster, ki je dobro podkovan v svojem rokodelstvu.
Zavod za pospeševanje obrta v Gradcu ima za predsednika gospoda Avgusta Einspinnerja, kateri je tudi dejanski vodja te izobraževalne naprave. Gospod Einspinner je mož širokih vidikov in je zelo vnet za obrtno pospeševanje. Zanimivo je, da je ta preizkušeni obrtniški vodja odločen nasprotnik tistega gibanja, ki se je brez pravega premisleka zanašalo tudi med avstrijske obrtnike in ki meri na to, da bi se za obrtnike
stebrih počivajočo galerijjo, ki je nad 600 m dolga in z obširnimi stranskimi prostori zvezana. Dočim so n. pr. pri avtomobilskih ali aviatičnih razstavah v pritličju in njega stranskih prostorih nameščeni kompletni vozovi in letala, najdeš ob takih prilikah na galeriji in v prvem nadstropju lepo razvrščene posamezne potrebščine in pritikline, kakor motorje, kolesje, razne regulatorje, svetilne in signalne motorje, vse do najmanjšega vijaka in najzneznatejšega delca celote, s posebnim ozirom na najnovejše izume.
Ves ta prostor, dasi dosti obširen, pa je namenjen vendar le navadnim razstavam ene in iste stroke, pri katerih igra važno vlogo tudi preglednost in ki bi zavoljo tega ne mogle biti raztresene po raznih lopah ali poslopjih. Za velike mednarodne in svetovne razstave pa bi bila tudi »Velika palača« premajhna. Za take prilike, ob katerih tekmujejo številne narodnosti ali stroke med seboj, se razširi razstavni prostor proti jugu čez vso Invalidsko esplanado, proti za-padu ob Seini tja do Martovega polja, kjer stoji Eiffelov stolp, in proti vzhodu prav do vznožja Elizejskih poljan. Zgradijo se nove palače in paviljoni, ki po razstavi deloma zopet izginejo, deloma pa tudi ostanejo.
napravil« posebne obrtniške zbornice.
Gospod Einspinner je mnenja, da bi bila delitev enotnih zbornic jako kvarna in bi oslabila moč in veljavo delodajalske organizacije. Imeli smo priliko ogledati si natančno uredbo in delo Zavoda za pospeševanje obrti na Štajerskem pod ljubeznjivim vodstvom gospoda predsednika zavoda samega, kateri je z največjo uslužnostjo odgovarjal na vsa predmetna vprašanja. Preverili smo se, da je uspevanje in vešče vodstvo Zavoda za pospeševanje obrta mogoče le tam, kjer je v tesni zvezi z prizadetimi krogi, naslonjen na poklicno zastopstvo gospodarskih krogov, ki je zbornica za trgovino, industrijo in obrt. Gospod Einspinner je odločno mnenja, da je posebnim potrebam obrta, industrije in trgovine prav dobro in lahko ustreči v enotnih zbornicah, katere imajo posebne sekcije za trgovino, obrt in industrijo s primerno avtonomijo posameznih skupin.
Stalna razstava vzorcev industrije v Skoplju.
Uprava ljubljanskega velesejma se že dalj časa bavi z načrtom, pridobiti naši produkciji v Sloveniji večji kon-sum, za kar se izkazuje že dalj časa potreba. Slovenska industrija, absolutno vzeto, je v primeru z inozemsko, še majhna in v povojih, relativno, za dosedanji konsum že prevelika. Del naših tovarn ne dela a polno kapaciteto, režije so iste, povpraševanje manjše in vsled tega na-i rašea cena izdelku. Našo industrijo se mora polno zaposliti, in to je mogoče edinole s pridobitvijo novega konsuma, ki ga je iskati sedaj v pokrajinah naše države, kjer je industrija sploh še nerazvita. Tu pride v poštev jugovzhod naše države, posebno Južna Srbija.
Vse predpriprave so v polnem teku, da se ustanovi v trgovinskem središču Južne Srbije — Skoplju, institucija, katere namen in naloga bo, zainteresirati tamošnje trgovce za nase blago, z intenzivno propagando posredovati za čim ožje stike in s tem povečati prodajno organizacijo naše
Pariška razstavna sezona se začenja jeseni in se otvarja skoro redno vsako leto z veliko avtomobilsko razstavo (Salon de 1' Automobile) v Veliki palači. Letošnja se je odprla 2. oktobra in je trajala do začetka novembra. Ves razstavni prostor s pomožnimi prostori vred je bil do zadnjega kotička napolnjen z najnovejšimi in najbolj dovršenimi izdelki avtomobilske industrije. Razstavile so večinoma francoske, pa tudi mnoge tuje, posebno italijanske, angleške in amerikanske tvrdke. Iz praktičnih ozirov so razstavile nekatere firme v dveh serijah, n. pr. luskuzna vozila od 2. do 12. oktobra na standu x, industrijska vozila od 20. do 30. oktobra na standu y. Tako se je skrbelo za raznolikost razstave in onemogočilo razstavljanje večjega števila izdelkov mno-gobrojnejšim razstavljencem. Skoro vsak pariški list, ki je v zvezi z industrijo, je posvetil razstavi vsaj eno številko. Tako je izšla »avtomobilska številka« pariškega tednika »L’ Exportateur Francis« na 64 straneh. Toda tudi revije, l- i nimajo neposredno opraviti z industrijo, so izšle v posebni »avtomobilski« izdaji, tako znani tednik »L’ Illustration« na 58 straneh s 13 krasnimi slikami v barvah in 26 lieliogravirami; 70 strani je imel samih oglasov. Toliko je zanimanje, ki
Stran 2.
Štev. 148.
WVI»»WMIIH«LI IIWIi-iC~-:
industrije, obrti in veletrgovine, obratno pa zopet zainteresirati naše trgovce za surovine tamošnje bogate dežele.
To s6 bo dalo izvesti na ta način, da se priredi v Skoplju stalna razstava vzorcev, kateri bo priključen tudi informativni in prodajni urad. Uprava Ljubljanskega velesejma je stopila v stik s trgovskimi organizacijami južne Srbije, na čelu ji Trgovska zbornica v Skoplju in se ji je za-sigurala popolna moralna pomoč in sodelovanje. Rezervirani so že lepi razstavni lokali v sredini mesta. Službujoči aparat, ki bo sestavljen iz Slovencev in tamošnjih domačinov, bo dajal vsakemu, razstavljalcu po njegovih intencijah vse potrebne informacije o gospodarskih prilikah v Ma-cedoniji, zbiral bo podatke o plačilni zmožnosti in solidnosti odjemalcev, obratno pa bo s smiselno propagando zainteresiral trgovce skopljanskega okoliša za naš trg, podajal o naših klijentih vse informacije o blagu, po-šiljalnih in plačilnih pogojih itd.
Uprava Stalne razstave vzorcev v Skoplju bo prevzela tudi prodajo blaga za njene razstavljalce in sprejemala naročila in ker je zasigurana moralna pomoč in sodelovanje tamošnjih trgovskih faktorjev, bo zamogla podati tudi gotove garancije za pravilno in solidno izvedbo zaključenega trgovskega sklepa.
Tukajšnji pridobitni krogi so pokazali za nameravano akcijo tako veliko zanimanje, da bo rezervirani lokal najbrže, kljub njegovi veliki obsežnosti, premajhen. Zanimanje pa vlada tudi že v Južni Srbiji, kar naj deloma izpričuje sledeči članek, povzet iz skopljanskega dnevnika »Naša stara Srbija« z dne 3. decembra t. 1.: »Ekspozitura Ljubljanskog vašara s mustrama u Skoplju. Prema odluci uprave Ljubljanskog vašara, za koju nedelju dana biče u Skoplju otvorena ekspozitura toga vašara. Tim povodom dolazio je u Skoplje polovinom pr. meseca direktor pomenutog vašara gospodin M. Dular, da na licu mesta ispita uslove za ekspozituru.
Osnivanje ekspoziture Ljubljanskog vašara s mustrama u Skoplju, znači veliku dobit za Južnu Srbiju, naro-čito u pogledu ekonomskog zbližanja sa zapadnim krajevima naše države.
Ovdašnjim trgovcima biče olakšano u toliko, što če ceo lager s mustrama imati u samom Skoplju i time izbeči troškove oko putovanja, ili iznena-denja od strane trgovačkih putnika.
Prodaju če obavljati dva činovnika,
jedan iz Južne Srbije, drugi iz Slove-načke, i to isključivo po mustrama i angro.c
0 celi akciji, ki je zelo zanimiva in ki utegne našo industrijo, obrt in trgovino dvigniti do večjega razmaha, bomo prihodnjič točneje poročali. Eminentna važnost te organizacije Da je razvidna že iz današnjega poročila.
Industrijalci, obrtniki in veletrgovci, ki še niso v zvezi za nameravano podjetje, dobe vse detajlne informacije pri ravnateljstvu velesejem-skega urada.
S to pridobitvijo pa se bo tudi še bolj dvignil pomen našega velesejma, ki si bo na ta način zasitrural vsakoletni velik obisk trgovcev iz Južne Srbije, ki se krijejo z velikimi količinami blaga.
TRGOVSKI KOLEDAR 1925
Je izšel.
Naroča se pri Slov. trg. društvu „Merkur“ v Ljubljani, Gradišče 17/1.
Cena s poSinlno Din 20 -
Obrtno sodišče.
Plača in odpovedna doba pri službenih razmerjih v smislu obrtnega reda in zakona o trgovskem pomožnem osobju.
Pri vsakem službenem razmerju je pravilno, pa tudi previdno, da se stranki natančno dogovorita glede medsebojnih obveznosti, tako kar se tiče službojemalčeve plače in njegovih drugih prejemkov, bodisi v gotovini ali v naturalijah, kakor tudi glede obojestranske odpovedi.
Seveda ima uslužbenec pravico do plače tudi, če bi se o njej pri pogodbi ali sploh pred nastopom službe ne bilo govorilo, kajti § 1152. o. d. z. določa, da velja primemo plačilo za pogojeno, ako v pogodbi ni določeno in tudi ni dogovorjena brezplačnost.
Natančneje pa v tem oziru predpisuje § 6. zakona o trgovskem pomožnem osobju, glasom katerega določa vrsto opravil in njih obseg ter zanje pristoječe plačilo (denarne in naturalne prejemke), če ni dogovora, za dotično vrsto podjetja v kraju obstoječi običaj, če pa ni takega običaja, je opravljati po okolnostih primerna opravila in dati prav tako plačilo.
Za dogovor velja pa tudi, če pripadajo stranke združbam služboda-jalcev ni službojemalcev in če ni dru-
Prijatcljem »»Trgovskega lista"!
V gostilni, kavarni, povsod zahtevaj »Trgovski list«; imej ga pa tudi doma, ker je dolžnost vsakega smotrenega gospodarja, da podpira list, ki ščiti njegove interese. Novo leto naj prinese listu novih naročnikov, novih bojevnikov v fronti trgovcev, industrijcev in obrtnikov.
Naročnina se v novem letu ne bo povišala. Naroča se »Trgovski list« v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica 13.
ga posveča francoska javnost samo eni stroki narodne industrije. To zanimanje je potrdil tudi vspeh razstave: vsaki dan se je trlo občinstva na razstavnem prostoru; povsod gruče, ki stvarno razpravljajo o najnovejših pridobitvah v strokovnem oziru, posamezniki, ki ogledujejo podrobnosti, zapisujejo podatke in naslove, študirajo kataloge. Nikjer zijal, ni-kakega veseljaštva, dasi svirata dve godbi skoro neprenehoma druga za drugo. Kjer teče pri nas rujna kapljica, so tu male, bele pogrnjene mize, pripravljene edinole za skromno kosilo ali za južino brez vina. Po mehkih baržunastih preprogah se v razkošni luči gibljejo čudežni natakarji in malo je gostov. Tu-patam ležim v naslonjaču imenitna dama, ki se je naveličala spremljati soproga skozi neskončne vrste avtomobilov in avtomobilskih delov. Ce jo slučajno ošineš z očesom, pogleda preko tebe, če pogledaš njenega psička, se ti ozre v stran. — Cene blaga so kaj različne. Mali 5 HP »Benjamin« stane v popolni opremi 5500 frankov; prekrasni 12 HP >Rolls Royce« pol milijona; za tujca, ki ne plača davka na luksus, nekaj mani. Število sklenjenih kupčij se ne da niti približno dognati, ker bi bilo nemogoče centralizirati prodajo. V tehničnem oziru je napredek viden na vseh poljih.
Avtomatični pogon, ki je bil še pred par leti luksurijozna priprava, je postal obligatoren za vse vrste osebnih voziL Gonilna sila za napihovanje pnevmatike, je postal motor sam in napihalna priprava tvori del avtomobilove mašinerije. Za mazanje motorjev in kolesja so se izumile v zadnjem času najgenijalnejše naprave. Motor s štirimi cilindri se umika onemu šestih cilindrov, a samo s tremi brzinami. Vsi kovinski deli postanejo od dne do dne finejši, tanjši, kar je posledica napredka metalurgične tehnike. Kljub temu ali morda prav zato solidnost izdelkov stalno napreduje. Na razstavnem prostoru sta bila dva 12 HP-vozova tvrdke Brasier, ki sta se vdeležila tekme z ozirom na trpežnost sredi junija 1924; prvi je prevozil v 24 urah 1832-5 km, ne da bi se kdo dotaknil mehanizma, razen pri obnovi bencina in olja vsakih 350 km. Gotovo lep dokaz solidnosti ma-terijala. Tvrdka Citroen je razstavila prve primere čisto kovinastih karoserij, ki obetajo postati v par letih izključne, francoski avtomobilski izvoz, ki je znašal v letu 1919 oltoli 420 milijonov frankov, se je v teku zadnjih štirih let skoro potrojil in je znašal v letu 1923 nad I 1,500.000 frankov. Glavne'odjemalke so 1 bile Anglija, Italija, Nemčija in Avstrija.
(Dalje sledi.)
gačega dogovora, kolektivna pogodba, sklenjena med temi združbami.
Obrtni red pa glede višine mezd ne določa ničesar, le v § 72. predpisuje, da je določitev razmerja med obrtniki in njihovimi pomožnimi delavci stvar prostega dogovora v zakonitih mejah, če pa ni takega dogovora, določajo o tem predpisi in če jih ni, obči državljanski zakonik, glede višine prejemkov torej že navedeni § 1152.
o.	d. z.
Sicer pa glede mezde predpisuje § 77. obrt. reda, da je delavcu, če ni drugega dogovora, plačevati jo vsaki teden in § 78., da je mezdo plačevati v gotovini, vendar pa smejo obrtniki dajati delavcem po prejšnjem dogovoru na račun mezde stanovanje, kurivo, uporabo zemljišča, zdravila in zdravniško pomoč, kakor tudi orodje in tvarino za od njih izdelo-vane izdelke. Tudi živila in redno hrano smejo obrtniki dajati delavcem po dogovoru na račun mezde, toda le po ceni, ki ne presega stroškov nabave.
Glede odpovedne dobe pa določa § 77. obrtnega reda, da velja 14dnev-na odpoved, če ni drugega dogovora, pri službenem razmerju, na katero je uporabljati zakon o trgovskem pomožnem osobju z dne 16. jan. 1910, št. 20 drž. zak., je pa odpovedna doba, če ni drugačnega dogovora ali pa ra službojemalca ugodnejšega krajevnega običaja, šest tednov pred koncem vsakega koledaričnega četrtletja. Rok odpovedi se pa v smislu § 20. cit. zakona tudi z dogovorom ne more skrčiti pod en mesec in mora vedno ne-lati petnajstega ali zadnjega dne ko-edarskega meseca.
Rok odpovedi mora biti vedno enak za obe stranki, drugače velja za obe stranki daljši rok. To velja za pomožno osobje v smislu navedenega zakona o trgovskih uslužbencih, obrtni red ne omenja neenakih odpovednih rokov. Vsled tega je pri delavcih, na katerih službeno razmerje je uporabljati predpise obrtnega reda, dogovor na neenako odpovedno dobo ali pa na izključitev odpovednega roka samo za eno obeh strank dopusten in pravnoveljaven. Pri obrtnih podjetjih je tudi dopustno, odpovedni rok splošno obvezno izključiti že v delavskem redu, obstoječem v smislu § 88., lit. a, obrtnega reda.
Kakor so pa ti zakoniti predpisi, zadevajoči plačilo delojemalcev in obojestransko odpoved jasni in lahko umljivi, vendar se pa proti njim greši neverjetno pogosto, tako v obratih, na katere je uporabljati predpise obrtnega reda, kakor v onih, za katere veljajo predpisi zakona o trgovskih nastavljencih. V takih sporih razsojati ima potem obrtno sodišče.
Naj podamo nekaj teh sporov v glavnih potezah:
Pri neki trgovski družbi je bil nastavljen tožitelj kot uradnik z mesečno plačo 3000 Din in z dnevno doklado 40 Din. Tvrdka, ki je bila družba z omejeno zavezo, se je združila pozneje z drugo enako družbo, tako, da je sama prenehala obstojati. Ta družba, obstoječa še nadalje pod svojo prejšnjo tvrdko, je prevzela z drugimi uslužbenci prejšnje družbe tudi toži-telja kot uradnika.
Tožitelj trdi, da glede odpovedi med njim in prejšnjo družbo ni bilo dogovora, z novo družbo pa sploh ni sklenil nobene posebne pogodbe, vsled česar ima tudi od te dobivati iste prejemke, kakor jih je imel pri prejšnji družbi in velja le zakoniti odpovedni rok. Nova družba mu je odpovedala službo dne 1. julija in mu plačala mesečno plačo in doklade do 15. avgusta. S tem.se pa tožitelj ni zadovoljil, marveč je zahteval od nove družbe pristo-ječe mu prejemke za vso zakonito odpovedno dobo, t. j. do konca meseca septembra, torej mesečno plačo za čas od 15. avgusta do konca septembra v znesku 4500 Din in doklade za isto dobo v znesku 1840 Dm, skupaj 6340 Din.
Trgovina.
Trgovski stiki z Rumunijo. — Trgovska in obrtniška zbornica v Oradia-Mare (Veliki Varaždin) Rumunia namerava izdajati informacijski bilten, v katerem se bodo stalno in brezplačno objavljala povpraševanja in ponudbe bla«a inozemskih in domačih tvrdk. Interesenti naj se blagovolijo obrniti na gori-navedeno zbornico.
Ukinitev vseh omejitev v zunanji trgovini. Gospodarska sekcija zveze narodov je v zadnjem času pozvala vse države, ki so članice zveze, da se izjavijo o ukinitvi vseh uvoznih in izvoznih omejitev. Brez dvoma bodo torej imeli tudi naši gospodarski krogi v doglednem času priliko, da se izjavijo o tem vprašanju, ki globoko posega v naše gospodarske interese.
»Centralna vinjarna delniška dražba v Ljubljani«. Ministrstvo za trgovino in industrijo * je dovolilo Gospodarski zvezi v Ljubljani, da osnuje delniško družbo pod imenom »Centralna vinjarna d. d. v Ljubljani« z glavnico 1 milijona dinarjev, ki se lahko poviša na 4 milijone dinarjev.
Tretji mednarodni kongres trgovskih zbornic se bo vršil od 21. do 28. junija prihodnjega leta v Bruslju.
Trgovska konkurenca med Rusijo in Japonsko. Sovjetska vlada proučuje načrt za spopolnitev pristanišča Jageršeld v prosto luko. Svrha tega načrta je, da se pritegne blago, ki se izvaža iz južne Mandžurije in ustvari konkurenca pristanišču Dairem. Japonska vlada pa hoče za vsako ceno ohraniti svoj gospodarski vpliv v Mandžuriji ter skuša r vsemi razpoložljivimi sredstvi zvišati promet v pristanišču Dairem, za katerega je določila svoto 20 milijonov jenov.
Madžarsko - romunske trgovske zbornice. Pogajanja, ki se vršijo v zadnjem času v svrho ustanovitve skupnih, odnosno mešanih trgovskih zbornic na Madžarskem in v Rumuniji, napredujejo povoljno in se pričakuje, da bodo kmalu uspešno končana.
Osnovanje prve produktne borzo na Grškem. V Pireju se je te dni svečano otvorila prva produktna borza na Grškem.
Industrija.
Zborovanje Centrale industrijskih korporacij. Dne 18. t. m. se bo vršilo v Beogradu zborovanje Centrale industrijskih korporacij. Med glavnimi predmeti, ki se bodo razpravljali, je: Kriza naše mlade industrije.
Elektrika na otoku Hvaru. Na otoka Hvaru se bo v kratkem uvedla električna razsvetljava. Vsa predhodna dela se nahajajo že v perijodi zaključitve.
Mednarodna razstava usnjarske industrije t Milanu. — V Milanu se vrši od 22. do 29. januarja mednarodna razstava izdelkov usnjarske industrije. Prospekti so interesentom na razpolago v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice.
Položaj ruske industrije. V svojem govoru o gospodarskem položaju |e načelnik vrhovnega gospodarskega sveta zatrjeval, da sovjetska industrija nikakor ne more popolnoma zadostiti zahtevam, čeravno se je v tekočem letu dvignila za 32% napram letu 1923. Načelnik Zerjinskjr je izjavil, da je za gospodarski položaj Rusije izrednega pomena uvoz proizvajalnih sredstev, ki bodo brezdvomno dvignila splošno blagostanje. Uvozu, ki se mora vršiti v upravičenih gospodarskih mejah, ne smemo toraj pripravljati nikakih ovir, je ea-ključil Zerjinskjr.
Nova iznajdba. Mehanik in avijatik Ivanjenko je konstruiral nov tip letečega motociklja. Motocikel tehta okoli 100 kg, a s popolno opremo 160 kg. Stal bo v proizvodnji na veliko 600 do 800 rubljev komad.
* KUPUJMO IN PODPIRAJMO 38
iivrgtno
Kolinsko cikorijo
^	dotsnči	irdpJek	M
Promet.
Telefonska zveza med Bukarešto m Trstom. Kar se tiče novih zvez med Bukarešto in inozemstvom, objavlja ru-munsko poštno ravnateljstvo v Bukarešti, da bo nova telefonska proga z Beogradom podaljšana do Zagreba in Trsta. Prihodnje poletje bo tudi vzpostavljena direktna telefonska zveza med Bukarešto na eni in Budimpešto, Dunajem, Prago in Varšavo na drugi strani, i Vagonske pošiljko za Sušak. — Na | | progi Moravice-Sušak se morejo vsled
-a	•<«
strmega dostopa do morja odpremljati le vlaki, ki imajo vsaj na polovici vagonov brezhibne zavore. Zaradi tega je železniška uprava naročila postajam, da odpremljajo posamezne vagone na to progo le z zavorami; le ako odhaja blago v celih vlakih ali je naloženo v večjem številu vagonov, sme biti polovica vagonov brez zavore. Kljub temu prihajajo na postajo Moravice posamezni vagoni, ki nimajo zavore. Zaradi tega se morajo po več dni zadrževati na tej postaji, predno se more sestaviti vlak, ki ima določeno število zavor. Opozarjamo na ta predpis interesente, da v dosego brezhibne odpreme njihovih vagonskih pošiljk tudi sami pazijo, da se bodo njihove pošiljke natovarjale le v vagone z zavorami.
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS ANGLEŠKI PREMOG, ŠLEZIJSKE BRIKETE dobavlja
"IEimjA", rifubtjana
KRALJA PETRA TRG 8. Telef. 220 JJS1' Plačilo tudi nn obroke!
Denarstvo.
Trgovino z devizami in valutami je
dovolilo finančno ministrstvo menjalnici Ljubljanske kreditne banke, podruž-na Maribor in Josipu Bezjaku v Mariboru.
O zamenjavi novčanie. Po 31. decembru t. 1. se ne bo dovolila nobenemu izmenjava novčanie državnega posojila od 5, 10 in ‘20 Din, ki so se vzele iz prometa.
Davki in takse.
Kurijoznost. — V podobčini Grahovo so napravili vodovod in najeli za izvršitev posojilo, katero hočejo poravnati z dokladami na direktne davke. Sestavili so za pobiranje vodovodne naklade porazdelbeni seznam, na čigar podlagi terja sedaj davčni urad ogromne zneske. Občutnost te naklade dokazuje dejstvo, da je neka tvrdka, ki ima v tej podobčini podružnico, dobila od davčnega urada poziv, da plača prvi obrok naklade v približnem znesku 20.000 Din. Plačati bi imela pa še okoli 50.000 Din, torej skupaj okoli 70.000 Din, dasi ne plačuje podružnica niti 170 Din občne pridobnine in ji drugi davki niso predpisani. Brez dvoma nekaj ni v redu pri pobiranju te naklade, ker je nemogoče, da bi naj plačal trgovec za svojo podružnico več javnih dajatev nego je imel od nje dohodkov ves čas njenega obstoja. .Vsekakor je ta primer tako kričeč, da bi bilo nujno potrebno, da nadzorstvena oblastva pregledajo, kako je mogoče, da more trgovca z razmeroma nizkim davkom (pridobnino) zadeti tako občutna naklada.
Davčno okrajno oblastvo v Novem mestu razglaša: V smislu člena 204. finančnega zakona za 1. 1924/ 25 (Ur. list šL 140/43 iz leta 1924) se tem potom javno razglaša, da bodo odmerni izkazi za dohodnino za leto 1924 za davčne okraje Novo mesto, Trebnje, Žužemberk, Črnomelj in Metlika na vpogled davkoplačevalcem pri pristojnih davčnih uradih in pri davčnem okrajnem oblastvu v Novem mestu, in sicer v času od 17. do 31. decembra 1924. Vsak davkoplačevalec ima pravico vpogledati le njegovo davčno dolžnost zadevajoče predpisne postavke, za druge davčne zavezance pa le, če se izkaže s pooblastilom, da jih je upravičen zastopati v davčnih zadevah. Vsak davkoplačevalec je, oziroma bo prejel še posebej kratko obvestilo o višini dohodnine z vsemi pribitki vred. To obvestilo nadomešča odmerni izkaz, ki bi se sicer razgrnil tudi pri županstvu. Prizivni rok poteče (v 15 dneh po preteku zgornjega roka, torej) dne 15. januarja 1925. Predpis davka onih zavezancev, ki do tega dne ne podado pri davčnem okrajnem oblastvu v Novemmestu priziva, postane pravomočen. Prizivi se kolekujejo z 20 Din, prošnje za naznanitev odmernih podlag s 5 Din, vsaka priloga pa z 2 Din.
Davčno okrajno oblastvo Slovenjgra-doc naznanja, da je odmera kontigenti-rane pridobnine vseh štirih razredov za leto odnosno priredbeno dobo 1924/25 izvršena ter da bodo predpisani izkazi razgrnjeni davč. zavezancem v vpogled pri občinskih uradih v času od 21. decembra 1924 do 5. januarja 1925. Prizivni rok poteče dne 20. januarja 1925.
Uvedba dohodnine na Turškem. —
Turška vlada predloži narodni skupščini osnutek zakona o dohodnini, ki stopi po vsej priliki v veljavo izza dne
1.	januarja 1924. Davčna lestvica je progresivna. Davek znaša pri ‘200 turških funtih 2%, pri 50.000 funtih 10% in pri dohodkih preko 50.000 funtov 15%. — V formalnem postopanju postopanju se osnutek naslanja na zakone, ki so v drugih državah že uvedeni. Predvideva celo obligatorni vpogled v knjige in račune.
Razno.
Podaljšanje stanovanjskega zakona do 1. maja 1925. Minister za socijalno politiko Marko Gjurežič je dne 12. t. m. podpisal uredbo glede podaljšanja stanovanjskega zakona. To uredbo predloži minister ministrskemu svetu v odo-brenju. Uredba se glasi: člen 1. Zakon o stanovanjih z dne 30. decembra 1921 ostane v veljavi do 1. maja 1925. Clen 2. Odredba stopi v veljavo, ko jo kralj podpiše. V motivih k uredbi se nagla-ša, da je s to uredbo, ki stopa v veljavo po odobrenju ministrskega sveta in podpisu kralja, začasno stanovanjsko vprašanje rešeno na ta način, da je ohranjen v veljavi najvažnejši člen 3. stanovanjskega zakona, s katerim je zavarovana neodpovedljivost stanovanj in je obenem ohranjen stari način poviševanja oziroma plačevanja najemnin. To je, da hišni posestniki ne morejo sa-molastno poviševati najemnin. Odstranjena je tudi nevarnost, da ne bi sodišča priznala veljavnosti uredbe oziroma podaljšanja stanovanjskega zakona. Ministrstvo za socialno politiko se že sedaj bavi z izdelovanjem načrta novega stanovanjskega zakona, ki se bo takoj predložil novi skupščini.
Draginja v posameznih državah. Indeksne številke prodajnih cen na debelo, ki so se objavile za mesec avgust in september od »Mednarodnega urada dela«, kažejo v posameznih državah rastočo tendenco. Porast je v Poljski in Nemčiji znatnejši. Zadostno občuten je pa
tudi v Belgiji, Franciji, Luksemburgu, na Finskem, Švedskem, Danskem, v Italiji, Angliji in Združenih državah. Indeksna številka za Avstrijo je pa nasprotno padla; rnvnotako je padla indeksna številka v Švici, Kanadi, Avstraliji, Indiji in na Japonskem. V drugih državah, o katerih je sploh dobil Mednarodni urad dela podatke, se zdi, da je indeksna številka ostala na istem ni-voju.
Novi švicarski predsednik. Za predsednika Zveznega sveta za leto 1925. je bil izvoljen šef švicarskega finančnega departementa Musy, za podpredsednika pa šef policije in pravosodja Halberlin.
Za prezidenta avstrijske ropublike je bil vnovič izvoljen dosedanji predsednik dr. Mihael Hainisch.
Koruzna banka. Po nemškem primeru pripravljajo v Vojvodini, kakor poroča »Trgovinski Glasnik« gospodarski krogi osnovanje koruzne banke, Cilj te banke bi bil, da dajo poljedelci svoje vloge ne v denarju, ampak v hrani; interes na ta in takšni kapital bi se zopet izplačeval v hrani s koruzo. Rav-notako bi se dajala tudi posojila v hrani odnosno koruzi.
Francoske indeksne številke za mesec oktober t. 1. — Indeksna številka za veletrgovino se je v mesecu oktobru 1.1. zvišala povprečno za 11 točk in s tem dosegla približno stanje meseca januarja t. 1. V oktobru je indeksna številka (1914 = 100) dosegla 507 točk. V prejšnjih mesecih je znašala:	v janu-
arju 505, v juniju 474, v juliju 491, v avgustu 485 in v septembru 496 točk. Indeks za nadrobno prodajo (1914 = 100) je znašal v Parizu koncem oktobra t. 1. 383 in koncem septembra 374 točk. Na podlagi cen, preračunjenih za najvažnejše življenske potrebščine (kruh, meso, mast, maslo, jajca, mleko, sir, krompir, fižol, sladkor, olje, petrolej in gorljivi špirit), je znašala indeksna številka za januar 370, za fe-biuar 384, za marec 392, za april 380, za maj 378, za junij 370, za julij 340, za avgust 366, za septem 374 in za oktober 383 točk.
Zlatorog
terpentinovo milo,
ponujajte svojim odjemalcem in bodite prepričani, da jih bodete dobro postregli!
Ljubljanska borza.
Dne 12. decembra 1924.
Blago. Les: Deske, 20, ‘25, 30 mm, monte, fco meja, bi. 620; plohi, 50 mm, monte, fco meja, bi. 620; remeljni, 30/60, 60/60, 35/70, 70/70, 40/80, 80/80, fco meja, bi. 620 —; hrastovi žel. pragovi 250, 25X15, fco nakl. post., za komad, den. 49’—; brusni les, po uz. Ljublj. borze, fco meja, 1 vag., den. 240’—, bi. 250 —, zaklj. 240'—; oglje, la, vilano, fco meja, den. 114'—; bukova drva, klana, do 10% okroglic, napolsuha, fco meja, den. 28'—; pšenica domača fco Ljublj., den 420 —; pšenica bačka, par. Ljublj. bi. 465'—; koruza nova, gar., par Mitroviča, 1 vag., den. 180'—, bi. 185 —, zaklj. 185 —; oves bački, fco Ljublj. bi. 365'—; laneno seme, fco Ljublj., 675 —; otrobi drobni, fco Ljublj., bi. 212-50; otrobi srednje debeli, fco Jarše, bi. 240'—; fižol ribničan, očiščen, b/n, fco Postojna trans., bi. 505'—; fižol prepeličar, očiščen, b/n, fco Postojna trans., bi. 580'—; fižol mando-lon , očiščen, b/n, fco Postojna trans., bi. 480'—; jabolčna marmelada, v zabojih 12 kg in ‘24 kg, bi., 2400 —.
Vrednote: Celjska pos. d. d., Celje, den. ‘210'—, bi. 210'—, zaklj. 210'—; Ljublj. kred. banka, 22‘2'—; Merkantilna banka, Kočevje, den. 125'—, bi. 126'—, j zaklj. 125'—; Prva hrvatska štedionica, | Zagreb den. 895 —, bi. 908; Strojne tov. : in liv. d. d., Ljubljana, den. 130'—, bi. 148'—; Trb. prem. družba, Ljubljana, bi. 415.—; »Split«, an. družba za cement Portland, Split, den. 1400'—, bi. 1420'—;
kY>% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke, bi. 89 —.
Tržna poročila.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 5. decembra 1924 se je pripeljalo 136 svinj, 1 koza in 1 ovca, cene so bile sleddče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 150—200 Din, 3—4 mesece 300—400, 5—7 mesecev 600—700, 8—10 mesecev 800 do 900, 1 leto stari 1150—1450, 1 kg žive teže 15—16.25, 1 kg mrtve teže 20 do
22.50 Din.
Tržne cene ▼ Celju (1. decembra). Govedina: V mesnicah I. vrste 25, II. 23—24. Na trgu I. vrste 25, II. 22, 1 kg vampov 12, pljuč 12, Telelina: 1 kg telečjega mesa I. 30, II. 25, jeter 22, pljuč 22. Svinjina: prašičjega mesa I. 35, II. 30, pljuč 15, jeter 15, slanine I. 38, II. 36, na debelo 34—35, amerikanske 36, masti 41, amerikanske 36, šunke 32.50 do 40, prekajenega mesa I. 32.50—40,
II.	32.50. Drobnica: 1 kg koštrunovega 20. Klobase: 1 kg krakovskih 50, de-brecinskih 50, hrenovk 40, svežih kranjskih 50, suhih kranjskih 60, brunšvi-ških 20, salami fine 100—130. Perutnina: 1 piščanec majhen 20—‘25, večji 25 do 30, kokoš 40—45, petelin 45—50, raca 40—50, gos 100, puran 100, domač zajec manjši 20, večji 30—35 Din. 1 li-j ter mleka 3.50—4, kisle smetane 16 do 18, 1 kg surovega masla 50, čajnega 72 do 80, masla 50, bohinjskega sira 54 do 60, trapistnega sira 24—60, Ementalskega 120, sirčka 15—18, eno jajce
2.50 Din.
Coue špecerijskemu blagu t Celju (1.
decembra). 1 kg kave Portoriko 76, Santos 56, Rio 44—48, pražene kave I. 88, II. 76, III. 60, kristal, sladkorja belega 16, v kockah 18, riža I. 13—15, II. 7.25—12, 1 liter namiznega olja 28, 1 kg soli 4, testenin I. 12.50, II. II. 12, mila 17—21 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Celju (dne
1.	decembra). 1 kg moke št. 00 6.80, št. 0 6.80, št. 2 6.30, št. 4 5.80, št. 6 4.90, št. 7% 3.60, ržena enotna moka 5.50, kaše 6, ješprenja 6.40, otrobov 2.80, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4.80, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke I. 6.00 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani
(dne 1. decembra). 1 kg moke št. 0 6.50, za kuho št. 1 6.25, črne krušne št. 6 5, kaše 6, ješprenja 6, ^otrobov 2.75—3, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5, pšeničnega 7, ajdove moke I. 9, II. 8 Din.
Žitne cene v Ljubljani (dne 1. decembra). q pšenice 390, rži 360, ječmena 380, ovsa 335, prosa 275, koruze 310, ajde 300, fižola ribničana 475, prepeli-čarja 475, graha 400, leče 600 Din.
Sarajevski trg (7. t. m.). — Jabolka 6 do 12 Din, orehi 10, hruške 8, orehova jedrca 32, suhe češplje ‘20, zelje 2, krompir 2, turščica 4, pšenica 5, moka 5.50 do 7, sladkor sipa 16, kocke 18, riž 9—12, kava 56—70, kruh, beli 6.50, črni 5.50 za 1 kg; limone 1.50 za 1 komad, oranže 2 Din.
Dunajski svinjski sejem (10. t. m.). Dogon 10.399 komadov. Pri mirnem prometu so se znižale cene mesnini svinjam do 2000 aK, a debelim do 1000 aK pri kilogramu. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: mesne svinje 17 do ‘22, debele 24 do 27.
mrnsammeimm&miammfsaia
tfUDOMJKC
>-?r
n
SMž
BUDDHJF
n««* crr................................
Dobava, prodaja.
Dobava 1500 kg konopne preje in
500 kg motvoza. — Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje tretjo ponudbeno dražbo za dobavo 1500 kg preje in 500 kg motvoza na osnovi čl. 86-98 zak. o drž. rač. in obvestila min. pošte št. 68.996 od 17. nov. t. 1. Dražba se bo vršila 13. jan. 1925 ob 11. uri v sobi št. 43, Sv. Jakoba trg št. 2. Pogoji in vzorci so na vpogled v Ekonomskem odseku, kjer se dobe proti plačilu takse 10 Din. Ponudniki morajo položiti 5%, inozemci 10% kavcijo ponudene vrednosti najkesneje do 10. ure na dan dražbe. Dražbe se more udeležiti le, kdor je pogledal ali prevzel pogoje.
Dobave. Direkcija državnih železnic, ekonomsko odelenje v Ljubljani sprejema do 17. decembra t. 1. ponudbe za dobavo 50 kož usnja po vzorcih. (Pogoji na vpogled pri imenovanem odelenju 6b delavnikih od 10.—12. ure.) Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 20. decembra t. 1. ponudbe za dobavo 30 ton angleškega koksa. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do ‘20. decembra t. 1. ponudbe za dobavo usnjatega jermena. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 30; decembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 1800 ton kosovnega premoga; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave peči, štedilnikov itd.
Dobave. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema ponudbe za dobavo žvepla za tračnice le do 16. decembra t. 1. (ne do 22. decembra t. 1., kakor prvotno objavljeno). — Dne 20. decembra t. 1. se bo vršila pri intendaturi 4. armijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizije Zagreb, Ljubljana, Maribor in Osijek. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. decemura t. 1. ofertalna licitacija glede dobave pisarniških potrebščin (kuvert, papirja, blazinic za štampiljke, špage, radirk, tuša, modrih svinčnikov itd.), dne 30. decembra t. 1. pa glede dobave delov za vzdrževanje signalov.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podstV 5 so v pisarni trgovske in obrtniške zbornic« * v Ljubljani interesentom na vpogled.
Na velikoI (blizu Prešernovega spomenika) Ol) VOdl No maloI
Priporoča potrebščine ko Šivilje, krojače, Čevljarje, sedlarje,
modno blago, pletenine, žepne robce, SCelke, sukance, toaletno blago. Telefon 913	Telefon	913
r. z. z o. z., ki posluje v novopreurejenih prostorih
v £Jia]blj«anS, Mestni trej št. ©.
Hranilne vloge In vlogo na □flf' tekoči račun '3tc obrestuje najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. T>aje Judi TKOOVSKH KltRDITK '^C tpr sprejema v inkiso fakture in cesije terjatev.
Volna in trikotaža, galanterija engros
Gaspari & Faninger - Maribor
Priložnost
nakupa
Veletrgovina
! Na drobno in debelo !
Vsled pomanjkanja prostorov razprodam pismen papir v mapah in kasetah kakor tudi druga razna Miklavževa in božična darila, po izdatno znižani ceni. Oglejte si izložbe in cene!
S spoštovanjem
VILKO WEIXL
veletrgovina, Maribor
Maribor
priporoča kolonijalno robo, južno sadje, dišave, moko, deželne pridelke.
Tvornica SVETLIN **
priporoča svoje prvovrstne kemične izdelke, kakor »SVETLIN** la in .MARICA* krema za čevlje
..SVETLIN** vazelin ska mast za usnje ........
..SVETLIN" voščilo la, belo in rumeno =====
Priložnost
nakupa
Pisarna in zaloga: LJUBLJANA, Vegova ulica št. 2
Velepražarna kave in mlini za dišave z električnim obratom
1’osluie po celi Jugoslaviji
Ustanov. 1.1923. Delniška glavnica znaša 3,000.000 Din v ztatu.
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
Brzojavi: HABER, Maribor. Telefon šlev. 149 interurban
JUGOSLAVIJA
Najboljši pSEUA
Šivalni stroj
Je edino le	lOSff
Josip	j§|| Pete!inc-a
znamka
Grilzner in Adler
za rodbino, obrt In Industrijo
Ljubljana
Pouk ¥ vezen u brezplačen. Večletna garancijo.
Delavnica za popravila Na veliko	Telet	n	913	Na	malo
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
»e dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
Pisarna: Ljubljana Gradišče 13.
LJUBLJANA
Veletrgovina žita In mlevskih Izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižoJ in druge poljske pridelke
Telefon štev. 44%.
Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE t
Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 Nasproti hotela ..ŠTRUKELJ1*
Tvrdka
TISKARNA
MERKUR
oj-uaj-j Trg.-ind. d. d. “■■■»■ ‘‘■m
LJUBLJANA
Simon Oregorčlčeva ulic« it. 13
inMtnnmtiminnuigtnmmflffnitt
Tiska S&sopis«, possi-ntce, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske la uradne tiskovine Itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica ssOTaiaeMiimitflMBfflmasMflB
Teleioa M. SM Kth« pri pott. hk- •**•* H. 15-«*
barve, mastila, lake, klej, emajl, kit In zajamčeno Cisti Arnež naJboljSe vrste nudi
MEDIČ - ZANKI SOM. Z A V.
nasledniki
Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic.
Novi Sad
■kladitCe
Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah.
Zahtevajte cenike!
Tvornlce: Ljubljana - Medvode
iz garantirano angleške gumirane tkanine kakor tudi nekaj čisto poceni vrst plaščev izdeluje in dobavlja
Ivam ZUPANČIČ v Celju
(kalijev) prvovrstna kvaliteta (kemično čist, popolnoma brez železa) v kristalih in moki izdeluje in prodaja po konkurenčni ceni
Kemična tovarna Moste pri Ljubljani.
Zahtevajte oferte In -vzorce. Dobavljamo promptno Tel- 351-	vsako	Količino.	Tel.	351.
g coloinDo
CfYL0N Ilil
AVTO
bencin, pnevmatika olje, mast, vse :>opra\ilo in vožnjo. Le prvovrstne olego in delo po solidnih cenah nudi !«U*>-Ay1o, d. z o. z. v Ljubljani.
- Odgovorni urednik F. JERAS.
w  i,	1	iv	'ii	ir*
Tisk tiskarne >Merkur<, trgovsko-indu»trijske d. d.
£. satnik to tidajatelj: »Merkur«, trfov»ko-lndu*trlj»ka d. d., Ljubljana.
Strfm 4.	TRGOVSKI LIST, 13. decembra 1924.	Štev.	148.
o —jrujaTr nami m m iii»n 11 m i nciTtri ii i iiBiTM mniini w it t 1—1a m, m infar rw win»n»nrr t ~i *n n -nn ~i -nr ' itiTmaninHinTr*"***"—*■—»t——un mmi i iTiHaMHMiroti iwi f NNMHNWWMBNMM9MBnMHn