Vpeljava kmetijskega poduka v Ijudske šole Postojnskega šolskega okraja. (Konec.) D. Zadnji nazor, kojega sem iz elaboratov posnel, ki trdi, da se kmetijski poduk, dasiravno neogibljivo potreben, v šole tukajšnega okraja zavoljo poinankanja učnih sredstev, ia pa radi premale izobražbe učiteljev samih v tem predmetu, sedaj še ne more vpeljati, je deloma pretirana, a še bolj pa suiešua misel. Zdi se mi, da iščejo strašila tam, kjer ga ni. Saj sino vendar z malo izjemo skoraj vsi sinovi kmetskih starišev, službujemo tudi med kmetovalci, kateri nam kmha pridelujejo, toraj bi nas moralo tako-le malo sram biti, če trdimo, da nam je opravilo, katero vse stanove zemlje preživi — neznano; omikan človek, temveč učitelj — sploh ne sme reči, da mu je kmetijstvo neznana stvar. Učnih pripomočkov pa kar vse mrgoli; le s pravim očesom jih je treba pogledati, sicer bi se nam lahko očitalo, da sriio se zdravimi oČmi — slepi, — da vse drugo, — a le potrebnega ne vidimo. Domači kraj se svojimi vsakovrstnimi prirodninami tam — je živ učni pripomoček; v teui krogu marljivi učitelj se svojimi učenci za kratek čas lahko nabere in napravi prirodopisno zbirko živalstva, rastlinstva in rudninstva, katera mu pri teoretičnem poduku v pojasnilo dobro služi. če tudi še vsaka šola svojega vrta nima, kar je res obžalovanja vredno, so pa sosednji vrti; ravno tako polje, travniki, grmovje (gošče), pašniki, gozdi i. t. d. Posebno v sadjereji more se skorej v vseh točkah tudi brez šolskega vrta zistematično ia dejansko podučevati, ker se skoraj povsod po pašnikih in grmovjih sadni divjaki vsakega plenuena nabajajo, treba jih je tu le poiskati, obrezovati, požlahtnjevati in pa za njih daljni razvoj skrbeti; občinarji bodo zato učitelju in učencem gotovo hvaležni, če ravno ne že danes ali jutri, pa zanesljivo pozneje, ker jim bo moč iz pašnikov in grmovja mesto divjakov pa uže požlahtnjena drevesa dobivati in jih po svojih žemljiščih saditi. Kar pa literarne učne pripomočke (knjige) zadeva, naj tii le nekatere navedem, in te bi bile: Zalokarjevo BUmno kmetovanje", Vrtovčeva nKraetijska kemija", dr. Vošnjakovo rUmno kletarstvo", Povšetov nUmni kmetovalec", Tomšičevi nPoboljšani sosedje", Kuraltov nUmni sedjerejec", Kuraltov BKratki navod o cepljenji sadnih dreves", Pirčev »Kranski vrtnar", Lapajne-Schneid-ova »Glavna vodila umnega gospodarstva", Ripšl pl. Gutmansthalova ,,Sadjerejaa, dr. Bleiweisova ,,Živinoreja", Mavricij Scheyerjev nNavod z gozdom prav ravnati", HabeilandtPovšetova nSviloreja", nMali sadjerejec" (za otroke), nNovice", BSlovenski Gospodar", ter še več drugih slovenskih kmetijskih knjig. Tudi nemški listič nDer Oekonom", kateri na mesec po dvakrat izhaja in se pri Hugo H. Hitschmann-u, Dominikanerbastei Nr. 5, na Dunaji za ,,en" celi forint na leto prenumerirati more, je vreden vsega priporočila, donaša za vsak mesec posebej opravila vseb strok kmetijstva, v kratkih a jedernatih potezah opisana; pri učitelju bi se ne smel pogrešati. Te navedene kmetijske knjižice bi se morale v vsaki krajni šolski — in še bolj gotovo pa v vsaki okrajni učiteljski bukvarnici nahajati. Tudi c. k. kmetijska družba Kranjska kadar in kolikor more, rada učiteljem pri kmetijskem poduku na roko gre; le prositi je treba, ter prilike, kadar se ponuja, ne zamuditi, ter malo veselja za dobro reč imeti, pa gre vse izpod rok. Pečeni ptiči sami ob sebi človeku nikdar v usta ne frče; nekaj enacega velja tudi o kmetijskem poduku na ljudskih šolah; sam ob sebi ne bode se nikdar in nikjer vpeljal, dokler bodemo učitelji satni v teni obziru roke križem držali in se nič prizadevali najpred sebe — potem pa mladino v kmetijstvu olikati. Prej pa, ko stavim kak nasvet, moram še enkrat opomniti, da je prebivalstvo Postojnskega šolskega okraja navezano osobito na poljedelstvo, živinorejo, katera bode vsled vladnih določil dne 12. aprila 1.1. posebno važni faktor za kmetovalce od dne 1. prosenca 1882. leta naprej postala, ker bode od tega' dne dalje meja ob Rusiji in Rumuniji vvažanju tuje goveje živine v našo državo zaprta, ter se bode domača živinoreja posebno dobro rentovala; navezano je dalje na sadjerejo, katera je šesploh na zelo nizki stopinji, a se mora prav zdatno zboljšati; deloma na vinorejo in svilorejo, nekoliko tudi na čebeljarstvo in gozdorejo. Kar svilorejo zadeva, zavzemajo po nekaterib krajih Vipavske, Vremske in Trnovske doline murbova drevesa mnogo prostora, kateri bi se lahko bolje in plodoviteje porabil; kjer sedaj raste murbovo drevo, vsadi naj se na njega mesto kako drugo žlahtno sadno drevo, a kjer je sedaj kaka živa meja iz gabra, gloga in drugega divjega grmičevja, naj se to divje grmovje odpravi in obsadi z malimi murbami, katere se dajo splesti v prav krepko, gosto in dobro živo mejo, od kakoršne se more sviloprejkam potrebnega perja za živež vdobiti. Ta praktičen napredek opazoval sem leta 1862., 63. in 64. večkrat v Boštajnu (Weissenstein) poleg Grosuplja na Dolenjskem, kjer so bile povsod mesto subih plotov in živih ograj iz raznega dračja — nasajene le žive meje iz same murbovine. Leta 1863. prejel je graščak grof Blagaj za galeto (svilode — kokone) nekaj nad 600 gl.; svilodi so se hranili edino le od perja murbovib mej (ograj). Ali bi se ne dalo to tudi v našem okraju polagoma izvesti? Upam da! — Le treba je pričeti z vsakem prostorčekom zemlje praktično gospodariti, pa bode šlo! Koliko prostora bilo bi s tem za sadno drevje pridobljenega, in koliko škodljivih mrčesov bilo bi potem tudi manj. Žive meje raznega grmičevja so pravo zavetje razneum mrčesu, kateri pa v murbovih mejah (ograjah) ne najde potrebnih pogojev za svojo požrešnost, pomnoževanje in razvoj. Kjer je šola blizo gozda, naj se mladina navadi seme gozdnega drevja nabirati, nositi ga v šolo, kjer ga skrbni učitelj pravilno za setev shranjuje; a ravno isto naj se godi tudi po šolah, kodar so sadni kraji se semenom sadnega drevja. Tako bode mogla šola se šolo drevesno seme zamenjevati, ž njim po celeai okraju sadne in gozdne drevesnice prirejati ¦— oziroma taiste nasčvati, sadne vrte napravljati in pokrašene goline pogozdovati. » nPogozdovanje Krasa bode še le takrat zdatno nanpredovalo, kadar Ijudska šola kmetijske učence tako ,,daleč dovede, da bodo iz prepričanja tudi sami, vsak nza-se, doma sadišča gozdnega drevja (gozdne drevesnnice) napravljali, iz katerib bode vsak za-se donia nza pogozdovanje kraševin lastnega posestva prinmerna gozdna drevesca prejemal in dobival. Dokler rbodo v ta namen le kake tri splošne gozdne drenvesnice v celem okraju, bode napredek lepočasen rin malenkosten, ako bi pa ta nujna zadeva hišna astnost vsakega posameznega zemljiščnega ponsestnika iz prepričanja postala — šlo bi vse urnneje in bolje od rok, in Kras bi se vidno manjšal." Da se cela stvar preveč ne zavleče, in — ker upam, da sem nekoliko najpotrebnejšega glede splošnega kmetijstva tudi povedal. toraj stavioi slavni konferenci ta-le nasvet se sledečimi točkami: 1) Kmetijskenm poduku naj se prva podlaga uže v vsakdanji šoli s tem postavi, da se poduk o njem posebno prirodopisnim naukom pridruži; tu naj se otroci uče spoznavati prirodnine domačega kraja z ozirom na kmetijstvo, nabirati sadnega in gozdnega drevesnega semena ter ga shranjevati, sejati, rastlinice presajati, oskrbovati in gojiti. (Z veliko večino glasov odobreno in sprejeto.) 2) Kmetijski poduk naj se dalje strinja s ponavljavnico za dečke od 12» do 14. leta (starejšim, kakor tudi odraKČenim naj bode na prosto voljo dano, vdeleževati se ga) pozimski čas po 2 uri na teden, kar naj se — kot satnostalni poduk — razširi tudi na drugo polovico šolskega leta — vsako nedeljo najraanj po dve uri za praktični, teoretično-praktični in obhojevalni poduk. 3) Naj se na to dela, da se §. 6 postave dne 28. svečana 1874 v sinislu pod drugo točko mojega nasveta povedanem tako prenaredi, da bode ugajal ponavljavnici in pa kmetijskemu nadaljevalnemu poduku — skoz cclo šolsko leto, po katerem bomo tako učitelji, a tudi učenci postavno zavezani kmetijstvo pospeševati. Učitelji naj bi dobivali iz normalnega šolskega zaklada za novi trud kake primerne nagrade. 4) Kuietijski poduk naj se vrši na podlagi dotične ,,Osnove" v dveh tečajih. Tvarina za vsak posamezen tečaj naj se z učenci sporedoma obravnava, to je, jemlje naj se prvo leto za prvi tečaj, a drugo leto pa za drugi tečaj, tretje leto zopet za prvi in četrto leto pa za drugi tečaj i. t. d. Poduk kmetijski naj se po tem sporedu sklepa od drugega tečaja naprej menjevalno vsako leto z nekoliko učenci, t. j. tisti učenci, kateri so pričeli prvo leto s tvarino za prvi tečaj pralpisano, dokončajo kmetijski poduk drugo leto s tvarino za drugi tečaj predpi- sano; a tisti, ki so drugo leto pristopili, končajo kmetijski poduk tretje leto s tvarino za prvi tečaj predpisano i. t. d. Tako menjevalno dovrševanje kmetijskega poduka vsako leto z nekoliko učenci, bilo bi celi stvari v prospeh in korist; a učiteljem in učencem bi s takim postopanjem izvan onih dveh ur kmetijskega poduka na teden v poletnem času ne nastalo nobenega novega — težavnega — posla; mali trud pa se more brez vsake posebne težave lahko prenašati. Tako postopanje velja pa edino le za enorazredne ljudske šole. Na dvo- in večrazrednicah takega menjevanja glede dovršitve kmetijskega poduka treba ni, ker se oba tečaja ob enem lahko podučujeta. (Točke druge, tretje in četrte, konferenca ni sprejela, kar kaže, da se med učitelji glede vpeljave kmetijskega poduka še vse premalo praktičnili nazorov in pa pravega mišljenja nahaja, ali pa, — da se malega delca in truda — boje.) (Morda so tudi drugi vzroki. Ur.) 5. Konferenca naj sklene, nemudoma na to delati, da se na deželni sadje- in vinorejni šoli na Slapu ustanovi za učitelje Postojaskega okraja (raorda tudi za druge) dvoletni — vsakikrat 4tedenski kmetijski poduk med velikimi počitnicami, kjer si bodemo mogli najpotrebnejša glavna vodila splošnega kinetijstva dejansko pridobiti in v prospeb napredka vsega okraja v posledici tudi dejansko vporabljevati. V to svrho je sedaj o zasedanji deželnega zbora najugodnejši moment. Res, to bi stalo precej stroškov, ali v povzdigo kmetijstva ne smelo bi se od nobene strani preveč štediti, to nam pričajo države, kjer je gmotno blagostanje doma. Po ti poti naj dobi vsaka šolska občina Postojnskega šolskega okraja lastnega in samostalnega učiteija kmetijstva, kateri bode jej mogel neprecenljivo koristiti. (Ta točka je bila sprejeta enoglasno in navdušeno z dostavkom, da naj bi se ta poduk na stroške deželne, oziroma državne blagajnice osnoval.) V Premu, dne 7. julija 1880. Matija Rant.