MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UraanKtvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Talalon uradnl&tva 2440, uprava 246S lahaja razen nadalja In praznikov vsak dan eb 10. url / Valja mesečno prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi pa eanlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani r Poštni Sekovnl račun št 11.405 JUTRA 99 Josip Piisudski V včerajšnjih jutranjih urah se je z bliskovito naglico razširila po Evropi vest, aa ie na gradu >Belvedere« v Varšavi za Vedno zatisnil oči največji mož novejše Ibjske zgodovine, ustanovitelj obnovlje-ne Poljske, njen bivši predsednik, šef faznih vlad, vojni minister in dejanski a'ktator. maršal Josip pl. Piisudski, Z n!'m je spet izginil iz življenja eden tistih klikih mož, ki so v najusodnejših letih 0cl 1- 1914. do najnovejšega časa obliko-va i evropsko zgodovino in bodo ostala ‘'Hitova imena v n.iei neizbrisna. Ako so Da bilj nekateri teh mož, ki so odšli v Večnost že pred velikim Poljakom, ali ih še žive, silni kot državniki, organizacij, vojskovodje itd., je bil Josip Pii-hdski hkratu vse. Bil je pisatelj, novinar, ?°vornik, organizator, vojskovodja, državnik, vzgojitelj naroda itd. Brez njegova dela pred vojno, v vojni in i>o vojni si sedanje Poljske in njene veličine sploh lie moremo zamišljati. Poljsko rodoljubje, ki ni poznalo mej 111 se ni strašilo nobenih, tudi najstrašnejših žrtev ne, je bilo že od delitve nekdanje Poljske predmet občudovanja in spoštovanja po vsem svetu. Maršal Piisudski pa je združeval v sebi že od rane mladosti vso romantično vznesenost te-Sa rodoljubja, obenem pa tudi praktični f e a 1 i z e m, ki ga je vodil vedno po fseli velikih potih življenja. V ljubezni fin svojega naroda in domovine in pri de-111 za uresničenje svojih velikih načrtov "i Poznal nobenih obzirov in pomislekov, tega so bila rešena pri teh pogajanjih tudi razna tehnična vprašanja, vprašanje letalskega materiala, uporaba nainovejših izumov itd. Nadalje je bila sklenjena konvencija o reguliranju letalskega trgovskega in potniškega prometa med Francijo in Italijo, kakor tudi o uvedb' letalskih prog z Afriko in Južno Ameriko. CESTA LJUBLJANA-SUŠAK. LJUBLJANA. 14. maja. Danes je odpotovala v Beograd s Sušaka in iz Ljubljane posebna delegacija zastopnikov raznih korporacij, da intervenira pri merodajnih faktorjih zaradi čimprejšnjega pričetka gradnje moderne turistične ceste Ljubljana—Sušak. Gradnja bo sta''1 170 milijonov dinarjev. NOV VAL MRAZA. DUNAJ, 14. maja. Tekom predvčerajšnjega in včerajšnjega dne je temperatura v severni Evropi zelo padla, ker so se pojavile s severnega tečaja nove mrzle struje. V Skandinaviji je snežilo, drugod pa deževalo. Snežilo je tudi ponekod, zlasti po gorah, v Nemčiji in Avstriji. Val mraza se je z bliskovito naglico širil nro-ti jugu in zajel vso srednjo Evropo. Zaradi te brzine se pričakuje, da bo slabega vremena kmalu konec in se bo temperatura zopet dvignila. Dnevne vesti Rešeno pereče mariborsko šolsko vprašanje MESTNA OBČINA BO ZGRADILA V SPOMIN VELIKEMU BLAGOPOKOJNE-MU KRALJU ALEKSANDRU I. ZEDINI TELJU MODERNO DEŠKO MEŠČANSKO IN DEKLIŠKO OSNOVNO ŠOLO TER OTROŠKO ZAVETIŠČE NA DESNEM BREGU DRAVE. Ko se je po najtragičnejšem dogodku, ki je mogel zadeti lani v oktobru naš narod, sestal k žalni seji mestni občinski svet mariborski, je bila njegova prva skrb, kako bi v znak večne hvaležnosti počastil kar najdostojneje spomin blago-nokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je daroval svojo lastno kri za naš narod in našo državo. Takrat je sklenil mestni občinski svet v počastitev njegovega spomina zgraditi prepotrebno "ško meščansko in dekliško osnovno solo ter otroško zavetišče na desnem bregu Drave in najeti za kritje gradbenih stroškov posojilo v znesku 7 milijonov dinarjev. Sklep žalne seje mestnega občinskega sveta je bil soglasno in z velikim odobravanjem potrjen tudi na redni seji mestnega občinskega sveta začetkom lanskega decembra in je bil upravni odbor z mestnim županom g. dr. Lipoldom im čelu pooblaščen, da pripravi in izvede vse potrebno glede najetja posojila za o-menjene nove šolske zgradbe. V ta namen se je pričela mestna občina mariborska pogajati za posojilo s Pokojninskim zavodom privatnih nameščencev v Ljubljani. Dolgotrajna so bila pogajanja, a so končno rodila ugoden rezultat. Pokojninski zavod privatnih nameščencev v Ljubljani bo posodil mestni občini mariborski pod ugodnimi pogoji potrebnih 7 milijonov za gradnjo novih šol. Tako je torej stopilo pereče mariborsko vprašanje v nov stadij in je pričakovati, da bo v najkrajšem času rešeno in bodo vsi načrti realizirani tako, da bodo dostojen in trajen dokaz hvaležnosti obmejnega Maribora do blagopokojnega veliega kralja ter bodo mestni občini mariborski v ponos, učeči se mladini pa v korist. Iz železniške službe. Za višjega pristava prometno-komercialnega oddelka ravnateljstva v Ljubljani s sedežem v Ptuju je imenovan Ivan Kepec, višji pristav na postaji Ljubljana glav. kol., Anton Pšeničnik je imenovan za kontrolorja s sedežem v Mariboru, za kontrolorja na postaji Pragersko pa je imenovan Ema imel Petrič. Hvaležni otroci. Še je v naših otrokih Hvalevredno razumevanje ljubezni, hvaležnosti in, spoštovanja do staršev, čeprav so nekateri nad našo mladino že obupali. Še je mnogo otrok, ki so posvetili vso pozornost materinskemu dnevu, ki smo ga proslavili preteklo nedeljo, še je mnogo otroških src, ki vračajo ljubezen' za ljubezen svojim materam. Mimo drugih so taki hvaležni otroci tudi v palači Pokojninskega zavoda na Kralja Pe-ira trgu. Ko se je približeval materinski dan, so brez vednosti svojih mamic zaprosili upraviteljstvo palače, ki jim je odstopilo veliko prazno sobo. Prostorno so->)0 so lepo okrasili z zelenjem in cvetjem, nad odrom pa, ki so ga sami napravili, so namestili veliko srce z napisom: »Mamici!«. S svojimi skrivnostnimi pripravami so nedolžni otroci pripravili svojim mamicam preteklo soboto zvečer prijetno presenečenje. Mamice, pa tudi očetje, so morali slediti njihovemu pova-flilu in priti v okrašeno dvorano, kjer so malčki najpreje predvajali ljubko sliko •>Mati«. Postavila se je zlasti Mirica Mi-lorkova, ki je s svojo sestrico Vidico in Vriskovo Majdico častno rešila svojo nalogo. V drugi igrici »Darežljivi otroci« je naživelo dobro srce otroka. Mamice in vse navzoče je nadvse ljubko izvajanje ženilo do solz. še bolj pa so bile mamice presenečene, ko so se pojavili na odru pod vodstvom korajžnega malega Lebana mali harmonikarji Rejev DuSan, Maj-tlica Lebanova in Bebica Tropova in za-grali 15 ljubkih narodnih pesmi. Omeniti moramo tudi oba Šerbčeva fantka, ki Sta le lepo postavila. Ob zaključku so otro-dobdarovali -presenečene mamice s cve- Mestna občina mariborska je že 'lani kupila od železniške uprave velik kompleks med Betnavsko cesto in Stritarjevo ter Magdalensko ulico, na katerem bodo zrastle nove moderne šolske zgradbe. 2e pozimi so pričeli pripravljati teren in so izkopali ogromne količine peska in gramoza, ki bo služil pri gradnji. V zvezi s tem so pripravili mestni delavci tudi vse potrebno za regulacijo Danjkove ulice, ki bo vezala Frankopanovo ulico s Tržaško cesto. Tudi je mestni šolski svet že razpisal posebno nagrado za najboljši načrt. Nova šolska poslopja bodo zgrajena po najmodernejših vzorih in sodobnih higien skih predpisih. Kako nujno potrebuje naš obmejni Maribor omenjene šolske zgradbe, nam izpričuje statistika mariborskih meščanskih šol. Maribor ima deško meščansko in dve dekliški meščanski šoli, deško meščansko šolo obiskuje 800 učencev, ki so razdeljeni v 4 razrede in 13 vzporednic, na obeh dekliških meščanskih šolah pa je 660 učenk. Potreba nove deške meščanske šole je že dolgo let nujno evidentna. Prav tako -pa je Mariboru nujno potrebna nova dekliška osnovna šola na desnem bregu Drave. Staro poslopje pri magda-leuski cerkvi že več let ni primerno za šolo zaradi tesnobe in pa iz higienskih o-zirov. Na magdalenski dekliški šoli je 5 razredov in 7 vzporednic, 4 razredi so nastanjeni v Miklošičevi ulici, učenke ene ga razreda pa morajo hoditi celo v »Ve-■Sno«. Tudi nima mestni okoliš na desnem bregu Drave potrebnega otroškega zavetišča. Skupno z rešitvijo šolskega vprašanja bo rešeno tudi vprašanje otroškega zavetišča, ki bo zgrajeno po najmodernejših vidikih. tjem in lepimi darili, ki so jih kupili skrivaj s svojimi prihranki. Na ljubki domači proslavi je prišla popolnoma do izraza hvaležnost naših otroških sre. Nov dnevnik. V Novem Sadu bo pričel izhajati dnevnik »Dan«, ki ga bo urejeval Lazar Atanackovič. Ekskurzija v Ameriko. Parobrodarsko društvo »Cunard'White Star Limited« priredi po mnogih druga leta uspešno izvedenih skupinskih potovanjih, tudi letos v dneh od 15. julija do 18. avgusta specialni izlet iz Jugoslavije v Zedinjene države Severne Amerike. Največja in naj-luksuznejša parnika »Berengaria« in »Ma jestic« bosta nudila na oceanu svojim potnikom vso udobnost in zabavo. Cena te ekskurzije znaša v turističnem razredu 456 dolarjev, v tretjem razredu pa 394 dolarjev. V tej ceni je upoštevana vsa preskrba na parniku in železnici z eventualnimi izleti itd. Kdor hoče preživeti počitnice na zabavnem potovanju in sio-gledati najlepše kraje Evrope in Amerike, naj se prijavi pri »Putniku«, Maribor, tel. 21-22, kier dobi tudi vse natančnejše informacije, valute po najugodnejših dnevnih tečajih, preskrbo viz, prospekte, rezerviranje kabin, niest v vlakih itd. Društvo zasebnih in autonomnih name ščencev v Mariboru obvešča vse svoje članstvo, da se vrši letošnji redni letni občni zbor v petek, dne 17. maja 1935 ob 20. uri v dvorani hotela »Zamorec«. Ker bo osobito letošnji zbor po svojih poročilih, ki jih bodo podali društveni funkcionarji o delu v pretekli poslovni dobi za vsakega nameščenca tako za posameznika, kakor za nameščenstvo sploh, izrednega pomena in važnosti, pozivamo s tem vse člane, da se ga polnoštevilno udeleže. Doba, v kateri živimo, zahteva od nas, da smo za svoje stanovske pravice vedno budno na straži ter stalno zasledujemo potek stanovskega boja. Občni zbor stanovskega društva pomeni za nas obračun dela po članstvu izvoljenih društvenih de’avcev in snovanje smernic za naše nadaljnje delo. In ker je bila na- ša organizacija v ospredju vsega stanovskega gibanja v Mariboru in n^'1- ^ 'lici, moramo tudi ob priliki letnega obračuna dokazati, da smo enota, ki hodi na področju stanovskega gibanja ravno pot ter ima pred seboj samo en cilj, to je ščititi nameščenca! Prihajamo pred članstvo, da položimo tu obračun nesebičnega dela in slišimo želje in zahteve nameščen cev, ki se oklepajo svoje stanovske organizacije. S ponovnim pozivom k vde-ležbi kličemo vsem našim tovarišem in tovarišicam: V petek vsi na zbor! Mariborski podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda bosta v četrtek dne 16. tm. dajali račun o svojem delovanju tekom zadnjega leta. Občni zbor obeh podružnic, ki se bo ta dan vršil ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma, naj bo ob enem tudi skromna manifestacija mariborske nacionalne javnosti za kuUurno in narodnoobrambno delo Dražbe sv. Cirila in Metoda ob njenem zlatem jubileju. Nanos. V sredo 15. tm. ob 20. uri bo u-čitelj Rudolf Cotič razložil najenostavnejši preizkus množfonja. Vzemite s seboj svinčnik. Delo dobe. Mariborska Borza dela nujno išče trakovnega mojstra in modelir-nega mizarja. Interesenti dobe vse informacije pri borzi v Gregorčičevi ulici. Uradni dan zbornice za TOI je preložen od srede na četrtek 16. tm. na kar o-pozarjamo vse gospodarske kroge. • KONCERT RUSKE GLASBE S PLESOM NA RUSKEM VEČERU V SOBOTO 18. MAJA V KAZINSKI DVORANI ZAČETEK OB £030 URI. „JAZZ DRAVE-1 Nočna lekarniška služba. Jutri, v sredo bosta imeli nočno lekarniško službo Ko-nigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Minarikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Radio Ljubljana. Spored za sredo 15. t. m.: Ob 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, obvestila; 13.20: plošče; 14: vreme, spored, borza; 18: plošče; 18.20: pogovor s poslušalci; 19: kmečki trio; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz opere. Žalostna smrt. Precej razburjenja je povzročila pri posestniku Krajtnerju v Zrkovcih strahotna najdba na živinskem hlevu. Hlapec je našel namreč pretekli ponedeljek zjutraj na hlevu mrtvega neznanega moškega, ki je v nedeljo zvečer prosil za prenočišče in prenočeval na hlevu. Nenavadno zadevo je posestnik Krajtner takoj javi! orožnikom, ki so spoznali v mrtvecu 58-letnega brezposelnega kleparja Jakoba Pahernika, rodom iz Kamnice pri Mariboru. Tudi so ugotovili, da je Pahernik nekaj dni pred svojo žalostno smrtjo močno popival in našel v alkoholu žalosten konec svojega življenja. Truplo so prepeljali na pokopališče k Devici Mariji v Brezju in ga tam pokopali. Razne nezgode. V Spodnji Kungoti je doletela 55-letnega posestnika Ivana Jarca huda nezgoda. Ko je šel včeraj proti domu. ga je podrl na tla brezobziren kolesar. Pri padcu si je Jarc prebil lobanjo. Pri Sv. Miklavžu- na Dravskem polju je padel z drevesa 9-letni zidarjev sinček Ivan Golterer in si pri padcu zlomil desno nogo nad kolenom. Huda nezgoda ie doletela tudi 3-letno hčerko krojaškega pomočnika Anico Divjakovo pri Sv. Miklavžu. Po nesrečnem naključju je padlo dekletce z voza in si dvakrat zlomilo levo nogo. V Radvanju pa si je pri telovadbi zlomil desno roko v zapestju 20-letni mehanik Franc Repnik. Z voza je padel v Skokah 14-letni delavčev sin Ivan Vernauer in si pri padcu zlomil desno r.ogo. Vsi poškodovanci so morali iskati zdravniške pomoči, v mariborski bolnišnici. Tja so pripeljali tudi gostilničarja Viktorja Korena iz Krčevine, ki ga je nekdo izmed pijanih gostov s tako močjo udaril po glavi, da mu je prebil lobanjo. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Zgodaj so začeli* Šef aranžirne postaje ua Teznem je prijavil tezenskim orožnikom. da kradejo neznani zlikovci že nekaj časa z železnih strojev razne delp zlasti bakrene in medeninaste. Tezensk orožniki so napravili pred dnevi racijo in 1 Narodno giedališce REPERTOAR. Torek, 14. maja ob 20. uri: »Poljska kri«-Red A. Sreda, 15. maja: Zaprto. Četrtek, 16. maja ob 20. uri: »Hoffnia11' nove pripovedke«. Red B. Gostuje Jo-že Gostie, prvi tenor ljubljanske opere. Petek, 17. maja: Zaprto. Sobota, 18. maja ob 20. uri: »Trafika«. — Premiera. Gostovanje prvega tenorja liubljanske opere, Jožeta Gostiča, bo v četrtek, 1&-tm. Odlični gost, M si s svojim kultiviranim in lepim lirskim tenorjem povsod takoj osvaja simpatije občinstva, bo nastopil v naslovni partiji Offenbachove opere »Hoffntannove pripovedke«, ki jo je Pe* tudi v Ljubljani ter ob gostovanju v Za-grebu z največjim uspehom. Ker bo Gostič nastopil le enkrat v tej operi, opozarjamo na četrtkovo predstavo še posebej. Predstava bo za red B. Ena danes najbolj igranih veseloiger ie nedvomno »Trafika njene ekscelence«-Sodobno izbran siže, spretno in odrsko izredno učinkovito dejanje številne. pla' stično orisane nastopajoče osebe, duhovit zaplet, vse to so odlike, ki drže to delo povsod trajno na repertoarju. Mariborčani poznajo to veseloigro deloma tudi z zvočnega traku. Režijo te posled»ie letošnje dramske novosti, ki ne pride v abonma, vodi glavni režiser J. Kovic-Glavno žensko ulogo igra priljubljena igral ka Štefa Dragutinovičeva. V ostalih večjih ulogah: Kraljeva, Starčeva. Grom, J-Kovič in Nakrst. Premiera bo v soboto. 18. tm. in gre njen čisti dobiček v penzij' ski sklad gledaliških igralcev. Rezervirajte vstopnice (Tel. 23-82). ______ KINO Danes svečana premiera velcfiima „Žena. ki ve kaj hoče" z Lil Dagover, Adolfom Wohlbriiekom Kurtom Wespermannom. Kot dodatek prl' našamo poleg najnovejšega žurnala dnevn? pri zadnji predstavi ob pol 21. uri velikomestni barski spored. ^ Kino Union. Repriza razkošne Strnišo-ve operete »Zadnji valček« z Čamilo Horn, Svetislav Petrovič-om in Tiborv-HaImay-om. __________________________ ^ vlovili 4 fantaline v starosti od 12 do lp let. Pri njih so našli več predmetov, k» so jih odmontirali na železniških strojih-Priznali so svoj greh in povedali, da so ukradene predmete prodajali nekenu1 mariborskemu trgovcu za mal denar. Aretiran »ljubitelj« koles. Tezenski °' rožniki so aretirali mesarskega pomočni' ka Franca M. od Sv. Martina pri Vurber-gu. France je bi! namreč silno nevaren tujim kolesom. Tako je ukradel v Dog°' šah kolo nekemu posestniku in ga vt°~ dal svojemu znanci’, pri Devici Mariji v Breznem za 20 Din. France priznava in dela sedaj pokoro v zaporih mariborskega sodišča. Ribji tat. Mariborskemu sodišču je_bp prijavljen 251etni elektromonter Rudolf 5-iz Maribora, ki ga je zalotil lovski čuval-ko je lovil v potoku Lobnici postrvi. C11' vaj je Rudolfu zaplenil 12 postrvi, da 1,0 more tajiti, da je nedolžen. Sodišče ga I-10 precej zašilo, ker je ribice loviti v potokih brez dovoljenja strogo prepovedano-Obsojen krošnjar. Okrožno sodišče ic včeraj dopoldne obsodilo 32-!etne£‘ krošnjarja Mio Pušiča na mesec dni strogega zapora, ker je vzel pri neki nia*1 borski tvrdki razno galanterijsko blaž" v vrednosti 3000 Din, ga razprodal, tvrdki pa ni poravnal računa. S sodbo je 1,1 krošnjar zadovoljen. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaz*. toplomer 8.4 stopinj C nad ničlo: nll.n^. malna temperatura je znašala 6 stopi’1-! nad ničlo; barometer je kazal pri ^ pinjah 737, reduciran na ničlo pa relativna vlaga 62; včeraj je padlo •" milimetra dežja; vreme je sohično hladno; vremenska napoved napove i menjajoče vreme in padec tetnperaj^ viukMjmjjgjUHip '[gjlfljjlj1 'V Mariboru, "dne 14. V. 1935. 3&BxsttJw&??v£ayiTocaff^.-.*- .?'*&. a;zn Priznanfe požrtvovalnemu zbliževal ne mu delu OiiCNI ZBOR IPAVČEVE ŽUPE. — Z ADOVOLJIVA POROČILA POSAMEZNIH PEVSKIH DRUŠTEV. — KRITIČNA N4ZIRANJA O POSLOVANJU IPZ. T ežavna ie naloga, ki jo vrši Ipavče- va zupa že peto leto, zato pa je njen namen teni plemenitejši. V takem znamenju je potekel tudi preteklo soboto zvečer njen peti redni letni občni zbor, ki so se ?a polnoštevilno udeležili delegati včlanjenih društev. Zborovanje je vodil agilni predsednik prof. g. Vasilij Mirk, ki Je tovariško pozdravi! vse navzoče, posebej pa zastopnika posestrime, Hubadove župe. g. Premelča iz Ljubljane. V 'zbranih besedah se je predsednik nato spomnil tragedije, ki je zadela naš narod in so naši pevci stoje počastili spomin svojega najvišjega pokrovitelja bla-sopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V svojem poročilu je predsednik jedrnato orisal vse težkoČe s katerimi se te morala v minulem poslovnem letu boriti župna uprava. Kritično je omenjal nerazumevanje centralne uprave IPZ o težnjah, stremljenjih in prizadevanjih obeli slovenskih pevskih žup, ki se pač v polni meri zavedati svojega vzvišenega poslanstva in vršita svoje naloge narodu v ponos, družbi pa v najplemeni-tejŠo zabavo. Naglasil je, da druži naše Pevske zbore ljubezen do petja in pevske umetnosti in da bo prav ta ljubezen v doglednem času našla pravilno in zasluženo razumevanje pri vseh kompetentnih in nekompetentnih činiteljih, ki danes vse premalo cenijo pevsko življenje v narodu. S stvarnimi dokazi je nato predsednik podprl svoja izvajanja, naštevajoč. da naši pevski zbori, čeprav Pod Najvišjim pokroviteljstvom, niso bili deležni za svoje nastope obljubljenih ugodnosti na železnicah, da centralna uprava v Beogradu zahteva vedno večje društvene dajatve, ne nudi pa zato vrednih koristi in da pevska združenja niso deležna tiste javne pozornosti, tistih dobrin in subvencij, ki jih uživajo mnoge druge organizacije s plitkejšimi nameni 'n cilji. Z velikim odobravanjem je bilo sprejeto predsednikovo poročilo. Vestno in skrbno sestavljeno poročilo župnega tajnika g. M o r d e j a, ki je sledilo, je bilo pravo zrcalo poslovanja župne uprave in delovanja pri župi včlanjenih pevskih zborov. Župna uprava si ie z vsemi razpoložljivimi močmi in sred stvi prizadevala dosledno izvajati svoj Program v 'korist in napredek svojih edi-nic. Če ni žela zaželjenih uspehov, so temu krive višje sile. Vendar pa je idealna požrtvovalnost naših slovenskih pevskih zborov rodila najplemenitejše sadove. To izpričujejo župni in posameznih društev pevski nastopi, dokazujejo dejstva, da se nekatera društva po-vzpeniajo na vrhunec pevske umetnosti. V vzpodbudo posameznim društvom naj v bežnih obrisih omenimo delovanje nekaterih edinic v minulem poslovnem letu: Celjsko pevsko društvo, ki je najstarejše društvo v župi in ki je proslavilo lani zelo svečano svojo 40-letnico, je imelo 110 pevskih vaj, priredilo je 3 koncerte, pri prireditvah je nastopilo desetkrat, naštudiralo pa je 8 težjih skladb. Pevski zbor »Drave« je imel 02 vaj. priredil je 2 koncerta umetnih in narodnih pesmi za svojo 15-letnico, pohitel je s pesmijo dvakrat na mejo, absolviral ie 37 drugih prireditev, naštudiral pa je 8 krajših in daljših skladb. Pevski odsek Sokola v Poljčanah je imel 41 vaj, priredi! je samostojni koncert ob svoji 10-letnici, sodeloval je večkrat pri drugih prireditvah, naučil pa se Ie 26 novih pretežno narodnih pesmi. Celjska »Olika« je imela 69 vaj, priredila je 2 koncerta, proslavila svojo 15-letnico. sodelovala je pri 6 prireditvah in se naučila 22 krajših pesmi. Mariborski »Poštni rog« je imel 85 vaj, priredi! je 2 koncerta, 2 izleta na mejo, sodeloval in samostojno je nastopil pri prireditvah 39krat ter sc naučil 13 raznih pesmi. Ruško pevsko društvo je proslavilo svojo 20-letnico ob sodelovanju mariborskih pevskih zborov, nastopilo in sodelovalo je 20krat, priredilo je več izletov, naučilo pa se je 62 daljših in krajših pesmi. Pobreška »Zarja« je imela 78 vaj, sodelovala je pri drugih prireditvah 14krat. priredila je izlet na mejo. 3 gledališke igre. več veselic, naštudirala pa je 7 novih pesmi. Pevsko društvo »Jadran« je imelo v jubilejnem letu okrog 100 vaj, ob svoji 15-letnici je priredilo sijajno uspeli samostojen koncert v »Unionu«, sodelovalo je na 12 prireditvah, pohitelo petkrat na mejo, priredilo je izlet k Sv. Ožboltu, naučilo se je 6 pomembnejših skladb in več novih pesmi. Septet bratov Živkov ima po 3 vaie na mesec in je za časa svojega obstoja priredi! 6 koncertov v raznih krajih. Pevski zbor »Glasbene matice« v Mariboru je imel 88 vaj, priredil je dva koncerta z orkestrom in komemorativni koncert. nadalje 2 koncerta narodnih pesmi v mestnem parku, 3 pa v Slov. Bistrici. Rogatcu in Rog. Slatini, sodeloval ie pr: 3 prireditvah, naučil se je 18 težjih in daljših skladb in večje število narodnih pesmi. Pevski zbor »Glasbene matice« v Ptuju je imel 61 vaj, priredil je samostojen koncert v proslavo Smetane In Dvoraka, sodeloval je pri petih prire- ditvah! pohitel k Sv.'Juriju, v Celje in Maribor, naučil se več pesmi in se pridno pripravlja za koncert, ki ga bo priredi! v letošnjem juniju. Pevsko društvo v Slovenjgradcu je imelo 57 vaj. priredilo je cerkveni koncert z orkestrom, sodelovalo je pri mnogih prireditvah, naučilo pa se je 11 večinoma cerkvenih pesmi. Slovenjbistriška »Lipa« je imela 82 vaj. priredila je dva koncerta, spevoigro in jo ponovila, sodelovala je pri štirih prireditvah in se naučila okrog 30 umetnih in narodnih pesmi. Pevsko društvo »Savinjski zvon« pri Sv. Petru v Sav. dolini ima po 2 vaji na teden, sodelovalo je pri štirih prireditvah, priredilo je 2 igri. naučilo pa se je 5 novih pesmi. Pevski zbor sokolske čete v Laporju je imel redne vaje. priredi! je samostojen koncert in sodeloval nekajkrat pri drugih prireditvah. Lani ustanovljena »Jel-k?« pri Sv. Lovrencu na Pohorju je imela redne vaje, priredila je doma koncert in sodelovala pri vseh obveznih župnih prireditvah. Tajniško kakor tudi vestno blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Joško Luks a, so zborovalci z zadovoljstvom sprejeli. Sledilo je poročilo župnega zborovodje g. Albina Horvat a. Zborovodja, se je omejil zgolj na tehnično plat in ie kritično omenil skupne pevske va- je mariborskih zborov, ker se posamezna društva ne zavedajo svoje dolžnosti. Dal je novih smernic za bodoče delo, ki so jih navzoči delegati hvaležlno odobravali. Arhivarjevo poročilo je podal gosp. Jagodič. Zupa ima 220 zborov. V imenu nadzornega odbora je predlagal razrešnico s pohvalo blagajniku in vsemu odboru g. .Tanko 'K r n u š. Pri volitvah je bila izvoljena dosedanja uprava' z naslednjimi spremembami: za podpredsednika Vinko Serona iz Ptuja, za tajiika Ludovik Gračner, za njegovega namestnika Franjo Mordej, za blagajnikovega namestnika Angelj Gombač, za arhivarja France Marčec, za člana uprave pa prof. Fink iz Celja. Ponovno izvoljeni predsednik prof. Mirk’ se je v toplih besedah zahvalil dosedanjemu tajniku g. Mordeju za njegovo .štiriletno vseskozi vestno, marljivo in požrtvovalno tajnikovanje, ki ga je odložil zaradi prezaposlenosti, zahvalil pa se je tudi vsem ostalim s prošnjo, naj po svojih močeh podpirajo župno upravo. Za kongres IPZ je bilo soglasno sprejetih več stvarnih predlogov, pri raznoterostih pa več koristnih sklepov, nakar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje, ki je bilo manifestacija volje naših pevcev za najplemenitejše kulturni delo med r.arodom. Sadovi plemenitega kulturnega dela LEPA PRIREDITEV FRANCOSKEGA KROŽKA. K FRANCOSKEMU ODLIKOVANJU GE. C. D’ACARO IN B. VREČKOVE. V soboto zvečer je bila v »Vesni« prisrčna manifestacija ideje francosko-jugo-slovanskega zbližanja in vzajemnosti. Bil je lep praznik priznanja požrtvovalnemu delovanju dveh odličnih gospa našega mesta za njuno nesebično delovanje v duhu vzvišene misli kulturnega zbliževanja med velikim francoskim narodom in Jugoslovani. Ob tej priliki sta prispela k svečani prireditvi tukajšnjega Francoskega krožka francoski konzul iz Ljubljane g. Remerand in prof. J. La-c r o i x, ki ju je ob pričetku proslave v imenu predsednice ge. Maistrove ljubeznivo pozdravil neutrudno delavni tajnik tukajšnjega Francoskega krožka g. prof. G a s p a r i n. V prisrčnih besedah se je gospod konzul zahvali! za iskreno dobrodošlico, poudarjajoč važnost Francoskega krožka za medsebojno spoznavanje in čestitajoč k lepim uspehom, ki so se doslej dosegli na tem področju. Nato je sledila izročitev insignij reda »palmes academiques«, ki jih je francosko ministrstvo prosvete podelilo gospema C. d’A c a'rovi in B. Vrečkovi v znak priznanja za njuno požrtvovalno delovanje v francoskem o-troškem vrtcu in drugih kurzih. Nato je sledil ostali del sporeda prisrčne prireditve. Zbor dijakov 7. in 8. razreda državne realne gimnazije je zapel pod vodstvom T. Neraliča dve francoski pesmi »Slava domovini« in »Pomlad je tu« in slovensko »Trnovski zvon«. Šestošolec Vrečko je z zanosom deklamiral A. de Musseto-vo pesem »Domovina«, nakar je učenec ge. Brandlove Ljuban Košir izvajal na goslih tri skladbe z veliko spretnostjo in ga je spremljala ga. Vrečkova. Navzoči so mlademu umetniku burno ploskali. — Sledila je ljubka deklamacija učenke Akarsove. V dveh francoskih pesmih ter v slovenski pesmi »Potrkana polka« je dovršeno izvajal ob spremljavi gdč. Anice Vomerjeve V. Jenko. Končno so učenci dr. J. Kotnika v živahnem tempu odigrali nekaj prizorov prvega in četrtega dejanja Labichove šnttoigre »Potovanje gospoda Perrichona«. V odmoru je g. Lacroix podal za lažje razumevanje kratko vsebino igre in vplel toliko šaljivih opazk, da je nastalo med občinstvom prav veselo razpoloženje. Bil je lep večer, ki je potekel v znamenju prisrčnega francosko-jugoslovanske-ga prijateljstva in ki je pokazal, kako živahno izvršuje Francoski krožek v Mn riboru svoje poslanstvo. toominiaite te CHD Potiska kri (Premiera Nedbalove operete v treh slikah v našem mariborskem gledališču.) V soboto 11. t. m. zvečer smo imeli v našem gledališču novo premiero Oskarja Nedbala operete »Poljska kri«, ki si je ob nastanku naglo osvojila operetne odre in ostala do danes stalna na repertoarju. Libreto Leona S t e i n a je solidna gradnja s prikupno zgodbo in primesmi vsega tistega, kar zagotavlja delu uspeh tudi s te strani. Nedbalova glasba je pa tudi sveža, še sedaj, in vsebuje melodije, ki so si osvojile široke kroge. Mariborsko občinstvo, ki je gledališče ob premieri dobro napolnilo, je sprejelo predstavo simpatično in pričakujemo, da bo »Poljska kri« vzbujala zanimanje tudi pri reprizah pil vseli, ki jo že poznajo in ki je 'Horda še ne. Režiser g. Pavel Rasbergcr ni poskušal nobenih eksperimentov ne pri režiji ne pri inscenaciji. Poslužil se je izrojene poti, tako da je njegova režija k°ij reprodukcija kakor iastna stvaritev, ^asi bi si morda želeli v tem oziru novih elementov, smo vendarle zadovoljni tudi s Podanim, saj je v splošnem solidno. Malenkosti, ki bi jim morda lahko ugo-Varjali, se izgubljajo za celotnim utisom. Prav tako je tudi g. Lojzo Herzog na-sfudiral in izvedel glasbeno stran uprizo ^tve. z znanjem, ljubeznijo in rutino si je naš dirigent ustvaril podlago, ki morda ne dosega vsega, kar bi se v boljših in ugodnejših okolnostih dalo doseči, daje Pa sigurno garancijo za soliden uspeh vsake predstave. V tem oziru se gib: jemo tako vedno na ijeki dostojni liniji, kar je v nekem oziru naša prednost. Naša prvaka gdč. Pavla Udovičeva in g. Belizar Sancin sta tudi v »Poljski krvi« izpolnila svoji nalogi in oba u-gajala pevsko ter igralsko, prva kot Helena Zarembova in drugi kot grof Ba-ranjski. Gdč. Udovičeva je našla v tej ulogi, kakor pri »Veselem kmetiču«, zopet zelo primerno okolje za svoje sposobnosti, g. Sancin pa je pokazal, kakor zadnje čase sploh, tudi lep igralski napredek. V tem se razvija tudi gdč. B a r-bičeva, ki je odpela in odigrala v »Poljski krvi« plesalko Kvasinskajo zelo simpatično. Graščaka Zarembo je upodobil posrečeno g. Pavle Kovič, pl. Po-piela je odigral g. Anton Harastovič s svojo znano rutino in nekaj ekstravagancami, ga. Mileva Zakrajškova je pa upodobila končno zamišljeno Jadvigo Pavlovo. Plemiče, prijatelje grofa Baranjskega, so odigrali in odpeli: .'lirskega g. Pavel Rasberger, Gorskega g. E. Grom, Volenjskega g. B. Stupica, Senoviča pa g. E. V e r d o n i k. Tvorili so v splošnem usklade.no družbo. Ga. pl. Drygal-ska je bila ga. S. G o*r in Siko v a, kon- tesa Napolska gdč. E. Starčeva, Vla-stek pri Baranjskem pa g. D. Šauperl. Mimo teh so nastopili še plesni gostje, plemiči, kmetje, dekleta, godci, rubežna komisija, lakaji itd. Pestrost je podčrtal tudi balet na temeljih krakovnjaka. -r. »Weltkimst« o Tonetu Kralju. Znani berlinski strokovni tednik »Die Weltkunst« je objavil v 18. letošnji številki kratko, a zelo laskavo poročilo o slovenskem slikarju Tonetu Kralju, ob priliki njegove kolektivne razstave na Dunaju pri »Ha-genbundu«. Poročevalec P. N. prav] uvo doma: »Ako je Hrvat Meštrovič največji kipar Jugoslovanov, potem je Slovenec Tone Kralj njihov monumentalen slikaT in kot tak eden najmarkantnejših pojavov evropske umetnosti. Nenavadno obsežno je delo tega šele petintridesetletnika, katerega umetnine krasijo mnoge cerkve Julijske Krajine in Dolenjske, ki jih je v zadnjem desetletju opremil s freskami, in katerega dela združujejo vse teme: zgodovino in življenje sedanjosti, portrete in pokrajino (tudi tihožitja). Kot dvajsetleten je pričel Kralj s simboličnimi deli linearnega značaja, inspiranimi po stvaritvah Klimtovega kroga. Kmalu je pa našel svoj lasten izraz, ki se prilagodeva vedno vzeti snovi. Pri svojih religioznih stenskih slikarijah stoji Kralj čisto pod uplivom poteka linij in vitkosti oblik ciuattrocenta. V duhu tistega časa daje prednost v svojih freskah upodabljanju v majhni prostorninski globini. Kjer sega pozorišče močneje v višino in globino, postavlja Krad rad soene v pogled od zgo raj navzdol, pri čemer postanejo skupinski prizori pestrejši in preglednejši. V tem, kako pri raznih slikah razpostavi skupine in jih druži vedno drugače v vedno novih učinkovitostih, kaže mojstrstvo v dispoziciji mas, s čimer tekmuje z velikimi umetniki baroka. V slikah jz življenja kmetov in delavcev dobiva način izraza Toneta Kralja, v katerega histerijah, zlasti v freskah, stopa duhovni ‘ izraz za oblikovane (kompozicijsko in figuralno) momente, najbolj neposredno veljavo. To kažejo tudi njegovi portreti, med katerimi je oni njegovega očeta najbolj učinkovit. Vse te podobe so prepojene z globino in notranjo zvočnostjo, ki se očituje v harmoniji In ritmu oblik in linij ter s tiho melanholijo, ki je (kakor sploh za vse slovensko slikarstvo) značilna tudi za njegove pokrajine.« Poročilu, ki je napisano zares toplo in je polno velikega priznanja, je dodana tudi fotografska reprodukcija Kraljevega »Očeta«. Podobne ocene so pa objavili tudi drugi avstrijski, nemški itd. strokovni časniki ter ostali časniki. S svojo dunajsko razstavo je tako dosegel Tone Kralj nenavaden uspeh. Želeli bi le, da bi tudi Maribor dobil priliko ogledati si njegova dela v večji kolekciji. -r. Stran 4. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra V Mariboru, dne 14. V. 1935. ii ...... rimrm-mv—— UUEH ZfiVf OOMAiM 77 S temi mislimi je bil tako zaposlen, da so dobile njegove oči, ko dve modri točki na njegovem trdem, volovskem obrazu. neki zmedeni izraz. Ta izraz se je še povečal, ko je opazoval skladne kretnje svojega župnika, njegov način pozdgiv-Ijanja, zahvaljevanja in čestitanja gospe (•'eniganovi k njeni sijajni svetinji in vsem darovom cerkvi, pogovarjanja z Richardo vo ženo o glasbi in analiziranja Wagner-ja ter Schuberta po spretnosti dobro poučenega diletanta. Pa celo tedaj, ko je Lydija, ki je obiskujoč kozmopolitske hotele. postala strastna bralka tujih romanov, omenila v pogovoru imena Tolstega, Ibsena, Meriditha in Dostojevskega, je pokazal novi župnik, da mu ti pisatelji res niso tako znani kakor njegov ‘irevir, da mu pa spet niso neznani. »Kakšen človek je to!« so ponavljale dobre in naivne oči abbeja Ceresa. ki je .v neki ekstazi neprenehoma opazoval Dleča in debela lica svojega poglavarja, l a pa ni bil spričo tega čudenja prav nič ginjen, ampak se je hotel celo malo pozabavati in je vprašal ubogega vikarja za njegovo mnenje o Dostojevskem. Že itak dovelj siva lica starega vikarja so dobila fedai barvo opeke: na njegovem obrazu se je izražala tolikšna zmedenost, da se je gospodu Delcrousu zasmilil: »Gospod abbe Ceres, gotovo nima časa za branje«, je dejal na svoj avtoritativni način; »ima dovelj siromakov, da jih tolaži«. Ponižni svečenik je bil zaradi te hvale ves v skrbeh, da se je v nepriliki premikal po stolu in jecljal v svojem kmečkem narečju, da nikakor nima večjih zaslug ko drugi in jemlje tudi njemu branje dosti časa. »Nu, Ceres, vendar vam ne verujemo, da ste brali Dostojevskega«, je vztrajal župnik in se pri tem tako živo smejal, da se mu je suknja dvigala. »Da, dobro, da, prebral sem ga . . . Merivet ga mi je posodil . . ., pa glejte, tudi jaz sem Dostojevskemu dosti zameril.« »Zamerili ste mu? A kaj?« je vprašal župnik, ki je bil presenečen kakor tudi vsi drugi. Saj pa ta vaški duhovnik res ni izgledal čisto nič tako. da bi mogel doumeti avtorja »Bratov Karamazovih« in gojiti do njega iezo zaradi katere njegovih teorij. »Zamerim mu, da je spravil v modo rusko usmiljenje.« »Rusko usmiljenje? ... Kaj pa razume- te pod tem. moj dragi abbe?« »Pod tem razumem ono neupravičeno usmiljenje, ki se goji samo do lumpov in vlačug, ki nas dela nežne samo do trpljenja ječe in ostalih slabih krajev, ko da je nesreča ginljiva samo v zločinu in nemoralni propalosti. Vsi poznamo poštene žene delavcev, ki se mučijo v skrbeh za gospodinjstvo ir. otroke ter prenašajo brez vsakega tarnanja vse mogoče pomanjkanje in udarce usode; ko meče tedaj Dostojevski svojega Razkolnika pred noge izgubljenega dekleta, ki je v njegovih očeh simbolj vse človeške revščine, potem, tako mislim, onečašča s tem revščino in sramoti oiovečanstvo.« V svečenikovem glasu ni bilo več one negotovosti in jecljavosti, postajal je nasprotno vedno krepkejši in sladkejši. In čim dalje je govoril, tem bolj so postajali trdnejši tudi njegovi pogledi in gibi, postajali so podobni onim pridigarja; in Lydija, ki ga je poznala dotlej samo po tem, kolikor je od daleč videla njegovo oguljeno suknjo, kako se je bleščala in odražala na solncu, je tedaj popolnoma doumela navdušenje svoje tašče in starega Meriveta. »Gotovo veste, gospod abbe, da izvira to usmiljenje prav za prav od nas«, je dejal Jean Delcrous . . . »Datira še iz leta 1848. in najdete ga v romanih Vic-torja Hugoia. gospe Sandove in Eugena Sueja. Rusi so si ga od nas izposodili in ga s svojimi kompliciranimi živci sa- mo prefinili. Tako je prefinjena Sonja Dostojevskega prav za prav iz rodbine de Fantinejevih.« Navdušen, da more navzočima gospema pokazati, kako je načitan in dober govornik, je sodnik vzravnal glavo ,n povzdignil glas, ko da je na sod;šču: n.'e' gov govor se je pa nazadnje izgubi'- v neki mešanici besed in pojmov. Ker se ie gospodu župniku zdelo, da se je obts& že preveč zavlekel, je naglo vstal. po-zdravi! gospe in se napotil proti vratom-a tedaj se je v svoji raztresenosti vzdramil tudi vikar. Skočil je preko vsega sa-iona. se spoteknil ob neki stolec, pi'c' vrnil nekaj stolov in zagrabil svojega debelega župnika za roko prav v ti e-nutku. ko je hotel stopiti skozi vrata. »Ne. ne. tega ne morem dovoliti . - Pr2" dobro vem. kaj dolgujem svojemu poglavarju«. Prijel ga je. naglo porini vstran in pohitel na teraso, kamor je q triumfalno kretnjo prišel prvi. »Čuden je ta dobričina! . . . Zakaj se mu le vedno tako mudi?« je vprašal Delcrous Lydijo in njeno taščo, ki sta gledali za duhovnikoma. Župnikova suknja se js tresla od jeze njegovih kretenj: ubogi vikar ga je spremljal sklonjene glave pod težo lekcije o obnašanju v družbi, ki tnU le španska vas. Dasi je bil zaradi tega zmeden in mu je bilo luido. je vendar usta vil pismonošo in ga vpraša!, kako gre ni2 govi bolni ženi. (?e bo nadnlievnl^ ' Funkcija človeškega srca SRCE JE MOTOR NAŠEGA ŽIVLJENJ A IN NI PO MEDICINSKI VEDI V ZVEZI S ČUTNOSTJO. nama, tako da ima srce 4 prostore. V vsa ki polovici srca imamo po 1 srčni pred- Domišljija je ustvarila marsikaj lepega in nelepega na račuti srca. človeško srce je tolikokrat opevano pa tudi mnogokrat prekleto. Zaradi njegove prevažne funkcije v človeškem telesu je postalo srce tudi v duhovnem svetu dozdevni vir, iz katerega se zajema človekovo čustvovanje. Sedemdeset in dva krat povprečno u-tripne srce odrasiega človeka v vsaki minuti in 150 milijonov litrov krvi požene ta čudoviti stroj v človekovem telesu v 70 letih življenja. V eni sami uri premaga srce takšne množine krvi, ki tehtajo več ko vse telo. S takšnim delom in s takšnimi uspehi se moderna tehnika še ne more ponašati. Znašla je sicer stroje, ki so relativno jačji od srca, toda ti človekovi izumi ne morejo nespremenjeno obratovati 7. S »ii 9 in celo še več dece-nijev iti porabijo seveda mnogo več o-bratnih sredstev, kot majhno človeško srce. Izračunali so, da bi srcu za dobo 70 let zadostovalo za »obratovanje« samo 5 stotov sladkorja. Če primerjamo ogrom no delo. ki ga opravlja, je ta poraba malenkostna, gotovo pa se ne da primerjati s porabo obratnih sredstev pri stroju v enakih razmerah. Če položimo roko na levo stran prši, ali pa prst na eno izmed žii odvodnic, čutimo utripanje ali ritmično delo srca, ki ne poganja krvi enakomerno, marveč sunkoma kot črpalka. Mislili bi, da se tudi kri po telesu pretaka sunkoma in ritmično. kar pa ni točno. Krvni obtok po žilah je popolnoma enakomeren. Redno pretakanje krvi omogoča izredna prožnost žilnega ostenja. V trenutku, ko požene srce nov val krvi, se stene razširijo ter tako ujamejo nenadni sunek, med tem ko se srce napoini za nov sunek, se žile odvodnice zopet skrčijo, kar omogoča, da se kri trajno pretaka enakomerno. Na ubranost srčnih utripov človek prav za prav sploh ne more vplivati, kar pomeni. da se srce takorekoč upravlja samo, čeprav je deloma odvisno od možganov. Življenje in funkcije srca so tako močne, da na primer prične srce pri nekaterih živalih še nekaj dni po poginu zo pet utripati izven telesa, če le dobro posnamemo pogoje, v katerih je prej utripalo v živem telesu. Srca nekaterih sesalcev so pričela zopet utripati celo ko so bila že 24 ur hranjena na ledu. Kako je ustvarjeno človeško srce? Zanimivo je. da je sroe s steno razdeljeno v desno in levo polovico, obe polovici pa sta še enkrat deljeni z vodoravnima ste- dvor in prekat, ki ju na vsaki strani loči po ena zaklopnica. Ta zakiopnica dopušča obtok krvi samo iz preddvora v prekat in ne narobe. Ustroj zaklopnic igra pri srcu važno vlogo, če se prekati povečajo, da lahko sprejmejo množino nove krvi iz preddvorov, se zaklopnice zapro in kri, ki je zunaj, se ne more več vrniti. Zaklpnice torej urejujejo obtok krvi in varujejo srce dvojnega dela in prevelikih naporov. Srce je torej ustvarjeno kot avtomobil-?!,; motor, ki lahko poveča delo, če je po trebno. Če deluje »s polno paro«, na pr. pri velikih naporih, vzdrži lahko v minuti 6 krat več kot v rednem »obratu«. Pri tem se stopnjuje hitrost udarcev, kar povzroča obtok krvi. Srce-motor deiuje pri vsakem sunku z večjo silo, dokler ne doseže skrajne meje in ne deluje z maksimumom. Strokovnjaki so izračunali, da deluje srce najboljše, če je zaposleno povprečno, torej prav tako kot stroj čigar uspehi so največji in gospodarsko najučinkovitejši v srednjem obratovanju. Ptuj Vlom v vinsko klet. V Rodnem vrhu v Halozah so neznani storilci vlomili v vinsko klet, last posestnika Franca Je-renka iz Sv. Lovrenca na Dr. p. Vlomilci so odtrgali obešeno ključavnico, potem razbili vrata in na ta način prišli v klet. Odnesli so precejšnjo količino vina in žganja. "Orožniki s Podlehnika zasledujejo storilce. Poroka. V nedeljo, dne 12. t. m. sta se v Ormožu poročila Stanko Zorčič, kmetijski referent okrajnega glavarstva v Ptuju, in Marija Brumnova, uradnica na mestnem magistratu v Ptuju. Bilo srečno! Muzejsko društvo v Ptuju ima v sredo, dne 15. t. m. ob 16.30 uri svoj redni občni zbor. ki se vrši v refektoriju mestnega Ferkovega muzeja. Na dnevnem redu so med drugim tudi volitve v odbor. Po obč nem zboru sledi predavanje društvenega predsednika g. dr. Josipa Komljanca o potovanju s parnikom »Kraljica Marija« po Grčiji in Orientu. Visok obisk v Ptuju. V soboto, dne 11. t. m. sta se mudila v našem mestu francoski konzul v Ljubljani, g. Franc Eme-rand in 'ektor na univerzi v Ljubljani g. Franc Lacroi*. Visoka gosta sta si ogledala znamenitosti Ptuja; posebno dolgo sta se mudila v muzeju v minoritskem samostanu. Gosta so pozdravili in sprem ljali okr. glavar dr. Bratina, mestni župan Jerše in poveljnik mesta major Ma-nojlovič. Kot tolmača sta fungirala učitelj Šestan in profesor Cajnkar. Dr. Remec pa je bil vodnik v muzeju. Sprejem v inženjersko podčastniško šolo je podaljšan do 15. t. m. Podrobnejša navodila se dobijo na mestnem magistratu v Ptuju. Šport Mariborčani se pripravljajo za državno prvenstvo v sablanju V kratkem bo v Beogradu pod pokroviteljstvom in osebnim vodstvom Nj. vis. kneza Pavla letošnje tekmovanje za državno prvenstvo v sabljanju dam in gospodov in sicer v sablji, floretu in epeeju. Kot smo že na kratko poročali, bo zastopan tudi naš Mariborski akademski sab-ljaški klub na tem tekmovanju. Da določi borce, ki naj zastopajo barve MASK v Beogradu, priredi Mariborski akademski sabljaški klub v sredo 15. t. m., nadalje v sredo 22. in 29. tm. borbe dam in gospodov /.a klubsko prvenstvo, in sicer: 15. maja; borbe gospodov v sablji: 21 maja: borbe gospodov v floretu in 29. maja: borbe dam v floretu in gospodov v epeju. Borbe bodo vsakokrat v klubskih prostorih na Trgu svobode (hiša tvrdke Puge. & Rosman) od 20. do 22. ure. so javne in je dostop občinstvu prost brsi? vstopnine. Jutri, v sredo 15. t. m. se bore v sablji gospodje: dr. Štukelj, dr. Senica-dr. Pihler, dr. Cvirn, profesor Cestnik. Vičar in Uršič. Podzvez* prvenstvo L.NP se bo nadaljevalo,prihodnjo nedeljo 'c z eno tekmo. in sicer se bosta srečala v Mariboru SK Celje in 1SSK Maribor. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. Razpored tekem za nedeljo 19. t. m. je naslednji: v Ljubljani Primorje: Slavi ja (Sarajevo), v Z grebu Con-cordia:Gradjanski. v Splitu Hajduk:Jugoslavija, v Beogradu BASK:Hašk m v Osijeku Slavi.ia:BSK. Razno CEVABClCl, ražnjiči, bržole in morske ribe se pečejo na žari (gradele) vsaki dan in ob vsaki uri sveže v restavraciji -Novi svet« (prej Halbwidl). 2011 Prodam KUHINJSKA OPREMA nova, naprodaj. Vprašati v pivovarni »Union«. Aleksandrova cesta 3. 2112 V naiem TRGOVINO z inventarjem oddam v najem. Naslov v upravi ^Veternika«. Sobo odda SOBO S HRANO oddam gospodu. Vrbanova ul. 28, pritličje, desno. 2122 SOBO IN KUHINJO oddam mirni stranki (brez otrok), s stalno službo, dajeva ul. 4. Pobrežje (nasoroti Sole). 2\\f) TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico oddam s IS. majem. Naslov v upravi >\'cčer-nika«. 202? Zgubljeno ZGUBIL SE ,|E velik, še mlad, črn pes-doga. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v gostilni Senir ca, Tattenbachova s. 2123 Službo dobi ČEDNO DEKLE ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. išče službo n1' samostojnemu gospodu, tu-di k otrokom. Dopise P°d fro »Pridna« na upravo černika«. PLAČILNA NATAKARICA se sprejme s 15. majem. Vico 2114 Soomnite se CMD SOBO lepo meblirano, čisto, poseben vhod. za enega ali dva stalna nameščenca ali vpokojenca oddam takoj. Na željo tudi brano. Stritarjeva ul. 5, L nadstropje._______________-'*** Darujte za Pomožno a c iio ---------- r*fffmvf?mTTvnTTV^; f ZRAČNO SOBO z dvema posteljama oddam, istotam tudi delavnica. I^an-kopanova ul. 23. T. ntrdstr. 2119 Stanovanje SPREJMEM TAKOJ dve osebi na hrano in stanovanje. Naslov v upravi 'Ve-čern-ika«. 2121 Edini slovenski dnevnik ne ozemlju bivše maribor ske oblasti ie ..Večerntk Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu meslu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalofjo poskrbeti za to. da bo mo?el uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mo-a oče le tedaj, ako „Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-fernikovih“ malih oglasih. „Večernik“ dela za Vas, delajte Vi zani 1 I lidaja kotizacij »Jnfaa« v Ljabljani; predstavnik izdajatelja 5,1 'rednik: RAD1VOJ REHAR v STANKO DETELA v Mariboru. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik