Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished1 American Home over 100 years' of serving American-Sloyenians Vol. 106, No. 10 L29Z-10ZZZ VA NOlONIldV mk mm mm mm otzudv aaasnoHianoomet _ E ^ VPNVAVdM NV1IAI ^ K Ameriška Domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER USPS 024100 ISSN Number 0164-68X AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 11, 2004 Phone:(216)431-0628 e-mail: ah@buckeyeweb.com " Qc Survivors of war camp lament Italy’s amnesia RAB, Croatia - Metod Milac says he remembers October on this windswept island because the nights turned cold and disease spread more quickly. He recalls the cup of thin gruel at mealtime, a soup so Watered down that he could count the grains of rice. And he remembered roll call, where Italian soldiers would yell: ‘Tutti fuori, anche uiorti!” Everyone out, including the dead. Six decades after the Italian military imprisoned Slovenes, Croats and Jews in a concentration camp on this island, the memories are vivid for the few remaining survivors. But as they reach their final years, the survivors lament that memories are aPparently not as sharp across the Italian border. There is a general amnesia ahout the Rab concentration, they say. Silvio Berlusconi, the Prime minister of Italy, re-cently told an Italian news-Paper that the fascist government of Benito Mussolini never killed anyone.” “Mussolini used to send People on vacation in inter-nal exile,” Berlusconi was ^oted as saying in La Voce 1 Rimini, an Italian newspaper. Those comments angered e Rab survivors as well as others, mostly Slovenians, 'vho endured Italian concen-^ation camps at Treviso, 0uars, Padova and Renicci. Berlusconi’s words were c°ndemned by many in Italy and around the world. But survivors of the Rab camp said they fit into a pattern. Italy is often portrayed as having been a somewhat benign fascist power during World War II, a reluctant partner of the Nazi regime. The wartime Italian Army is remembered as hapless and inefficient compared to the ruthlessly brutal German war machine. This is not what the Rab survivors remember. Anton Vratuša, a former prisoner at Rab who went on to be Yugoslavia’s ambassador at the United Nations, said there were four distinct camps at Rab and a place that prisoners darkly referred to as the fifth camp, a cemetery where the hundreds who died of cold, starvation, or illness were buried. “The present-day generation in Italy doesn’t know or knows very little about the real role of Italy during the Second World War,” Vratuša said in a telephone interview. The camps were a collection of more than a thousand open-air tents arrayed across a valley and surrounded by razor wire and guard towers. There was no organized medical care, limited water and very little food. Vratuša and Milac, both Slovenians, said they believed the Italians intended to kill everyone in the camp by starving them. —Thomas Fuller International Herald Tribune Ibrnate in 1942 at the Rab camp, where Slovenians, \ JI0atS anc* ^ews were fie^- — (National Museum of Contemporary History of Slovenia Well known Slovenian Frank Sega celebrated his 80th birthday in the company of family and friends on Saturday, February 28 at 5 p.m. in the Willoughby Hills Community Center on Chardon Road. After a delicious dinner, speeches were given in Prank’s honor. Mr. Sega then took the podium and recalled the happy and sorrowful times during his 80 years on earth. He explained that a bomb exproded a few feet from him but miraculously he was not injured. He grieved for his wonderful wife, Antonia. But he was proud of his family and pleased to be in the company of friends for this auspicious occasion. m * IT v . - Jr i ■ •. / f * * k ‘ fr Jg •» •v rur •&«*?' v\ y V ' ' tt: • Jessie Winn, left, and an opponent are pursuing the ball in a soccer tournament in Port St. Lucie, Florida recently. Jessie is the granddaughter of Betty and Tony Grdina of Cleveland, Ohio. (Photo by tony grdina) Tickets for ‘Passion’ Movie The two Slovenian parishes in Cleveland, St. Vitus and St. Mary’s in Collinwood have 200 tickets each for the Mel Gibson movie, “The Passion of The Christ,” to be shown on Sunday, March 21, at 4:30 p.m., at the Lake Shore Cinema, E. 2?5lh Street and Lake Shore Boulevard in Euclid, Ohio. There is no charge for the movie tickets, but it is suggested a free will offering be made to St. Vitus Food Bank or St. Mary’s Community Center. The theater tickets are now available at each parish house. fennz ‘tt HnMviAi ‘vMTAniArnnr by RUDY FLIS As I arose from bed this Saturday morning after a restful night, my thoughts were of one important woman in my life, my “Mom.” It was on March 6, 1894, one hundred and ten years past from this day, near Celje, Austria-Hungry (Slovenia) that she was bom, Frances Romih. Nineteen years later, at age 19, she came to America. She took the place of her older sister Elizabeth, who would not travel the ocean after the Titanic sunk. My uncles Mike and Martin Romih had to be quite surprised to see their baby sister, Frances, step- ping ashore in place of their older sister Elizabeth. They were steadfast friends all the days of their lives. My mom and dad each lost their first spouse; met, and married to have a home for their children. Six days before my mom’s 40lh birthday, I was bom. They liked me so much they had three more after me. When I was six months old, my oldest sister Fran married my brother-in-law Rudy Zak. I attended their wedding in a wash basket. I think I’m getting old because I remember none of that wedding. My mom was chief baker and cook for the wedding and launched her career in cooking for weddings until she died in 1955. More often than not, our house contained strudel, potica, krofe, and crawlers, (angel wings) for Saturday weddings. Father John J. Kline, a young assistant at our parish, St. Patrick’s, West Park, used to take me golfing, and stopped on his way home to taste a bit of my mom’s baking. One day we got on the subject of Mass attendance. Father Kline asked my mom about Mass and my mom said to him, “I have to go to confession on the east side because I can only pray in Slovenian.” And she did. Because of his thoughtfulness for my mom, he was always welcome and came to our wedding reception at J.D.N. Hall and left with plenty of potica and strudel. Only the best for the good priest. My wife Therese says, “Your mom liked everyone.” I don’t know about that, but she usually had a smile and a story to go with it. Her life was not without tragedy, but she bore it well and seemed to always be my happy mom, unless I made her unhappy, which I did occur on occasion. As a teenager, to me, my mom, in her late 50s seemed ancient. But what wisdom she had. On my last weekend home before entering the Arrhy, my mom asked me, “What are you and Therese doing special today?” “We’re going walking,” A steel strike caused my layoff from my new job as a switcher for the New York Central Railroad. Therese and I loved to walk, hand in hand up and down the streets between Dennison and Storer Avenue. It didn’t cost anything, either. My mom, a widow, pulled five bucks out of her purse and said, “Take Therese to a show.” I will never forget her generosity. I will never forget her and I will always remember life with “Mom.” Happy Birthday, Mom! Krofe Sale St. Vitus Altar Society will hold a krofe and noodles sale on Saturday, March 13 in the auditorium social room. WCPN Fund Raiser WCPN radio will be having its annual fund raiser next week. Slovenian broadcaster Tony Ovsenik will be participating in the event on Saturday, March 13 from 9-10 p.m., his regular broadcast time. Tune in. Fish Fry Joke Lost on a rainy night, a nun stumbles across a monastery and requests shelter there. Fortunately, she is just in time for dinner and was treated to the best fish and chips she’s ever had. After dinner, she goes into the kitchen to thank the chefs. She is met by two brothers, “Hello, I’m Brother David, and this is Brother Stane.” “I’m very pleased to meet you. I just wanted to thank you for the wonderful dinner. The fish and chips were the best I’ve ever tasted. Out of curiosity, who cooked what?” Brother David replied, “Well, I’m the fish friar.” She turned to the other brother and says, “Then you must be...?” “Yes, I’m the chip monk.” —Sylvia Pisorn Make all you can; save all you can; give all you can. _____________—John Wesley Stimburys Accounting • Accounting 6 Income Jhx Services 496 E. 200th St. . i ,Euclid, OH 44119- (216)404-0990 Fax (216) 404-0992 . „ „ laxtime@en.com hUp://st”nbury saccounttng.com Enrolled to Practice Before Ihe Internal Revenue Service Servidn&ndbiduals Corporations & Srr,aH Businesses. AMERICAN HOME AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec — Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $35 letno za ZDA; $40 za Kanado (v ZD valuti) Slovenija in tujina, letalska pošta, $165 letno (v ZD valuti) SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $35 per year; Canada: $40 in U.S. currency Slovenia and other foreign: $165 U.S. per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-680X) is published weekly, except 1st week in July and 1 week after Christmas, for $35 per year by American Home Pub. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Cleveland, OH 44103-1692. No. 10 March 11, 2004 Brothers Albert Flis, sailor, left, and Rudy Flis, soldier, pose with their mother in January, 1953. Albert was 17 years old, Rudy 18, their mom was 58 years old. A1 was home on weekend pass from Bainbridge, MD, Rudy on leave before shipping over to Germany. This picture was taken in the living room of the Flis home at 18523 Riverdale Avenue in Cleveland, Ohio. MFLECnOMB BY I remember Mama 100 WORDS MORE OR LESS by John Mercina “DRESS CODE FOR SLOVENIAN SENIORS” (Sent by a reader, author unknown) Despite what you may have seen on the streets, the following combinations DO NOT go together: □ A nose ring and bifocals □ Spiked hair and bald spots □ A pierced tongue and dentures □ Miniskirts and support hose O Ankle bracelets and corn pads □ Speedo's and cellulite □ A belly button ring and a gall bladder surgery scar □ Unbuttoned disco shirts and a heart monitor □ Midriff shirts and a midriff bulge □ Bikinis and liver spots □ Short shorts and varicose veins □ Inline skates and a walker LOOK IN THE MIRROR RIGHT NOW. OH MY, HOW GOOD I LOOK! Note: Here are additional Slovenian names in Ohio that may have unclaimed money coming to them from the State of Ohio: CIMPERMAN - MARY, LINDA, JOHN, SCOTT KUHAR - FRANCES, FRAN CINE, LAURIE DOLENC - MARILYN, LINDA NOSAN - ANTHONY, BERNARD, MARUA, NOSAN’S BAKERY STERLE - ANNA, HELEN, JACK, MAR Y SLAPNIK - TIMOTHY, JAMES A. JR OVSENIK - BERNADETTE, JANES, NICHOLAS OBLAK - JOHN JR, MARK GRCAR-FRANK ŽNIDARŠIČ - ALBINA, CARMEN, JOAN, RICHARD HREN - CLEMENT DOLINAR - JOSEPH KRISTAVCNDČ- JENNIE SLOVENIAN VILLAGE « . J' Life in the Refugee Camps 1948 J^_Anton Žakelj, translated and edited by John Žakelj Tuesday, May 25, 1948 Finally, I received our first mail from Slovenia in two months. My sister Mici says they had to pay a large tax for the package I sent them. She asks me not to send any more packages. Thursday, May 27, 1948 Today is the holy day of the Most Holy Body and Blood of Christ. Almost all the Slovenians in the camp participated in a solemn procession through the camp. The major and others watched. The Slovenian barracks were beautifully decorated for the occasion. I helped carry the baldachin (the canopy over the priest carrying the Eucharist). Saturday, May 29,1948 I received 130 shillings tor my work in the camp this Past month - my first paid work in three years (other than my income from selling bobbin lace). Sunday, May 30,1948 I met with my lacemakers from 9-10 a.m. They agreed to work for another month. If 1 can’t sell the lace they make, they agreed they w°uld keep what they make, and that would be their pay. Monday, May 31,1948 I received my first letter from Mire and Cene in Canada. They say their trip across the Atlantic took 10 days, of which eight were so stormy and rough they almost lost all hope of reaching their destination. Karl and Mici went to Cradec (Graz) today to apply tQr immigration to Chile. Wednesday, June 2,1948 Levičar and I have been °ing camp work almost evcry day, pounding fence Posts, tarring roofs, whatever jbcy tell us to do. He’s a ormer judge and he doesn’t . llcc, this kind of work. I °n t like it either. We didn’t Set much done today. Friday, June 4,1948 t ra*n and snow °day, enough so the urrounding mountains r white. I stayed in my °om and drew designs for b°bbin lace. Tuesday, June 8,1948 is Camp administration moving people around, me of them are going into fracks that have been Povated and some into avace that has become lcai.ab'e due to people iJv.VlnS- Even though it’s an peop;rr for most Com 1 are StiI1 many P ainers who don’t want Pref1°Ve ^eoP*e aiso have thev?nCCS a^out whom staff i'Ve With’ but the camP doesn’t care about that. 1 talked with the camp staff and they agreed that Cilka and I could have !4 of a room in barracks #64. Joze Cerar helped us move our two beds and all of our things, Thursday, June 10, 1948 Levičar and I have been pounding fence posts next to the guard station at the camp entrance. I worked all day without my shirt and now I’m red as a lobster. Friday, June 11,1948 We started digging a foundation for a new dance hall. The ground is sloped, so we h^ve to dig quite a bit to lay out an even base. Cilka baked cookies and a potica for my upcoming birthday and for the upcoming confirmation ceremony for our young people. Saturday, June 12,1948 Papal delegate Dr. Jagodic arrived in the camp todqy to a nice welcome. He will be performing confirmations for our young people tomorrow. Our friend Marjan Kocmur, the photographer, also arrived and stayed in our room overnight. He will be taking pictures of the confirmations and of camp life in general. As we have done before, I agreed to buy his pictures and then resell them in the camp. Kocmur said I could keep 10% for myself. In the evening, a group of refugees sang songs outside the building where Dr. Jagodic is staying. (To Be Continued) If you would like to know the value of mpney, go and try to borrow some. —Ben Franklin © listen to THE SLOVENIAN HOUR On 50,000 Watt WCPN Cleveland Public Radio ^ Tony Ovsenik 440-944-2538 IVORY CITY PIANO SERVICE Albert J. Koporc, Jr. 27359 Tungsten Rd. Euclid, OH 44132 216-731-9780 This picture of the entry to the Trofaiach Displaced Persons Camp was taken by UNRRA/IRO administrator Edward Crommelin around 1950. Note the fence posts which were pounded in by hand in 1948 by Janez Levičar and Anton Žakelj. | Lenten Fish Fries Lenten Fish Dinners wil be available all Fridays of Lent at: the Slovenian National Home on St. Clair Avenue - rear mansion club room. Four kinds of dinners will be featured as well as take-outs. Also, St. Mary’s (Collinwood) on Fridays of Lent. $7.00 for fish fries. Shrimp or combo dinners are $7.50. The macaroni and cheese dinners, children’s fish dinners and half dinners are $3.50. Serving from 4 to 7 p.m. Waterloo Slovenian Home will also be featuring fish on Fridays as per usual. Newburgh Slovenian National Home on E. 80th will also feature fish fries and related sea food on Fridays during Lent. He who dies with the most toys is still dead. _______________________—St. Mary’s Alumni news For Rent E. 200 & Neff Large one bedroom apt. New appliances and carpet. No pets. $450 a month. 440-951-3087 Tony Klepec wm the Sisters of Divine Charity invite you to join Highlights anct Shrines of Slovenia & Croatia August 9 - 23, 2004 St Vid in Brezje, Slovenia SliiSHBBI St. James Church, Medjugorje Visiting: Lake Bled, Brezje, Lake Bohinj, Ljubljana in SLOVENIA - Opatija, Split, Hvar, Plitvice Lakes, Zagreb in CROATIA ~ including 2 nights in the Village of Medjugorje Call today for vour brochure! Kollandcr World Travel (800)800-5981 (216)692-1000 www. kollandcr-tr:! vcl.com is sing from your portfolio? t Km Š 1,000 mil »Subject to cl KSKJ AMIKICAN SlOVfcNIAN CATHOLIC | /ONION Call a KSKJ representative today for a free quote: 1-800-843-5755 or visit us on the web ;it: www.KSKJIife.com AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 11, 2004 'irvlA^ll 11, Z.Ul/^ Mlakar Walks Down Memory Lane m - Harry Pennsylvania Polka Quads draw a crowd of nearly 200 people to Holy Cross Church of Fairport, CT for a St. Valentine Dinner Dance. -Ernie Lagoja Lenten Fish Fries at St. Mary’s by RAY MLAKAR What can I say? Thank God this is getting to the £ American Home newspaper ^ by way of computer for with ? softwear and word process-^ ing, this gadget should cor-5 rect my errors as I go along. £ For without a doubt the 5 computer screen is very l foggy to my eyesight and ; you can be rest assured that d it is not because of drinking for recently and for some time I have been on the wagon for both drinking and eating. Unfortunately, they cannot do the eye surgery until 31 March and to tell the truth, it cannot come soon enough to suit me. As I have said time and time again, we don’t know what we have until it is taken away or in danger. We fail to thank God for what we have. Tomorrow is D-Day, that is Doctor Day to see my regular doctor and he has me wondering, for recently he has been wanting to see me much more often than he has in the past, but then maybe he needs a new set of golf clubs. Got to remember to wear two pair of trousers tomorrow for 1 am sure I will get a butt chewing, but am sure he does not get away with that with his wife. Come on Ray, get to the jokes or say good bye. Okay, are you ready? Before I forget, I got to remind Rudy Flis to tell you the joke in his column about the drunks in New York who were looking for the Catholic Church. Come on Rudy, tell the readers. I told it to the Holy Father last week and when I left the church, he was still rolling in the aisle. (Of course I was pushing him in a wheel barrel). Okay, on with my joke. As a homework assignment, kindergarten teacher asked the class to find out something really exciting and relate it to the class the next day. When the time came, the teacher called the first child up to the front of the room. A small boy walked up to the blackboard, picked up a piece of chalk, made a small white dot on the board and sat back down. Puzzled, the teacher asked the boy what he had drawn. “It’s a period,” he said. The teacher said, “I can see that but what’s so exciting about a period? “Darned if I know,” replied the little boy, “but this morning my sister was missing one, mommy fainted, daddy had a heart attack, and the boy next door joined the Army.” Okay, one more and I guess this joke pertains to yours truly so I will title it. “How retired Ray has fun.” Ready? Working people frequently ask retired people what they do to make their days more interesting. Thought you might like to see what happened to me last week. I went to the store. I was only in there about five minutes. When I came out there was a cop writing out a parking ticket. I went up to him and said, “Come on buddy, how about giving a guy a break?” He ignored me and continued writing the ticket. I called him a Nazi. He glared at me and started writing another ticket for having worn tires, so I called him a piece of crap. He finished the second ticket and put it on the windshield with the first ticket. Then he started writing a third ticket. This went on for about 20 minutes. The more I abused him, the more tickets he wrote. Personally, I really didn’t give a dam because my car was parked around the comer. I try to have a little fun each day. It’s important at my age. Hey, I am on a roll now. I can’t stop. Here is another one that I forgot to give to Jack Benny. A man wanted to learn to skydive. He found an instmetor and started lessons. When the time finally came to dive, the instmetor told the man to jump out of the plane and pull his rip cord. The instmetor then explained that he would jump next from the plane. After being in the air for a few seconds, he pulled his cord and the parachute opened. The instmetor followed. When he pulled his cord, however, his parachute didn’t open. The instmetor frantically trying to open his parachute rapidly descended past his student. Seeing this, the man unfastened the straps to his parachute and yelled, “So you want to race, huh?” Okay, let’s go on. There are certain signs when you’re old. I walked past the cemetery the other day and two guys with shovels began following me. Remember, “Ask not what your country can do for you, but how much it’s going to cost you for them to do it.” A man attends a show at an art gallery and is looking at the painting. One is a huge black canvas with yellow blobs of paint splattered all over it. The next painting is a murky gray color with purple paint streaked across it. The man walks over to the artist and says, “I don’t understand your paintings.” The artist replied, “I paint what I feel inside me.” The man responds, “Have you ever tried Pepto bismo?” Okay, one more and then I am out Of here. At a local bar a young woman told her idea of the perfect mate to some friends. “The man I marry rhust be a shining light among compdny. He must be musical, tell jokes, sing and stay home at night.” A cynical man overheard and spoke up, “Lady what you really want is a television set.” Well, as I look this over, I really haven’t hit on Mlakar’s Walk Down Memory Lane and I am out of my allotted space and will make room for Rudy Flis to tell the joke about the two drunks in New York looking for a Catholic Church. Time I close my eyes for I am starting to see double and the only thing that may straighten this all out is a drink. In the meantime may the Good Lord Bless and Watch over all of you and keep you in his loving care. Thank God for the senses that you still have that are fully operational. Thank you Lord for what we have. Slovenian National Art Guild News The next meeting of the Slovenian National Art Guild will be held on Monday, March 15 at 7 p.m. in the Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. Talented artist member Justine Skok, has generously agreed to show everyone how to create an acrylic painting starting from the very beginning to hopefully completion if there is enough time. If you know nothing about painting and have problems deciding which end of the brush to use, this is the demonstration for you. as Justine will start with the basics, and then move on to more advanced topics which will be of interest to the more experienced artist. -Pat Habat Waterloo Balinca Club News Members please join us for a fun afternoon at our Sausage and Sauerkraut luncheon on Sunday, March 28 at 1:30 p.m. in the lower hall of Slovenian Workmen’s Home on Waterloo Rd. Cost is a mere $3.00. Call Vi at 440-943-7212 by March 24. See you there. It’s nice to be important; but more important to be nice. —Sally Furlich St. Mary’s parish (Collinwood) will be offering a fish fry every Friday of Lent from 4:00 p.m. to 7:00 p.m. The fish dinner is $7.00 which includes fish, home fries, coleslaw or applesauce, plus coffee and dessert. Shrimp dinners are $7.50. Kids meals or macaroni and cheese dinners are $3.50. Don’t miss out on this great meal. TAX TIME IS HERE Come in or Call Us for an Appointment Cleveland Accounting Service 6218 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 881-5158 CUNARD Euclid Travel invites you to join us November 26, 2004 in New York City for a 10-day Caribbean cruise on Queen Mary 2 Staterooms from $ 1,489pp* (Based on double occupancy. Indudes passage, port charges and taxes.) Contact Mary or Donna I-216-261-IQ50 mlscruising@sbcglobal.not EUCUD&tS^ TTfA\/El*mm% 2207S LakMhors Bivd. EucMd, Ohio 44123 Slovenian Cultural Gardens Benefit Dinner is Overwhelming Success The turnout for the Slovenian Cultural Garden’s Pustna Večerja was overwhelming. We ask forgiveness to those whom we had to turn away. Please accept our sincerest apologies. There were many compliments on the dinner, and the people present seemed to really have a good time and their comments confirmed it. The food was delicious and beverages were available including pop, beer and wine. The krofe was a big hit for dessert. It should be mentioned that some of the key ingredients to the success of the dinner were the people who came, with their pleasant attitudes and ready conversation, made the atmosphere one of warm friendliness and acceptance. The members of the board would like to extend their appreciation to the ladies of the St. Mary’s Altar and Rosary Society for making krofe for us. We truly appreciated the extra effort on their part. We would also like to thank Josie Cerer, Ivana Volčjak and Mary Ann Vogel for preparing the delicious dinner and all of the Slovenian Cultural Garden and St. Joseph’s No. 169 volunteers who helped to set up and serve the dinner as well as plean up. Your help was invaluable and very much appreciated. Thank you also to Phil Hrvatin, a member of the board of the Slovenian Cultural Garden and St. Joseph No. 169 president, fpr being there with his camera and taking pictures for us. Thank you, Phil, you always do an excellent job on the photos. A big thank you goes out to Tony Petkovšek, Tony Ovsenik, and Eddie Mejac as 'veil as the American Home and the KSKJ Voice for their publicity. We also owe a debt of gratitude to Fr. John Kumse for letting us use the hall and to his staff for helping out with the dinner preparations. Last, but definitely not least, we would like to thank St. Joseph’s No. 169, KSKJ for being kind enough to work with us and making us their matching funds project for the year. We also thank the KSKJ Home Office for their generosity in matching the funds made by the dinner to benefit our garden. Over the years, the KSKJ has been very supportive of our efforts to raise funds for the renovation and upkeep of the Slovenian Cultural garden. And so, we extend to them our deepest heartfelt gratitude for their support. Yes, we are planning to make this an annual event. Next year we will prepare 400 dinners with a choice of rice or blood sausage, and fresh garlic sausage, along with potatoes and sauerkraut. Thank you to everyone who attended; your support of the Slovenian Garden is greatly appreciated. We- look forward to seeing you again next year on Fat Tuesday, February 8, 2005 for our Pustna Večerja. But between now and then, we hope you take the time to visit the Slovenian Garden to help with cleanups and to appreciate its beauty. We look forward to seeing many new faces visiting and working in the garden this year. —Christine Nemec, Trustee The Board of the Slovenian Cultural Garden Association Left John and Helen Kozlevchar of Willowick, OH. Across the table are Frank and Ruth Wlec of Euclid, OH. ^ get my exercise acting as a pallbearer to my friends who ^ercise. -Chauncey Depew i Cream of Potato Soup 2 c milk ^ c mashed potatoes 1 T green onion chopped and sauteed tsp salt dash pepper 2 T flour 2 T butter | Melt butter in saucepan over low heat. Stir in flour. Add gradually, stirring constantly making a white sauce. I °ok about 5 minutes. Then add mashed potatoes and ' Ut®ed onions. Pour into a double boiler and heat again - ?r®xiniately 15 minutes. Serves 4. X Bosnians Want Mosque or Else Will Boycott Sarajevo, March 10 - The Sarajevo branch of the Bosnian Social Democratic Party (SDP) has urged the Slovenian authorities and companies to enable the construction of a mosque in Ljubljana, or else the party will call for a boycott of Slovenian goods in Bosnia- Herzegovinaf ________ -Phil Hrvatin Capitalism’s problem is the uneven distribution of wealth, while socialism’s virtue is the even division of misery. (Winston Churchill) Left to right Ivanka Volčjak, Breda Ribic, and Mary Ann Vogel, chairperson, cook some delicious sausages o for Fat Tuesday, Feb. 24 in St. Mary’s (Collinwood) * school auditorium for the benefit of the Slovenian Cultural Gardens in Cleveland. The event was sold out and the food was super delicious. Joan Chermely, left, secretary of the Slovenian Cultural Garden Association, and Mary Blatnik, serve krofe on Shrove Tuesday.______________(Both photos by phil hrvatin) Strukle This is an old Slovenian recipe that was usually a Lenten meal. The boys all love it, and we girls used to order pizza when Mom made it. Kevin always liked it for his birthday. It’s one of Eddie’s favorites, too. Mom suggests doubling this dough recipe for the filling listed. Ingredients: Dough: 2 C flour 1 t salt 2 T shortening 1 egg 1/3 C + 2 T lukewarm water Filling (for a double recipe of dough); Tw o - 24 oz. cartons of cottage cheese 12 eggs 15 slices of bread, cubed 2 T chopped parsley 1 Vi t salt 1 Vi C butter Difections: Sift flour and salt. Cut in shortening. Drop egg in flour mixture and add water. Mix well. Knead dough until smooth and elastic. Let dough rest about 1 hour, covered. Place dough on a floured cloth. Roll anc stretch dough until it is about as thin as wax paper. While dough is resting, make filling. Brown the bread cubes in butter, add the eggs, and fry until scrambled. Cool, and add to the cottage cheese, parsley and salt. Mix well. Spread filling on 1/3 of dough. Roll jelly-roll fashion. Coil in circle. Drop in salted boiling water. Cook covered for 35 minutes. Drain, lift out of pan and serve with buttered bread crumbs. —Kim Ann Kaifesh Our Family Recipes AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH II, AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 11, 2004 6 Fondly Remembering Joseph Kužnik by JOSEPH T. SNYDER Joseph Kužnik expired on February 13, 2004. As a lifetime appellation, he was affectionately known as Joey. He was the 1 llh out of 14 children (seven boys and seven girls) of Frank and Mary Kužnik. He married Irene Wasko in 1950 fathering three children, Mary Ann, Robert, and Nancy. He was grandfather, an uncle, and a great-uncle to many. He was aptly named after St. Joseph and as Holy Scripture states, “Joseph was a just man. He was gentle and tended, prudent and faithful.” This fits the bill for Joey Kužnik. He was a square shooter who detested phoniness, hot-dogging and showoffs. If he detected any undue pretentiousness in a performer, athlete or any highfalutin person that indicated foppishness, any prior esteem for that individual was erased. He was an avid horticulturist who produced the first, the largest, the most and the best tasting of lettuce, tomatoes, broccoli, cauliflower, cabbage, onions and peppers. His gardening was not quite as elaborate in Garfield as it was when he lived across the street from St. Lawrence Church on East 81st. Later he became intrigued with a variety of flower, particularly roses that decorated his yard. His abundant crop from a relatively small plot was dished out generously to his family, friends and neighbors. He even had left a knife in a conspicuous location for people to help themselves to his lettuce when he wasn’t around. Joey was a decorated, unpretentious war hero as he earned the Purple Heart on July 30, 1944 in France. His jaw was partially shattered as reconstructive surgery did not appreciably mar his natural handsome features. When I was a youngster, I remember our family praying for our close next-door neighbor as he was hospitalized for 18 months before returning home. Later he rewarded us with the earliest crop of lettuce as my father’s was just sprouting. Joey, along with Dick and Bill Kloss, my brother Jim, and sometimes others, adopted the bleachers at 11:30 for the 2:00 Brown’s Sunday games well before they became known as the “dog pound.” Their homemade strudel, chicken, snake bite cure, and other accouterments were the staple for their “tail gate party” in the first row behind •an entrance to one section of the bleachers. Regular fans Joseph Kužnik took note and wanted to share in the feast, then later adopted their own make-shift pre-game parties. Joey was a lifetime ardent Indians fan notwithstanding their lean years. He and his brother Nandy purchased 3 or 4 season tickets annually. I was awed when one of the Tribesmen entered their emporium to sign the up for the subsequent season. Word soon spread through the neighborhood that there was a celebrity at Kuznik’s Cafe. I probably saw five to 10 games per season due to their generosity. Joey had insights concerning the manager, the coaches, players, the ground crew, and the fans in their vicinity behind third base. Kuznik’s was one of the first taverns that exhibited a brand new TV to go along with their regulation size shuffle board table, the pool table and skee-ball alley. Joey warbled with the best, especially when giving Mitch Miller or Lawrence Welk that additional baritone touch. Neighborhood dances and weddings were not complete until the final gathering at Kuznik’s took place, musicians and all. I recall the Vadnal Band practicing and entertaining at some of their famous backyard parties as his brother-in-law, Frank Mahnič was their featured saxophonist. The entire Kužnik family reflected their generosity and community spirit as exemplified by their wonderful and dedicated parents, Frank and Mary. Even though Zabak’s, the Nash and the El Conga Club were competitors, Joey was an avid golfer with the Mansfield Buddies, sponsored in part by the El Conga Club. He was a lifetime close friend of Lud Mervar, who was a bartender at Zabak’s and kept the Kužnik tradition of being a lifetime supporter of the Slovenian National Home on E. 80th St. Joey became an adept golfer as well as an accomplished bowler, and contributed immensely to youth sports teams and the St. Lawrence Church, as he remained a parishioner when he moved out of the neighborhood in the 1990’s. He will be missed by his former classmates of which rpy sister, Sr. Anne, and Bill Debelak, the server at his funeral, wdre two. The reverse raffles at the Nash will not be the same without him. His extensive family, in-laws, friends and neighbors cannot say enough good about Joey. He was the last surviving male in the Kužnik family as just four beautiful sisters are left: Annie, Emma, Mimi, and Bunny. May God be merciful on the kind soul of our dear friend, Joey Kužnik. Genealogists Meet The Cleveland East and West Groups of the Ohio Chapter of the Slovenian Genealogy Society International (SCSI) will hold a combined meeting on Tuesday, April 13 at Euclid Public Library, 631 East 222nd Street, Euclid, OH at 7 p.m. The topic will be “Getting Started,” keying in on information that will help the beginning genealogist find information both here in the United States and in Slovenia, but more important, learn how to organize this information in a meaningful way. And if you have read interesting books/articles about Slovenia, please come prepared to share them with others. The meeting is open to anyone interested in genealogy. If you have any questions, please call Rose Marie Jisa, SGSI Ohio Chapter President at 440-230-2251. Mass for Danton The 30th Memorial Mass in honor of the late Felix A. Danton, Scoutmaster of Boy Scout Troop #250 will be held at St. Casimir Church, 8223 Sowinski Avenue on Sunday, March 14th at 12 noon Mass. All former Scouts and friends are invited to attend. There is much in the world to make us afraid. There is much more in our faith to make us unafraid. —Rudy Flis w. majer services Garage door and door opener Entrance and storm doors. Home repairs and up-dates, interior or exterior. Electrical and more. Call Walter Majer at 216 - 732-7100 Emergency pager 216-506-8224 We speak Slovenian & Croatian Coming Events Friday, March 12 Newburgh Slovenian Home, 3563 E. 80!h St., Cleveland, OH Fish Fry -walleye or shrimp, pierogi or mac & cheese, $9.00. Serving 5 - 7:30 p.m. Music 6:30 - 9:30 by W. Tomsic. Friday, March 19 Newburgh Slovenian Home, 3563 E. 80th St., Cleveland, OH Fish Fry -walleye or shrimp, pierogi or mac & cheese, $9.00. Serving 5 - 7:30 p.m. Music 6:30 - 9:30 by F. Moravcik. Saturday, March 20 Federation of Slovenian National Homes Man/-Woman of Year Banquet, at Slovenian National Home on St. Clair Ave., Cleveland. Doors open 2 p.m. Dinner 4 p.m. Program at 6.p.m., followed by music. March 27 - April 3 Slovenian Ski Trip 2004 to Lake Louise, Canada. $950 from Cleveland (2 per room) (includes round trip airfare from La Guardia via Denver to Calgary, all ground transportation, 7 nights lodging at Ptarmigan Inn, 5 days lift pass). Call John F. Kamin (212) 691-5551. Friday, March 26 Newburgh Slovenian Home, 3563 E. 80,h St., Cleveland, OH Fish Fry - walleye or shrimp, pierogi or mac & cheese, $9.00. Serving 5 - 7:30 p.m. Music 6:30 - 9:30 by W. Tomsic. Friday, April 2 Newburgh Slovenian Home, 3563 E. 80"' St., Cleveland, OH Fish Fry -walleye or shrimp, pierogi or mac & cheese, $9.00. Serving 5 - 7:30 p.m. Music from 6:30 to 9:30. Sunday, April 4 Annual benefit dinner in St. Vitus auditorium sponsored by Holy Name Society, Altar Society, and KSKJ Lodge 25. Tuesday, April 13 Cleveland East and West groups of Ohio Chapter of Slovenian Genealogy Society International meet at Euclid Public Library, 631 E. 222 St., at 7 p.m. Sunday, April 18 “Deseti Brat” Men’s Octet in concert at Lemont Cultural Center. Sunday, April 25 Newburgh Slovenian Home, 3563 E. 80,h St., Cleveland, OH honoring John M. Hrovat, Slovenian Home Man of Year. $18 person 2 p.m. Music by Frank Moravcik 3:30 to 6:30 p.m. Sunday, May 2 Holmes Ave. Pensioners Annual Dinner-Dance at Collinwood Slovenian Home. Dinner served 2 p.m. Dance to Ray Polantz 3-7 p.m. For tickets call (216) 531-2088 or (440) 943-3784 before April 25. Sunday, May 2 Ohio Boychoir benefit chicken or roast pork dinner in St. Vitus Auditorium, 11 a.m. - 1 p.m. Adults $10, children $5. Take outs available. Saturday, May 8 Jadran Singing Society bids Fond Farewell with dinner-concert, dance at Slovenian Workmen’s Home on Waterloo Rd., in Cleveland. Dinner served 5 until 6:30 p.m. Concert 7:00 n.m. Dancing following with music by Fred Ziwich. For tickets call (216) 481-3187 or (440) 951-1694. Sunday, May 9 Newburgh Slovenian Home, 3563 E. 80,h St., Cleveland, OH Annual Mother’s Day Breakfast Brunch $8.00. Children 10 years and under $4. Serving 9 a.m. to 12 noon. Friday, May 21 Newburgh Slovenian Home, 3563 E. 80 ; ■ Vzroki za obolelost: kajenje (16 odstotkov), nezdrava prehrana (30 odstotkov), pretirano uživanje alkohola (5 odstotkov), s tem da so najbolj na udaru ljudje iz socialno ogroženih družin. Tečaj tolarja: Včeraj $1US = 193,98 SIT, kanadski dolar pa 146,06 SIT.. Ha LETALO PILATUS STRMOGLAVILO V BLIŽINI LENARTA - Dne 3. marca ra2tegiyenem slovenskogoriškem slemenu strmoglavilo slovensko vojaško letalo Vj s RC 9. V nesreči je umrl pilot Drago Svetina, namestnik poveljnika 15. letalske ,e ^ na Brniku. Padec je bil tako silovit, da od letala, ki je bilo kupljeno po ni ostalo veliko, in je bilo sporočeno, da pilot tako silovitega trčenja ni mo-z,veti. Ministrstvo za obrambo je za preiskavo nesreče imenovalo posebno komisijo. Iz Clevelanda in ckolice Vabilo na ogled filma— Fari Marije Vnebovzete in Sv. Vid sta si zagotovili 400 vstopnic za ogled filma “The Passion of the Christ” v nedeljo. 21. marca, pop. ob 4.35 v kinodvorani na E. 225 St. in Lake Shore Blvd. v Euclidu. Vsaka žu-pnjia bo imela 200 vstopnic in so brezplačne, fari pa želita, da jih uporabljajo le njih farani. Krofi in rezanci— To soboto, 13. marca, ima Oltarno društvo fare sv. Vida prodajo krofov in rezancev, v družabni sobi kot običajno, v dopoldanskem času. Pridite! Zanimiv govor— Preteklo nedeljo je v Slovenski sobi St. Vitus Village govoril o razmerah v Sloveniji predsednik stranke NSi in bivši predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk. Bil je v glavnem pozitiven glede bodočnosti Slovenije, še posebej je poudaril pomembnost skorajšnje slovenske vključitve tako v NATO kakor Evropsko unijo. Predstavil ga je dr. Mate Roessmann. Novi grobovi Frances J. Struna Dne 8. marca je v Slovenskem domu za ostarele umrla 90 let stara Frances J. Struna, rojena Zakrajšek 11. novembra 1913 v Clevelandu, vdova po Louisu, mati Josephine Fall, Dan-a in Timothyja, 11-krat stara mati, 6-krat prastara mati, sestra Louisa in Christine Muzic (oba že pok.), članica KSKJ. Pogreb je bil 11. marca v oskrbi Cosicevega zavoda na Chardon Rd. s sv. mašo v cerkvi Brezma-dežneta spočetja v Willough-byju in pokopom na pokopališču sv. Pavla v Euclid-du. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovene Home for the Aged Foundation, 18621 Neff Rd., Cleveland, OH 44119. Maria Sremec Dne 7. marca je umrla 92 let stara Maria Sremec, vdova po Michaelu, mati Anite Witt in Rosalie, 2-krat stara mati, 1-krat prastara mati, zanjo žalujejo sorodniki v Sloveniji in Avstraliji. Pogreb je bil 10. mcarca v oskrbi Zak zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Vida s pokopom na Vernih duš pokopališču. Nabirka za radijsko uro— To soboto zvečer med 9. in 10. uro bo na oddaji “Slovenska ura” nabirka v pomoč javni radijski postaji WCPN 90.3 FM v Clevelandu. Informacije v dopisu na str. 10. Primorski klub vabi— Ameriško slovenski Primorski klub prireja svoj vsakoletni pomladanski banket v soboto, 17. aprila, v SND na St. Clairju. Večerja se bo pričela servirati ob 6.30 zv. Za ples in zabavo bo igral Grand Avenue Band. Za vstopnice in informacije: 216-692-1069. Spominski dar— Družina Tomc je darovala $60 v podporo AD, to v spomin na strica Rev. Louisa Tomc in staršev Ane in Janeza Tomc. Hvala! KOLEDAR MAREC 27. - 3. aprila - Slovenska skupnost v New Yorku organizira smučarski izlet v Banff, Lake Louise, B.C. Ivan Kamin: 718-424-2711. APRIL 17. - Primorski klub ima svoj vsakoletni pomladanski banket v SND na St. Clair Ave. Večerja ob 6.30 zv., za ples bo igral ansambel Grand Avenue Band. MAJ 2. - Kosilo v korist Ohio BoyChoir, v avditoriju pri sv. Vidu, od 11 dop. do 1. pop. 8. - Pevski zbor Jadran ima svoj poslovilni koncert v SDD na Waterloo Rd. Zbor bo nato prenehal z delovanjem. Večerja od 5. do 6.30. zv., sledi ob 7h koncert, nato ples. Igral bo Fred Ziwich orkester. 22. - Pevski zbor Korotan poda svoj vsakoletni koncert v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri zv. Po koncertu zabava in ples. 30. - Društvo SPB sponzorira spominsko sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. opoldne, popoldne ob 3h bodo moitfvc na Vernih duš pokopališča. JUNIJ 12. - Folklorna skupina Kres ima piknik na Slovenski pristavi. 19., 20. - Tabor DSPB priredi spominsko proslavo na Slovenski pristavi za padle domobrance. Dne 19. Lojze Kukoviča, duhovnik Argentina ZA POSTNI ČAS Znova vstopamo v postno dobo liturgičnega leta, v kateri se Cerkev na poseben način spominja Kristusovega trpljenja in njegove smrti. Je to “močni liturgični čas”, v katerem se nas posebej vabi k spreobrnjenju in spokornim delom. Kristusov klic, s katerim se Je na začetku svojega javnega delovanja predstavil ljudem, “Čas se je izpolnil in božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte Veselemu oznanilu" na nek način znova odmeva na začetku vsakega postnega časa. Kristjani smo pri krstu že sprejeli Kristusovo blagovest odrešenja, se odrekli “staremu človeku” ter postali nove stvari, ko smo oblekli Kristusa, kot lepo pravi sv. Pavel. Krst nam je sicer izbrisal izvirni greh in, če smo bili krščeni odrasli, tudi vse osebne grehe. Postali smo božji otroci, toda krst nam ni odvzel grešnih nagnjenj in s tem tudi ne nevarnosti, da znova pademo nazaj v sužnost greha. Žal nismo ostali zvesti krstnim obljubam. Vsakdo zase ve, v koliki meri se je to z njim zgodilo. Vsekakor je gotovo, da še daleč nismo živeli tistega ideala, ki smo se zanj odločili. Sv. Janez nas zato po pravici opominja: “Če pravimo, da nimamo greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas.” Pa tudi Jezus sam nas je učil prositi v očena-šu: “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolnikom.” Nihče zato ne more reči, da ne potrebuje spreobrnjenja in pokore. Klic po pokori seveda ne meri v prvi vrsti na zunanja spokorna dela, na “raševino in pepel”, na zdržanje od jedi in na druga spokorna dejanja. Glavno je spreobrnjenje srca, je notranja pokora. Brez te vsa zunanja spokorna dejanja Bogu ne morejo biti všeč, ker niso iskrena, ne prihajajo iz skrušenega in skesanega srca. Seveda tudi samo notranje spreobrnjenje ni zadosti. Če se to na nek način ne pokaže na zunaj, v zunanjih spokornih delih, ni pristno ne iskreno. Človek je telo in duh in kar se čuti v duši, se hoče na tej ali oni način pokazati na zunaj. V čem je notranje spreobrnjenje? Predvsem v resni volji, da se kesamo žalitev prizadetih Bogu in bližnjemu. V skrušenosti srca, v ponižnem priznanju greha, v žalosti, da smo zapustili Očetovo hišo in tako prizadeli svojemu Očetu težko žalost. Zunanja spokorna dela bodo pa imela najrazličnejše oblike. V popravi krivic storjenih bližnjemu, v skrbi za zveličanje naših bližnjih, v pomnoženi in poglobljeni molitvi, v delih usmiljenja do potrebnih bratov, v potrpežljivim prenašanju teže življenja in v pomoči potrebnim. Cerkev nas vse kristjane vabi na dvoje spokornih dejanj v postnem času, na zdržek od mesa in pritrganja v količini jedi. V primeri s tem, kako so naši predniki pred 2. Vatikanskim koncilom preživljali post in opravljali postna spokorna dejanja, so današnji cerkveni predpisi o postu res več kot malenkostni. Cerkev zaupa našemu lastnemu spokornemu duhu, da bomo storili mnogo več, kot pa nam sama naroča za postni čas. Na dve spokorni deli je Kristus sam posebej o-pozoril. Spokorni deli, ki sta danes še posebej aktualni. Kristus je rekel in sedaj govori tudi nam: Dajte In se vam bo dalo. Odpustite in se vam bo odpustilo.” Sta to dve obliki miloščine, ki naj bi jih kristjan vršil z veliko dobroto in gorečnostjo. Vedno boste reveže imeli med seboj, je dejal Kristus. To velja tudi in morda še bolj kot v drugih časih, danes. Veliko je = = = —-»j —m* ED MEJAČ Vodja Radijske Družine Pesmi "^7 j • in Melodije WCSB 89.3 IFM Nedelja 9-10 am Sreda 6-7 pm iz Naše Lepe Slovenije 2405 Somrack Drive Willoughby Hills, OH 440<»4 440-953-1709 TEL/FAX Radijska Družina Cleveland web: www.wcsb.org revščine med nami, ne samo duhovne revščine, ampak tudi materialne. Miloščina pokrije množico grehov, je rečeno na nekem mestu v Svetem pismu. Živimo sredi med reveži, tudi sami več ali manj reveži. Zato radi dajajmo, da bomo tudi prejeli, kot obljublja Kristus. Namesto vidnih, zemskih in minljivih reči, bomo prejeli neminljivo plačilo v tem, “kar oko ni videlo, uho ni slišalo in kar v človeško srce ni prišlo”. Za malo danega bomo prejeli večno plačilo. Dajmo zatorej lačnemu Kristusu v osebi lačnih in potrebnih bratov na zemli in imeli bomo zaklad v nebesih. Znajmo tudi odpuščati. Postni čas nas še posebej vabi k temu delu usmiljenja. Prosimo odpuščanja, če smo koga žalili in odpustimo, če smo bili žaljeni. Spomnimo se tistega služabnika iz evangelija, kateremu je gospodar odpustil ves težki dolg, a ga je potem znova zahteval, ko sam pomiloščen ni znal odpustiti malenkostnega dolga svojemu tovarišu. Za te vrste del usmjljenja nimamo nobenega opravičila, če jih ne vršimo, ker odvisi samo od naše dobre volje,- Ko gre za post, se lahko opravičimo, ker se zaradi težkega dela ne moremo odpovedati zadostni hrani. Lahko se celo opravičimo, da ne moremo dati miloščine, ker imamo komaj zadosti zase in za družino. Na noben način pa ne moremo reči: Ne odpustim, ker mi moje zdravje tega ne dovoli ali ker nimam ničesar, kar bi mogel dati revežu. Za odpuščanje je potrebna le naša dobra volja. Odpustimo, kajti za to se nam ne bo treba odpovedati jedi, pa tudi nobeni drugi reči, za katero bi lahko revež prosil. Pa še to imejmo pred očmi, da je velik greh ne hoteti odpustiti skesanemu bratu, ko nam vendar Kristus naroča, da moramo ljubiti celo svoje sovražnike. DUHOVNO ŽIVLJENJE Buenos Aires, feb-marec 2004 Urednik Radia Ognjišča o clevelandski oddaji “Slovenska ura” Matjaž Merljak, urednik programov za Slovence po svetu na radiu Ognjišču (16. februar 2004) O Ljubjana - Šentvid — Na radiu Ognjišče že od samega začetka - letos bomo praznovali 10-letnico - namenjamo posebno skrb in pozornost našim rojakom, kar dobršnemu delu našega narodnega telesa, ki živi izven meja domovine Slovenije. Tako rojakom po svetu z našimi informativnimi in drugimi oddajami omogočamo demokratičen pogled na dogajanje v Sloveniji, predvsem tudi na življenje Cerkve na Slovenskem. Po drugi strani pa želimo poslušalcem v Sloveniji (in tudi v drugih delih sveta) pokazati pravo podobo življenja rojakov. Pri tem so nam v veliko pomoč prispevki, ki nastajajo v uredništvu oddaje Slovenska ura v Clevelandu. Urednik Tone Osovnik redno poroča o življenju rojakov v Clevelandu, in sicer o cerkve- nem, družbenem, kulturnem in drugem življenju naše slovenske skupnosti. Poročila so verodostojen in pomemben vir informacij, saj podajajo resnične in konkretne informacije o utripu med delom našega naroda, ki živi onkraj Atlantskega o-ceana. Ob tem naše poslušalke in naši poslušalci slišijo tudi govorico naših rojakov, saj nam urednik Tone Ovsenik posreduje zvočne prispevke in tudi izjave ter druge posnetke iz življenja skupnosti. iU Ustr Listen to fl&THE SLOVENIAN ^ HOUR On 50,000 Watt WCPN Cleveland Public Radio Tony Ovsenik 440-944-2538 Uredniku radijske oddaje v Clevelandu Slovenska ura Tonetu Ovseniku smo hvaležni za njegov prispevek, ki omogoča, da poslušalke in poslušalci Radia Ognjišče v Sloveniji in po vsem svetu izvedo, kako živi del našega narodnega telesa. Brez te povezave bi bili zelo osiromašeni. Urednik Tone Ovsenik ^ za svoje področje - novinarsko delo je namreč njegov “hobi” in prostovoljstvo - tudi ustrezno usposablja, saj se redno udeležuje seminarjev za izseljenske novinarje, ki jih pripravlja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Zato so informacije, ki jih posreduje, toliko bolj zanesljive in strmijo k profesionalnosti. Veseli smo, da imamo tako zanesljivega človeka, kot verjamemo, da so veseli vsi rojaki v Clevelandu, da lahko ha postaji WCPN 90.3 FM vsako soboto poslušajo enourno oddajo Slovenska ura. Oddaji želimo še naprej veliko uspeha, uredniku Tonetu Ovseniku pa obilo zdravja in božjega blagoslova pri opravljanju še kako pomemb' nega dela. O o P. S. - Slovenska urf’ ki jo lahko slišite vsako soboto zvečer ob deveti!1 po valovih radijske p°s' taje WCPN 90.3 FM y Clevelandu, bo vključen* v postajno finančno n*' birko in to med reda0 uro oddajanja, to sobotO' 13. marca, od deveti!1 do desetih zvečer. Če c£' nite to prostovoljno del0, lahko pokažete svojo hV*' ležnost s podporo radi)' ske postaje na tel. 8$ 629-3636. Z AMERIŠKO DOMOVI^0 STE VEDNO NA TEKOČ0 Joseph L. FORTUNA Moderni pogrebni zavod* Ambulanca na razpolag® podnevi in ponoči* 1 CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Franc Šega osemdesetletnik Zgodovinar dr. JANKO PRUNK Polemika CLEVELAND, O. - Osemindvajsetega februarja letos je Franc Šega, poznani član društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ v Clevelandu, obhajal svoj osemdeseti rojstni dan. Za to priliko je s svojo družino povabil številne prijatelje in rojake v Willoughby Hills Community Center, da so z njim Praznovali to visoko obletnico. šegovi so nas gostili z bogato hrano in pijačo, s številnimi slaščicami in darili. Njegovi otroci, posebno hči Toni Snyder in njen mož Eric, ter vnuki in vnukinje, so organizirali to slavje v najlepšem vzdušju, z napitnicami in govori in tudi z obnavljanjem spominov. Franc nam je povedal nekaj iz svojega življenja doma v Sloveniji in po Prihodu v Ameriko. Njegova ljubezen do domovine, kakor tudi do nove domovine Amerike, trda leta dela in garanja za Preživljanje svoje družine, Udejstvovanja v organiza- ^ drag in ljubeč spomin ob pni obletnici, 13. marca 2003. Ernest Zrim letom je vrsta dolga, Ponaine sladke, dragocene, Pozabne v skrivnostne le- pote. Se tiho poslavljala je blaga duša. Bogastvo ojega srca ziatega naju Premij^ besede mile šepeče ^ duša. of5>ragi in ljubljeni mož in stari oče. Z odhodom v St no domovino si v naših j 1,1 nam zapustil praznino vcliko bolečino. Vedno si tlož ^ Ijnbeč in skrben ^ > dobri oče in stari oče. C)n, ki naš je Večni ’ Poplača tvojo dobroto. ^ Žalujoča družina, Man- Marija; hčeri tjj e in Carolyn z družina-(jjA, &in Milan Marijon z w/jn°; vnuki in vnukinje; Kristina in Anna in $10 Frank z družinami v Vethji ter ostali sorodniki. Čas bi bil, da bi politika zgodovino prepustila zgodovinarjem II. del (konec) cijah in fari sv. Vida -so mu krojila življenje v clevelandski slovenski skupnosti. Še več bi nam lahko povedal, saj so življenja naših priseljencev vedno zanimiva in polna bridkosti in veselja, s katerimi se lahko vsi izenačimo. Prijatelj dr. Edi Gobec je za gospoda Šego sestavil in prebral slavij en-sko pesem: Franku Šega - za 80-letnico Predragi naš France, doma iz Ribnice, Ti žlahtni sad Dolenjske! Zavzet katoličan in Kristu svest kristjan, ponos srenje slovenske! Ko dopolnjuješ let že osemkrat deset, se s Tabo srčno veselimo, da bi vesel in zdrav še dolgo praznoval, goreče vsi želimo! Mož dober, oče blag, garač in poštenjak! Povsod kjer kliče delo, poprimiš in garaš. Ti svetel zgled si naš, žrtvuješ se veselo. Župnije zvest faran, v vseh društvih spoštovan, zavzet garač Jednote! Kar mores, postoriš, si srečen, ko delaš na vse strani dobrote. Za dobra dela vsa zahvaljen iz srca. Naj Mam ’ca Te čuva sveta! Naj zdravja Bog Ti da, želi Ti skupnost vsa. Bog živi Te na mnoga leta! Tem željam so se pridružili vsi gostje in voščili slavljencu še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let, veselje v krogu svoje ljubljene družine in še dosti ustvarjalnega dela. Sedaj pa nam mora gospod Šega samo še povedati, kako lahko najbolje gojimo afriške vijolice, ki nam jih je podaril, da bodo vedno cvetela. Mara Cerar Hull Prijatel’s Pharmacy St Clair & E. 68 St 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR THE AGED PRESCIPTIONS Vsem vodilnim komunistom je bil pred očmi čisto določen boljševiški tip revolucije in so vsako drugačno pojmovanje preganjali. To je znažilno za celotno svetovno komunistično gibanje od začetka pa še dolgo v povojni čas. Najbolj očiten primer je Španija 1936-1939. Če tega ne vemo, ne vemo in ne razumemo ničesar iz zgbdovine komunističnega gibanja in Kominterne, katere sekcija je bila tudi KPJ in z njo tudi KPS. Če se bo komu posrečilo dokazati, da so bili vodilni slovenski komunisti v sklopu svetovnega komunističnega gibanja drugačni, bo zaslužil najmanj Nobelovo nagrado. Naj o boljševiškem značaju vodilnih slovenskih komunistov omenim le nekaj bolj očitnih dejstev, ki jih lahko vsakdo razume: na predvečer okupacije Jugoslavije in Slovenije je oktobra 1940 na peti državni konferenci KPJ v Zagrebu Edvard Kardelj razložil, da bodo jugoslovanski komunisti šli v protifašistični boj e-dino v primeru, če ga bodo lahko spremenili v socialistično revolucijo in če bodo koristili Sovjetski zvezi. Zaradi tega se tudi tri mesece po okupaciji v Sloveniji niso odločili za oborožen odpor. Njihova Gesla našega osvobodilnega boja - nekakšen program Protiimperiali-stične fronte iz sredine junija 1941 - (objavljen 22. junija) vsebuje vse razredno revolucionarne splošne protiimperialistič-ne kot pa protifašistične in narodnoosvobodilne govorice. V njih zlasti preseneča ostra obsodba in ekskomunikacija dotedanjih slovenskih političnih elit. Slovenski komunisti se odločijo za oboroženo vstajo šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo in njenem apelu na pomoč. Značilna lastnost bolj-ševiške politike Je ravnanje voditelja slovenskih komunistov Edvarda Kardelja v začetku avgusta 1941, ko objavi članek Za enakopravnost in lojalnost skupin v OF, istočasno pa za njihovim hrbtom ustanovi Varnostno obveščevalno službo izključno iz komunističnega kadra, ki začne preganjati nasprotnike OF in osvobodilnega gibanja. VOS oziroma njegova centralna komisija kar ves mesec brez vednosti ostale OF sama samovoljno odloča, kdo so ti nasprotniki. Sklep o slovenskem narodnoosvobodilnem odboru kot izključni reprezentanci slovenskega naroda v protifašističnem boju s 16. septembra 1941 in poznejših hudih kazenskih pretenj za vsako organiziranje zunaj OF ni mogoče razumeti kot potrebo širjenja OF, ampak zagotavljanje njenega oblastnega revolucionarnega monopola. O revolucionarnem nasilju komunistov in nekaterih partizanskih poveljnikov na terenu spomladi in poleti 1942 je v slovenski javnosti veliko znanega. Vodstvo OF in KPS jih je zelo malo kaznovalo. Naj omenim le hudo revolucionarno nasilje e-note druge grupe odredov pri Selcah v Selški dolini v začetku Julija 1942 na njenem pohodu na Štajersko, zaradi katerega ni bilo nobenih sankcij. Kdo bi jih sploh sankcioniral, če pa Je Kardelj kot Feliks Dzeržinski zelo užival v spodbujanju revolucionarnega terorja? Res je ta samozavestni boljševiški mesija poleti 1942, ko je prišel na o-svobojeno ozemlje in videl, kakšno opustošenje je napravil komunistični teror, tega začasno zavrl. Toda poleti in jeseni 1943 in ob koncu vojne ga je znova dopustil. Ne morem si misliti, da bi vi, gospod Stanonik, vse to dobro poznali, če ste hoteli sprejeti mesto njegovega tajnika. Čudi pa me, da ga še danes v TV intervjuju, ko to morate poznati, tako občudujete. Pričakoval bi od vas čisto drugačno oceno (kot ste jo dali na TV) Dolomitske izjave in njenega nasilnega uveljavljanja, ki je likvidiralo vašo krščansko socialno politično skupino. Naj bo dovolj! Naj vam in slovenski javnosti jasno povem, da mi profesionalni zgodovinarji, ki se ukvarjamo s proučevanjem dogajanja med 2. svetovno vojno na Slovenskem, znamo ceniti odporniško in partizansko narodnoosvobodilno gibanje in njegov prispevek slovenskemu narodnemu razvoju. Nič ne o-pravičujemo kolaboracije, pač pa jo ocenjujemo z evropskimi znanstvenimi merili, poskušamo je pojasnjevati, zakaj se je del slovenskega odločil zanjo, kar je naloga zgodovinske vede. Ravno takšna merila pa uporabljamo tudi za nerazumne in nasilne revolucionarne poteze slovenskega komunističnega vodstva, ki so povzročile slovenskemu narodu mnogo gorja in pustile dolgotrajne posledice. Zastopamo stališče, da se mora človek, oziroma politično gibanje, ki ga vodi, tudi v narodnoosvobodilnem boju držati civilizacijskega načela ne ubijaj (brez sodbe civilistov in političnih nasprotnikov samo zaradi njihovega drugačnega ideološkega prepričanja in socialnega porekla). Če opozarjamo na takšno ravnanje vodstva KPS, samo čistimo moralni Uk in dejanje slovenskega borbenega in žrtvujočega se partizanstva. Vaše pisanje z nasprotovanjem celovitemu znanstvenemu proučevanju brez poprejšnjih apriornih ideoloških sklepov pa nehote ali hote (?) rabi le nadaljnji mitologizaciji zgodovine NOB. Tisti, ki se zanimajo za potovanje po Sloveniji in Koroški, ki bo od 3. do 16. junija letos pod sponzorstvom Slovenskega ameriškega sveta, naj se povežejo s potniško pisarno Hansa Travel Service, 2717 Lorain Ave., Cleveland, OH 44113 Tel. 216-631-6585 - za nadaljnje informacije. Z Ameriško Domovino ste vedno na tekočem z cfogajanji v Sloveniji in tudi med nami—Samjrm dr. STANE GRANDA Na prepihu Rožni venec za ubito mater in nerojenega otroka Nedavna televizijska oddaja “Zamolčani - moč preživetja” kolegov Jožeta Možine in Jožeta Dežmana skoraj bolj kot težko preteklost razkriva moralno podobo sodobne slovenske družbe. Diskusije in zmerjanja z nestrpnostjo, ki smo jih deležni v vseh oblikah medijev, dobivajo v tej luči povsem drugačno vsebino, kot so jo želeli oni, ki so jo sprožili. Zmerjanja, ne kritike, te so bile pozitivne, ki sta jih deležna pogumna in odkrita kolega, presegajo vse meje in kažejo, da so nekateri pred vstopom Slovenije v Evropo še globoko v Sibiriji. Za eno dlako iz Stalinovih brk so pripravljeni ne le poteptati resnico, ampak onemogočiti in uničiti onega, ki Je na nečednosti, če smemo zločine sploh tako imenovati, opozoril. Jožetu Možini z izjavo, da se izdaja za zgodovinarja, odrekajo celo izobrazbo in kvalifikacijo, ki jo je s študijem in pridnostjo pridobil na Univerzi Edvarda Kardelja. Ali s tem bolj žalijo tudi univerzo ali Kardelja, se naj odločijo sami. Možina in Dežman sta z oddajo odprla več moralnih kot zgodovinskih vprašanj. Te se ne nanašajo zgolj na preteklost, ampak tudi na sedanjost. Temeljno vprašanje je: ali lahko z veličino cilja opravičimo zločin? Odgovor je za normalne in civilizirane ljudi jasen. Nikoli ne smemo delati nekaj slabega, če hočemo doseči nekaj dobrega! Glede na to, da nekateri te večne moralne zapovedi ne morejo sprejeti, se moramo vprašati, ali je danes za nekatere, ki se razglašajo za humaniste, življenje v resnici sploh vrednota? Ali ne bi bili sposobni enakih zločinov ponoviti? Bojim se, da nas je lahko ob pogosto slišanem: “Še premalo smo jih pobili, zato pa danes to doživljamo!” strah ne le prihodnosti, ampak tudi sedanjosti. Zgodovina krščanstva in Cerkve pozna tako mučence za vero kot tudi stranpoti križarskih vojn in nasilno pokristjanjevanje. Zato moramo bolj kot obsojanje širiti idejo odpuščanja, kar so tako prepričljivo naredili tudi neposredni svojci žrtev. Odkop ubite matere z zvezanimi rokami in rožnim vencem preko njih sporoča, da so tudi okoli morilcev bili ljudje, ki so spoštovali človeško dostojanstvo in nesrečni pokojnici v nečloveških razmerah izkazali spoštovanje na način, ki najbolj razkriva strahoto zločina. Ne morem si namreč predstavlati, da bi nekdo ubiti noseči materi iz norčevanja ovil roke z rožnim vencem, ampak je bil to njegov tihi, a danes vidni protest zoper zločin. Tudi to odkritje je velika zasluga Možine in Dežmana. Moralno soočenje z lastnimi zločini je težje kakor vsaka sodba in obsodba. Družina, 29. febr. 2004 Z AMERIŠKO DOMOVINO STE VEDNO NA TEKOČEM Sprememba naslova f • K,p se selite, trajno ali začasno, ste lepo naprošeni, da naši pisarni posredujete pravočasno tako Vaš nov naslov t \kakor sedanji. To omogoča, da boste brez prekinitve dobivali naš list, prihranili boste pa pisarni strošek 60 centov, ki jih računa pošta za vsak povrnjen oziroma ne dostavljen izvod lista. Uporabljajte ta obrazec za posredovanje potrebnih informacij. Nov naslov Ime ______________________ __________________ Naslov _________________________. ------—: Mesto, Država, Zip __________________________ Star naslov Star naslov ______________ . --- Me.sto, država, zip _______________________—:— .r—-----------------—-------------------------- Uradna Italija se bo po svoje spominjala ezulov in žrtev fojb po letu 1943 ... To ni očiščevanje spomina LOJZE KANTE ♦ Trst (Delo fax, 5. marca 2004 - Pisec je dolgoletni poročevalec za časnik Delo iz Trsta, op. ur. AD) - Zakon o dnevu spomina na istrske, kvarnerske In dalmatinske ezule in žrtve fojb, ki ga je ne dolgo tega sprejel spodnji dom rimskega parlamenta z veliko večino glasov poslancev vseh političnih barv razen rdeče, se neposredno ne dotika današnje Republike Slovenije. A vse, kar je bilo izrečeno med pripravljanjem zakona in v zbornici pred glasovanjem, bo v času širitve Evropske unije gotovo povzročalo napetost vzdolž etnične meje med sosednjima državama. Presenetljivo je, da so se parlamentarci odločili le za črno-belo prikazovanje razmer v časovno omejenem okviru po letu 1943. Rimski parlament z zakonom prav nič ne prispeva k očiščevanju spomina, kakor si ga zamišljajo odprti in neobremenjeni odgovorni ljudje ob narodnostni meji. Tako dediči fašistov kot komunistov so se o-sredotočili predvsem na tri točke: na domnevni slovanski prodor proti za- Janko Prunk (NADALJEVANJE s str. 11) Kot pameten, razgledan in upam humanistično o-rientiran človek morate uvideti, da moderni človek, zlasti mlada generacija, mite zavrača. A propos: vaša kritika človeško prizadete izredno stvarno in taktno narejene prepričljive TV oddaje o tragičnih usodah preprostih ljudi Jožeta Možine ni upravičena in v tonu ste prekoračili mejo. Pa brez zamere za tako odkrito pisanje. Želim vam vse dobro, preudarnega in uspešnega vodenja Zveze borcev NOB in da bi se držali vašega gesla “preko grobov ne seže zamera” in pomagali, da žrtve 2. svetovne vojne in revolucije na Slovenskem dobijo ustrezen napis. Sobotna priloga Dela 14. februarja 2004 hodu, na napake italijanskih komunistov ob vzhodni meji, ki so se povezali s Titovimi partizani in se jim celo podrejali, in na krivično pariško mirovno pogodbo in z njo povezanim snovalcem povojne Italije Alcidejem De Gasperijem, ki jo je podpisal. Spominske slovesnosti za ovrednotenje spomina na dramo ezulov in fojb bodo prirejali vsako leto prav na obletnico podpisa pogodbe 10. februarja: postavljali bodo spominska znamenja in objavljali nove prispevke o izgubljenem ozemlju in drami ljudi, ki so prostovoljno ali pod prisilo zapustili dom. Ni presenetljivo, da se je doslej domnevno zamolčevanje zločinov in krivic povsem razkrilo šele po več kakor pol stoletja. Neposredni udeleženci vojne so v glavnem že pomrli ali pa so politično odpisani. Zato je odprta | pot svobodni interpretaciji vojnega dogajanja. Italijanska levica je začela v zadnjih letih razširjati tezo o izključujočih se na- ] cionalizmih kot vzroku za j za vojni konflikt. In iz , tega je tajnik Levih de- j mokratov Piero Fassino j izpeljal še sklep o slo- j venskem ekspanzionizmu . proti zahodu, čeprav zgodovinsko dogajanje kaže drugače. Za prvake risorgimenta, ki so si prizadevali za združitev polotoka v nacionalno državo. Je bila ^ najboljša rešitev njena vzhodna meja na Soči, čeprav so na njenem des- * nem bregu na velikem ' prostoru strnjeno živeli 1 Slovenci. O njihovi navzočnosti v posoškem bazenu ne i pričata le slovensko poi' i menovanje Gorice pred tisoč leti in cerkvena slovenščina v Ogleju, ampak iz novejšega časa tudi dejstvo, da je na primer na prelomu iz 19. v 20-stoletje založnih Andrej Gabršček prodajal slovenske časopise in knjige v Gradežu in da so v Gra' dišču (današnji Gradišči)' kjer je, na primer, živel (dalje na str. 14) It took John and Mary 6 months to build their home, 5 years to establish their business, and a lifetime to raise their family. 2 S $ 1 How much time did it take them to plan their estate? KSKJ's Single Premium Whole Life Certificate structures an estate plan in very little time. With only one premium payment, you can: • Provide tax-free income for loved ones • Avoid costly and time-consuming probate • Cover final expenses • Create an education fund for loved ones • Structure retirement income • Increase your assets Find out how easy it is to deal with issues that matter. Call a professional KSKJ representative today! KSK144/ "AMERiČANSLOVEt' American Slovenian Catholic Union, KSKJ 2439 Glenwood Avenue | Joliet, II 60435 Toll Free: 800.843.5755 | Web: www.kskjlife.com Life insurance is not for those who die. It's for those who live. Pavle Borštnik Perry, Ohio & TA RA NJE... Devet pomladi Erike Poglajen V teh sivih zimskih dneh se mi je iz Ljubljane, kot sramežljivi zvonček izpod pomladanskega snega, Prismehljala drobna knjižica z naslovom “Devet pogladi”. Prva pesniška zbirka argentinske slovenske Pesnice, dvajsetletne Erike Poglajnove (Erika L. Poglajen, Devet pomladiv Nueve primaveras, prevedel Branko Rebozov; Samozaložba Rozina Švent, Ljubljana, 2003, 144 strani). Pesniška zbirka slovenske pesnice iz Argentine, Opisana v španščini in prevedena v slovenščino? V vseh predpomladnih dneh se borijo luči - sonce - in sence. Erika piše pesmi v španščini. Gre namreč za dekle tretje generacije (že njeni starši so bili rojeni v ^gentini) in vendar je v njenih pesmih veliko več slovenskih bregov, kot pa argentinske pampe. Rozina Švent nam predstavi to “dolgonogo dekle temnih las in skoraj črnih oči”, Helga Glušičeva nakazuje strokovno mnenje o tej “slovenski” poeziji iz-Južnega križa, in Branko Rebozov ji je dal slovensko melodijo. Ko potem človek bere od strani do strani, se ^di: kaj je ta poezija? Prvo prebujenje romantične duše? Odraz življenjsko pogojene “dvojnosti”, v kateri le to “dolgonogo dekle" brez dvoma zašlo? Sera el trlste perfume De las cosas muertas O tal vez el sol Que me entra esta manana? Morda je žalna dišava mrtvih stvari... Morda pa je sonce ki me to jutro zbudi? Med prebiranjem teh na videz tujih, pa v resni-vendarle tako zelo domačih verzov, me prevzema ^utek, da sedim v nekakšni spovednici in da mi a rešetke neko nepoznano bitje izpoveduje svoja ^intimnejša občutja, brez zavesti greha, s samo eno j*r°šnjo: da bi razumel... in razumeti je in ni težko; Je iz daljave, kot v oblake naslikana senca, se za esnico smehlja - France Balantič. Yo soy mi poema. Mi corazon yace bajo las lineas... Jaz sem moja pesem. Moje pod vrsticami leži srce. jQ Balantiča, seveda, je premagala smrt. Erika, ki 4i,Je globoko zaznamenovala težka bolezen, je šla v Oljenje. Alegria, persevera! Quc se rinda la eterna pena! Que el enjambre de palabras en mi alcoba haga nido! En mi patoi, por Fin, la esperanza ha venido. Eues cubri con jazmincs la herida de mi vena. Naprej, veselje! Večna bol naj se preda! Naj roj besed se vgnezdi v moji izbi! ^ mo/ vrt je končno upanje prišlo, Eer v svojih žilah rano sem prekrila si z jasmini. ^erem in premišljam; vkorikor morem, primerit^ °rig)nal in prevod. Takrat spet vderejo sence: za-1t,^n:i0ramo take žlahtne sadove otrok PREVAJATI v Jeak!? BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Awe. (216) 481-5277 Chardon Rd. & E. 222 St. In Euclid, Ohio “Ah mladost ti moja, kam ušla si, kje Si?” (češka narodna) EFREM MOZETIČ Posebna otožnost prevzame človeka, ko mora ugotoviti: "Ah, mladost ti moja, kam ušla si, kje si? Kam si se zgubila, kakor da bi kamen v vodo potopila!” Staranje je ena najtežjih nalog v človekovem razvoju. S staranjem človek na nek način stopa s prestola in občutek imamo, da se vsa naša narava temu upira. Mnogi ljudi se sploh nikoli ne sprijazni s krizo staranja. Tako ne ubežijo razočaranju in zagrenjenosti. Toda starost je dejstvo, ki ga moramo sprejeti, s katerim se moramo sprijazniti. “Starec”, “starka”, to sta besedi, ki nam ne dišita, ker neprijetno zvenita, in to po vsej pravici, saj povelečeta za sabo kup negativnih misli, zato deloma zvenita celo žaljivo. Danes govorimo o “starejših ljudeh”, govorimo o “tretjem obdobju našega življenja”. Vendar, naj se izražamo kakor koli, dejstvo je, da smo stari. Današnja družba skuša z nekim splošnim begom zadrževati daleč od sebe starost, bolezen, smrt. To gre včasih tako daleč, da se starejši ljudje in umirajoči čutijo krive zaradi bremen, ki se zaradi pe-šanja njihove moči, ki prehaja v betežnost, nalagajo sorodnikom in družbi. Ta pojav je povezan s pretiranim iskanjem o-sebnega blagostanja in s sebičnostjo. Današnja družba sprejema svet starejših ljudi različno, vendar prej negativno kot pozitivno. Starejši ljudje nismo več tako produktivni, smo celo nekoristni, za “staro šaro”, mnogim mladim v napoto. Neka napetost med mladimi in starimi je bila vedno. To je že “stara muzika”. Pred 2000 leti je latinski pesnik zapisal: "Magna erat quondam - capitis reverentia cani Inque suo pretio - ruga senilis erat. Po naše: “Veliko je bilo nekdaj spoštovanje do sive glave - in starčevska zguba bila je mnogo cenjena.” V tem oziru torej nič novega. Toliko v vednost, da bi se starejši ljudje čudili preveč temu pojavu in da bi si ga ne jemali preveč k srcu. Dejstvo pa Je: čimbolj bo svet brez Kristusa, tembolj bo tudi brez srca. Sicer pa: morda so mnogi današnji priletni ljudje imeli svoj čas prav tak nekulturen, nečloveški, nekrščanski odnos do starejših v svojih mladih letih. Zdaj se jim morda vrača z obrestmi. Naj vzamejo to za pokoro. Znan je primer, ko je sin nesel svojega ostarelega očeta ven iz hiše. Na vratih je oče zakričal: “Dovolj, nesrečnež! Do tu sem jaz nesel svoj čas svojega starega očeta!”. Dobesedno se je nad nim izpolnilo, kar pravi pregovor: “Ti očeta do praga, tebe sin čez prag!” Stojimo pa danes pred znanim dejstvom: “človeška življenje se je podaljšalo. Svetopisemski psalmist je že davno tega zapisal: “Summa annorum nos-torum sunt septuaginta V Blag Spomin Šeste obletnice Francke Stanonik Šopek rožic smo nabrali, na gomilo tvojo dali, zraven svečko smo prižgali in v tišini s tabo pokramljali. Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zajoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni. Žalujoči mož Maks ter sorodniki v Sloveniji anni et. si validi sumus, octogintae." Kar pomeni: število naših let je 70, če smo krepki 80. Danes za mnoge, to ne drži več. Imamo vedno več krepkih 90-letnikov in tudi 100-letniki so vedno manjša redkost. Sociologi ugotavljajo, da se narod stara. Otrok ni. Sicer pa isto tožijo tudi v sosednji Italiji in v Evrdpi na sploh. Tudi to je posledica blagostanja in naše sebičnosti. Prva leta Je v novi Jugoslaviji krožilo geslo: “Lepo je v naši domovini biti mlad!” Res je, lepo je biti mlad, to drži. Vendar pa, kdo bi si želel vrniti se v mlada leta, leta študijev, strahu pred izpiti, profesorji, v leta napetosti, negotovosti, morda celo lakote. Kdo bi še enkrat rad doživel strahote II. svetovne vojne, strahu pred nemškimi čistkami, pred bombardiranjem, strahu pred raznimi sodišči, nemškimi in “ljudskimi”, strahu pred “13. bataljonom” ... Kdo bi še enkrat doživel strahote nemških in italijanskih taborišč? Toliko let ječe, toliko obupnih dni v temni celici? Hvala Bogu, vse to je za nami! Hvala Bogu! Še smo živi. Bodimo tega veseli! Sonce še vedno prijazno sije tudi nam, dež nas rešuje suše, prinaša olajšanje, vetrič veselo pihlja tudi nam, potoki žuborijo ... Lepota in poezija narave sta nam še vedno na razpolago in to ZASTONJ! Blagor mu, kdor ima čut za vse to! Ali je res, da je človek v starosti zanič? Da je nekoristen? Nikakor! Mnogi ljudje so se prav v svojem “zadnjem času” izkazali. Prej morda niso imeli prilike. Uporabili so in izkoristili vse darove svojega duha, svoje življenjsko izkustvo v korist bližnjega. Nekaj primerov: Papež Janez XXIII. je v svojem 77. letu zasedel Petrov stol. Ljudje so govorili: “Kaj bo ta naredil?” ... To Je prehodni To ni očiščevanje spomina (NADALJEVANJE S STR. 12) slikar Lojze Špacapan, na sodišču imeli razprave tudi v slovenščini. A že Simon Gregorčič je zaslutil italijanski pohlep po tej zemlji in v odi Sočii preroško napovedal vojno klanje. Kot zamudnica v kolonialni delitvi sveta, je poskušala Italija na začetku 20. stoletja z vojnami dohiteti močne evropske države. Najprej se je podala v Afriko, potem na Balkan. In prav na svoji vzhodni meji je kar dvakrat sprožila pravi požar: najprej v prvi svetovni, vojni proti Avstro-Ogrski, potem pa v drugi vojni proti Jugoslaviji. Obakrat so bile vojne operacije na slovenskem ozemlju in so hudo prizadele prebivalstvo, ki je še posebno trpelo v medvojnem obdobju. In še: v obeh vojnah je Italija zamenjala zaveznike. Po prvi vojni je bila za to poplačana, po drugi pa ne. Vojaško je v prvi vojni komaj prestopila Sočo, a Je bila z rapallsko pogodbo potisnjena njena vzhodna meja onkraj Idrije in Postojne in čez Snežnik. To ji še ni zadoščalo, zato je po podpisu pogodbe zvesti pribočnik Beni ta Mussolinija in literarni avantgardist Gabriele d’Annunzio začel zbirati v Ronkah razne avanturiste, ki so jih imenovali legionarji, in se z njimi podal skozi Istro; med ropanjem po vaseh je zasedel Reko, ki so jo potem vključili v italijansko državo. Kot zvesta fašistična pribočnica nacizma je leta 1941 (Italija) napovedala vojno Jugoslaviji in razširila svoje ozemlje še na Ljubljano in velik del Dolenjske. Aneksirala je tako imenovano Ljubljansko pokrajino in si tako z drugimi okupatorji Slovenije razdelila. Ljudje na tem ozemlju, spremenjenem v bojno polje interesov, so doživljali krute drame. Pred eksodusom Istranom in žrtvami fojb je bilo več eksodusov in žrtev Slovencev. Prve nedolžne talce, dvanajst po številu, so italijanski vojaki postrelili v Idrskem pri Kobaridu že leta 1916. Potem so v mirnem obdobju med vojnama z raz-sodbo posebnega sodišča za varstvo države, ki ga niso sestavljali sodniki, temveč predvsem fašistični hierarhi, že leta 1930 prve štiri protifašiste obsodili v Trstu na smrt. Tik pred začetkom 2. vojne proti Jugoslaviji, ko je bil v Trstu drugi proces posebnega sodišča, so jim dodali še nekaj desetin. Sodišče je zasedalo le v Rimu in Trstu. In potem je med vojno streljanju ljudi po podeželju, kjer so jih obtoževali sodelovanja s partizani, sledilo streljanje talcev v gramozni jami v Ljubljani; njihovo natančno število verjetno ne bo nikoli znano. Pred eksudosom istr-sko-dalmatinskih Italijanov med zadnjo vojno in po njej so primorski Slovenci kar večkrat neprostovoljno odhajali z doma. Najprej so s Tolminskega, Goriškega in Krasa bežali domačini pred napadi italijanske vojske in se kot vojni begunci začasno poselili po Sloveniji in številni med njimi se po zasedbi Italije niso več vrnili. Ko je začel fašizem široko raznarodovalno politiko, je vanjo vključil tudi preseljevanje tujerod-cev, kakor so njegovi ek-sekutorji imenovali Slovence. V več valovih so družine in posamezniki bežali čez novo mejo v Jugoslavijo v strahu pred represijo. Mnogi so si uredili novi dom v Sloveniji, še več pa jih je nadaljevalo pot po vsem jugoslovanskem ozemlju, kjer so jim dodeljevali zemljo po agrarni reformi. Še zdaj so cela slovenska naselja v Makedoniji in vzhodni Vojvodini. Primorske izobražence, državne uslužbence, železničarje in druge pa so preseljevali v notranjost Italije. V izpraznjene domove in na hipotekarno zasežena posestva pa je režim naseljeval ljudi iz notranjosti države, da bi spreminjali etnično podobo prostora. Potem je prišla druga vojna in za Slovence so se po predvojnih konfi-nacijskih središčih odprla številna taborišča, iz katerih se jih mnogo ni vrnilo. Na Rabu, v Gonarsu, Viscu in Trevisu v bližini sedanje meje so bila samo nekatera od njih. Za vojsko zmožni moški so bili mobilizirani tako na afriško kot balkansko fronto, starejši možje in še ne polnoletni fantje pa v posebne delovne bataljone; mnogi od njih so po razpadu države našli pot v partizane in v prekomorskih brigadah, ki so jih oborožili in opremili zavezniki, osvobajali Dalmacijo, Kvar-ner in Istro do Trsta. Ugotovljeno je, da je zapustilo kraje izza ra-pallske meje več kakor 50.000 Slovencev in da je na tem področju umrlo več kakor 14.700 ljudi. A samo v tako imenovani Ljubljanski pokrajini je italijanski okupacijski stroj - terjal po u-gotovitvah Inštituta za novejšo zgodovino - pokončal 4043 žrtev. papež ... itd.” Pa je zasukal smer Cerkve. "Prezračimo jo, da zaveje svež veter v njej,” je rekel. In jo je prezračil. Sklical je II. Vatikanski cerkveni zbor, ki je Cerkev na novo približal ljudem. Znal je govoriti s srcem, zato se je vsem priljubil. Postal je “župnik sveta”. Ronald Reagan je pri svojih 70. letih in več, uspešno, kot pravijo, vodil prvo velesilo sveta v takratnih napetih časih. Churchill, De Gaulle, A-denauer so v svoji visoki starosti odločilno vplivali na razvoj povojne Evrope. Mnogi umetniki so v svojih poznih letih ustvarili najboljše umetnine. Pa še toliko drugih, znanih in neznanih, ki so se izkazali v zadnjih letih življenja. In kako so se izkazali! Iz tega sledi to, kar je zapisal nekdo: “Naše staranje mora biti bolj naloga kot stanje!” Če uspešno rešimo to nalogo, bo starost skoraj tako lepa kot mladost. Kakšne naloge naš čakajo v starosti? Kako naj preživimo svoj starost? Najprej z delom. Če kaj, posebno v starosti občutimo blagoslov dela. | BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE Priporočajte naš list! S tem seveda ne mislimo upravičevati vsega, kar sta slovenska in jugoslovanska stran naredili Italijanom med vojno in po njej, ter zmanjševati obsega njihove individualne in kolektivne drame. A po osamosvojitvi Slovenije je bila ustanovljena skupna komisija zgodovinarjev, ki je temeljito preučila medetič-ne odnose, zaplete v miru in vojne ob etnični meji v zadnjih sto letih, da bi se iz tega sedanja politika mogla naučiti spoznanja o miroljubni politiki in medsebojnem dobrem sosedskem sodelovanju. Kar sedem let je . komisija pripravljala poročilo, sedaj pa italijanska stran ni pripravljena uradno objaviti njenih dognanj. Z delom se čutimo še koristne. Čas nam hitreje mine. Upokojenci iz mestnih blokov, ki nimajo koščka vrta, nimajo delavnice, nimajo možnosti, da bi izkoristili svoje znanje, svoje zmožnosti, svoje energije - odpovedo. Zapijejo se in tako pospešijo svoj propad. Tu v Brdih te nevarnosti ni. Doma te čaka vrt, brajda, živina v hlevu in ljubezen, ki te veže na vse to. Kakšno čudovito nalogo imajo naše babice-none! Skrbijo za vnučke, ko so mamice v službi. Učijo jih moliti, govorijo jim o Bogu. In vse to s kakšno ljubeznijo! Zato pametne neveste poskrbijo, da si jih pridobijo kot svoje zaveznice in prijateljice. Daleč od tega, da bi v njih videle tekmice in sovražnice! Z molitvijo. “Bom molil, ko bom star,” pravijo mladi. Vprašanje pa, če bodo dočakali starost. Koliko mladih umira danes na cestah! Če si tudi ti tako govoril, danes drži besedo! Molitev vzemi zares. V molitvi nam je Bog posebno blizu. Premišljevanje o staranju (NADALJEVANJE S STR. 13) Deli nam svojo tolažbo in moč. Vera je za človeka vedno, posebno pa v starosti, posebna moč, opora, tolažba. Vsega tega so oropani tisti, ki je nimajo. “Vera je kot dež za suhe njive, kot kri za srce je osirotelo." (Gradnik) Samota, osamljenost in nehvaležnost otrok lahko posebno otežijo in ogre-nijo življenje starim ljudem. Tudi proti tem nevarnostim nam vera nudi uspešno zdravilo. Uči nas, da nismo sami. Bog nam je vedno blizu. Ime nau je Emanuel, tj. Bog z nami in ta Bog, ki nam je tako blizu, nas očetovsko vabi: “Pridite trpeči k meni - vam srce razveselim, pridite vsi obteženi - vanj bremena osladim!" Kaj pa če ti vest očita, da si v življenju hodil p° krivih poteh, daleč od Boga, morda celo zagnano proti Njemu - boš o-bupal? ... Nikar! Desni razbojnik (saj veš, kaj # grozna beseda pomeni) se je zadnjo uro obrnil k Jezusu s ponižno prm šnjo po odpuščanju. In v odgovor je slišal besede; “Še danes boš z menoj v raju!” Bil je med prvi' mi deležen Jezusoveg3 odrešenja. “Še danes!”, ne mord® po 50. ali 100. letih p0" kore v vicah. Še danes! Spomni se izgubljenega sina, ki se je skesan0 vrnil k očetu. Ta ga oi pregnal! “Poberi se mi iZ' pred oči! Nisi vreden, ^ prestopiš prag moje hi^e za vse hudo. ki si ^ naredil!” Ne. Nič takega! Objel ga je in s svojih1 stiskom zadušil sinovC besede kesanja. Vrnil d111 je vse prejšnje dostoj^ stvo, še celo gostijo ^ je pripravil ... Sestra sv. ravstina walski pravi, da ji je ^ zus celo rekel: “Čim Ve ja je revščina ljudi, ^ večjo pravico imajo ^ mojega usmiljenja”. ^ hočeš več! Jezus v jem neizmernem usm*^ nju daje naši grešn0^ že skoraj potuho (da človeško izrazim). S trpljenjem. Kdor ^ morda prisiljen na st°< na voziček ali na p°s. tC‘ Ijo - je morda zaradi ga nekoristen? Nika^ Še vedno lahko moli- ‘ vedno lahko daruje trpljenje, svojo ned1 Na Koroškem - SKS in ZSO Nov usklajevalni odbor Bernard Sadovnik in Marjan Šturm sta podpisala pogodbo o sodelovanju njunih organizacij Celovec - Ko je bil še Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev 'NsKS). je Bernard Sa-°vnik dobro sodeloval z Vez° slovenskih organi-(ZSO) in njenim redsednikom Marjanom thrniom. Oba sta se ra-^hieli kot izrazito dialo- Sk° UsmerJena politika. uPno sta podpisala, ^ višek kooperacije, godbe za skupni časo-Pls “Novice”. v a ^t je pomenil tudi 10*J ^esni, konec sode Sadovnik je zgu te ^H^cijo predsednike 2 0srednje organizacije je odšla tudi ve a takratnega predsed-tva Mov- t i . cev nekaj mese- w navrh pa so ustano-^ svojo organizacijo, v Upn°st koroških Slo-acev in Slovenk (SKS). govorne baze z no-sVe Vo^stvom Narodnega ^ slej ko prej manj-*ter Ji NSKS ospora-Reprezentativnost. Vendar Je medtem U (avstrijskega) zvezne kanclerja ga 0j-„ —'-‘cija Sadovnikov v ^eiji dodelil mesti kar °SVetu za Slovence radn KS poJmuJe k°t u ^to° priznanJe- da J< Phiška organizacija. Parian oe Sturm pa pou ’ da vidi v SKS bi stven del političnega spektra znotraj desnice -zmerni, dialoško in evropsko usmerjeni del, pri NSKS da je prišlo do razkola. Ker pa nova organizacija (še) nima sedeža v paritetično nastrojenem koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS), sta Sturm in Sadovnik ustanovila usklajevalni odbor (UO) obeh organizacij, ki vanj vsaka delegira tri osebe. V pogodbi, ki ureja ta UO, pišeta oba predsednika, da se izrekata za širitev duha strpnosti, demokracije in pravne države - ter za krepitev Sosveta pri Uradu zveznega kanclerja. S sosvetom, v katerem so poleg slovenskih organizacij tudi zastopniki večinskih strank, in katerega predsednik je pred kratkim ponovno postal Sturm, pa NSKS nima resnejših načrtov, vidi v njem latentno nevarnost, da se bo le-ta kdaj pojmovali kot zastopstvo Slovencev. Ob podpisu pogodbe za UO je Marjan Sturm najavil, da bo pustil izdelati do vstopa Slovenije v Evropsko unijo osnutek deklaracije o sožitju. V pripravi nov zakon o verskih skupnostih Za večjo veljavo kot doslej Ljubljana - Vladni urad za verske skupnosti pripravlja nov zakon o verskih skupnostih. Skrajni čas [tako meni pisec dopisa M. G. v Delo faxu z dne 9. marca, op. ur. AD), saj je bil socialistični zakon zastarel že ob nastanku. Medtem pa se je marsikaj spremenilo: vera ni več preganjana, pojavila so se nova religiozna gibanja, razmerja moči so se spremenile. Prav to pa zadevo zapleta. “Naloga ni bila enostavna,” je odprl predstavitev osnutka novega zakona njegov avtor Lovro Šturm, nekdanji ustavni sodnik in sedanji direktor Inštituta za pravo človekovih pravic v zadnjih mesecih ni bil obremenjen le zaradi džungle primerjalno-pravnega gradiva, skozi katerega se je moral prebiti. Dosti bolj neprijeten pritisk je moral biti nadzor dveh varuhov verske svobode, predstavnika Združenih narodov in evropskega Foruma 18, ki sta se pri njem oglasila zaradi suma pristranskosti. Avtor osnutka je povedal, da je želel zagotoviti verskim skupnostim večjo veljavo, kot so jo imele doslej. Želel je, da “država spoštuje verske skupnosti. To je bistveno več kot le strpnost. Do tod naši kriteriji doslej še niso segli.” Praktično to pomeni, da naj bi se pravice registriranih verskih skupnosti bistveno povečale. Zrasle naj bi predvsem finančne ugodnosti: osnutek predvideva zvišanje dajatev za socialna zavarovanja s 42 na 100 odstotkov, polno ali delno zaposlitev verskih uslužbencev v vojski in drugih domovih zaprtega tipa, zapisana je možnost državnega subvencioniranja ter okrepljene davčne olajšave - dohodki od premoženja verskih sku-pnosti niso predmet obdavčitve, na kratko, če prislužen denar kroži znotraj verske skupnosti. Pripravil naj bi jo - Sosvet. NOVICE Štev. 9, 27. februar 2004 Ob tem obilju se zastavljata dve vprašanji: razmerje med verskimi skupnostmi in državo ter sito, ki določa, kdo je teh privilegijev deležen. O prvem le na kratko: država naj bi dobila veliko novih dolžnosti (finančnih, urbanističnih, šolskih) in prepovedi (“Država se ne sme izrekati o verskih vprašanjih”), hkrati pa se nikjer v tekstu ne pojavi recipročna zahteva do verskih skupnosti. Kako pereče je drugo vprašanje, se je izkazalo takoj, ko so v roke dobili mikrofon predstavniki verskih skupnosti. “Menimo, da je zakon pristranski, pisan je na kožo velikim verskim skupnostim.” je povedal Vlado Bergant, predstavnik krščanskega Univerzalnega življenja. Med drugim se je obregnil tudi ob to, da otroci do 15. leta nimajo pravice do verske svobode, in ob to, da so finančne pravice podeljene glede na število pripadnikov. Uroš Lebar, skupnost za zavest Krišne, je predlagal, da bi bilo razmerje med številom vernikov in številom menihov pri manjših verskih skupnostih drugačno kot v večinski cerkvi. Predstavnika adventistične cerkve je zmotilo, da naj bi bil popis prebivalstva uporabljen kot kriterij števila članov verske skupnosti, saj ne bi bil objektiven. Zakonu še najbolj naklonjena je bila predstavnica bahajske verske skupnosti: “Pot odpira tudi manjšim verskim skupnostim, razen glede na finančno korist, ki pa naši verski skupnosti ni pomembna.” Anton Stres, mariborski pomožni škof, se je Šturmu zahvalil za ta “pomemben premik od negativnega ločevanja cerkve in države h kooperativnemu delu”. Vendar RKC ocenjuje osnutek le “kot minimum k ureditvi položaja, vseh problemov pa še ne rešuje. Zakon bo treba še dopolnjevati.” Zmotilo ga je predvsem poglavje o javnih šolah in nezadovoljivo rešeno vprašanje financ. Naj višjo stopnjo veljavnosti ima sporazum med Svetim sedežem in državo. Ta sporazum po načelu enakopravnosti verskih skupnosti uveljavlja pravice za vse verske skupnosti,” je povedal Šturm. To je tudi pojasnil: besedilo četrtega člena, ki govori, da se država ne sme izrekati o verskih vprašanjih, je vzeto iz omenjenega sporazuma in koristi vsem verskim skupnostim. O tem, da isti sporazum vzpostavlja tudi razlike, ni govoril. Novi grobovi (nadaljevanje s str. 9) Frances A. Sak Umrla je 80 let stara Frances A. Sak iz Willo-wicka, rojena Pavlovčič, vdova po Andrewju, mati Do-nalda, Jeanne Mehlmann in Janet Kodramac, 4-krat stara mati, hčerka že pok. Franka in Antonije (r. Čehovin), sestra Anne Jelenič, Franka Kontely ter že pok. Antoinette Pavlovčič. Pogreb je bil 8. marca s sv. mašo v cerkvi Marije Vne-bovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Alice L. Cerjan Umrla je 81 let stara Alice L. Cerjan iz Mentorja, rojena Pryatel, vdova po Johnu, mati že pok. Johna, 2-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Antona, Rose Wronka ter že pok. Josepha, Hemya, Franka in Gladys Pryatel. Pogreb je bil 8. marca s sv. mašo v cerkvi sv. Janeza Vianneyja v Mentorju s pokopom na Kalvarije pokopališču. Marguerite C. Kunstel Dne 3. mjirca je v Hudsonu, O. umrla 92 let stara Marguerite C. Kunstel iz Willoughby Hillsa, kjer je živela zadnjih 25 let, prej na Chardonu, rojena Grube 19. avgusta 1911 v Clevelandu, vdova po Franku, mati Franka in Marcie Albright, 1-krat stara mati, sestra Williama, nekdanja lastnica restavracije Uptown na Chardonu. Pogreb je bil privaten, družinski, sicer v oskrbi Cosicevega zavoda na Chardon Rd. Anne Lunder Umrla je 86 let stara Anne Lunder iz Mentorja, prej živeča na Richmond Hts., rojena Prešeren, vdova po Josephu, mati Lorelei Cudnik in Phillipa, 5-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra Josepha ter že pok. Johna, Frances Vrcan in Josephine Douglas. Pogreb je bil 5. marca s sv. mašo v cerkvi St. Mary of the Assumption v Mentorju s pokopom na Vernih duš pokopališču. Misijonska srečanja in pomenki 1515. Misijonarka, salezijanka sr. Milena Zadravec, ki živi v Jeruzalemu, se je oglasila: “Pozdravljeni, vsi člani MZA! Najprej prisrčen pozdrav in voščilo za srečno in blagoslovljeno leto 2004. Hvala vsem dobrotnikom, posebno še pokojni učiteljici Angeli Gos-podarič, za velikodušno misel v svoji zapuščini. Mi vsak dan molimo za dobrotnike, jaz pa še osebno dodam imena vseh, ki se me spomnijo z darilom-po-močjo, posebno še na zaključku križevega pota, pri svetem grobu. G. Knez in tisti, ki so bili tukaj, vedo, kje je to in kako globoko se doživi tukaj vstajenjsko vzdušje po trenutkih hoje za Kristusom križanim. Poseben spomin za vse, tudi za g. Karla Wolbanga, sem imeli pri polnočnici v Betlehemu, kjer se je Jezus rodil. Za vsakega sem molila. Prepričana sem, da vam bo On stokratno povrnil vaš dar in žrtvice, ki vem, da ne manjkajo, ne samo pri zbiranju za našo pomoč, ampak tudi v vsakodnevnem življenju. Kakšno je bilo preteklo leto? Naporno in težko in trenutku strahu. Med dvema ognjema gremo tudi mi. Primeri samomorov tudi m manjkalo, zaradi obupa, nesmisla. Veliko je malodušja. Prebivalci Betlehema so skoraj odrezani z ostalim delom. Živijo revno, ni romarjev, ni dela v tistem delu. Kaj nas čaka jutri? Seveda potreben bi bil neke vrste pogumen kirurški poseg, vsakemu dati svoje o-zemlje, vzgajati v pripadnosti enemu narodu. Morda se bo uredilo, s časom. Problem bomo mi, kristjani iz drugih dežel. Že tri mesece ne dajo redovnikom in ne redovnicam vize. Mnogo filipinskih kristjanov mora zapustiti Izrael, ker jim ne dajo vize, tudi tisti, ki so tu že deset let, imajo isti problem. Težki so časi za nami, nič manj težavni bodo morda še prišli. Hvala vam torej tudi za molitve in iskren pozdrav vsem, vaša misijonarka sr. Milena Zadravec.” Iz pisma razvidimo, da je težko življenje kristjana na vzhodu. Daj Bog, da bi se zadeve tako uredile, da bi bilo prav za vse, saj vsak dan zelo iskreno prosimo za mir, ki se kar naprej krši na različnih koncih sveta. Sr. MILENA ZADRAVEC in dekleta iz Betlehema, s katerimi deluje Misijonar, jezuit, ki deluje v Zambiji, piše: “V Gospodu, dragi člani in članice MZA, mir in ljubezen Novoroejenga bodi v vaših srcih, družinah in okolju. Zelo sem vam hvaležen za božična in novoletna voščila, za molitve, žrtve in darove, ki jih darujete za nas misijonarje. Naj vam naš Gospod, Veliki Misijonar, obilo povrne. Vse tri božične sv. maše sem daroval za svoje prijatelje, dobrotnike in sorodnike, ki nas v našem misijonskem delu podpirate in z nami sodelujete. Pokojno Angelo Gospodarič sem takoj vključil v svoje molitve, spomin pri sv. maši in še eno sv. mašo bom daroval za pokoj njene duše. Obilo Bog plačaj za ta lep znesek. Ga. Celestinova me vprašuje, kako je odšla moja mama in bom ponovil, kar sem napisal mojemu prijatelju Janezu. Naša mama Francka Tomazin je kar na hitro odšla iz te solzne doline in sicer 29. septembra 2003 ob pol dveh po njihovem (Argentina) času. To je bilo v. ponedeljek. Prejšnji dan, v nedeljo. Je še šla k sv. maši, prejela sv. obhajilo in njena zadnja molitev pri molitvi vernkov je bila: “Za. p. Lovreta, misijonarja, prosimo Gospoda!” V ponedeljek zjutraj zajtrk kot po navadi, nato je Majda odšla v službo, Ivan pa dela doma v svoji delavnici. Opoldne sta imela normalno kosilo, po kosilu se je malo odpočila, nato pa šla v svojo sobo in se vsedla na svoj sedež. Začela je nekaj jamrati in Ivan jo je vprašal: Mama, kaj pa je? In pokazala mu je na prša, nato zazvoni telefon in kdo jo je poklical? Njena hčerka Mijram, karmeličanka! Ivan je šel klicat sosedo, da bi mu jo pomagala dati v posteljo. Sestra Mirjam je takoj uvidela, da mama umira in jo bodrila, naj se izroče v božje roke, naj zaupa Gospodu. Mama pa moli počasi: “Jezus, Marija, Jožef!” To je parkrat ponovila in nato v Gospodu mirno zaspala na sedežu. Ko se je Ivan vrnil s sosedo, je bila mama že mrtva. In tako je tam na sedežu sedela vsaj še eno uro, da sta prišli njeni hčerki Majda in Marija, in njen mož Lojze. Zvečer so imeli molitve in sv. mašo, naslednji dan pa pogrebno sv. mašo in pogreb. Meni so seveda takoj sporočili po telefonu in jaz sem tukaj z našimi verniki za njo večkrat maševal. Stara je bila 99 let in 5 mesecev. Tako mine slava, veselje, žalost in bolečine tega sveta in sedaj je v nebeški slavi z vsemi svojimi dragimi in tam za nas molijo. Hvala Bogu za vse, za Njegovo neskončno dobroto, usmeljenje in ljubezen. - Lovro Tomažin” Kako lepo in mirno smrt je dočakala ta misijonarjeva mama! Bog je bil zelo ljubezniv do nje, ko je brez stiske in težave odšla v večnost! Naj se veseli pri Bogu in izprosi potrebnih milosti za sina in ostale. Misijonar p. Lovro Tomažin je deloval nekaj let v župniji Matero na zahodnem predmestju Lusake, v jeseni je dobil dekret, da bo premeščen na župnijo Chelston, ki je na vzhodni strani Lusake. To župnijo že dobro pozna, ker je bil 10 let njen župnik. Župnijo Matero sta s 1. januarjem prevzela dva novopo-svečena jezuita. Tam so mnogi žalostni ob tej zamenjavi, v Chelstonu pa so veseli prihoda tega našega misijonarja. Bog mu daj veliko modrosti in dobre volje, da bo kos vsemu delu, mi ga pa vključimo v naših molitvah. Kar več dobrotnikov se je oglasilo s svojim da- . rom: M. Cendol (za sestre) $10; N.N. (za sestre) $250; V.M. Vrhovnik $50; L. Grili $10; M. Žakelj $70; A.H. Gorše (za sestre $50, za vse $50); $100; Rev. J. Lavrih (za siroto) $350; A.J. Knez (za Rev. Opeka) $100; M. Rak (za siroto) $350; družina Sršen (v spomin pok. mame Kati) $250; za s. M. Pav-lišič: V. Devine $150, Y. Cozza $100, C. Cristo $35; J. Majer $60; Z. Likozar (za sestre $150, za potrebne $100) $250; M. Šušteršič (v spomin +F. Turk) $100; J. Kasdgar $10; G. Hren $15; N.N. $30; M. Stropnik $30: M.M. Dular $100; N.N. $100; N. Tominec (za sv. mašo za +1. Fajdiga) $10; P.F. Omahen $70; I. Hirschegger $50. Prav iskrena hvala za vsa vaša dobra dela, kar naj vam poplača Nebeški Oče s svojim blagoslovom. Bog vam vsem povrni! Lepo vse pozdravlja v imenu sodelujočih z misijonskim pozdravom Marica Lavriša 1004 Dillewood Rd. Cleveland, OH 44119 SPOROČILO Misijonske znamkarske akcije Blagajniško delo pri Misijonski znamkarski akciji sta sprejeli gdč. Helena Nemec in gdč. Marjanca Tominc. Naslov Helene Nemec je 1019 E. 171 St., Cleveland, OH 44119. Naslov Marie Tominc je 407 Snavely Rd., Richmond Hts., OH 44143. Dekleti sta precej bremena odvzeli Ani in Rudiju Knez, ko sta blagajniško delo prevzeli, le glavni blagajnik še ostane Rudi Knez. Darove za misijone pošiljajte na gdč. Heleno Nemec, katera bo tudi potrdila prejem in ga vrnila darovalcu. Dragi dekleti, hvala Vama za odvzem velike skrbi in Bog naj Vaju blagoslovi s svojim blagoslovom! Marica Lavriša O STARANJU (NADALJEVANJE s str. 14) Bogu. Mi kristjani vemo: v božjih očeh ni noben človek za odpad. Vsak je zelo dragocen. Vsi počivamo v Očetovem naročju. Ali ni Jezus prav s svojim križem in trpljenjem odrešil svet? Če združimo svoje trpljenje z Jezusovim, mu pomagamo reševati duše. Kaj hočemo več? Apostolat trpljenja je najvišja stopnja sodelovanja z Odrešenikom. “O Bog, ko odpadem, naj odpadem zrel!” (Gradnik) Bog nam daje možnost, da zorimo zanj. Če bomo dozoreli, nam slovo odtod ne bo tako težko-Počutil se bo kakor tisti mož, ki sem ga na smf' tni postelji vprašal: “Ali vam je težko, ker boste morali umreti?” Odgovoril mi je: “Tam gor je prava domovina, ne tu.” Umirali bomo z občutkom, da gremo domov - k Očetu- “Vsi enkrat bomo zaspali - ✓ miru počivali vsi, delo za vselej končali - v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi, zvoniti lepo - klič’te k Očetu (1°' mov. Klič'te nas v sveto nebo!” (Slomšek) Ponatis iz četrtletink3 Briški časnih Štev. 43, letnik 8-Jesen 2003 KOLEDAR (nadaljevanje s str. 9) junija molitve na SP, v ne' deljo, 20. jun., sv. maša 0^ 12. uri opoldne pri Sporni0' ski kapelici. JULIJ 11. - Misijonska Znah1' karska Akcija ima pik°' na Slovenski pristavi. 25. - Slovenska šola Pri Sv. Vidu ima piknik °* Slovenski pristavi. AVGUST 29. - Društvo SPB sp0n' zorira vsakoletno roma°^ k Žalostni Materi božji Frank, O. Sv. maša ob dva ^ najstih, druge pobožno5 ob 2.30 pop. SEPTEMBER 11. - Folklorna skupi1’* Kres praznuje 50. obletni s celovečernim program0 v SND na St. Clair Ave- 12. - Oltarno društvo ** y re sv. Vida ima kosil0 šolskem avditoriju. 25., 26. - Baragovi dnev v mestu Marquette, Mi^ gan.