_    2    —
Razno.
Strahovit požar v Mariboru. V nedeljo, 26. februarja t. 1. popoldne okrog dveh je izbruhnil v velikem kompleksu parnega mlina tvrdke Franz in sinovi iz doslej Se neznanih
s
vzrokov   požar,   ki   se  je   z   izredno naglico razširil na celo približno 50 m dolgo trinad-fitropno poslopje. Mestna požarna bramba, ki je takoj prihitela na lice mesta, je nemudoma začela   z   gasilno akcijo, vendar pa se je izkazalo,   da  je   ves   trud brezuspešen, ker jo ogenj   medtem   zavzemal vedno večji obseg. V   kratkem   je   bilo   celo   poslopje   podobno ognjenemu   morju.   Povsod, iz vseh okenj in skozi   streho so proti nebu švigali velikanski zublji.   Prispele   so   tudi  požarne brambe iz okolice,   ki   so   se z veliko in izredno požrtvovalnostjo    udeleževale   gašenja.   Ogenj   je popolnoma   uničil mlin in dozidano tvornico testenin.   Vsled   nevarnosti,   da  se požar ne razširi tudi na par korakov od kraja nesreče oddaljeno skladišče moke, kjer so bile velike zaloge, so se morale požarne brambe omejiti na to, da zajeze ogenj.  To se je tudi posrečilo. Vsled ognja se je streha udrla in padla na   strojarno,   ki   se nahaja na dvorišču poslopja.   Obstojala   je   nevarnost za stroje, ki so bili deloma šele pred 14 dnevi postavljeni. Vendar   pa  je   bilo   mogoče preprečiti tukaj večjo   škodo   in   so ostali stroji skoraj nepoškodovani. V nevarnosti je bila tudi kotlarna, pa se jo po trudopolnem naporu posrečilo na tem   koncu   ogenj   udušiti.  Goreči ogorki, ki jih je   vročina  bruhala v zrak, so leteli nad 1 km daleč naokrog. Velika nevarnost je bila tudi   za   železnico   in   tamkaj   se nahajajoče skladišče,   ker   je   goreči   mlin   oddaljen   od kolodvora   le   par   sto  korakov. V enem teh železniških   skladišč se je nahajalo 7 cistern petroleja in dve cisterni bencina; železničarji pa so pravočasno spravili te vagone z nevarno vsebino na varno.   Goreči pepel, ki je padal na železniški tir, je zanetil en vagon z zaboji, ki   so   ga   pa   hitro spravili na stranski tir; VBgon   pa  je   kljub hitri intervenciji vseeno zgorel   z   vsem   tovorom.   Materijama škoda, ki je nastala vsled požara v mlinu, se začasno še ne   da   preceniti.   V mlinu se je nahajalo okrog   20   vagonov   moke. Škoda se ceni na kakih   80   do   100   milijonov   kron, je pa le deloma   pokrita z zavarovalnino. V mlinu je bilo zaposlenih okrog 150 delavcev in nad 20 uradnikov, ki so vsled požara prišli v veliko bedo.  0 vzrokih požara se domneva marsikaj, zlasti   z   ozirom   na   to,   da   je   dan   poprej delavstva   naprosilo   lastnika   mlina za povišanje   plače,   pa   mu je   bila prošnja odbita. Strahovitemu prizoru, ki ga je nudil ta velikanski požar, je privabil veliko množico gledalcev z vseh krajev od daleč in blizu.
Landra plačal storjene zločine s svojo glavo. Zagovornik večkratnega morilca Lan-druja je prosil predsednika republike Mille-randa za pomiloščenje, toda predsednik je to prošnjo odločno odklonil in po poročilu, ki ga javlja ,,Havas", je bila 25. lebruarja t. 1. v Versaillesu Landru-ju odsekana glava. Židovska stranka v Jugoslaviji. V Novem Sadu snujejo Židje lastno stranko, ki naj združi vse Žide cele kraljevine. Vseh Židov je v naši državi 150.000, največ v Vojvodini. Neugodna žetev na Madžarskem. Iz kmetijskih krogov prihaja poročilo o neugodnih uspehih spomladanske setve. Veliki snežni zameti in na to sledeči mraz so uničili zimsko setev in bo treba polja preorati.
Zakaj so dali Karla ravno na  Madeiro se
povprašuje marsikdo. Odgovor ie silno enostaven ! Madeira slovi po svoji izvrstni kapljici, Karel pa po svoji neutešljivi žeji. In da bi se Karel lažje tolažil v izgnanstvu, so ga poslali na Madeiro. Da bi mu teknilo !
Od pismonoše do generala. Novi poveljnik Largresa, general Pelegrin, ima za sabo ka-rijero, kakor nobeden drugi evropski general. Začel je z raznašanjem brzojavov. Od ust si je pritrgal, da si je kupil knjig, iz katerih se je učil. S svojo energijo je dosegel, da je položil izpit na vojni akademiji v St. Cyru in je bil sprejet v francosko armado. Začetkom vojne jp bil major, a danes je divizijski general.
Smrtna obsodba Draškovičevega morilca potrjena. V procesu proti atentatorjem na pokojnega ministra Draškoviča so zagovorniki vložili zoper sodbo priziv in ničnostno pritožbo. Zagrebški stol sedmorice je sedaj potrdil smrtno oosodbo nad Alijagičem, katera se pa ima po zakonu pred izvršitvijo predložiti kralja v eventualno pomiloščenje.
Tvornico anilinskih barv v Celju je ustanovila tvrdka Vil. Brauns v Kocenovi ulici. Ne igrajte se z orožjem! Pri Malinedelji so se pri Kosiju nekaj igrali z orožjem, ki se je sprožilo in kroglja je šla k nesreči Mez-nariču, znanemu muzikantu, skozi čeljust in usta ter ga je pri tem pošteno razmesarila. Lahkomiselnost ni nikjer na me3tu, posebno še pri ravnanju z orožjem ne.
Število vojnih invalidov. Po statistiki mednarodnega delovnega urada je vojnih pohabljencev 6,917.000 in sicer v Franciji 15 milijona, v Angliji 1-1 milijona, v Italiji 570 tisoč, v Poljski 320.000, v Zedinjenih državah 246.000, v Češkoslovaški 175.000 v Avstriji 164.000, v Jugoslaviji 154.000, v Kanadi 88.000, v Eumuniji 84.000, v Bolgariji 40.000 in v Nemčiji 1.4 milijona.
Koliko hrane uporabi človek? Človek, ki je dosegel 50. leto svoje starosti, je uporabil v svojem življenju kot prehrano 8500 kg kruha, 6000 kg mesa, 1600 kg sočivja in zelenjave, sptije zraven 3500 hI tekočine, bodisi vode, vina, piva itd., prespal je pa v 50 letih 6212 dni ali 17 let.
Nova tovarna. V Sp. Rečici pri Laškem je začela poslovati tovarna „Zavora" d. d. v Celje. Tovarna izdeluje razue zavore za vozove ter je prva te vrste v Jugoslaviji.
Koliko uradništva imamo v Jugoslaviji ? Po zadnjih poročilih iz Beograda znaša skupno število uradništva v naši državi 155 826. Od teh odpade na vrhovno državno upravo 438, na pravosodne ministrstvo 10.663, ministrstvo za vere 7417, prosvetno ministrstvo 29 969, miuistrstvo za narodno zdravje 6863, zunanje ministrstvo 564, notranje ministrstvo 10.217, vojno ministrstvo 9682, finančno ministrstvo 17.974, prometno ministrstvo 23.682, ministrstvo za javna dela 5774, ministrstvo za pošto in brzojav 16.715, ministrstvo za šume i a rude 3658, poljedelsko ministrstvo 7740, trgovsko ministrstvo 1292, ministrstvo za soeijalno politiko 2343, ministrstvo za agrarno reformo 801 in na ministrstvo za konstituanto 24.
Pretiskanje poštnih znamk. Poštne znamke se v kratkem glede zneska pretiskajo po nalogu ministrstva pošte in brzojava. Znamke za 25 para se pretiskajo z rdečesvetlo barvo in z lavorovim vencem v eno dinarske, znamke po 5 para na isti način za pet dinarjev, po 15 para na isti način v 15 dinarjev in po 20 para na isti način v 15 dinar-jav in po 20 para na isti način v 20 dinarjev. Znamke po 60 para s temnomodro barvo in ravnotakim lavorjevim vencem se pretiskajo v 1 in pol dinarske. Znamke po 4 dinarje s sliko kralja Petra I. Osvoboditelja se pretiskajo v 10 dinarske 8 črno barvo in s Črnim lavorjevim venem. Pretiskanje znamk se izvrši zgolj iz prometno-praktičnih ozirov, da ni potrebno na pisma prilepljati številnih znamk.
Velika nesreča vsled neprevidnosti. Pri Sv.
Jerneju nad Muto so imeli domačo predpustno veselico. Neki mlad fant se je igral s samokresom,   o katerem ni vedel, da je nabasan.
Samokres se je sprožil ter je krogla zadela 471etnega posestnika Vrbnjaka v trebuh, da se je nezavesten zgrudil. Nesrečni mladenič se je tako prestrašil, da si je pognal kroglo v glavo ter obležal mrtev. Vrbnjaka so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Tat monštrance prijet. Aretiran je bil mehanik in šofer Karel Vavpotič, ki je nedavno ukradel v mariborski stolni cerkvi mon-štranco. Razbito monštranco je imel skrito v kovčku, hostijo pa je pojedel. Noč po tatvini je prespal mirno v spovednici.
0 tatu monštrance je preiskava prinesla na dan zanimive stvari. Zlato luno iz monštrance je prodal spemljevalcu vagonov, nekemu Francu Šušniku iz Maribora, naj jo proda kje v inozemstvu. Ta pa je luno vrgel v Dravo, kjer so jo res zopet našli. Iskanje ostalih delov monštrance je bilo vled naraščajoče vode v Dravi brezuspešno. Tudi Suš-nik je bil izročen sodišču. Vavpotiču se je nadalje dokazalo, da je ukradel nekemu Rudolfu Laščaku 7500 kron vredno zimsko suknjo, katero je potem v Ptuju prodal. Policija je suknjo zopet našla ter vrnila lastni, ku. Razentoga je ukradel Vavpotič tvrdki Sessler, kjer je bil uslužben, dva magneta ter jih prodal. Tudi te su zopet našli. Vlo-milno orodje, o katerem je Vavpotič zatrjeval, da je vrgel v Dravo, so našli še pri njem. Za vse te svoje čine se bo moral Vavpotič zagovarjati prod sodiščem.
Železniška delavnica v Vinkovcih pogorela. Pred par dnevi je nastal v delavnici na kolodvora v Vinkovcih iz dosedaj še neznanega vzroka požar, ki je uničil velik del delavnice. Vsled vetra se je ogenj bliskovito razširil in je bilo gasilno delo zelo otežkočeno. Škoda znaša več milijonov.
Mesne cene v Pragi. V Pragi, kjer se skoraj vsa živina dovaža iz inozemstva, stane meso mnogo manje kakor pri nas ni bi bilo dobro, če bi naše mesarje poslali v Prago, da bi se naučili poštene mesarije. V sredo so bile na trgu v Pragi sledeče meane cene : meso od volov, prednjo kg 11—14 K, zadnje 14—17 K; meso od bikov 10—15 K, meso od krav prednje 10—13 K, zadnje 12—15 K ; koze 6 — 10 K, ovce 8 — 11, kozliči 12—15 K, telečje meso 8—13 K.
Kruh kot naročnina. Iz Perma poročajo, da je list „Krasni kolokol" (Rdeči zvon) določil   mesečno   naročnino   na   2 libre kruhe.
Preveč žensk. V dobi svetovne vojne se je povsod več ali manj skrčilo število moških. V tem oziru zavzema prvo mesto Francija, kjer se je povodom zadnjega ljudskega popisovanja ugotovilo, da pride na primer na 47.000 moških 60.000 žensk. Te razlike pa ni povsem kriva vojna, ker so bili v Franciji moški že od nekdaj v znatni manjšini. Iz tega sledi, da tri milijone francoskih žen ne sme misliti na zakon.
Mezde stavbinskega delavstva v Sloveniji. Odsek gradbene stroke Zveze industrijcev za Slovenijo v Ljubljani nam poroča, da je določil nove mezde za stavbinske delavce, ki etopijo v veljavo z začetkom tega meseca. Nove mezde so sledeče: 1. za polirje (običajno z mesečno plačo) na uro 18—25 K, 2. za preddelavce na uro 14—18 K, 3. za zidarje in tesarje 11 —16 K, 4. za težake 7—11 K, 5. za mladostne delavke pod 18. leti 5—7 K, 6. za delavke 5—7 K ter 7. za vajence 6—11 K. Dosedanja splošna določila ostanejo tudi še nadalje v veljavi.
Pobijanje draginje v Zagrebu. Pred zagrebškim sobiščem je bil včeraj obsojen trgovec Sava Stanišič na 8 dni zapora in 40.000 kron, ker je prodajal baržun 6. vrste po 320 kron. Obsojenih je bila tudi cela vrsta mesarjev na visoke globe in zapor, kar je imelo za posledico, da je meso v Zagrebu padlo od 50 K na 36 K. Osnovale so se posebne ko-! misije, ki stalno nadzorujejo poslovanje trgovcev. Oblastem pa gre na roko tudi občinstvo I samo, ki vsak dvomljiv slučaj takoj prijavi, in to ne le samo mesarje in trgovce, temveč tudi druge obrtnike, gostilničarje itd., ki zahtevajo oderuške cene. Tržni nadzorni organi in policija marljivo nadzorjujejo, da so povsod
—    4    —
na vidnem mestu označene cene, kakor to predpisuje zakon. V pav dneh je bilo prijavljenih nad 300 slučajev, ki so vsi končali s takojšnjo obsodbo. Obtoženi mora takoj, ko ga prijavi, v zapor, ki ga zapusti še le po prestani kazni oziroma končani preiskavi. Zato pa se v Zagrebu tudi že opaža padanje cen.
Odgovorni  urednik: Dr. Tone Gosak.                                          Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju.                                                                 Tisk: V. Blanke v Ptuju.