Poštnina plačana v gotovini ^^^^^^¦^^^^^^k ^^^^^^^^l ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K ^^^^^^^^^L^^^^^^^^^F ^^^^^^^^L ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^& ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^L iefo XXII. Celje, pefeft 13. septembra 1940 Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 14. — Naročnina znaša mesefno po pošti 5 din, v Celju z dostavo ua dom po raznašalcih 5.50 din, za inozemstvo 10 din — Urcdništvo: Celje, Strossmaycrjeva ulica fitev. 1, pritličje, desno; ¦ uprava: lcvo — Telefon Stev. 65 — ltačnn pri poStnem čekov- nem zavodu v LJubljani št^v. 10.666 Štev. 38. $ila $lovan$kega pokreta Kratikovidni o.pazovalci zadnjih do- godlkov v sllovanstvu, piše beograjska revija »Sioviansika miiisel, zapadajo pre- hitro v pesimteeim. K temu jih navaja nepričalkovani zlom dveh zapadnolslo- vansürilh drža-v, Češlkosilovaake in Polj- s(ke, a prav taiko tudi uiradno protisl'o- vansiko stališče današnje sovjetske vla- de, ki je preko agcncije Tass javiila, da sotnatra panslavizem za reaikcionarno idejp. Prvi del te sliovanske tragedije je bil posledica zlo,ma versajske pogodbe, ki je noiben zaveden Slovan ni mogel sma- trati za zadovoljivo rešitev ©vropskega in slovanslkega vprašanja, ker na mi- rovni konferenci v Versailiesu niso bill navzoči predstavniiki naciionalne Rusije, ki je prispevala največ žrtev za stvar takratnih zmagovalcev. Drugi del te tragedije pa je v tem, da daaiašnja' sov- jetska vlada celo v ustavi Sovjetsike zveze potisika ruske in sl'ovanskc inte- rese svojih kmetov in delavcev na zad- nje mesfto. Med 16 sovjetskimi zveznimi republükami so saimo tri slovanske re- puiblike, število njihovih predstavnikov v Svetu narodnosti pa tvori izredno manjšino ne glede na 80 odstotkov slo- vanskega prebivalstva v SSSR, kalkor kažejo najnovejši podatki sovjetskc statistike. Čaprav siovjeti prknavajo pra- vico večine, kajti po točiki 39. ustave SSSR »se zaikon smatra za sprejet, oe glasujeta zanj oba doma Vrhovnega sveta SSSR z navadno večino glasov«, j.e slovanska večina, čeprav ognomma, v Vrhovnem svetu odnosno Svetu na» ro&nosti stailno v manjšmi. . Versajski sistem je stremel za tem, da v imcnu tako avane dcmokraeije in samoiodločbe narodov ustvari iz 13 držav od Finsike do Grčije tampon manjših držav med namškiim in ruakim svetom in trdnjavo proti zgodiovinskim rusikim in slovanslkiim. interesioim. Ta politika je povza'ooila, da se je na severu osnoval skandimavslki blak, ki je izzvai rustoo - finsko vojno in zlom baltisküh držav. Nato je prišlo do ražsula Češkostovaške, ustanoivitev balkanslkega bloka pa je iz- zvala zmanjšanje Rumunije, povečanje Madžarske iii majh.no povečanje Bolga- rije, ki pa ni dobila izhoda na EgejSko iniorje. Takšno poillitiko je treba sma- trati za vseskozi protislavansko in Slo- vani nianajo razloga, da bi za njo ža- lovali. Naš slovansiki optimizem ne temelji samo na etnoloških pogojih (nemški et- nolog Burgsdörfer je izračunal, da bo ob stoletnici prvega silovanskega kon- gresa v Pragi 1. 1948. že 300 milijonov Slovanov), temveč tuidi na zgodovin- sikeni iakustvu. Zgodmina. nas uči, da se v času, ko propada en slovanski narod, dvigne dnitgi in mu hiti na pomoč. Pred bitko na Koeoviem polju (1389), ko je propad- lo Latzarjevo srbsko cairstvo, je bila bitka na Kulikovem piolju (1380), ko se je Rusija osvobodila tatarskega jarma, Pred bitko pri Karpatskih Gorlicah leta 1915., ki je povzročila zlom ruskega carstva, je bila bitka na Ovčjem polju 1. 1912., ki je paložila temelj zedinjene Jugoslavije. Iz južnih. Slovanov je izšla misel o sl^anski vzajemni pomoči. Te ideje niso prinesli v Rusijo samo jugoslovenski bogomci v 14. stoletju, marvec sta jo oznanjiala Gundulič (»Osman«) in Kri- žanič v 17. stolctju, katerih spise je čitaJ Peter Veliki in se po njih ravnal v Bvoji politüki. To idejo si je osa^»jdJ kot učenjak Josip Dabrovsky, kot pesnik pa jo je opeval v svoji »Hčeri Slave« Jan Kolar. Pozneje se je ta ideja razširila na poljske mesijaniste in ruske slovano- fiüe» v neoalavizmu pa j© dobila svoj zadnji predvojni zaključek. "^idiiano, da je slovanska misel preži- vela tudi večje katastrofe, pa ni samo ostala cela, temveč je izäla še močnejža. Zaito je treba tudi današnjo krizo sma- trati samo za. prehodno. Strahovito bombardiranie Londona in Bertina Angßezi pricakujejo prihodnii teden poskus nemškega vdora v Anglijo — Odstop rumunskega kralja Karola Dosedanji prestoBonaslednik Mihael novf rumunski kralj — General Antoneseu diktator Rumun'sje — Južna Dobrudža se.spet vrne k Bolgariji — Madiarska docela zasedla severno Transilvanijo JNemšKo vojno letalstvo je /acelo v soboto uprizarjati silovite napade na London in nelcatora dru^a mesla v južni AngHji. Nemške bombe so povzročile ve- lika razdejanja zlasti v Londonu, kjer je bilo že doslej ponisenih mnoj;o poslo- pij. Poškodovan je tudi kraljev dvor. Nemške bomb« so terjale v Londonu ninogo smrtnih žrtev in so ranile veljko število oseb. Nemci so začeli s francoske obale streljati v Anoskus atentata na kralja Karola, je vodja Železno garde Horia Sima. Ta poskus aten- tata je bil znak za pričetek velikih de- monstracij proti kralju Karolu, ki so mu očitali, da je zakrivil nesrcčo Rumunije. Kralj Karol je 6. t. m. zjutraj odstopil, za kralja pa je bil proglasen njegov 18- letni sin Mihael. Rumunski diktator ge- neral Antoneseu je izdal vrsto strogih zakonov in uredb, s katerimi hoče utrdi- ti svoj položaj. Tako je odrejena tudi re- vizija premoženja rumunskih politiliov za deset let nazaj. V Crajovi je h'ti v soboto podpisan sporazum med bolgarskim in rumunskim odposlanstvom o odstopitvi južne Do- brudže Bolgariji. Rumunska oblastva bodo izpraznila južno Dobrudžo oredstave v ncdeljo 15. septembra ob 10., 14., 16., 18.30 in 20.30 veliko organizatorno sposobnostjo dvig- nil na tako ivišino, da obvlada v svoji kolonialni stroki nedvomno vse območje sevemega dela bivše mariborske oblasti. Gosp. Miloš Qset, ki je predsednik Zdru- ženja trgovcev za Maribor, je odličen naš gospodarstvenik, M ima globoko ra- umevanje za vse potrebe naših narodnih in kulturnih organizacij. Naša šolsko obrambna Družba sv. Cirila in Metoda ga šteje med svoje velike podpornike in dobrotnike. Zelimo g. Milošu Osetu ob njegovem življenjskecm jiuibiloju še mno- go uspehov v nadaljnjem delu! — Najvišjc cene mesu in mold je do- ločil ban dr. Marko Natlačen s posebno naredibo, ki je stopila v ponedeljek v veljaivo. dinarjev. Prebivalstvo Slovenije bo mo- ralo torej najmanj 350 milijonov dinar- jev več zaslužiti za kruh. AH bo to nio- goče? — Podražitev piva. Urad za nadzor- stvo cen je odobril povišanje cen piva za 100 din pri hektolitru, tako da stane navadno pivo 730 namesto dosedanjih 630 din, črno pivo pa 770 namesto do- sedanjih 670 din hi. Obenem je urad za nadzorstvo cen določil najvišjo ceno piva v čašah na 3.50 din, za belo in na 4 din za črno pivo. — MIeko in ftrozdje. V Beogradu so začeli prodajati kmetje iz okolice mleko po 4 din liter. Smederevsko grozdje, do- stavljeno do nemške meje, prodajajo po 26 mark za 100 kg ali po 3.85 din za kg. — 51. velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo v ne- deljo 15. t. m. ob 10. dopoldne v bal- konski dvorani Kazine v Ljubljani. Za- upnega shoda letos ne bo. — Na državni dvorazredni trgovski šoli odklonjeni dijaki, ki so želeli vsto- piti van jo, se lahko vpišejo na privatno dvorazredino trgovsko solo v Murski So- tooti, ki ima pravico javnosti in daje ab- solventom iste pravice kakor državne trgoivske sole. Ker je prostih le še malo most, se javite takoj osebno ravnatelj- stvu te sole, da ne bo prepczno; redni pouk na tej soli se je price! že v torek 10. t. m. Trgovsko ueilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. (teleson 43-82). Ravnateljstvo objavlja: Šolsko leto za Enoletni trgovski tečaj s pra\1co ja\Tiosti se je pričelo dne 12. t. m. Tega dne so se žbrali vpisani učenci in učenke v soli v svrho razvr- stitve po oddeltih. Dne 13. t. m. je bila otvoritvena služba božja v cerkvi sv. Jožefa. R.edni pouk se pa prične dne 16. t. m. Vpisovanje traja še ves ta čas do pričetka sole, to je do 16. t. m. Zavod pripravl-ja učence v enem šolsikem letu za praktične pisarniške poklice. Po- drobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno, na razpolago so novi prospekti. (Pravica javnosti: rod- binske doiklade, dijaške vozne karte, veljavnost izpričeval). Največji in naj- modernejši zavod te vrste. •— Svojega pastorka je ustrelil. Te dni sta se 66-letni posestnik Milan Završki v Kaštelu pri*Zlatarju v Obsotelski do- lini in njegov pastorek, 37-letni Gabrijel Knauz sprla pred mlinom Zavrskega zaradi moke. Završki je v jezi pograbil sekiro in navalil na svojega pastorka. Dcmači pa so iztrgali očimu sekiro iz rok. Ves besen je nato Završki pograbil samokres in ustrelil svojega pastorka trikrat v prsi. Knauz se je takoj zgrudil in je na mestu izdihnil. Stäre^a Zavrs- kega so izročili sodišču. CeBšGinokolica c Proslava kraljevega rojstnega dne v Celju. Dne 5. t. m., na predvečer rojst- nega dne Nj. Vel. kralja Petra II., so na celjskih poslopjih zaplapolale državne* zastave. V četrtek in petetfc zvečer je ibilo pročelje pcSlopja mestnega pogla- varstva učinkovito razsvetljeno. V če- trtek ob 19.30 je bil na dvorišču mestne osnovne sole velilk zbor pripadnikov so- kolsikih društev Celja-matice in Celja I. Najiprej je vojaska godba zaigrala so- kolsko ikoračnico. Sledil je pozdrav dr- žavni zastaivi, vojaška godba pa je ob pokanju petard zaigrala državno hiimno. Starosta Sokolsikega društva Cclja-ma- tice br. dr. Millko Hrašovec je v lefpem govoru podČrtal pomen rojstnega dne mladega kralja, ki bo čez leto dni prev- zel vladarske posle., Ob zakljuöku govo- ra je jibrana množica navdušeno vzklik- nila Nj. Vel. kralju, godba pa je zaigra- Zanimanie igralcev za srelke dnavne razredne loteriie ie bilo tudi v pre- fefcfem kolu veiiko Reallni 'opazovaiec poslovanja držav- ne razredne loterije mora ugotoviti eno značilno crto: kljub pretresljajem v go- spodarskem žLvlijenju v zadnjih dveh le- tih je delo te ustanove sukcesivno na- predovalo. Nekaiteri. pojavi zastoja v po- Slovanju so imeli samo trenuten značaj, kajti če je bilo v enem ali dveh kolih V prvem razredu prodano manjše šte- vilo srečk, se je v naslednjih razredih že opazilo, da igralci ne opuščajo igre, teniveč da &e znova vračajo k svojim srečkam. S tern je na nedvoumen način potrjeno, da je ivodstvo te popularne ustanove umelo povesti' jo po zanesljivih potih. Zaupanje, ki ga državna i-azredna loterija uživa med svojimi igralci, ni ibilo niti en trenutek omajano. K temu so z druge strani mnogo pripomogli tudi oni prodajalci sreök, ki so znajli prebre- sti vse nastale težkoče. Da toi dobili avtentične podatke o tern, smo se obrnili na našega rojaka g. Mi- lana Lavriča v Beogradu, ki ima največ- jo sloveoisko kolekturo in je bil letos v mesecu juliju za svoje delovanje odli- kovan z redom sv. Save. Ta populairna kolektura je v sredi- šču Beograda, v Pašičevi ulici 20. Ze pi^vi pogled na firmo, reklamo in izlož- bo, kakor tudi na ureditev pisarne kaže, da je lastnik olovek sodobnega kova. Organizacija dcla je izvedena na naj- smotrnejši način. Kontrola dela je izve- dena najskrbneje. Zato so napake pre- prečene, zato ni urgenc zai'adi nered- nosti ali zjakasnitve. Poslovanje funkcio- nira kakor mehanizem ure. Izkustvo g. Lavriča pozna mnoge značilne življenj- slke historije, mnoge vzpone, ki so po- sledica sreče s srečko. Predalec bi nas zavedlo, če bi vse to navajali. Pa tudi g. Lavrič nima časa, da bi nam odpiral svoj arhiv in skrbno vodeno statistiko. Omejili smo se na glavno stvar na- šega zaniimanja. Čeprav razpolaga g. Lavrič z malo prostega časa, nam je dal na postavljeno vprašanje ilijubeznivo sledečo izjavo: »Trgovina s srečkami«, je pričel g. Lavrič, »je zelo občutljiva napram vsem zunanjim in notranjim gospodarskim in političnim dogodkom. Zato je treba mno- go opreznosti in smiselne organilzacije, da se loterijsko poslovanje prilagodi raz- meram, zlasti pa v vrtinou, v katerem danes živimo. Imeli smo srečo, da se politika državne razredne loterije vodi zelo dobro in na edino pravilen način. Med igralci se ni zaupanje v to ustanovo nilkoli omajalo. Z druge strani pa je uprava diržanme loterije korakala s ča- som in razmerami. To Je že polovica uisipeha. V našem poslu ni špekulacije. Vse po- alovanje državne razredne loterije je osnovano na matemationih principih. Moje mnenjo je, kar je tudi praksa po- trdilla, da ravno sedan je težke razmere, namesito slabljenja, ki so ga pricajkovali,1, povečujejo zanimanje za isrecke. Edino tako je mogoče tolmačiti stalen dotok novih igi'alcev v zadnjem času in to ravno iz vrst onih, ki so se iprej le malo zanimali za srečke državne razredne lo- terije. Potrebni predpogoji za neovirano izvajanje loterijskih zrebanj so zagotov- ljenL Igralci so lahko popolnoma sigur- ni, da so njihove pravice docela zajam- čene, pa naj bi bile razmere kalcršne koli. Petdeset let obstoja državne raz- redne loterije ter čedalje večje in uspes- nejše paslovajnje so najboljše potrdilo koristnosti te ustanove. Pri ocenjevanju sedanjega položaja tudi ni mogoče pre- zreti vloge prodajalcev. Uspeh prodaje je v mnogočem odvisen od njihove umet- nosti, da se znajdejo v posameznih po- ložajih. Vzemite moj primer. Kljub tež- kim razmeram mi je uspelo obdržati prejšnjo stopnjo prodaje, a v zadnjem času se je število v moji ko'lekturi pro- danih srečk še celo povečalo. Odsotnost posameznih igralcev od njihovih rednih dolžnosti ni sporaj nič vplivala na pro- dajo. Takim igralcem sem nudil olajša- ve v plačevanju, tako da se jim ni bilo treba ločiti od njihovili srečk, a jaz ni- sem s tern ničesar izgubil. V vsakem drugem položaju sem našel ustrezajo- čo rešitev, ki je mogla zadovoljliti mene in igralce. V takih okoliščinah korakam z opiti- mizmom in polnim zaupanjem novemu kolu naproti«, je g. Lavrič zaključil svoje razlaganje in nadaljeval izpolnje- vanje celih svežnjev nakaznic, s kateri- mi' dostavljajo kolektorji denar svojim srečnim strankam. Vse šolske potrebščine kupite ugodno prt tvrdki KARL OORIČAR vdv., Celje. Otroški voziček kolo a!i Sivalni stroj najhilrcje in najbo- Ije kupite, prodatc ali zamenjate v trgo- vini Josip UrSiC, Celje, Narodni dom. * Sfcw. 38. »NOVA DOB A« 13. IX. 1940 Stran 3. a _________ la himno »Hej Slovani«, ki jo je pela V3a «možica. Na Starem gradu, na hribu sv. Jožefa in na Golovcu so zazareli mo- gocni kresovi. Prvcga je žgala mestna obcina, drugega Sokol Celje-matica, tretjega pa Sökol Celje I, Med pokanjem topičev so švigale proti nebu številno rakete. V petek 6. t. m. zjutraj ao bile službe božje v opatijski, pravoslavni in evangeljäki cerkvi ter v starokatoliški kapeli. Slmžbi božji so prisostvovali predstavnilki vojaških in civilnih obla- stev in uradov, sol, korporacij in dru- štev, med njimi daputacije Sokola in ga- silcev, rezerwni oficirji in mnogo dru- gega obeinstva. Od 11. do 12. je bil pred kolodivorom promenadni koncert celjske vojaäke godbe, zvečer je bila vojaäka baklada z vojaško godbo po mestu, nato pa so priredili oficirji celjsike garnizije dobro obiskan družabni večer v Osicir- skem damu. Mnogo Celjanov in okoliea- nov, med njimi lepo število Sokolov, se je 6. t. m. dopoldne udeležilo slovesne- ga odkritja apomenika Viteskemu kralju Aleiksandru I. Zedinitelju v Ljubljani. c Kruh so je moeno podra/il. Po skle- pu Združenja pekov v Cclju morajo celjski peki od ponedeljka 9. t. m. pcci enoten kruh v obliki štruc in hlebekov. Te štruce in hleboki morajo tehtati 109 dikig in stanejo 6 din, štruce in hlebčki po 54.5 dkg pa 3 din. Dokler ne prispe enotna motka, bodo pekli štruce in hleb- čke iz moke štev. 5. Zemlje iz bele moke morajo tehtati 6 do 7 dkg in stanejo 1 din, tako da znaša 1 kg žemelj zdaj 16 din! Tudi cena luksiiznega peciva je zvišana od 0.50 na 1 din za komad, pri tern pecivu pa teža ni določena. Obra- tovanje v pekarnah se pričenja od 9. t. m. šele ob 4. zjutraj. Prebivalstvo je sprejelo to občutno podražitev kruha z zelo meäanimi obeutki in vprašuje, all so tako visoke cene belega peciva sploh opravičljive in dopustne. c Beograd poataja tudi drafto mesto. »Politika« poroča, da je uprava mesta Beograda v smislu uredbe o kontroli cen odobrila za svojkj območje naslednje prodajne cene: svinjska sveža slanma 24 din, salo in mast pri mdsarjih (pro- izvajalcih) 25 din in svinjska mast v nadrobni ,prodaji 26 din za kg. Cena enotnega kruha, ki so ga začeli peči 10. t. m., je določena na 4 din za kg. Glede cene enotnega kruha poudarjajo ,da še ni stalna in da bo znašala 3.75 din za kg. Te cene navedenih življenj^kih po- trebdčin niso prav nič pomirljive zlasti za nas v večjih konzumnih središčih Slovenije, kjer moramo kot agrarno pa- sivna pcxkrajina računati v pretežni meri z njihovim uvozom, kar se nabavo znat- no podražuje. Da je nabava in preskrba omenjenih nujno potrebnih življenjskih potrebščin še bolj otežkočena in za ši- roke ljudalke sloje podražena, pa imajo nekatera mesta, med katera spada tudi naše veliko Celje, povrhu vse te dra- ginjäke nevolje še svoje posebne mestne uvoznine in trošarine. c Odllkovanje celjskega rojaka. Go3p. dr. Cvetko Sribar, pristav v ministratvu za »ocialno ipolitilko in narodno zdravje, naš celjski rojak, je odlikovan z re- dom sv. Save V. stopnje. Čestitamo! c Usranovitev II. drž. realne fthuna- zije v Celju. Z ukazom kraljevih namcsi- nikov se s šolskira letom 1940-41 usta- navlja in otvarja popolna II. drž. realna giannazija v Celju. Novega poslopja za II. drž. realno gimnazijo še niso začeli graditi, tako da novi zavod nima na razpolago primernih prostorov. V I. ,drz. realno gimnazijo v Celju se je doslej vpLsalo 1433 uče.ncev, med temi 448 ueenlk. Prvošolcev je v novem šolskcm letu 291. Takih rekordnih žtevilk celj- ska gimnazija še ni beležila. Na I. drž. realni gimnaziji bodo klasiene vzpored- nice letos v 1., 2. in 3. razredu. c Prieetek pouka na celjnki gimna/iji. Otvoritvcna služba božja za učence 4. do 8. razreda drž. realne gimnazije v Celju bo v soboto 14. t. m. ob 8., za učence 1. do 3. razreda pa ob 9. v Mari- jini cerkvi. Redni pouk se prične v po» nedeljek 16. t. m. c Oddaja del za nadaljiijo regulacijo Savlnje. Pred dnevi je posebna komisija pod vcdstvom za&topnika banskc? uprave kolavdirala regulacijska dela na Savi- nji v eetrti etapi. Ker dela za novo eta- po še niso oddana, je nastal nepotreben presledek, zaradi fesar je pri regulaoiji Savin je zaposlcno delavstvo po vecv-iui izguibilo za nekaj časa zaposlitev. Sedaj pa je ban&ka uprava razpisala prvo jav- no ponudbono licitacijoi za regulacijo Saivinje v drugem delu pete etapc od km 23.500 do 24.180. Licitacija bo v torek 24. t. m. ob 11. v pi'ostorih baneke pa- lace v Ljubljana, Bleiweisova cesta 10, dvorišče, levo, soba 17. Regulaeijüka dela so proračunana na 2,024.855 din, c Tlakovanje Vodnikove uliee. Dela za tlakovanje in modernizacijo Vodnikove ulice, ki jih je prevzelo stavbno podjetje F. Nerad v Celju, so se v ponedeljök 9. t. m. pričela. S pomočjo motornega valjarja zdaj znižujejo previsoko cesti- šče med Kralja Petra cesto in Stross- mayerjevo ulico. Vodnikovo ulico bodo od Kralja Petra ceste do Gledaliäke uli- ce tlakovali z granitnimi kookami in za- lili sjpoje z asfaltom. Vodnikova ulica bo med Stroasmayerjevo in, Gledališko ulico ob Gradtovem posestvu znatno razširjena. Na obeh straneh ulice bodo napravili nov hodnik za peace. c Gradnja mostu čez Mestinj.ščlco in rekonstnikcija. hanovinske ceste v Sodni vasi. V četrtek 19. t. m. ob 11. bo v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani di*uga ponudbena li- citacija ze gradnjo železobetonskega mo- stu oez Mestinjšcico in za rekonstrukci- jo ibanovinske ceste v Sodni vasi pri Podeetrtku. Proračun znaša 593.091.51 dinarjev. c V planinah je jaseni prijetnojše in lepše nego poleti. Planinske postojanke so še oskrbovane. Kocbekov dom na Korošici bodo zaprli 23. t. m., Frischau- fov dom na Okrešlju pa ostane odprt in oskrbovan do 29. t. m., a tudi ves oktober bo vsako soboto in nedeljo za silo osikrbovan, dasi bo med tednom za- prt. Izletnike vabijo Piskernikovo za- vetišče v Logarski dolini ter Mozirska in Celjska koča. Te planinske postojan- ke so od'prte vse leto. c Nova gledaliska sczona v Celju. Med upravo Mestnega gledališča v Celju ter med ljubljansko dramo in opero in ma- riborskhn Narodnim gledališčem so v teku pogajanja, da bi Ljubljana gesto- vala v celjskem gledalisču v novi sezoni šestkrat, Maribor pa štirikrat v okviru abonmaja. c V Košniei jo gorelo. V četrtek okrog pol 11. dopoldne so je v Košnici pri Ce- lju vnela lesena stanovanjska hiša cin- karniškega delavca. Antona Šajnerja..Po- žar je nastnl vslcd pokvarjenega dim- nika ter se ic hitro razširil na vso hišo in na hlev poleg hiše. Domačim se je posrečilo rešiti samo nekaj pohištva in obleke, vse ostalo pa je zgorelo. Požar jc uničil tudi vso zalogo krme, ki je bila spravljena nad hlevom. Hiša in hlev sla pogorela do tal. Škoda znaša okrog 20.000 din. Na kraj požara so kmalu prispeli celjski gasilci, ki se jim je do 15. posrečilo doccla pogasiti požar. c \% sodne služlx>. Gosp. Alfonz Ce- puder, doslej starešina sreskega sodiača v Ri'bnici, je imenoivan za 3odnika okrož- nega sodišča v Celju.. Sodniški priprav- n?k g. Artnak je premeščen iz Ljubljane V Celje. c Nagradno streljanje. Celjska strol- «ka družina priredi v nedeljo 15. t. m. ccloduevno nagradno streljanje na stre- liaču v Pečovniku. Določene so posebno nagrade za mladino. Tekmovanje bo tudi z malokalibrsko pu&ko. Vabljeni so tudi strelei iz sosednih strelskih družin. c Tečaj za kopiuijonje pctelinov. Dru- gtvo Mali gospodar v Celju priredi v ne- deljo 15. t. m. ob 10. dopoldne na dvo- rišču okoliäke osnovne sole v Komenske- ga uliei tretji tcčaj za kopunjenje pete- linov pod vodstvom strokovnjaka. Taksa za vsakega kopunjenega petelina je 2 din za člane, 3 din za nečlane. Za kopu- njenje določeni petelini ne smejo biti krmljeni 36 ur pred kopunjenjem. c Seznam o da\cnih osnovah zavezan- cev, katerih pretimeti se bodo razprav- ljali pred davčnim odborom, je razgr- njen na vpogled na mestnem poglavar- stvu celjskem v sobi št. 26, dvorišče, -pri- tličje, levo. c Ztlruženje trgovcev za mesto Celje opozarja vse trgovce, da prične davčni odbor v Celju svoje zasedanje 19. t. m. Trgovine pridejo na vrsto 20., 21. in 23. t. m. Zastopnika davkoplačevalcev tr- govcev v davenem odboru sta gg. Josip Kramar in Franc Dobovičnik. Vsa po- trebna poiasnila daje tajništvo Združe- nja trgovcev v Celju, Razlagova ulica 8, kjer je tudi na razpolago davčni seznam. c tilasbena Matica v Celju sporoca vsem svojim gojencem in gojenkam, da bo v soboto 14. t. m. od 10. do 11. do- poldne razdelitev učnih ur za novo šol- sko leto. Gojenci in gojenke naj pridejo ob tern času v Matico, da se jim določi urnik, ki bo seveda z ozirom na siceršnjo šolsko obveznost urejen tako, da bodo imeli gimnazijci s popoldanskim obvez- nim poukom na Matici pouk v dopoldan- skih urah. Gojenčeve želje glede učnih ur se seveda upoštevajo. Reden pouk se prične v ponedeljek 16. t. m. c Glasbena Matica v Celju. Gojenci se še vedno lahko vpišejo naknadno v glasbeno solo in sicer dnevno med 9. in 11. in med 15. in 17. Vse podrabnosti glede pogojev in sprejema so na oglasni deski na hodniku, Slomškov trg 10-1. c Celjsko pevt*ko društvo ima drevi prvo pevsko vajo V3ega mešanega zbora. Odslej bodo redno pevske vaje ob torkih za ženski zbor, ob sredah za možki zbor ter ob petkih za mešani zbor. Odbor prosi vse dosedanje pevke in perce, da bi täkoj od začetka prihajali redno in točno k pevskim vajam. Pri prvih vajah se ibodo sprejemali tudi novi dobri pevci in pevke. c Proslava 20-!etnice mature. V sre do 4. t. m. so obhanili v Celju 20-letnico mature maturanti celjske gimnazije iz 1. 1920. skiUipno s tovariši letnikov 1918. in 1919. Vsa proslava je potekla prav prijetno ob spominih na prelepa arsd- nješolska leta. K ubletnici so prišli tova- rišica dr. Mila Kovačeva, rentgenologi- nja v Mariboru ter prva Slovenka, ki je maturirala na celjski gimnaziji, tova- risi Andrej Bizjak, sreaki naeelnik v Lcv gatcu, Rudolf Godicl, ravnatelj meäcan- ske sole v Zalcu, Mirko Hočevar, odvet- nik v Celju, Jože Lekše, ravnatelj me- ščanske sole v Zalcu, dr. Ervin Mejak, odvetnik v Gornjcm gradu, Ivan Mlinar, profesor v Celju, Drago Oberžan, du- hcvni svetnik v Mariboru, Janko Pre- sker, profesor v Celju, Franc Rojšek, profesor v Celju, Mirko Reš, sodnik v Laäkem, in Franc Vajd, meščanskošol- ski učitelj v Celju. Izmed tovarišev obeh prejšnjih letnikov so so udeležili: Ivan Ferlež, železniški uradnik v Laškem, dr. Jože Flajs, primarij v Celju, Ivan Kvac, tovarniški ravnatelj pri Sv. Lov- rencu na Pohorju, Fran Roa, učitelj v Celju,, Franjo Seručar, uditelj v St. Ju- riju ob juž. žel., Joäko Trobej, profesor v Mariboru, in Fortunat Turk, meščan- s'kcsolski učitelj v Ormožu. c Gojenci sole g. Rudolfa Piliha, dr- žavnega prvaka na harmoniki, in sicer Jelko Kramar in Zeljko Dobovišek iz Celja ter Rudi Šmit iz Brežic 'bodo na- stopili v nedeljo 15. t. m. ob 11. dopold- ne v ljubljanskem radiu. c Soforski izpiti za kandidate iz celj- skega, gornjegrajskega, žmarskega in konjiäkega sreza bodo 7. oktobra pri sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj Čimprej vložijo zadevne prošnje. c Marija Kinolo\a-Adamova f. Pri svoji hcerki edinlki ge. Mariji Rusovi, soprogi drž. tožilca g. dr. Davorina Rusa v Celju, je umrla v torek dopoldne v starosti 79 let ga. Marija Kinclova-Ada- mova, ugledna iposestnica in gostilničar- ka iz St. Jurija ob juž. žel. Pred tedni je težko obolela, tako da so jo morali oddati v celjsko bolnico, od ikoder so jo pozneje prepeljali v stanovanje njene hčerke, kjer je v torek za vedno zaapa- la. Pokojna je bila daleč naokrog znana kot neumomo delavna in skrbna gospo- dinja ter izredno blaga žena in mati. Pogreb bo danes ob 16.30 iz hiše žalo- sti v Celju, Kralja Petra cesta 31, na Aškerc in pesem o prangerju v Podsredi Prvo diušebrižniško mesto je dobil pesnik Anton Aškerc v Podsredi. Mesto je nastopiL 25. julija 1881 in je ostal tarn kot kaplan do 15. julija 1883, nato pa kot provizor namesto župnika, ki' je odžel v St. Jurij, do 17. oktobra 1883. Podsreda je starodaven trg v sredi med Kozjiim in St. Petrom pod Sv. go- rami. Zunanji znak trakih pravic pa jc Bramotilni kamen ali pranger, kakra- nega ima pač več trgov. Kakor drugod, so tudi v Podsredi kaj ponosni na to pričo njihove veljave, kar seveda vzbu- ja zopet zavist pri druglh. Prej ome- njeni St. Peter pod Sv. gorami pa je tudi prav lep kraj, cigar preteklost se nekako meša s preteklostjo grada Kun&perga, ki pa sedaj vedno še prav lepo napreduje. Pač iz škodoželjne za- visti so se odločili Sentpetrani, da po- dražijo Podsredčane s tern, da jim po- noči ukradejo njihov pranger. To se jc tudi zgodilo v nemalo jezo ponosnih tržanov in seveda v veliko zabavo ne- prLzadetih opazovalcev. Eden izmed teh pa je bil kaplan Askerc. Da bi dal duška svojemu dopadenju, je namocil pero in spisal za »Slovenski Narod« 1. 1882. na3lednje dopise: »Slovenski Narod«, 13. aprila (četr- tek), str. 2. Iz Podsre<1e 11. aprila. (Prizor iz tro- janske vojske). Citateljem lanskega »Lj. Zv.« je morda še v spominu tist prizor iz Jurčičevih »Rokovnjačev«, ko berač Tomaž mora v Kamniku privezan stati na trgu pri tako zvanem samot- nem stebi-u1. Tak kamenit steber je tudi na našem trgu uže nad 200 let. Bil je pa ta steber — po tuje sploh »pra.igcr« imenovan — ob jednem tudi neko zna- menje, da je Podsreda »trg«, in v ljud- stvu je vera ukoreninjena, da, če bi se stari »pranger« odstranil, ukradel, uplenil — bi Podsreda nehala biti »trg«, nego bi bila mahoma degradirana do priproste »vasi«! — To vero hoteli so sosedni Sent - Petrani uže davno vpo- rabiiti za svoj,o stran, za svojo v a s — čež: da le imamo jedenkrat tist »ste- ber«, potem smo pa »tržani«! In zate- gadelj so neki uže od nekdaj — kakor hočejo biti opazovalci vcdeti — imeno- vani Sent - Petrani, kadar koli so pri- šli v Podsrcdo, nekako »milo — zavid- ljivo — poželjivo- ozirali se po tistem »ponosnem« prangerji, nekako takisto, kakor se ozira lisica po kokoai, ko je ne more doseči, pa čaka trenutka, ko bode popolnem n j e n a. — In zaže- ljeni, zdav.no zaželjcni trenutek je pri- äel. Snežna noč od velikega ponedeljka do velikega vtorka zazibala je bila trudne Podsredjane — vašega dopisni- ka ne izvizemäi — v svojem sladkem naročji. Nasprotno pa je dihnila ta noč Sent - Petranom zlobno misel v glavo: Kaj, ko bi se baš nocoj dal vzeti Pod- sredjanom imenibni »palladium«?! Re- čeno, storjeno. Ko je kladivo uže za- spano vzdigovalo, se, da 'bi udarilo p o polnoči jedenkrat ob plat zvo- na — čuj! pridrdra dvouprežen voz sredi tihega trga in z njiim prilomasti še baje okolo petdeset modernih »Ahaj- cev« - Sent^Petranov. Ko bi trenil, nalo- žen je bil »palladium« — »pranger«. Nočni čuvaj, ki je »po straži tiho gor in dol hodil«, povzdignil je bil sicer svoj »stentorski« glas, da bi poklical v brezskrbnem spanji se zibajoče — dru- ge morda še bedeče »Trojance« - Pod- sredja»ne na pomoč, in res jc precej po- tem malo krdelce »Trojancev« skusilo nazaj vzeti »Ahajcem« čestiti »palla- dium« — ali zastonj! K sreči nij na nobenej strani kateri »bojnokopljanik« v tern boji ruclečo pobarval belega sne- ga, kakor se govori. Nočni čuvaj pa je moral ipak prav klasično mahati s svo- jo »,britko« sabljo okolo sebe, da jo je zlomil. — In zdaj, ko beli dan kaže kraj, kjer nij več starega »prangerja«, katerega so odpeljali nervošljivi »Ahaj- ci« - Sent-Petrani Bog ve kam, zdaj naj vam äe popišem splošno osupnenje, za- čudenje in gnev nad tern smelim činom klasičnih sosedov? Ne! Moje pero je prcslabo kaj takega popisati. Morebiti se najde kak nov Homer, ki splete o tern dogodjaji eel epos. A posledke bo imelo to, svoje posledke! Moj prijatelj mi je hotel čisto pragmatično dokazati na vse zgodaj,, da se utegne vneti iz te male iskre še »svetovna« vojska, ker »zakon nature je tak, da iz ma-lega vzraste fveliko« — pridejal je z našim Koseskim resino. No, če prav spoštujem sicer njegov bistri pogled v politiki, vendar, vendar tej stvari ne prištevam tolike važnosti. Da se pa zna nekaka lokalna vojska pričeti mej »Ahajci« i »Trojanci«, to se še meni prav mocno dozdeva, če tudi nijsem Bog ve kak po- litik. In za radovedni svet bode to ka- kor nalašč zdaj, ko ona vojska na jugu uže pojemlje. Vojska mora pa le nekje vendar biti zmeroim in ljudje hote tudi kaj zanimivega brati v casniki'h. In za- torej se vam pisatelj tega dopisa uže zdaj ponuja za »korespondenta« bodo- čega bojišča. Telegramov vam sicer ne bo poailjal, ne zato, ker so v ceni »po- skočili«, ampak ker pri nas tistega »drota« nijmamo, da bi se obesil tele- gram nanj. Skrbel bode pa uže za na- tančna poročila o del jenem gibanji nove trojanske vojske. Iz Podsrede 14. aprila ^»Slovenski Narod« 15. aprila). [Izviren dopis] (znia- Stran 4- ____________ »NOVA DOBA« 13. IX. 1940 ' Štev. 88. celjsko mestno pokopališče. Pokojni j bodi ohranjen časten sipomin, svojcem naše iskreno sožalje! j c Žetev smrti. V soboto je umrla na i Lavi 25 pri Cslju 83-letna preužitkarica Marija Gaberškova. V nedeljo so umrli ! v Cclju: Na Okopih 9 v starosti 75 let 1 zasebnica Ana Kclariecva, na Krckovi ! cesti 8 v starosti G3 let trgovec Josip Schittanz in v Gledališki ulici 8 v sta- rosti 27 let klepärski poraočnik Ivan Je- i romel. V celjski b'olnici so umrli: v so- boto 65-letni kočar in vojni invalid Mar- tin Križanec iz Dobrovca pri Rogatcu, v nedeljo 71-letni posestnik Martin Krajnc iz Šmartnega v Rožni dolini, 69-letni, v j Westnovi tovarni zaposleni preddelavec Alojz Binder iz Gabcrja in triletni rudar- jcv sinček Stanko Brezovšekjz Zabu- kovce, v ponedeljak 60-letna vdova po železniškem poduradniku Marija Mlinar- jeva s Sp. Hudinje pri Celiu in 65-letni orožniški narednik v p. Josip Coiner od Sv. Jurija ob Taboru, v sredo pa 78-let- na zasebnica Marija Kraraarjeva iz Ve- Ienja. N. p. v m.! c Smrtna žrtev kclcsarskega karam- bola. V ponedeljek popoldne se jc peljal posestnikov sin Franc Škrlj iz Razbora pri Dramljah a kolcsom v Št. Jurij ob juz. žel. k zobozdravni'ku. Ko je prispel do cestnega križiaea Drarnlje — Ponikva — St. Jurij v Selcah, je privozil nasproti drug kolesar. Kolesarja sta na ikrižišcu trčila drug v drugega. Škrlj je padel vznak s kolesa in priletel tako nesreč- no, da si je zlomil tilnik. Drugi kolesar pa je padel naprej, in se samo lažje po- akodoval. Skrlj je pet minut po karam- bolu izdihnil. Ko je prispela na kraj nesreee oiradna komisija in ugotovila dejanski stan, so prepsljali Škrljevo j truplo na njegov dom. Škrlja, ki je bil simpatičen, marljiv in sreno dober mla- denič, r>o položili v sredo na drameljskem pokopališču k zadmjemu počitku. c Tfežka nesoreča na železniški progi. V nedeljo okrog 10. dopoldne je peljal 33-letni posestnik Ivan Pokleik z Velike- ga vrha pri St. Andražu s konjem pivo, steklenice in kozarce na Goro Oljko. Ko je vozil čez želeaniako progo v Šmart- nem ob Paki, je privozil savinjski vlak. Lokomotiva je tre&čila v zadmji del voza, ga zgrabila in vlekla nelkaj metrov s sc- boj. Konj je ostal k sreči neposikodovan. Pokleka ie vrglo pri karambolu osem metrov daleč. Nesrečnežu je počila lo- banja. Ponesrečenca so prepeljali z avto- mobilom v celjsko bolnico. c Kazen /a uboj. Pred tričlan&kim se- natom okrožnega sodisča v Celju se je zagovarjal v tcrek zaradi uboja 28-letni mizar in posestnik Janez Jalovec iz Mrzle vasi pri Catežu. Dne 23. junija so bili posestnik Franc Baškovec, Janez Jalovec in n.iegova žena, posestnik Karel Gramc in njegova žena ter Karel Rado- vanovič v Baškoveevi zidanici v Mrzli vasi. V .zidanici sta so Jalovec in Gramc sprla, ker je Jalovec >v vinjenosti žalil Gramca. Nato je Gramc dejal, da ima pri sebi samokres. Baškovee je opozo- ril Grarnea, naj se ne igra s takimi stvarmi, nakar jc Gramc pripomnil, da je hotel Jalovca samo prestrašiti. V j tern trenutku je skočil Jalovec proti j Gramcu in ga vrgel iz zidanice, nato j pa so zidanico od znotraj zaprli. Gramc j jc zimaj trikrat ustrelil s samokresom I in grozil Jaloveu, nato pa se je umiril j in je sedsl na tla. Nokaj minut pozneje se je dmžba v zidanici odločila, da poj- de domov. Jalovec je v zidanici pograbil debelo zagczdq. Ko so odprli vrata zi- danice, ie stopil Jalovoc h Gramcu, ki je sedel na travi, in ga udaril z zagozdo s tako silo po glavi, da mu jc preklal lobanjo, nato ga je. pa še z udarci z zagozdo močnc poškodoval po prsih in trebuhu. Gramca so prepeljali v brežiško bolnico, kjer je drugi dan podlegel po- sledicam preloma lobanje. Janez Jalovec je bil obsojen na 4 leta rcbije, vdovi u&mrčencga Gramca pa mora plačati 10.000 din odškodnine. Jalovca je za- govarjal odvetnik dr. R. Pintar. c Gnusen zlcčiti. Dne 16. julija je hotal 31-letni poročeni rudar Jože Vidic iz Zabukovce pri Grižah v gczdu pri Gri- žah storiti neki 14-letni deklici silo. Za- čcl je deklico daviti, ker se je pa dekli- ca branila, jo je z.nožem večkrat vrezal • v vrat. Pohotnež ni izvršil nameravane- ga dejanja, ker je zaoela deklica klicati na poimoč. Kmalu so prihiteli ljudje, nakar je Vidic pobegnil. Okrožno scdi- šče v Celju ga je v torek obsodilo na 1 leto in 4 mesece robije. c Obsojen vlomilec. Zaradi vloma se je zagovarjal v torek pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 29- letni pekovski pomočnik Slavko Gore- njak iz Nove vasi pri Celju. Gorenjak je v noči od 9. na 10. julija vlomil s'kozi zamreženo okno v jedilno shrambo pe- kovskega mojstra Rudoli'a Mlakarja v Komenskega ulici in odnesel 5 kg slacla, usnjato torbico za kasiranje, vloženo sadje in razne druge jestvine. Škoda je snašala 1420 din. Gcrenjak je bil ob3o- jen na 10 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 2 let, Ru- doli'u Mlakarju pa mora plačati 1420 din odškodnine. c DoloMii trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 254 brezposelnih (105 moskih in 149 žensk) nasproti 258 (105 moslcim, in 153 ženskam) dne 31. avgusta. Delo dcibi 20 cestniVi aelavbov, 10 rudarjev, 6 čevljarskih pomocxiikov, 5 Ivlapce.v, po 10 kuharic in sluzkinj. 6 kmeökih dekel ter po 1 sobarica in po- strcžnica. c Za avtobusni izlet v Pianino, Pil- štanj, Kozje, Podsredo, Sv. Peter (Sv. gore), Marijo na Pesku, Olimje, Pod- četrtek, Lemberg, Sladkc goro in Šmar- je, ki bo v nedeljo, 22. t. m., sprejema iprijave drogerija »Sanitas« v Celju. Proga meri 150 km, voznina znaša 38 din, odhod ob 7. zjutraj izprcd kolodvora v Celju. c Pasji Uontumac. Na Polzcli so 4.% t. m. pokončali steklcga psa volčje pa- sme, v Kamniku pa ste'klega psa jazbe- čarja, ki je imel znamko občine Palec. Zadnji pojavi stekline so najbrž v vzroč- ni zvezi s steklim psom Martina Steblov- | nika iz Podgore pri Smartnem ob Paki, I ki je 10. avgusta pobegnil od doma in je bil 16. avgusta pokončan v Zavrstniku pri Litiji. Tako je zlasti vsa Savinjska dolina ogrožena po steklini. Zato je sres- ko načelstvo v Celju odredilo pasji kon- tumac za občine Braslavče, Gomilsko, Petrovče, Polzelo, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Peter v Savinjski dolini, Vransko in 2alec. Psi morajo biti stalno priklenjeni na verigi. Nepriklenjene pse je treba vo- diti na močni vrvici ali pa morajo biti opremljeni z nagobčnikom. Mačke je treba zavarovati tako, da ne morejo po- bcgnitL Prepovedano je voditi pse v javne lokale. S kontumaciranega ozem- lja se brez dovoljenja ne sme odstraniti noben pes ali maöka. Vsako nagrizenje oseb ali živali po psih ali mačkah ter vsako sumljivo obolenje, pogin ali pobeg psoiv ali mačk je treba takoj javiti ob- čini ali sreskemu načelstvu. c Dijaški kuhinjt v C«lju je poklonil upravni odibor Kreditne zadrugc v Celju 200 din namesto cvetja na krstc hčer- ke g. Miloša Štiblerja, predsednika Zve- ze nabavljalnih zadrug v Beogradu. c ZilraAiiiško dežunio službo za člano ODZD bo imel v-nedeljo 15. t. m. zdrav- nik dr. Josip Čerin v Prešerncvi ulici. Iz obiinstva Pokaiite social ni cut I K člantku »Kaj mislitc?«, ki jeviz!3pl v »Novi dobi« dne 5. t. m., bi rad pri- pomiiil še sledeče: Vis' razumemo., da potrcbuje mestna cbcina izvestne dohodke, da more z njimi kriti celo vrsto svojih redinih iz- datkov. Prav pa ni in ni pravično, ako skuša mestna občina v tako visoki mori krilti svoje izdatke z dohodki uvoznine in trošarine na one predmete, ki spa- dajo mod najnujnejše življenj^e po- trebačine širokih plasti prebivalstva. Med. te življenjsko neobhodne potrobšči- ne apadajo gotovo v prvi vrsti drvar pre- mog, poceni preprosta obleka in otmtev, pa tudi slanina in meso. Uvoznina na mast in soljeno slanino je sicer odpadla, ni pa povsem jasno, ali se je to zgodilo pri nas zaradi tega, ker se tudi nekateri mestiii očeitje bavijo s prodajo navede- ncga blaga, ali pa so bili odločujoči so- cialni razlogi. Vsi vidimo in težko obču- timo, da so ae v zadnjem času cene masti in mesa silno dvignile in da so se večje tvrdlke zaradi nenadnega porasta cen in zaradi sedanje uvozmine priimo- rane dovoz slanine in sala na naš trg v Cdlju sploh ustaviti. Lahko je onim, ki so že pred tern po- skiibeli za zadostne zaloge in rezerve doma, ker so imeli potrebna sredstva na razpolago. Kako pa je onim mnogoätc- vilnim, lei težko čakajo sobote, da si s svojim sikrotmnim zaslužkom nabavijo za svoje bedinc diružine najpotrebnejšega? Tu toi bila sedaj lepa prilika, da bi m^stni očetje pcfkaizali v resnici social'ni cut za revne široke sloje prebivalstva. Ako že ne gre pri nas brez uvoznin in fcrošarin, pa jih, gospodje uvedite na Teden Rdecega kriia v Celiu Celje, 13. septembra. Letošnji teden Rdečega križa se pri- čne v nedeljo 15. t. m. in bo trajal do vštete sobote 21. t. m. V tern tednu bodo vse filmske predstave v obeh tukajšnjih kinopodjetjih v priredbi Rdečega križa. V nedeljo 15. t. m. bo promenadni ikon- cert vojaške godbe od 11. do 12., v če- trtek 19. t. m. pa od 18. do 19., obakrat pred mestnim poglavarstvom. Med kon- certom, pa tudi vse ostale dni v tednu bodo samarijanke prodajale po ulicah in domovih značke Rdečega križa in zbirale z nabiralnimi polami prostovolj- ne priapevke. Naj ne bo nikogar, ki bi ne hotel po- magati Rdečeniu ikrižu! Vsi — ibrez izje- me — se z vso dnšo oklenimo te naše prve državne človekoljubne organizaci- je, ki v času ljudskih katastrof — in med temi je vojna največja — priskoči narodu brez odloga na pcmoč. parfume, na razno drago blago za »bla- ke in na luksuzne čeveljčJke in slične take stvari, ki jih kupujejo oni, ki jim ni treba voditi težke brige za koaček vsakdanjega, danes tako dragega kruha. fofrofsfvo SokoSsko društvo Celie-matica Rodna letna skupscina Sokolskega di'ustva Cclja-matlce bo v sredo 18. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega do- ma. Vabimo članstvo, da se udeleži skupščine polnoštevilno. Dnevni red je občajen. Če ob napovedani uri ne bi bila navzoča vsaj tretjina članstva, bo obč- ni zbor po čl. 21. pruvil pol ure pozneje veljavno siklepal ne glede na število pri- sotnih. Osebnih vabil ne bomo pošiljali. širši članski sestianek. Zaradi posve- tovanja o vseh vprašanjih, ki se tičejo skupščine Scykolakega društva Celja-ma- tice, i-D zaradi sestave ikandidairw* lLste bo v ponedeljek 16. t. na. ob 20. sirs! članski sestanek v družtveni telovadniei v mestni osnovni soli. Vabimo brate in sestre, da se udeležijo sestanka P0^1 noštevilno. Vpisovanje pri Sokolskem dru&tvu Ce- l.iu-m&tici. Vpisovanje v vse oddelke bo v petek 13. t, m. od 15. do 18. v dru- štveni telovadniei. Redna telovadba se pricne v ponedeljek 16. t. m. za vae od- deHce po istem urniku, kakor lani. Iporf SK Cef/e : SIC Brežlce V nedeljo 15. t. m. ob 16.30 ae bo pri- ^ela na Glaaiji v Celju prvenstve- na tekma prvega razreda med SK Ce- ljem in SK Brežicami. Preteklo nedeljo je Celje premagalo svojega prvega na- ga in triumf). Pred štirimi dnevi sem j poročal, da so nam moderni »Ahajci« - Šent-Petrani odpeljali imenitni — »pal- ladium — pranger«. In tu ročno po- pravljam, da se to nij bilo zgodilo v j noci> od velikega ponedeljka do volikega torka — kakor sem no bil zmotil — am- pak v noči od velikoiiočuega ponedeljka do velikonočncga torka. Zmagali so »Trojanci« Podsrcdjani. Še tisti torek j namreč 11. t. m. morali so Šent-Pctrani »pranger« lepo na voz nazaj naložiti in ga nolens—volens — kajti s,premljali so, jih možje, ki so poblaščeni orožje nositi in ga tudi v sili rabit.i, v Podsre- do nazaj pripeljati. In to vam je bil »triumf«, ki ga je uziyal stari »pran- ger« ta dan. Taksnega še Julij Cczar nij menda obhajal nikder. Še tiuti ve- čer je bil spet na ßvoje casino mesto nazaj postavljen in zdaj stoii tarn mo- gočen in ponosen kot preišnje dni. — Prorokoval sem vam zadnjič tudi neko- liko o posledkih tega klaaičnega po- nočnega napada na naä mirni trg. In res so se videli ti resni posledki nekaj uže pri »prangerjevem« triumfu, ko so štirje »Ahajci« morali u k 1 e n e n i iti za triumfatorjem in potem podati sc v Kozje k »izpra«evanju«. Drugih, ki so tudi bili v zvezi, moralni in fizieni —• ,¦ in mej tcmi -celo nekoliko veljavnih i glav v sren'ji šentpctrskej — so iščejo. j Tr-i'hiMi sitno utegne biti za »Ahajce« se io, da so, jednega Podsredjana težko ranili, de zdaj ležri. Torek, 7. novembra. Podlistek. »Frangerska pescm« (objavil —o). i Ali se se spominjate, gospod urednik, nckega dopjsa v vašem »cenjonem« li- stu is neke Podsrede? Čitali smo ga tako nekako kmalu po leto,šnjcj velikoj nooi. Tarn je stalo črno na bclcm, kako < | je bil Podsredjanom uplenjen »pran- ger«, njih palladium! Stalo je v tislem dopisu tudi, v kakšnih »napetih« raz- merah sta bivala tiste dni trg P. in ves Scnt-P. zaradi tistega kamenitega ste- bra in kako da bi se bila skoro vojska pričela liki o,nej trojanskej. Potem pa smo bili kmalu potolaženi, da je »voj- ske« uže konec! Tist dopisnik bil jc tudi v proroškem duhu izrekel slutnjo, da utegne piriti kak nov Homer ter nam splesti opos o tiste j aseri. Nc, vidiie, jaz, ki sem tudi oital tist bojni bulletin, sicer vem, kje je Podčctrtek, a kje je tista Podsreda' — to Bog ve. K sre- čd pa imam v Podsredi prijatclje. No, in tisti prijatelj moj pride one dni k meni, nasmcliaie se čudno, pa mi vrže kos papirja na mizo, rekoč: »Tu imaš, saj sem vedel, saj seni veide!« »»Kaj pa je na tistem papirji?«« vprašam ga jaz. »No, prangcrska pesem«, — saj sem vedel!« »»Kaj si vedel?«« »Da bo naš pranger našel svojega Honierja!« »»AH res?«« »Kaj bi ne bilo re3?« ^>»Pokaži!«« »Berl! — Pri nas v Podsredi jo zna uže vsak päglavec na pamet, in ker je zlagatelj pesmi izumel sam tudi napev, poj(') jo zdaj po vseh krčmah!« »»Kdo ,pa je ta po.et?«« — sit venia verbo — vprašam ga jaz. »Pravijo, da je cerkovnik Sent-P-ski«. In usedla sva se s prijateljem ter či- tala linteresentno, menda najnovejšo narodno pesen. Potem pa je moj prija- telj napravil dolge resleksije o nai-od- nej poeziji: de o-na še zmircm živi mej ljudstvom, če tudi vočinoma gine oe dalje bolj i da ve olovek iz narodnih pesmij marsitesa na-uči, bodi-si glede materdje ali forme; dc mu tudi na »prangerski pesmi« ugaja n e p r i s i - ] j e n i ton in gorko čustvo, ki veje iz nje; da je sicer oblika precej hrasto- va in jezik nečist, da pa so nekateri st.iki v njej še precej srečni, morebiti bolj nego v marsikakej umetalnej pe- sni. »Tako postavim, (začne mi prija- telj: razlagati s pravim profesorakim pathosom) je stik »nesreeno. — s ko- počno« originnlen in dober — boljsi ne- go n. pr.: | »Oj uališi ga (vinska trta) Oj utesi ga!« ali: »Ozdravi vse, Osreči vse!« aid: »Na grob te (rožmarin) ljube vaadil bom Med puapanček zelen, S solzami ti prilival boin«, itd. ali: i»Morda še prej podan rai boš Na odni mojem ležal boš« itd. itd. In tako je moj prijatelj še več takvh kurijoznih eksemplov navajal, češ, da jih je bral v nekem slovenskem bele^ tristicnem listu, — kaj jaz vem kje?! — Sploh pa sem ga uže težko posluial, ker se malo bri^im za take siihoparno- ati. »No, pa zadnja strofa te »prangar- ske pesmi« ti menda pa le dopade: »Mi pa žalost to pustimo, Rajš nalijmo vinčeka, žejno grlo napojimo In pozabmo prangerja, oj prangerja.« »»Ta pa ta,«« pritrdim mu jaz. — In ko sva potem dobri svet te zadnje strofe dejanski iapolnila, reče mi prija- telj iz Podsrede, posloviväi se: »Veš kaj? — Ti raji pisarJä nego jaz; prepiši, prepiäi si to »prangersko pescm«, pa jo pošlji v »Narod«! Skoda Štev. 38. »NOVA DOBA« 13. IX. 1940 Straa 5. sprotnika Atletike s 3:0. V moštvu Celja so nastopili večinoma starejši igralci, čeprav po dolgem ipavziranju. Pokazali so pa, da je treba še z njimi računati. Posebno se je poznala v napadu nav- zočnost Dobrajca, ki bo nastopil tudi proti Brežicam. Brežice so novinec v prvorazrednem tekmovanju. Zadnje pri- jateljsko srečanje obeh moštev se je kon- čalo neodločeno. Moštvu se pozna, da . igra pogosto z zagrebškimi klubi, ker goji prav lep nogomet. Zato vlada za | njegov prvi nastop v Celju upraviceno ; zanimanje. Ob 14.45 bo predtekma med \ drugima moštvoma SK Celja in SK Ju- i goslavije. ! •• Medklubsko motociklistično ocenje- j valno vožnjo na progi Celje — Št. Ju- j rij — Šmarje — Rogatec — Majšperg ! — Ptuj — Maribor — Marenberg —• j Dravograd — Slovenj Gradec — Misli- j nje — Velenje — Šoštanj — Letuš — | Braslovče — Polzela — Št. Peter — Ce- i Ije priredi celjski pododbor ljubljanske \ motosekcijc Slovenskega avtcmobilske- I ga kluba v nedeljo 15. t. m. Start bo ob \ 6. zjutraj pred kolodvorom v Celju, cilj | ipa pred poslopjem mestnega poglavar- stva v Celju. Kategorije: motocikli do 200 ccm 30 km, do 350 ccm 36 km, do 500 ccm 40 km, prikolice 40 km. Tek- j movanje bo ob vsakem vremenu. j :: Na tumirju za teniško prvenstvo \ Jugoslavije so v Beogradu zmagali: med ! juniorji Friderik Lukman, član SK Ili- | rije, v singlu Milan Branovič, član BTK ( v Beogradu, v moškem doublu par j Smerdu—Bogdanovie, med damami Ce- j Ijanka ga. inž. Eza Maire-Sernečeva, v 1 mešanem doublu par Mitič—Bogdanovič. ' : Na devetdnevni kolesarski dirki okrog Srbije je zmagal Slovenec Janez Peternelj, član ljubljanskega Hermesa, j ki si je priboril v trajno last zlat pokal j pokrovitelja prireditve Nj. Vel. kralja Petra II. Peterneljev čas znaša 53:19:35. Dirka je v vsakem pogledu odlieno uspela * Tekmovänje za prvenstvo hrvatske nogometnc Hg« je dalo naslednje rezul- 'tateDane's,' t. m. v Zagrebu Gradjanski: Split 5:1 (3:0) in v Varaždinu Slavija: Železničar 3:1 (2:1), tv nedeljo pa v Zagrebu Hask :Gradjanski 1:1 (1:0) in Hajduk:Železničar 3:1 (3:1), v Varaž- dinu Concordia: Slavija 1:1 (1:0) in v Subotici Bačka:Sašk 2:0 (1:0). V srbski ligi so ;bili rezultati naslednji: dne 6. t. m- 'W-Beogradu Juigoslavija^alsk 2:0 (1:0) in BSK:Jedinstvo 2:0 (2:0), v Skoplju Gradjanski:2AK 6:1 (1:0), v Sarajevu Vojvodina: Slavija (S) 3:2 (3:1) in v Borovu Bata:Jugoslavija (Ja- I fcnika) 7:1 (6:0), v nedeljo pa v Beogra- du Jugoslavia (Jabuka) -.Jodinstvo 4:1 (1:1) in Vojvodina:Bask 5:3 (2:2), v Skoplju Gradjanski:Jugoslavia (B) 1:0 (1:0), v Borovu Bata BSK 1:0 (0:0) in v Sarajevu Slavija:ZAK 3:3 (3:1). * V drugem kolu slovenske ligo so büi v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Trbovljah Amater :Ljubljana 3:2 (0:0) na Jesenicah Bratstvo:Olimp 4:1 (1:1), v Ljubljani Železničar :Mars 3:2 (3:2) in v Mariboru Maribor :Kranj 1:1 (1:1). • Na tabeli vodi sedaj Bratstvo pred Ama- terjem in. Kranjem, celjski Olimp pa je zaenkrat na zadnjem estu* v Prvenstvene tekme v Celju. V prvo- razredni tekmi je moštvo SK Celja v nedeljo na igrišču pri »Skalni kleti« premagalo enajstorico Atletikov s 3:0 (2:0). V drugorazredni prvenstveni tek- mi na Olimpovem igrišču v Celju je moštvo SK Radeč premagalo enajstorico SK Boruta iz Goto vel j s 5:3 (3:2), SK Store pa je dobil drugorazredno prven- stveno tekmo proti SK Laškemu s 3:0 p. f., ker Laščani niso nastopili. * Zagrebški Hašk — table-ten iški pr- vak Celja in Savinjske doline. SK Celje je priredil v nedeljo v Celjskem domu velik. table-teniški turnir za pnvenstvo Celja in Savinjske doline. Nastopilo je 14 moštev in 34 poedincev, članov Ha- ška in Ferrarije iz Zagreba, Hermesa, Mladike in Planine iz Ljubljane, Mure iz Murske Sobote, Bratstva ter Jugosla- vije in SK Celja iz Celja. Med moštvi si je priboril prvenstvo Hašk, med po- samezniki pa član Haška Zarko Dolinar. Hermežan Marinko, ki je veljal za favo- rita, je imel med igro z Dolinarjem smolo. Ob koncu drugega seta je že vodil z 2:0, ko se mu je zlomil racket. Igrati je moral s tujim raketom in je naslednje tri sete izgubil. Finalni rezultati so na- slednji: Moštva: 1. Hašk (zmagal proti Mladiki s 3:0); 2. Mladika (zmagala Iz nasih kraiev Store š Proslava kraljevega rojstnega dne. Sokolsiko društvo Štore-Teharje je prire- dilo 5. t. m., na predvečer kraljevega rojstnega dne proslavo, združeno s kresovanjem na hribu nad šamotno to- varno. Ob 19. se je pričela v Sokolskem domu slavnostna seja s priložnostnimi deklamacijami in slavnostnim govorom br. StautaH Ob zakljuöku je društveni orkester zaigral državno himno, nakar so vsi navzoči mogočno zapeli himno »Hej Slovani«. Po proslavi je brat sta- rosta prižgal baklo, katero so člani in | naraščajiniki prenesli v izmeničnem teku do kresa in ga z njo prižgali. Po kreso- vanju je bil v Sckolsikem domu družabsn večer, ki se ga je udeležilo skoraj vse članstvo. Slavnostnemu odlkritju sipome- ni'ka Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v LjuJbljani je prisostvovalo tudi preceišnje število Štorovčanov. Ta- ko so se tudi Store pridružile krajem, ki so na lep način proslavili rojstni dan našega ljuibljenega kralja. Is Osebna vest. Ta teden je bil preme- ščen iz Stör nadvse priljubljeni orožniš- ki naredniik g. Vaso Vlajesavljevič. Naš Vaso je bil odločen narodnjak in je zla- ______________________________________________¦¦ - ______________________________. 1 Lepe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepno koledarje, diplome, srcčke, časopise, loijige, cenike ter vse rcklanme tiskovir.c za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovl ZVtZNA I löKAKWALASTNA knjigoveznica CELJE, STROSSMÄYERJEVA UL. 1 proti Hermesu s 3:1); 3. Hermes (zma- gal proti Bratstvu II s 3:0); 4. Ferra- ria (zmagala proti Celju II s 3:1). Po- samezniki: 1. Dolinar (Haäk); 2. Crnič (Ferraria); 3. Marinko (Hermes); 4. Djačič (Hašk). Finalni rezultati v sing- lu: Dolinar :Marmko 3:2. Dolinar :Dja- čič 3:0. Dolinar :Crnič 4:0. Crnič:Mrin- ko 3:0. Marinko :Djačič 3:1. Crnič:Dja- čič 3:1. Zmagovito moštvo Haška in Dolinar sta prejela diva prehodna pokala. :< SK Celje — atletska sekcija. Danes ob 18. bo na Glaziji sestanek vseh atle- tov. Zaradi gostovanj v Mariboru, Ljub- ljani in na Jesenicah naj se sestanka udeležijo prav vsi atleti. Obliube V »Slovenskem domu« čitamo, da so celjski mestni delavci prosili župana dr. Voršiča za zvišanje mezd. Dobili so — obljube in so veseli odšli. Tudi nekaj! oi bila, ako bi se tak biser najnovejše narodnei poezije potopil v morje pozab- ljenja.« Ker jaz temu svojemu prijatelju ne odrečem rad kaj česa, ustregel sem mu tudi zdaj ter Vam poslal »slavno« prangersko jDesem, ki ,se glasi od besede po originalu tako: »Prangerslia pesem« Velika žalost me obdaja, Stiska me do dna srca, Slišat s štajerskiga kraja kaj tak žalostniga od prangerja. Bli so dnevi že minili Svetka velkonočniga, V Šompetri pa sklenili It: vSO po prangerja, oj prangerja. Vse, karkoli je na sveti, Le en hiter konec mä, Malo časa bli veseli So v Šompetri prangerja, oj prangerja. Tarn v Podsredoj v tihi noči Vkradli in naložili ga, Bežali so na vse moči, Da padla glava je z voza od prangerja Komaj dan se je zaznanival, Ko so pripelali ga, Vsaki je v veselji plaval Zavol lubga prangerja, oj prangerja. Al Srenjani so žalvali: Kam je zdaj pravica šla? Našo cast so odpelali, Našiga prijatela, oj prangerja. Dva žandarma naprosili, Ž nima purgerja tud dva, Gor na voz so poskočili, Da so šli po prangerja, oj prangerja. Glejte žalost to nesrečno! Vpregli voleka so dva, Iz Šompetra čez Skopečno Odpelali prangerja, oj prangerja. Z veseljem pričakovali So Srenjani ga doma, Z voza vzeli, spoštovali Lutoiga prijatela, oj prangerja. Mi pa žalost to pustimo, Rajš nalimo vinčcka, Zejno grlo napojimo Pa pozabmo prangerja, oj prangerja. Trgovski lokal v Nsrodiiem dirru v Cel;u sg odda takoj v naj em. — Pcnudje na ravnateljstvo Celjske pos^jilnice d. d. v Celju. SOVRAŽNIK PRISLUŠKUJE! PAZITE, KAJ GOVORITE! sti v nacionalnem pogledu vestno oprav- ljal svojo službo. V štorskih narodnih "vrstah |se too oiböutno poznala ta vrzel, ki jo bomo težko nadoknadili. Upamo, da ne bo pozabil Štor in da nas bo pri- šel večkrat obiskat, četudi ni v izvestnih krogDi kot iskren Jugosloven, posebno pi'iljubljen. Na novem službenem mestu v Celju mu želimo vsi zavedni Štorov- čani mncgo uspehov in zadovoljstva! AH ste že poravnaff f _________naročnšno m Pefrovce p Kraljev rojstni dan smo tudi pri nas svečano prcs'lavili. Na predvečer je br. Polanc ob navzoonosti sokolslke družine izstrelil precejšnje število raket in pe- tard, na praznik sam pa so slovesni maši v tukajšnji Marijini cerkvi priso- stvovali poleg učiteljstva in šolske mla- ! dine zastopniki tukajšnjih uradov in so- kolstva. Sokolsko društvo je imelo svojo proslavo v Vodenikavi dvorani. P Obiranje hmelja so je zaradi škode po toči razvijalo le počasi, ker so se obiralke iz drugih krajev izogibale naše okolice in so hitele naprej proti Zal'cu in Braslovčam. Časopisna poročrla in razni posredovalci za dodelitev obirallk so sli- kali obupno stanje naših hmeljišč, kar so navidez potrjevale prazne hmeljevke ob železniški progi. Kljub temu pa se je obiranje hmelja končalo z domačimi in neikaterimi tujimi obiralkami koncc mi- j nulega tedna. Seveda ni bilo po naših i vaseh ob večerih vsalkoletnega veselega vrvenja in razpoloženja, ki ga prinašajo k nam obiralke s svojim petjem. | p Marijin praznik in krasen zgodnje- j jesenski solnčni dan je privabil minulo nedeljo v Petrovče rekordno število ro- marjev iz bližnjih in daljnih krajev. Naj- več božjepotnikov je pripeljal jutranji vlak s celjske strani, mnogi so se pri- peljali tudi s kolesi, motorji in vozovi. Tukajšnje gostilne so jedva mogle zado- ! stiti velikcmu navalu žejnih in lačnih | gostov. i p Gasilsko društvo Arja vas je prire- dilo (V nedeljo popoldne dobro uspelo veselico v gasilskem domu in na bliž- njem dvorišču Razborškove gostilne. Vroč dan, dobra postrežba in vesela god- ba so privabili mnogo prijateljev gasil- stva na veselični prostor. ; Žalec ž Zvočni kino Žalec. V soboto 14. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 15. t. m. ob 16., 18,45 in 20.45 sijajna romantična kome- dija »Dvorec Ijubezni«. V glavnih vlo- gah Alida Vali, Antonio Centa, Carlo Lombardi, Sandra Pavel in Vasco Creti. — V nedeljo 15. t. m. ob 11. dopoldne: »Kronanje papeža Pija XII.« Znižane ce- ne. — Vse predstave v nedeljo 15. t. m. (tudi dopoldanska) bodo v korist dru- štva Rdečega križa v Žalcu.. i Laško Neznosna draginja ! Laško, 13. septembra. I Na ljubo vsega občinstva javno izna- ! šamo tegobe naših občanov, ki jih silno I tare neznosna draginja. Imamo tudi : protidraginjski odbor. ki ima večkrat i samo kako sejo, toda v glavnem dovoljuje povišanje cene temu ali onemu blagu. Dckler bodo v tern odboru le producenti, prekupčevalci in prodajalci, ne moremo pričakovati čudežev. Če ibo draginja še dalje naraščala, bodo zašli delavci in nameščenci v katastrofalen položaj. Bolo moko po 9 din si bodo j dobro situirani pač lahko še vedno na- j bavili, delavec in nameščenec pa bo&ta I ostala brez nje. Ker raznih jedil ni mo- j goče pripravljati brez bele moke, bi bilo treba uvesti karte, da bodo vsi sloji de- ležni enakih količin. Prav tako je tudi j z raznim drugim blagom. Imamo ljudi, ki si lahko nabavijo kar po več sto kg nekaterega blaga, ker imajo denar. V naši državi je vsega dovolj, imamo pa elemente, ki so s špekulacijo s po- trebščinami, ki jih ravno mali človek potrebuje, postali čez noč bogataši. Oblastva naj bi takoj preprečila takšno prekupčevanje in izvedla splošno maksi- miranje cen., Tu prihaja v poštev tudi prisilna eddaja vseh skritih zalog živ- ljenjslkih potrebščin. Oblastva naj bi tudi navajala ljudi k zbiranju volnenih krp, papirja, starega železa, pločevine in drugih kovin, kož, gumija, starega usnja itd. S tern bi bilo omogočeno nemoteno obratovanje ,,äte- vilnih podjetij, dovoljna množina blaga, stabilnost cen itd. Treba je le strumne organizacije. Dokler ne bodo zgrabili stvari pri korenini, ne bo za naše ljudi nič kaj dobrih časov. Še je čas, da to I zamudo popravimo. Jutri bo morda pre- pozno in nam bo pretila celo lakota. 1 Gradnja zdravstvenega doma na Pod- šmihelu. Pretekli torek je bila na par- celi, ki jo je prodal g. Helebrandt in meri 7718 m-, komisija, ki je proučila vse okolnosti. Po načrtu podjetja Karla Kavke iz Ljubljane bo dom dolg 24 m in širok 12 m. V surovem stanju bo veljal okrog 250.000 din. Imel bo 15 ibolnišMh sob z 22 posteljami, shrambe, skladišča, obednice, pralnice, kopalnice, teraso, zdrarvnisko sobo, stanovanje za upravitelja, centralno kurjavo, stopnišča veže itd. Vsa okna toodo trodelna. Par- cela je večinoma gozdnata. Na njej je tudi sto sadnih dreves. Bolniki bodo imeli na razpolago tudi senčna spreha- jališča. Ta dom bo ponos Društva nižjih poštnih uslužbencev za dravsko bano- vino, ki ima okrog 800 članov. Največ zaslug za to delo ima predsednik dru- štva g. Josip Periko. 1 Tujski promet. V mesecu avgustu je bilo v Radiothermi bolniških članov 159, zasebnikov Jugoslovenov 372, Čehi 3, Nemcev 6 ter po 1 Poljak, Turek in Italijan. Vseh nočnin je bilo 5364. 1 Nov loltal. Novo slaščičarno je otvo- rila na Slomškovem trgu v svoji hiši ga. Dragica Verhovčeva namesto odišlih Cirile in Lojzeta Zupančiča. Po dveh dneh pa je že morala zapreti lokal, ker ga še ni bila pregledala uradna komi- sija. Prvi slaščičar je obratoval le tri mesecc, pa je moral zaradi mnogih ne- sporazumov lokal zapustiti. Vsakega novega davkoplačevalca bi morala obči- na sprejeti z odprtimi rokami in mu čimprej omogočiti nemoteno obratova- nje. Ker je Laško tujskoprometno me- 6to, je slaščičarna nujno potrebna, po- ulično prodajanje slaščic pa je zdravju ljudi nevarno, o čemer smo se prepri- čali pred