Za poduk in kratek cas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogodki h življenja Tojaškega duhoTnika v bosenski vojski 1. 1878.) VII. Brod postaja od dne do dne 7ažnejši in bogatejši. Sicer je mesto majhno in ne posebno lepo. Šteje okoli 7000—8000 prebi7alce7. Hiae ima nizke in z deskicami krite. Razdeljeno je 7 trdnia7o in dolnje mesto. V pr7i se nabaja koearna, boleuišnica, vojaška kapela in shrambe za 7ojaško blago. V dolnjem 7aroša uajdeš 2 katoliški cerk^i, farno in frančiškausko, ter edno grčkoiztočnih Srbo7. Cerk^eno ži^ljenje je zaspano, skoro mrtvo. Po nedeljah in praznikib iuiajo kat. cerk^e le pičlo šte^ilo pobožnih obisko7alce7. Ne7em, ali je zmironi tako, ali le sarao 7 tem 7iharnem času. Od Brodskih šol je spomeua 7iedna nižja in 7išja realka. Diugih posebnostij nima mesto. Gla7na skrb jego^im stano^alcetu je trgo 7ina po Sa^i. Po pridobitvi bogate Bosne bode se Brod povzdignil do znamenitnega obrtnega mesta, posebno kedar bode z?ezan po železnici s Bosutom ali turškim, sedaj bosenskim Biodom. Oada lehko postane za SUmmijo to, kar je Budim-Pesta za Ogrsko. Opomnim še naj, da je bil 7 Brodu rojen dne 15. marcija 1824 narodni srbski pesnik Vranko Radiče^ič. Posla^il se je 1. 1847. s pmm Z7ezkom 87o|ih pesmij ktere je pos^etil: ,,Srbski omladini" in odslej je bil eden najčislanejših narodnib pesniko7. No7a doba je ž njim nastopila za srbsko slo78t7o. On je oživil narodno pesništ^o. Mladega pisatelja je posebno priporočal učeni Daničič. Študiral je 7 Kailo^cu in 7 Beču, kjer mu je bil iskren prijatelj srbski Homer: Vuk Stefanov\(s Earadžič. Umrl je 1. 1853. JegO7e kosti poči^ajo ua Marksner pokopalisčn 7 Beču ne daleč od Vuka in drugib jugosla^janskib pisatelje^. Jego^e pesrui so doživele 1. 1878. uže peto izdajo. — Dne 3. a7gusta je došlo našemu zdra^niskemu oddelku po^elje, da mora na nedoločeu fias 7 Brodu ostati. Zato sem skušal, da se seznanim kolikor nioči z niestuo okolico. Ze popoludne se podam 7 druat^n g. J^ana Kendjelič-a, administratorja iz zagrebačke nadškofije, g. Doboše7ič-a, posestnika iz slavouskega mesta Jloka iu ednega o. frančiškana 7 turški Brod-Bosut, ki je na desnem Sa^skem obrežju. Mesto steje okoli 3000 piebi7alce7, naj^eč mohamedance7, nekoliko Srbo7 in katoliko7. Tu je ladijiška postaja a^strijskega Lloyda (brodnarskega društ7a)in telegrafska štacija. Hiše so 7se leseue od temelja do slemena. V kterih bi^ajo turčini, te imajo okna z lesenimi mrežami zakrita, da nihče ne more 7 nje pogledati. Prodajalnic (dučano^), pi^arnic (mehan), ka7arn (kofeodžako^) je muogo in so 7se na ulice odprte. Ogledali smo si uajprvo mohamedansko džamijo ali turški tempel. Poslopje je štiro^oglato, z deakicami krito, drugače pa zidano. Na desno od 7iat stoji, kakor po^aodi pri Turkib, tenek pra7 špičast turn ,,mnnara"; najprimernejše se da prispodobiti kakšnemu dimniku a ue našemu zvoniku. Na 7rbu ima zobčast hodnik, po kterem se sprebaja ob goto^em času turški pop, bodža imeno^an, in ,,vika" to je glasno kriči navadno nalaha bilala" (boga mi tako nii boga) ter 7abi 7ernike k moilt^i, ki ae ima po petkrat na daa vršiti. Tem lepše zna hodža 7ikati ali pope^ati. tem bolj je 7ernikom priljabljen. Na druge reči se ne gleda 7eliko. Plače ima neki po 100 dukatov. V notianjo džaniijo peljal je nas čet^orico hodžin sin. Ko nam odpre 7rata, smukne naglo naprej ter reče ozbiljno: gospoda ! dalje ne sraete stopiti, kakor ua to le basuro (rogoznico.) Dečka smo na besedo ubogali. Tje gon po tleh so bili razprostrti pisani tepihi. Le pri vratib je ležala lično spletena rogoznica, na ktero smejo tudi inostranci stopiti. Vprašali smo kuštravega turčina, bi li bilo do^oljeuo, do kraja džamije korakati, ali on po turški aegi zacmokne : jok! jok! (ue, nikakor ne.) Ako pa izujete ^papu^e" (črevlje) in vzemete ,,abdest", t. j. ako si umijete noge in obraz, ooda smijete — drugačije: jok! Razun tepiho^ in 4 golib sten ni po džamiji aičesar uajti. Kjer je po naših cerk^ah altar, tam je zid izdolbljen io so kake tii turške besede napisane. Kaj da pomenijo, ni znal mladi hodža. Rekel je samo tje 7 beli dan, da najbrž pra7ijo: „7 tej džamiji ima hodža pra^ico korau čitati, dokler bode živ". Na levi strani, po našem na epistolskej, stoji na 7zvišenem kraju leca, raz ktere uči hodža 87oje poslušalce koran t. j. turiko 87. pismo. Ogledo^ali smo si meuda predolgo ta čudni hram, ker je došel še drug turčin in je pra7 jezno glcdal, da se tako počasi odpra^ljamo. Zatim smo obiskali katoliškega župnika o. frančiškana Bilipa Orsolič-a, ki stanuie skoro uže na koncu mesta. Sprejel nas je prijazno in takoj 7 7rt odpeljal, kder nam je postregel z 7inom, sirom in fioim dubanom. Mož je 7isoke korenjaške posta^e. Pod nosom mu se vijejo dolge goste brke. Oblečen je bil po turški. Orsolič je bil pr^i, ki se je 8 s^ojimi župljani po prehodn naae armade baronu Filipovi^u poklonil in ga s krepko besedo uavdušeno pozdravil. Razkazal nam je 87oje stano^anje, ki obstoja iz dveh majbnib, po turskem običaju uredjenih sobic. Na eteni so 7iseli 3 karabinarji in d^e dvecevki, obe nabiti. Osem dni pred našim dolazkom 7 Bosno je moral župnik 7edno pri orožju sedeti, še po noči ni smel očesa zatisniti, ker so mo Turki pretili, da bodo 7se razdjali. Katoličani so si sila mnogo straba užili pied besnimi mohamedanci. Deset dni pred 29. julijem umoiili so ti divjaki na grozen način dete katoliške matere, in neko deklico so na polju smrtno oskiunili. Vse te 7 nebo 7pijoče silovitosti je župnik naznanil Filippo7iču, ki je obljubil pomoči in zadostenja. Skoro ni 7erjeti, da bi zamogel z umom in srcem nadarjeni člo^ek tako divjati proti S7ojemu bližnjemu, kakor se to pripo^eda o turških kirnikih nasproti kristijanom. Pred odhodom stopimo še 7 skromno "°"1'"'"", ki je bila pred 2 letoma posta^ljena. e je 7 re7ni sobici 87. meša služila. Ni) prirolili Turki, da bi se sezidala katobiša božja. Z^onika se sedaj nima. Zvon ¦ koru. Župni patron je 87. Iija, piorok terega podobo na ognjenein 7ozu najdes ein in edinem altarju na presno naslikano. v^v» ^v,,«7ene priprave se nabajajo le najpotrebnejae reči a se te so nborne. Verniki radi zabajajo k službi božjej. Svojega duŠDega pastirja ljubijo iskreno in ga zo^ejo: naš ujak (stric). Po slo^esu nas je župnik 7eliko časa 8premljal po dolgi ulici. S potoma naa je srečala tropa Bosnijako7, izmed kterih sta bila 2 precej 7JDJena. Župnik nju takoj očitno okrega, češ, da zaslužita batiue, ker se v 7 tem 7ažaetn času upijanita in slab zgled dajata. Moža sta obljubila, globoko se klanjaje, da nečeta 7iše žaliti ,,častnog fra ujaka". Pojdoč se oglasimo se se najpoštenejšemu kaloličann 7 turškem Brodu, ki je raTno stal pred 87ojo nkučo". Povabil nas je brez odloka 7 ^čardak" t. j. 7 gornjo biso, 7 kteiej so bili za zidom široke klopi pokrite z dragoceninii tepihi in 7anjkuši. Stola ali kakega naslanjača ni bilo nikjer. Jedva stno se bili 7sedli, in že je prinesel goapodar rnmeniko (7ina) ter nam 7 krepkem bosanskem jeziku napil, da ga 7 srce 7eseli, ker zamore brez strahu pred Turki pogostiti 7rle A^strijance. Pri odlazku je za nami po stopnicah klical: wMoja 7am je ku6a 7azda ot^orena, dodjite, kad godj 7as 7olja." Ko stno ae domov vračali, sedeli so zunaj pretl hišami na nizkib klopeb mladi in stari Turki in so pušili čibuk pa siebali črno ka7o. Žene ni bilo nobene videti. Turške bule, kakor se imenujejo mohamedanke, ne smejo iz hiše. Zaprte so 7edno, kakor robinje. Okna jihovih sob so zakrita z mrežami, tako, da še 7 jasno nebo ne morejo gledati. Pa ae to ne zadostuje. Hiše obdaja 7isok deskin plot, ki sega 7ečjidel do strehe, da je zabranjen 7sak pogled na ulice. 0 turškem Brodu smern brez zamere reči, da je tu 87et rz blanjami zadelan". (Dalje prihod.) Smešničar 4. Učitelj 7praša učenca: kakor tu vidiš na tem ,,globasu" je zemlja oki-ogla, kdo ao pa naši naspiotniki pod uami!" Tega jaz ne^em", odgo^ori učenec. Učitelj: no, ko bi mi tukaj 7 7 Maiiboru skoz sred zemlje luknjo pre^rtali, kde bi na uni strani zemlje 7en priili? Učenec sedaj hitro odgo^oii: ,,skoz luknjo!" Tomaž Muškat.