partnersko podjetje O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tei: 0602 45 131 fax: 0602 41 631 PAR fTALUA - PAR MOSKVA - PAR MINSK vsak dan _ ves dan ~ Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 DR AVO ORA D tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače MALOPRODAJA v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici 2A KUPC£ NAČmi£H0 MeSBČNE PRODAJNE AKCIJE, * AWSTU OD 11 DO ZM.fc OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano KI0IK©[!,[l 2S®®'ff®[!4)K][l ČAKAJOČ NA MATJAŽA V vseh pravljicah je tako, da zmagajo načela. Tako tudi pod Peco, kjer kraljestvo čaka na meč spečega kralja, da popravi, kar je ljudem hudega storjenega na zemlji. Kar seveda pomeni, da v tej pravljici načela še niso zmagala in da pravzaprav še vedno ni čisto jasno, za katera načela gre. Ker če ne bi bilo tako, bi bile počitnice nekaterim otrokom slajše. Tako pa se je zgodilo, da medtem ko to pišoči še čaka na meč Matjažev, na čmjanski osnovni šoli nekaterim otrokom še vedno niso dali spričeval. Ne zaradi tega, ker bi to lahko naredili, temveč zato, ker njihovi starši niso poplačali nekakšnih računov, ki jih naša slavna brezplačna šola izstavlja. Pač vsekaš pečat mulariji, ki si ob Vsemogočnosti razredničarjev ali razredničark in ravnateljev tako ne more nič. Seveda vsaj ena razredničarka še vedno gleda na svet tako milo kot je nekoč, ko še ni živela tile pod Matjaževo votlino, ravnateljica pa tako “po šihtu” gre bivat drugam. Daleč od mularije in staršev, ki jim je vsekan pečat. Običajno siromaštva... To pišoči še vedno čakam na Matjaža, kdaj mu bo dovolj učiteljev, ki ne vedo, zakaj niso več prvi na vasi. Naj potegne že enkrat meč in jih naredi gostilničarje. Tam načela niso tako pomembna... pik ^Barve so pomembne v življenju človeka: zato nas pa vedno kdo farba. O'Pravica do drugačnosti bo zaživela, ko ne bo več drugačna med pravicami. OVIada je kot most: pod vsakim steče veliko svinjarije. ^Geneza etike se konča z genetiko. O Pokvarjen politik je človek, ki gre čez vse meje, nato pa še zahteva dnevnice. NIKO VSEBINA X Kdo je zrušil Stavbenik? 4 X Vročica poletja 5 X Anketa: Pasji dnevi... 7 X Dobro poslovanje Armatur 8 X Nojevska lipa spet praznovala 15 X Bungy jumping na Koroškem 16 X Rastejo pištole tudi na vrtu? 24 X Z napisi zasvinjana Mežiška dolina 27 Na naslovnici: Pasji dnevi Karikatura: CE PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Votane d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarilhe št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Kdo je zrušil Stavbenik? Občina, vodstvo, zasebni interesi? a mnoge je bilo pravo presenečenje, ko se je v javnosti pojavila novica, da je Kogradovo gradbeno podjetje Stavbenik Prevalje povsem na tleh. Delavci - teh je bilo okoli 170 - niso več dobivali plač, ni bilo denarja za bencin, kaj šele za dokončanje nekaterih že začetih investicij. Kriza v gradbeništvu? Tudi, vendar se na Koroškem odpira vse več investicij. Vzrokov za nastalo stanje v Stavbeniku pa je nedvomno več. Težko je postaviti ločnico, kdaj in zakaj se je začela agonija v tem podjetju. Stavbenik je bil po eni strani nemara preveč carkljan od občine Ravne na Koroškem, po drugi strani pa ga je morebiti ta občina celo spravila pod vodo. ZAČELO SE JE S CESTO Bralci Prepiha se bodo gotovo spomnili konca leta 1993, ko je del poslancev takratne občine Ravne na Koroškem dal pobudo za nezaupnico takratnemu predsedniku IS SO Ravne dr. Maticu Tasiču. Nezaupnica ni bila izglasovana, eden od vzrokov za nezaupnco pa je bila cesta pod Gonjami, za katero je pretežni del poslancev LDS trdil, da je dr. Tasič prekoračil pooblastila in o tem so kriminalisti UNZ tudi pisali kazensko ovadbo. Vendar nas bolj kot to zanima gradbena pogodba med IS in Stavbenikom, ki jo je poleg Tasiča podpisal še takratni direktor Rudi Blatnik. Pogodba, sklenjena med občino in Stavbenikom 28.7. 1993, je predvidevala gradbena in asfalter-ska dela, vrednost pogodbe pa je znašala nekaj več kot 11 milijonov tolarjev. Izvajalec del je ponudil sto odstotni blagovni kredit, ki je bil zavarovan z dvema akceptnima nalogama za glavnico in obresti. Po naših informacijah menda Stavbenik teh akceptnih nalogov ni uveljavil in del pod Gonjami ni dobil v celoti poplačanih. Še manj pa se je uresničila akcija, da bi graditelji sofinancirali ta asfalt, kar je dr. Matic Tasič pred dobrim letom napovedoval (Prepih, 8.4.1994). In če držijo podatki, da je Stavbenik asfalt v zaselku Gonje II enostavno “pozabil pokasirati” in ga prevzel kot svoje breme, je seveda na mestu vprašanje: zakaj? Pravega odgovora ne vemo, lahko le ugibamo; morebiti zato, da bi dobili v občini (iz sredstev občinskega proračuna) na ta račun še kakšno večje delo ? DRUŽBENI DOM In so ga aidi dobili: družbeni dom na Prevaljah. Skupščina občine Ravne na Koroškem oziroma izvšrni svet je 3. februarja leta 1993 sklenil pogodbo s podjetjem Komunaprojekt iz Maribora za izvajanje gradbenih del na družbnenem domu Prevalje. Komunaprojekt kot inženirng firma pa je sklenila pogodbo s podizvajalcem Stavbenikom. Skupščina občine Ravne je svoj del obveznosti do Komunapro-jekta poravnala - koliko so plačali Mariborčanom, nam ni uspelo zvedeti - dejstvo pa je, da Stavbenik, ki je gradbena dela izvajal, plačila ni prejel. Komunaprojekt se je namreč zavezala, da bo odprodala prostore v mansardi družbenega doma, vendar niso prodali niti kvadrata. Prvotno sklenjena pogodba je predvidevala vrednost gradbenih del v višini 6l milijonov tolarjev, kasneje pa je bila vrednost del z aneksom zmanjšana na 52 milijonov SIT. V pogodbi med Komunaprojektom in Stavbenikom je bil definiran tudi način plačila, kjer je bilo predvideno, da bo Komunaprojekt zadnji obrok palačala ob prodaji prostorov oziroma najkasneje do 15. oktobra 1994. Prevaljski gradbinci so izdali investitorju gradbeno situacijo za opravljena dela v višni 42 milijonov tolarjev, vendar so dobili plačanih le 20 milijonov SIT, neporavnanih je ostalo 22 nadaljevanje na str. 6 Aktualno SREDI AVGUSTA POPOLNA ZAPORA MOSTU MILAN OSOJNIK - NAJEVNIK, kmet, Ludranski vrh, Črna na Koroškem: “Vesel in ponosen sem, da na našem “gruntu” raste več sto let stara lipa, ki je med najstarejšimi v Sloveniji. Vesel sem tudi, da je pri lipi vsako leto (letos je bilo že petič) srečanje slovenskih državnikov. Lepo je, da: pridejo med nas, da vidijo naše šege in naše življenje”. Župan občine Podvelka - Ribnica Alojz Kovše nam je te dni zagotovil, da obnovitvena dela dravskega mostu na regionalni cesti Podvelka-Vuhred potekajo po načrtu. Za rekonstrukcijo nevarno izpodjedenega mostu je država namenila okoli 70 milijonov tolarjev. V občini Podvelka-Ribnica pa se ta čas dogovarjajo tudi s Slovenskimi železnicami, da bi hkrati obnovili odsek železnice, ki poteka tik mimo konca mostu. Slovenske železnice naj bi sicer z obnovo pričele prihodnje leto, kar bi pomenilo ponovno razkopavanje in oviranje prometa. Na dravskem mostu Podvelka-Vuhred še naprej veljajo vse omejitve za težji tovorni promet. Predvidoma od 16. avgusta do 6. septembra pa bo veljala popolna zapora za ves promet zaradi nujnih gradbenih del. Po desetem septembru bodo most pričeli asfaltirati, konec septembra pa naj bi bil znova odprt za ves promet. Alojz Kovše pravi, da bo v času popolne zapore gotovo nastalo nekaj težav pri parkiranju vozil na levem bregu Drave, ker ob magistralki ni ustreznega prostora za te namene. V občini se zdaj dogovarjajo z republiškimi inšpektorji, da bi poskusili urediti del zaemljišča za začasno parki-ranje.O (zs) VROČICA POLET- NIH... Piše: Edi Prošt Kdo bi verjel, da je po tistem hladu in moči, ki se je vlekla od zadnjih pomladnih dni, sploh mogoče doživeti tole pravo poletje. S temperaturami nad trideset, z morjem (ali lavorjem), z dopusti in popusti in nenazadnje z globokimi oddahnjenji ob maturitetnih rezultatih. Skratka “fui kul”. V povprečju seveda. V senci poletne vročice zato težko padajo novice, ki niso namenjene brezskrbnemu počitnikovanju. Denimo o nadaljnem potapljanju gradbeništva na Koroškem, ali pa ona, da so nas znanstveniki spet po dolgem času resno opozorili na dediščino rudarjenja v gornji Mežiški dolini. Tančice skrivnosti, v katere ovijajo najbolj odgovorni v prevaljskem Stavbeniku krah, seveda ne odtehtajo stisk delavcev, ki jih premeščajo brez piavih razlag. Vsaj njim, če se že skrivajo pred novinarji, ki jim na njihovo žalost pačpiide “nesreča" hitro na nos. Ozadja so po kapljicah tako že dolgo napovedovala, da se nekaj bo zgodilo. Navezanost poslov na ravensko občino, ki se je začela s slavno “Tasičevo ulico” Pod Gonjami, denarjem iz Stanovanjskega sklada, ki je bil Stavbeniku zaupan v predujem za gradnjo stanovanj v Mežici, streha Družbenega doma na Prevaljah, prizidek k Osnovni šoli Prežihovega Voranca, so samo okvirji, znotraj katerih se je očitno brezno poglabljalo, občina pa statirala. Še zdaj se normalno misleči ljudje sprašujejo, zakaj direktor Stavbenika ni vnovčil akceptenega naloga iz olxiinskega proračuna za opravljena dela na cesti pod Gonjami in kakšna trgovina se je takrat odvila za strogo zaprtimi vrati. Mar direktor ni vedel, da se bodo funkcionarji zamenjali (in šli na lepše), njemu pa lx> ostala pcxlrtija? Vsa sreča, da se najhujše delavcem, vsaj ne vsem, ne bo zgodilo. Dobili bodo delo v firmi, kjer zaenkrat kaže, da znajo. IGEM v Otiškem vrhu nastopa v tem trenutku kot rešitelj gradbeništva na Koroškem. Molk, s katerim sprejemajo na Koroškem vsi novico o tem, da imajo otroci v Žerjavu in Črni še vedno dosti več svinca v laseh kot njihovi vrstniki v Ljubljani ali Rakitni, je simptomatičen. Narediš se gluhega in ti problema ni treba reševati. Piaksa dolgih desteletij se tako nadaljuje. Američane, ki bodo prišli raziskovat to edinstveno oazo strupov na vsakem koraku, bomo seveda sprejeli z vsemi častmi... Oni tako ne lx>do imeli pooblastil za ukrepanje! Vročica poletnih dni se tako nadaljuje. Z nogami v lavoriti in glavo v senci teče življenje v jesen, ko nam bo žal časa, ko smo imeli poletje. □ milijon, plus obresti in skupni znesek se sedaj že vrti okoli 35 milijonov SIT. Stavbenik je sicer tožil Komunaprojekt, vendar pravde trajajo in trajajo. Ker je družbeni dom občinski in tudi naročnik del je bila občina, je Stavbenik računal, da bo ta dolg poravnala nova občina Ravne-Prevalje. Občinski svetniki so to pobudo na eni zadnjih sej gladko zavrnili, poduarili pa so, da je sklenjena pogodba s Komunaprojektom bila Škodljiva. V zagovor aktualnemu direktorju Branku OSepu velja zapisati vsaj to, da je to kupčijo podpisal prejšnji direktor Stavbenika. ČETRT MILIJONA MARK ZA NOVA STANOVANJA Bila pa je občina do Stavbenika na drugi strani tudi radodarna. Tako je iz stanovanjskega sklada nekoč skupne občine Ravne na Koroškem Stavbenik v začetku preteklega leta dobil okoli 18 milijonov tolarjev ali okoli 230 tisoč mark. Namen: gradnja bloka v Mežici, kjer so imeli že vse dokumetne in kjer je že vrsto let neurejeno gradbišče Stavbenika. Vendar z novimi stanovanji ni bilo nič, denar pa Stavbenik tudi ni vrnil stanovanjskemu skladu. Takrat je Branko Ošep trdil, da četrt milijona mark stanovanjskega denarja za občino ni izgubljenih in da bodo za to vsoto naredili stanovanja na Ravnah. Danes je več ali manj jasno, da s temi stanovanji ne bo nič, s tem denarjem pa bi Stavbenik lahko deloma pokril nastale stroške pri družbenem domu in asfaltu v zaselku Gon je II. Stavbenik pa je gradil tudi prizidek k osnovni šoli Prežihovega Voranca, kjer je po naših podatkih nova občina Ravne-Prevalje v začetku tega leta nakazala avans v višini 20 milijonov tolarjev, štiri za lani opravljena dela, ostalo za letošnje nadaljevanje. V tem letu na tej šoli Stavbenik ni naredil še nič. Tudi za novo metalurgijo v družbi Ml3! je Stavbenik dobil avans, delati pa ni začel. Precej ugibanj za nastali položaj v V ospredju Stavbeniku gre tudi v tej smeri, da njegovo premoženje poceni kredit za eno od zadnjih plač na so si nekateri vplivni ljudje v odkupili. Kaj bo ostalo od pre- večino premoženja vknjižila ena Mežiški dolini želeli propada ostalega premoženja, je seveda od mlajših bank na Koroškem.O Stavbenika, da bi lahko (ali so že) veliko vprašanje, saj se je za najeti (mp) Rešitelj je IGEM Prevaljski Stavbenik se je o reševanju presežkov v tem 170-članskem kolektivu največ pogovarjal v podjetju IGEM v Otiškem vrhu. Kogradovo podjetje IGEM, ki se je doselj ukvarjalo z betonsko galanterijo, je zaradi razmer v koroški gradbeni operativi lani najprej pričelo zaposlovati delavce propadlega Gradbenega podjetja Slovenj Gradec, sedaj pa še prevaljskega Stavbenika. Lani je IGEM imel na spisku 62 delavcev, ki so delali pretežno na programu tako imenovane betonske galanterije, s prevzemanjem gradbene operative pa bi IGEM kaj kmalu lahko štel 250 ljudi. Tudi Kogradovi družbi SDG se ne godi boljše kot Stavbeniku in tudi zanjo iščejo v IGEM rešitev. IGEM postaja podjetje, ki bo z 250 zaposlenimi obvladovalo gradbeni prostor, kot ga je svojčas Kograd z več kot tisoč zaposlenimi. Direktor IGEM Miha Ločičnik pravi: potrebe od Raven do Črne. Ta enota je sedaj v ustanavljanju in ker so v Stavbeniku tako hudi problemi, da niso imeli plač, smo del Stavbenikovih delavcev že zaposlili, dobili pa so tudi del regresa. V enoti Ravne-Prevalje pa bi dobilo delo od 30 do 40 ljudi. Ti delavci so sedaj prejeli odločbe za tri mesece, po preteku tega roka pa smo pripravljeni vse tudi redno zaposliti. Seveda smo pripravljeni prevzeti operativne gradbene delavce, ne pa tudi režijo, ki je v Stavbeniku predstavljala skorajda 60 ljudi. Za ostale, ki ne bodo dobili dela v IGEM, bo potrebno najti druge reštive. Naš koncept je takšen, da bi tu nastalo koroško gradbeno podjetje, ki bo zmožno prevzeti večja gradbena dela. Lani nas je bilo 62, sedaj nas je 180, konec leta predvidevam, da bo v IGEM zaposlenih okoli 250 delavcev. Dela na koroškem in mariborskem koncu pa je dovolj.” □ “Po nastalih težavah v Gradbenem podjetu Slovenj Gradec smo se zavestno in povsem poslovno odločili, da prevzamemo njihovo gradbeno operativo. Lani smo najprej prevzeli enoto v Mariboru, letos pa še enoto gradbene operative, ki so jo imeli v Slovenj Gradcu. Gre za nekdanji Komstor, ki je sedaj že IGEM, enota gradbena operativa Slovenj Gradec. Obe enoti pa danes dosegata lepe poslovne razultate. V Mariboru tačas delamo nov bencinski servis in stanovanjsko-poslovni objekt. Tu imamo toliko dela, da nam zmanjkuje delavcev. V začetku julija je bilo v Mariboru 45 delavcev, sedaj smo dodatno zaposlili 42 delavcev iz Stavbenika. V Slovenj Gradcu smo prevzeli nov stanovanjski blok, ki ga prevaljski Stavbenik ni mogel dokončati. In v slovenjgraški enoti sedaj dela 45 delavcev, nekaj tudi delavcev iz Stavbenika. V IGEM smo pripravljeni ustanoviti enoto gradbene operative Ravne-Prevalje, podobno tisti v Slovenj Gradcu in Mariboru. Želimo, da bi ta operativa pokrivala vse radio alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio •M* d o.o. radio alta d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCUA Cankarjava 1 Itg mladoatl 6 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 63320 Velenje telefon (0602) 41 630 telefon: (063) 851 788 telefax (0602) 41 244 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,§ Mhz Anketa Dani Sečnjah, Nataša Skobir, Karolina Kos, Bojan Štumpfl, Slavka Vocovnik, Vesna Cvemjak in Marko Vižintin Naša anketa: V teh vročih in soparnih pasjih dneh, ko se vročina dvigne tudi krepko čez 30 stopinj, si radi poiščemo primerno senco, stopimo do bližnjega potoka ali studenca, da se nekoliko ohladimo. Neznosno vroče je tudi na delovnih mestih, za strojem ali v avtomobilu. Kako prenašajo vročino v teh pasjih dneh, smo povprašali naše naključno izbrane anketirance. DANI SEČISflAK: “Lahko se pohvalim, da mi vročina ne dela prevelikih težav. Res je vroče. Ker pa delam kot mesar v prodajalni, je med “šihtom” temperatura ravno prava in mi ni vroče. Če me že pesti vročina, pa si najdem kakšno primemo senco, da se ohladim”. NATAŠA SKOBER: “Vročina v teh pasjih dnevih je res neznosna, posebno takrat, ko se dvigne tam do 34 stopinj. Pa kaj hočemo, letni čas je tu, z njim pa tudi vročina. Če pride do vrtoglavice, je pač treba poiskati primeren hlad. Na bazen ne grem, ker je voda pretopla”. KAROLINA KOS: “Stari ljudje vročino zelo težko prenašamo,zato se ne smemo preveč izpostavljati soncu. Jaz sem sicer vajena hude vročine, saj smo nekoč prav ob tem času in v največji vročini želi na polju žito. Zdaj, ko sem že v letih, pa se rada izognem vročemu soncu ali pa stopim v prijetno senco”. BOJAN ŠTUMPFL: “Pretirano se vročini ne izpostavljam, je pa zelo vroče že v delavnici, kjer delam kot mizar. V teh vročih dneh je pač treba Iskati tak delovni prostor, kjer ni preveč vroče. Ker pa je ob tej vročini tudi velika žeja, se je treba odžejati z raznimi sokovi, najboljša je pa seveda še vedno navadna voda”. SLAVKA VOCOVNIK: “Res, presneto vroče je, tako da JOZE-SILVA KREUH g b0 GDJLYÀjS BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 človek niti ne ve, kam bi se dal v tej vročini. Jaz ravno odhajam z dela in danes je bilo tudi na delovnem mestu presneto vroče. Če bi imeli klimo naprave, bi bilo za nas nekaj enkratnega. Tako pa se med “šihtom” kopljemo v znoju”. VESNA CVERPflAK: “Vročina zelo vpliva na človeka. Na delovnem mestu smo več ali manj zaspani, zato tudi ni pravega delovnega učinka. Jaz to pasjo vročino premagujem, kakor pač morem. Z hčerkama grem na slovenjgraški bazen in tu najdemo ohladitev”. MARKO VIŽINTIN: “V tej vročini s prijatelji rad posedem v hladno senco in ob vrču hladnega piva razmišljam o dopustniških dneh. Sicer pa, če se ob pivu odžejaš in sediš v hladni send, ti tudi ta pasja vročina ne more do živega”. Tekst in foto: FJurač PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 ja BELLEVUE — J» Slovenj Gradec rds vabi NA DNEVE DALMATINSKE IHINJE specialitet PLAVE IN GLASBO S ponudbo morskih (ŠKAMPI, ŠKOUKE, BELE BIBE, MOBSKI PES vam ž prijetno VABIMO VAS V ČASU OD 10. -15. avgusta 95 Rezervacije: 0602 41 055 AGMčTOtss mm/A §?®@®§ir®?K)a 02^®2KI(IIK V sistemu Slovenskih železarn je družba Armature Muta eno redkih podjetij, ki je bilo v zadnjih letih posebej izpostavljeno zradi dobrega poslovanja. Armature Muta več kot 90 odstotkov industrijskih armatur izvozijo na tuje trge, večinoma v Nemčijo. Tradicionalna usmerjenost v izvoz je eden od temeljnih razlogov, da ta železarska družba v zadnjih letih ni doživljala agonije nekaterih drugih podjetij v tem sistemu. Drugi razlog za uspešnost pa je dolgoročna pogodba s podjetjem Krombach. To nemško podjetje se je z dolgoročno pogodbo zavezalo, da letno proda za deset do dvanajst milijonov mark izdelkov z Mute. "Sodelovanje s Krombachom ne temelji samo na prodaji naših izdelkov, ampak tudi vlaganju v razvoj novih proizvodov. S Krombachom, s katerim sodelujemo že 15 let, imamo pogodbo do konca leta 1996, nedavno pa smo se začeli pogovarjati tudi o njihovem kapitalskem deležu v Armaturah Muta. Prvi predlog, ki ga je Krombach posredoval, za koncern Slovenske železarne in Annature ni bil sprejemljiv. Kot je znano, so bili Nemci pripravljeni odkupiti podjetje v celoti. Po novem predlogu bi Krombach imel v Armaturah 25 odstotkov Dr. Tone Pratnekar, direktor družbe Armature Muta. Foto: zs kapitala, 20 odstotkov bi odkupili delavci, ostalo pa drugi. Do konca tega leta naj bi s Krombachom podpisali ustrezno pogodbo. Na Muti smo vseskozi vztrajali, da delavcev ne bomo odpušali in da bi tudi v prihodnje tod imelo zaposlitev 200 delavcev, s čimer soglaša tudi tuji panncr. Nemci pravijo, da ne prihajajo z željami po odpušačanju, ampak z novimi programi, saj želijo, da bi na Muti ustvarili moderno tovarno in skladišče industrijskih armatur," je povedal dr. Tone Pratnekar, direktor družbe Armature Muta. Muške Armature so tesno povezane z lokalicjo Ravne in po teh načrtih bi usmeritev mini ter srednje livarne na Ravnah morala biti v proizvodnji za Armature Muta. Cilj Armatur je, da bi sedanje zmogljivosti od 70 do 80 ton na mesec povečali na sto do 120 ton na mesec. Proste zmogljivosti, ki obstajajo v nekaterih družbah na Ravnah, bi dodatno izkoristili tudi za izdelavo armatur. Dr. Pratnekar pravi, da so končni cilj industrijske armature Ravne oziroma še več: obstaja odkrita želja, da bi na tem koncu ustanovili konzorcij za industrijske armature, ki bi povezoval livarno na Ravnah, livarno Vezir Štore, kovačnico v mariborskem Tamu in še kakšnega kooperanta. V te kraje je treba pripelajti nove programe in naročila ter prenehati z odpuščanjem delavcev, kar je v Sloveniji kar modni trend. Dr. Tone Pratnekar: "Če hočemo obstati na zahodnem trgu, moramo imeti neko kritično maso armatur. Poglejte: svetovni trg letno kupi za 5,8 milijard mark industrijskih armatur, naš sedanji obseg 15 milijonov mark je tako majhen, da imamo na tem področju še ogromno možnosti. Če hočemo obstati na zahodnem trgu, moramo imeti neko kritično maso armatur. Naša velika prednost je v tem, da imamo v enem bazenu na razdalji nekaj deset kilometrov organizrano litje, obdelavo in kvalitetne laboratorije. Ena od velikih nemških tovarn industrijskih armatur uvaža ulitek iz Brazilije ali Argentine, to je na tisoče kilometrov daleč. Mi pa imamo to na enem mestu in to moramo izkoristiti. Če povzamem: v strategiji razvoja industrijskih armatur Ravne je predvidena širitev na 30 do 50 miljonov mark letne realizacije. Sedaj na leto izdelamo med 850 in 1000 ton armatur, v prihodnje bi prozvod-njo lahko povečali na 1500 do 2000 ton industrijskih armatur na leto." Doslej je dolgoročna pogodba s Krombachom predvidevala ekskluzivnost in v Armaturah niso smeli prodajati armatur drugim kupcem na zahodu. Sedaj je odpravljena tudi ta ovira in na Muti lahko tržijo po svoje. Lani so naredili tržno analizo in rezultati se letos že kažejo, saj imajo poleg Krombacha še 10 do 30 resnih novih kupcev. Iz leta v leto širijo tudi proizvodni program. Poleg tega so si zadali še cilj, da do konca tega leta pridobijo tudi standard ISO 9001.□ (mp) PROIZVAJA IN PRODAJA BETONSKE IZDELKE ZA GRADNJO IN ADAPTACIJO OBJEKTOV IN URDANJE OKOUA: ZIDAKI DEBELINE 10,20,30 cm CEVI RAZLIČNIH PROFILOV POHODNE IN POVOZNE PLOŠČE i ^ IZOFAS, FASADNO OBLOGO KOSIL, MONTAŽNI SILOS ^ BETONSKE MEŠANICE VSEH VRST SGP K0GRAD DRAVOGRAD ^ 0602 85 640, 85 642, 85 230, 85 070: fax: 85 318 ^ DRUGI GRADBENI MATERIALI ^ UKRIVUAMO IN POLAGAMO BETONSKO ŽELEZO IN MREŽE V GRADBENI OPERATIVI IZVAJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE TER ADAPTACIJE TURISTIČNA PISARNA V SLOVENJ GRADCU TUfclij?®'? Že tri leta je obiskovaUem Slovenj Gradca na voljo turistična pisarna na Glavnem trgu, v središču mesta. Kljub zelo ugodni lokaciji, nadstropje više sta galerija in muzej, in zelo pestri ponudbi za koroške razmere, se med gosti mesta glasnika miru še ni uveljavila. Razlogov za to je vec, zdi pa se, da v dosedanjem času delovanja pisarne niso bila upoštevana osnovna pravila turistične ponudbe. Lojze Raško: "Slovenj Gradec potrebuje celostno turistično podobo" “Od ustanovitve naprej je bila pisarna bolj sama sebi namen. Danes jo turist kljub njeni lokaciji v centru mesta težko najde, če ne ravno obišče muzej ali galerijo. Ni namreč ustreznih tabel, ki bi gosta usmerile do pisarne, poglavje zase pa je tudi prometni režim v središču mesta, zaradi česar poslušamo pripombe gostov tudi v hotelu,” pravi Lojze Raško, vodja prodaje v turistični pisarni, en teden v mesecu pa tudi receptor v bližnjem hotelu Kompas, in nadaljuje: “V pisarni so gostom na voljo informacije o mestu, Koroški na tej in onstran meje. Prodajamo monografijo Slovenj Gradca, vodnik po Mislinjski dolini ter druge publikacije in izdelke domače in umetne obrti. Žal pa nimamo na voljo brezplačnega promocijskega materiala, ki bi odseval celostno turistično podobo mesta in okolice. O potrebi po tovrstnem materialu govori tudi razgrabljeni kulinarični vodnik po slovenjgraških in okoliških restavracijah in gostilnah.” V zadnjem času se je Slovenj Gradec predstavil na Primorskem sejmu v Kopru, sejmu Alpe Adria - Svoboda Gibanja v Ljubljani, domačem sejmu Prezenta, o rojstnem mestu HUGA WOLFA pa so lahko kaj več izvedeli tudi na zagrebški Turistični borzi. Na teh predstavitvah so bili Slovenjgradčani osamljeni, saj se turistični delavci iz drugih koroških krajev niso odzvali na povabilo k sodelovanju in skupni predstavitvi. Po besedah Raška se bolj trudijo v Dravski dolini. V Radljah namreč razmišljajo o lastni turistični pisarni, Vuzeničani so pred kratkim prišli do svojega prospekta, živahneje pa je tudi v Dravogradu. Seveda pri tem izkušeni turistični delavec ne pozablja na uveljavljene turistične točke na Koroškem kot sta Šentanel in Prežihovo. “Toda Korošci zaenkrat še ne nastopamo s skupno turistično promocijo. Sicer se zdaj dogovarjamo za prospekt Koroške, ki naj bi ga financirale vse koroške občine. Videli bomo, kaj bo iz tega. V naši pisarni pa moramo poskrbeti za celostno podobo Slovenj Gradca, vzpostaviti moramo več neposrednih stikov z našimi in tujimi agencijami. V računalniku imamo praktično popolno bazo podatkov za Koroško, nismo pa še povezani z ostalimi turistično informacijskimi centri po Sloveniji. Skratka, na noge postavljamo osnovne stvari, ki sestavljajo mozaik turistične ponudbe. Seveda v glavnem vse zavisi od denarja, toda še prej moramo imeti vizijo slovenjgraškega turizma,” razlaga Lojze Raško in izpostavlja zgledno sodelovanje turistične pisarne s hotelom Kompas, Turističnim društvom Slovenj Gradec, GTC Kope in agencijo Kompas Continental. Raško je zagovornik konkretnih akcij, v Slovenj Gradec kani goste v prvi vrsti privabiti v okviru odmevnih prireditev. Tako bo v septembru ( 18. in 19. ) v mestu med Pohorjem in Uršljo goro srečanje gostinskih in turističnih delavcev Slovenije, v oktobru načrtuje srečanje in strokovni posvet slovenskih turistično informativnih centrov, svojevrst- na poslastica letošnjih srečanj pa naj bi bilo druženje poslancev državnega zbora v Slovenj Gradcu. Vse to in še kaj naj bi predstavljalo vabilo turistom za nova doživetja na Koroškem.□ DELEGACIJA SLOVENJ GRADCA NA PORTUGALSKEM Delegacija mesta Slovenj Gradec se je konec julija mudila na zasedanju generalne skupščine mednarodnega združenja mest glasnikov miru v Lizboni. Slovei\j-gradčani so v glavnem portugalskem mestu predstavili dva lastna projekta, pri katerih naj bi sodelovala vsa mesta glasniki miru. Galerija likovnih umetnosti namerava prihodnje leto organizirati razstavo likovnih del umetnikov, ki živijo v mestih omenjenega združenja (teh mest je 74). Za predstavitev projekta je poskrbel kustos slovenjgraške galerije Marko Košari Dmgi projekt Slovenjgradčanov v okviru združenja mest glasnikov mini pa je medijske narave. Rok Tanoše, študent novinarstva, si je zamislil radijsko oddajo, ki bi se vrtela v teh mestih. Oddajo bi snemali na Koroškem radiu, sprva v angleškem jeziku, od koder bi jo razposlali na radijske postaje zainteresiranih mest. O zasedanju generalne skupščine mednarodnega združenja mest glasnikov mini (1APMC) in usodi slovenjgraških projektov bomo obširneje pisali v prihodnji številki Prepiha.Q «IM Na pobudo zelenih Dravske doline so v vseh štirih olrčinah organizirali odvoz nevarnih odpadkov. Akcijo so financirale občine in je kar dobro uspela. Pokazalo se je, da je pri prebivalcih veliko nevarnih kemikalij, ostankov škropiv in lakov, ki jih po navadi mečejo kar med komunalne odpadke. V občinah planirajo, da bodo uredili zbiranje odpadkov po sortah. Ugotovili so tudi, da je v vseh štirih občinah zelo veliko divjih odlagališč, kar je nerazumljivo, saj Komunalno podjetje redno odvaža odpadke iz vseh krajev. mm mirna Kako nizek nivo še imajo nekateri pri varovanju okolja, naj pove naslednji primer: Komunalno podjetje Radlje odvaža odpadke iz vseh krajev v Dravski dolini, ki so bili določeni z občinskim odlokom. Tudi naselje Lehen v občini Podvelka je v to zajeto. Pred časom so se ljudje pritožili, da nek občan meče odpadke na njihovo zemljišče ali pa kar v bljižni potok. Občan je seveda dejanje zanikal. Komunalnemu podjetju je pisal, da ne bo plačal računa za odvoz smeti, saj odpadkov in smeti nima in tudi kante ni nabavil. Kam smeti spravlja, je znano. So pa tudi v tem potoku že poginile ribe.O Ivan Srebnik podjetje koroške okorne DRAVOGRAD KAKOVOST-TRADICIJA KRUH IN KRUŠNO PECIVO IZ NAŠIH PEKARN -PESTROST OKUSOV NA VAŠI MIZI 62370 DRAVOGRAD, Koroška c 2 Tel. (0602) 83 045 Faks 84 637 VAL RADIA RADLJE gorenjese/v/s *00 El 63320 Velenje, Partizanska12 @ 063 853 23), 854 030 IB 063 852 82) S PARO NAD UMAZANIJO ! Brez kemičnih ali drugih čistilnih sredstev, z varčno porabo vode odstranjuje umazanijo z vseh površin, iz skritih kotov in nedostopnih mest. Para je pri 120-C izredno učinkovita. S paro pod močnim pritiskom, prihranimo pri likanju polovico časa. Tudi najobčutljivejše tkanine, ob upoštevanju navodil, zlikamo hitro in brez bojazni, da bi jih poškodovali. V stanovanju, kjer ni ostankov kemikalij, je ozračje prijetnejše. To še posebej občutijo ljudje z alergijo in občutljivimi dihalnimi potmi. ČIŠČENJE BREZ KEMIKALIJ - PRIJAZNO LJUDEM IN OKOUU Neuspelo srečanje tretje vrste le neka) deset taklh’ kl 30 uPal1’ da se bo lanskoletno srečanje (POC&KICIK IEsSsszs: vsi pa so si bili edini, da je ©SHS slednje vzeli v zakup koroški alternativci in se naslednje leto Prvo julijsko soboto naj bi se na letališču v Turiški vasi zgodil drugi vseslovenski izkazali s tretjim kozmičnim kozmični piknik, prvi kot takšen je lepo uspel lansko leto v Topolšici. srečanjem. Prav te dni so se namreč registrirali kot društvo Najbolj je šel v promet topel menu "Lepa Vida"... Člani mavričnega gibanja - Rainbow so postavili indijanski šotor ter se izolirali v senci Organizatorji, poleg Kluba zma- še Fastram D.o.o. iz Laškega in pričakovane tisočglave množice AURO. O tem pa več naslednjič, jarjev iz Slovenj Gradca sta bila to Fastram 4 iz Velenja, so namesto novodobnih alternativcev sprejeli MiSa'Felle Vuhred: s® roo'M ra®i]® V okviru proslave ob 30-letnici Turističnega društva v Vuhredu so prizadevni člani društva pripravili tudi prvo srečanje dmžinskih pevskih zborov. Kot so Vuhredčani že pred leti znali pripraviti in presenetiti s čim posebnim, so tudi s to pole- že v prvem poskusu je sodelovalo osem družinskih zborov, od tega kar dva iz Vuhreda, en iz zamejske Koroške, drugi so bili iz drugih krajev Slovenije. Bila je za vse lepa prireditev. Prav ta kulturniški poudarek in vključevanje ljudi v dejavnost je zo pripeljali nekaj zanimivega v posebej pohvalil tudi dr. Marijan kraj in širše okolje, kar bi znalo Rožič, predsednik Turistične sčasoma postati prav zanimiva zveze Slovenije, kulturno-turistična prireditev. K. Vaiti Članice društva upokojencev v ob občinskem prazniku pripra-Dravogradu že lepo vrsto let s vile zares prijetno razstavo prave svojim delom poskrbijo, da so množice ročnih izdelkov, vezen-močno prisotne tudi v vsakdan- ja, kvačkanja, pa tja do šivanja, jem utripu življenja v kraju. Letos so sodelovale tudi upoko- Posebej se to odraža na jenke iz Črneč. področju kulture in ohranjevanja Tako so dodale svoj opazen izročil. delež ob letošnjih občinskih Tako so tudi letos upokojenke praznovanjih.□ K.Valtl Oni dan, ko smo se potepali po ZavrSah nad Mislinjo, smo pri domu mislinjskih lovcev naleteli tudi na takšen zanimiv prizor. TONE ŠERTEL, ki je sicer upravnik doma in znan lovec, ima poleg psa še mlado kuno belico. Pred dvema mesecema je namreč dobil kunjega mladička na Tisnikarjevi kmetiji v Završali. Samček je padel iz skednja skoraj osem metrov v globino in na srečo ostal nepoškodovan. Tone je mladička odnesel domov. Tu pa je bilo potem potrebno veliko vztrajnosti in časa, ko so ga vzgajali z mlekom in dudko. No, danes je samček že povsem udomačen, postal je družinski član in povsod ga je polno. Pa še izredno poreden in nagajiv zna biti, posebno takrat, ko se nagnete veliko obiskovalcev. Kljub temu, da uživa vse vrste mesa, je vendarle še vedno njegova najljubša jed zvrhana skodelica čokolešnika z mlekom. Ni kaj, se je pač navadil nanj že od ma lega. □ Silvo Jaš ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI li® l]@ir (skl]® Domači godbeniki, med katerimi so tudi gasilci (če še ne veste, v tej vasi poprimejo skoraj vsi za vse) so popeljali po vasi gasilsko parado in s tem popestrili lepo obletnico. Sosednja društva sicer slavijo višje obletnice, je pa trbonjska posebej žlahtna že zaradi svojstvenega samoniklega nastanka pred tridesetimi leti, ko so društvo ustanovili s sovaščani Danijela in sosednjih krajev. Za današnje potrebe že premali gasilski dom, vozilo in druga oprema pričajo o njihovi marljivosti in volji ljudi, podkrepljeno z značilno trbonjsko trmo in vztrajnostjo, če se za kaj odločijo. V letu 1964 so zgradili vaški vodovod, prej so bili v vasi le štirje “štepihi”. Že ob tem so načrtovali hidrante in takratni učitelj Branko Kobale je dal pobudo za ustanovitev gasilskega društva. Tako so 10. oktobra 1965 na ustanovnem sestanku izvolili prvi upravni odbor, za predsednika Franca Korata, za poveljnika Ivana Mateja, za tajnico Zurkovo Cilko, blagajno je prevzela Matejeva Dragica, skrb za izobraževanje učiteljica Majda Kobale, propagandist in prvi strojnik pa je postal Zurkov Lojz. Prve cevi, ročnike in drugo najpotrebnejše so nakupili z denarjem vodovodnega odbora. Za takrat je bila to velika vsota. Za izobraževanje so porabili zimski čas in tako dobili prvih 22 izprašanih gasilcev, ki jim je prve obleke sešila Tevžnova Micka. Na podarjeni prvi motorni brizgalni niso uspeli opraviti niti vaj, temveč so jo praktično preizkusili na požaru pri Lesniku leta 1966. Nato so bila leta zbiranja , prošenj in dela. Vendar so 13. julija 1965 .slovesno in praznično kot le molokdaj odprli svoj mali gasilski dom. V letu 1972 so kupili star gasilski avtomobil, ki jim je dobro služil. V letu 1974 krstijo prvo novo motorno brizgalno “Ziegler”, botra sta Friderik Paradiž in Oto Lauko. V letu 1976 krstita Vida Češek in Branko Kobale nov gasilski avtomobil IMV in že leta 1978 terenski VAZ, botra sta bila Alojz Rotar in Rajko Račnik. V letu 1979 so razvili prvi gasilski prapor v kraju, leta 1988 pa nabavijo TAM 80, botrujejo pa mu Fantje treh dolin, med temi sta kar dva Trbonjčana, vaški kovač Marjan Rudolf in Adi Paradiž in seveda firme Gozdno gospodarstvo in zadruga Dravograd ter OGZ Dravograd. V vse to pa je vtkana pridnost, ure in ure dela, izobraževanja in vaj, tako operativcev kot tu onih, ki so manj vidni v ozadju, pa vendar brez njih marsikaj sploh ne bi nastalo. Društvo so v tem obdobju spretno vodili Franc Valenti, Dominik Češek, Majda Kobale in Ivan Matej, operativno pa sta za skupino skrbela Ivan Matej, Rajko Račnik. Tajniške posle je večinoma vodila Cilka Ošlovnik, blagajno pa Dragica Matej, Anica Kogelnik, Cvetka Jakob, sedaj pa že dolga leta Cilka Smolar. Bolj kot kjer koli jih je tu gnalo spoznanje, da si je treba najprej pomagati sam, zato bodo prav-gotovo zmogli tudi nove, širše zastavljene cilje. Naj jim gredo v klasO K. Vaiti PRI LEDINEKU NA OJSTRICI SO ZARES ZAORALI V LEDINE Še vedno se rad vračam v rojstni kraj svojih staršev in spremljam življenjski utrip kraja, kjer kar pridno kmetujejo v teh hribovskih bregačah in posodabljajo kraj z vsemi sodobnimi komunikacijami. denarja je potrebno, da visoko v hribih zgradiš povsem nov hlev, nad katerim je zidan skedenj z silosi, in veliko strojno lopo. Pa tudi nova nadomestna hiša je že pod streho. Že dalj časa sem imel na muhi LEDINEKOVE iz Ojstrice, o katerih je slišati, da dobro gospodarijo. Srečal sem prijaznega gospodarja in kar brž mi je povedal, da je Hotuljčan in se je v ta kraj priženil pred devetnajstimi leti kot tovarniški delavec. Žena Albina si je izbrala trgovski poklic. Jože niti slutil ni, da so mu sojenice prerokovale, da bo zelo dober in uspešen kmetovalec, in niso se zmotile. Isto bi lahko rekel o prijazni gospodinji Albini. Oba sta gotovo imela drugačne načrte. Ko sem Jožeta Matija (Matija je priimek) vprašal po gospodinji, je povedal, da streže bolnemu bratrancu Jožetu, ki je zaradi bolehnosti prepustil grunt Jožetovi ženi, sam pa se je kot preužitkar umaknil v lično urejeno bajtico v bližini. Tu ima zagotovljeno dosmrtno oskrbo, tako so zapisali v prevzemni pogodbi leta 1978. Kar precej zemlje sta dala z buldožerjem poravnati ali spiani-rati. Zdaj že kmetujejo z družino v polnem zamahu, saj oddajajo največ mleka v Ojstriški fari. Lani so oddali 74.560 litrov mleka ali povprečno 208 1 na dan ter nekaj govejih pitancev. Kot je povedal gospodar Jože, je k večjemu staležu živine pripomoglo tudi dejstvo, da jima je pred osmimi leti ponudila ostarela kmetica Jamnica svojo srednjeveliko, a precej opustelo kmetijo, za dosmrtno oskrbo. Tudi na tej kmetiji, ki je bila precej zarasla z grmovjem in zanemarjena, so sedaj že vidni uspehi. Precej grmovja je že posekanega in zemlje so z buldožerjem poravnane. Torej kar krepki in uspešni zalogaji. Posebej, če k temu prištejemo še nabavo strojev in druge nujne opreme za kmetovanje. No, potem sta oba z ženo z vso vnemo poprijela, in po dobrih šestnajstih letih je kaj videti. Človek kar ostrmi, posebej če mu je znano, koliko volje, truda in Ob vsem tem moram povedati, da je mladega gospodarja Jožeta že večkrat hudo ovirala težka bolezen ter mu vzela precej dragocenega časa in energije. A jo Jože z veliko trdne volje in opti- mizma odriva ter se ji ne da. Zdaj bo Ledinekovo kmetijo nasledil je že bolje, saj jima otroci pridno Jožek, bodo za tri rodove nasle-pomagajo, kadar so šole prosti, dovala imena. Pomembno pa je Osemnajstlemi Jožek bo že kmalu da se dobro in skrbno gospodari, prerasel očeta, Marko si nabira in Ledinekovi to znajo.□ Ledinekovi pozimi ■ osveiujole v tej poletni vročini znanje v gimnaziji, Sabina in Janko pa sta še osnovnošolca. Če Ludvik Mori WUà {noovsK^ODjimk SLOVINJ GRADIČ TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 Market v Mislinji v BLAGOVNIQ ŽILA zagotovo poznate, zato veste, da so njegove police vedno polne raznovrstnega blaga, ki ga potrebujete doma V tem času pa Vam nudijo po najugodnejših cenah kumarice za vlaganje, pokrove in kozarce za vlaganje, kakor tudi ostalo sadje in zelenjavo. V gornji etaži BLAGOVNICE pa lahko kupite Zvezki A5 A4 vse za šolo. 60 listni stanejo le 65,00 SIT 60 listni stanejo le 99,00 SIT Možnost nakupa na tri čeke. ŽILA DANES ZA VAS BOLJŠI JUTRI, Kultura 5. OKARINA ETNO FESTIVAL TUDI NA KOROŠKEM LA MUSGANA (ŠPANIJA) REALEJO (PORTUGALSKA) Koroška bo v teh vročih poletnih dneh gostila v okviru 5. OKARINA ETNO FESTIVALA več tujih glasbenih skupin, ki se bodo predstavile s svojo tradicionalno glasbo. Koncerti bodo v Črni na Koroškem, Dravogradu in Slovenj Gradcu. V Slovenj Gradcu je omogočila koncert mestna občina v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenj Gradec. Koncert dveh skupin iz Potugalske in Španije bo v sredo, 9- avgusta, ob 21. uri v atriju gradu Rothenturn, v primeru slabega vremena pa na Srednji šoli. Glasbena skupina REALEJO iz Portugalske igra natradicionalne instrumente: lajna, mandolim, koncertina, dude, flavta, brague-sa, ukelele, violina, violončelo, kitara. Doma so iz Coimbre. Z največjim veseljem deklamirajo luzitansko poezijo, prepevajo besedila včerajšnjega časa, poustvarjajo skladbe tradicionalne glasbe in obdobje renesanse. LA MUSGANA prihaja iz Španije. Zaigrali bodo na gaito sbarra y tamboril, oprekelj, Zamore dude, flavto, klarinet, harmoniko, bas cistro in lajno. Igrajo ljudsko glasbo zahodnega dela Kastilije, največje pokrajine v notranji Španiji. V tej izolirani, hriboviti krajini še vedno živi zelo preprosta oblika glaslx:, ki temelji na različnih lestvicah in ritmili, ki so skozi stoletja obdržali svoje ustno izročilo. Najpomembnejši je njihov specifični zvok bobnarja, ki vodi raznoliko mešanico glasbil, vključno z dudami, lajno, cisto. Ker so mojstri tadicionalnega stila, pa jih premišljena raba jazzovskega gibčnega basa uvršča prav v sodobnost. Ansambel La Musgana je prejel Špansko nagrado, posnel svoj album in je trenutno eden boljših ansamblov s tovrstno glasbo v Evropi. Vabljeni na enkraten poletni glasbeni večer! Andreja Gologranc Fišer ---------------------------------------------— TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234, Fax: 0602/85-279 Tekstilna Industrija Otiški vrh T®[jpfc® ®®£U)£\[LKI® na lokaciji tovarne v Otiškem Vrhu. Vabimo vas, da jo obiščete vsak dan od 900 do 1600 in se prepiričate o zares pestri ponudbi ter zelo ugodnih cenah izdelkov iz njihovega prodajnega programa. Srečanje državnikov pod Najevsko lipo je minilo brez pretresljivih spremljajočih dogodkov. Bilo je vroče, le pod krošnjo gostiteljice se je dalo dobro dihati. Noja, kar lepo je videti, da so tudi znani obrazi predvsem in sploh ljudje... Slavnostni govornik je bil dr. Vladimir Topler, vsekakor pa mu je bilo lepše kot za govorniškim pultom s štruco na mizi... Zbor modrecev - vsaj želimo si, da bi to res bili Šele. ko smo zvedeli, da mlatijo prazno slamo, se nam je posvetila prava prispodoba ztx dogajanja v naši politiki Visoči rej je namenjen najprej štehvovcem, potem pa še vsem drugim, tudi "narodni ivahti". kot bi včasih rekli slovenskim državnikom IVARČKO OBRNJENO NA GLAVO BungY J u m 29. IN 30. JULU - napoved vremena - v soboto padavine, v nedeljo izboljšanje. Razmišljanja organizatorja - prirediti ali ne. Odločitev je padla: BUNGY JUMPING temo ponudili tudi Korošcem, da dokažejo svoj pogum. ZGODO- VINA Že nekdaj so moški iz afrkških plemen skakali s 30 metrov visokih bamusovih dreves in platform, privezani na noge na nič kaj prožne materiale. S skoki so dokazovali svojo pripadnost plemenu in svojo moškost. Po stoletjih je Bungy jumping - skok z elastiko prišel tudi k nam. In po enem letu skakanja na območju Slovenije se je podjetje EXLESIOR iz Kranja, ki je organizator skokov, odločilo, za menda najlepšo lokacijo na Koroškem - Ivarčko jezero. JE NEVARNO? Mnogo ljudi vpraša enako. Odgovor je popolnoma enostaven, odločen in kratek. NE. Sistem in oprema sta med najboljšimi in najtelj varnimi na svetu, testirana pri najboljših svetovnih inštitutih, med drugim tudi v Sloveniji. Vsi, ki delajo v tej ekipi, imajo posebno izobrazte s tega področja in veliko delovnih izkušenj pri nas in v tujini. Sobotni skoki so bili skoki tistih, ki so bili iz takšnih ali drugačnih razlogov trdno odločeni, da skočijo. Tudi dež in oblaki, ki so neprestano bdeli nad železno konstrukcijo, ki se je vzpenjala 53 metrov visoko, jih niso preplašili. Malo manj poguma, pa zato veliko dobre volje, so imeli tisti, ki so sprejemali za naše razmere kar velike stave. Govorilo se je tudi o 10.000 šilingih za skok. Bi za tako vsoto nad jezero zajadrali tudi VP SKOK Stopiš na tehtnico. Pulz raste. Noge so pritrjene, sledi varnostni pas. Še eno tehtanje. Pogled v višino. Noge zatrepetajo. Stopiš v košaro in se dviguješ proti nebu. Pogled navzdol je presunljiv. Na vrhu smo. Še trenutek, 3,.., 2..., 1...BUNNNNNGY. V nedeljo dopoldan so se oblaki nekaj časa podili nad Ivarčkim, potem pa zapustili prizorišče - kot da bi vedeli, kakšno veselje bodo naredili gledalcem in junakom, ki jih bo ob soncu, vodi in visokih temperaturam ozračja veliko. In tako se je tudi zgodilo. Skok za skokom, navdušenje za navdušenjem, močno ploskan- je in vzpodbujanje - vse to je bilo za večino dovolj. Nekaj pa se jih je, kljub bučnemu navijanju in žvižganju, premislilo. Košara je z “ne-skakalcem" prišla nazaj. Toda tisti, ki so okusili užitke ptičjega leta, so bili nagrajeni z močnim aplavzom, diplomo in pijačo. OBČUTKI Letim, letim kot ptica. Jezero se mi približuje. Joj, treščil bom. Toda nežna elastična vrv me je zaustavila in pognala nazaj v višine. Še dvakrat, trikrat zaniham in že sem na trdni zemlji, poln nepozabnih občutkov. Zmogel sem, zmagovalec sem, še bom poskusil. N(xxx)rcx)... p i n g Skratka, Ivarčko jezero je bilo to soboto ali, bolje nedeljo, za več kot 100 letalcev res obrnjeno na glavo. Zaradi njih in nji-hovili spremljevalcev ter drugih radovednežev, pa je bil tudi promet proti Kotljam nekoliko bolj gost. Parkirna mesta so rasla kot gote* po dežju, tisti, ki so se na Ivarčko odpravili po 14. uri, pa so do prizorišča “koroških poletov” morali vzeti pot pod noge. Organizator ocenjuje, da so bregovi jezera v teh dneh sprejeli več kot 5.000 ljudi, bungy jumperji pa srt postregli s številko preko 100 skokov. Če ste videli nasmejane, in malo bolj glasne Korošce, ki so ponosno kazali nekakšne certifikate, potem so bili to KOROŠKI BUNGY JUMPERJI. Bravo Koroška, še jo bomo obiskali, je ob koncu napornega dne zagotovil Marko Štirn, direktor podjetja EXLESIOR. Tadeja Konečnik in prepihane čveke (M§§0(š a® Kg Najbolj znan koroški aasambel Classic aidi na počitnicah ne miruje. Po že tako napornem letu so si fantje in dekle privoščili skupen delovni oddih na Malem Lošinju, v turističnem naselju Nerezine. Tam igrajo vsako noč in to že od 22. julija. Na oddihu bodo vse do 6. avgusta, ko jih že čaka novo delo. Kolikor so nam povedali, se imajo prekrasno in če koga slučajno zanese pot mimo, naj se oglasi. IM ©©ŠIM p postala, bi lahko na kratko zaključili predstavitev slovenjgraške upravne enote. Vodja enote Matjaž Zanoškar pa je med drugim povedal tudi, da so v Mislinji nekateri skušali narediti vse proti njegovemu imenovanju, pa se jim ni izšlo. Pohvalil se je laliko z zglednim sodelovanjem z novima občinama, s skoraj pet tisoč že opravljenimi upravnimi postopki, skratka - če bi bilo še malo lepše, bi bilo že pretiravanje. Je pa res, da si je edini med novimi podaljški države vzel čas in tudi preko novinarjev (ponovno) skušal razložiti razliko med novimi občinami in državo. f 'i 02§gQ5g(MI w Predstavniki največje in najstarejše izseljeniške organizacije Sloveaska narodna podporna jednota (SNPJ) iz ZDA so pod vodstvom predsednika Josepha Evanisha ob obisku Slovenije prišli tudi v Slovenj Gradec. V gradu Rothenturen jim je župan Janez Komljanec skupaj z oktetom Lesna priredil prisrčen sprejem. Z obiskom so prijatelji iz ZDA še dodatno okrepili vezi z oktetovci, ki so leta 1992 prav v organizaciji SNPJ gostovali po ZDA. V.______________________________________________________________________/ VROČICA POLETNE NOČI POSLEDICE Sezona piknikov je na višku. Tako je tudi Koroški radio organiziral piknik, na katerega so povabili celjske kolege. Na in ob pikniku se je marsikaj veselega dogajalo. Med drugim poznamo naslednje posledice: direktor Koroškega radia g. Danilo Vute je v bolniški, vodja telmike celjskega radia je ostal brez vozniškega dovoljenja, za Miro in Aleša pa še ne vemo... Kultura PESMI ZA NIKOGAR SO NAM OSTALE KOT DEDIŠČINA Mežiška dolina se je zaju. Že na prvem treningu se je poškodoval Dejan Leskovšek. Zlomila se je peta meta tarzenalna kost na stopalu desne noge. “Luka” je bil po prvih napovedih “obsojen” na štirinajstdnevno mavčno oblogo, zatem pa sledi postopen povratek. Prve dni priprav pa so uspešno prestajali Pušnik, Matovič, Štrigl, Gologranc, Petričevič, Doberšek, Leskovšek, Maksič, Franc, Soršak, Leve in Mauc. Slednji bo sicer do oktobra nosil vojaško uniformo, toda bolj ali manj lahko normalno trenira s soigralci. ROK TAMŠE L -... —j Glosirana črna kronika Rastejo pištole tudi na vrtu? Pravijo, de ljudem v današnjih «asih ni ni« ve« sveto. To potrjujejo tudi nekateri dogodki iz zadnjega obdobja koroške GALERIJ PRIZMA G/av g 29 Slovenj Gradec Tel.: 42 - 861 - ročne ure "LORENZ" - izdelki iz kristala in kristalina - izdelki iz domače in umetne obrti VELIKA PONUDBA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA ZA ZLATI NAKIT TUDI DO - umetniške slike 30% POPUSTA PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVIMO DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO PRILOŽNOST O - uhani od 2.400,00 SIT - prstani od 6.700,00 SIT - verižice od 4.800,00 SIT - obeski že za 1.050,00 SIT ■=>[ PLAČILO NA DVA ALI TRI OBROKE