Poštnina plačana pri POŠTI 1225 LUKOVICA obvestila November Še nekaj dni nas loči od stereotipno najbolj sivega in pustega meseca v letu. To misel lahko vzamemo čisto zares in postanemo slabe volje, lahko pa ta čas izkoristimo zase, za svoje bližnje, za opravila, ki jih v lepem vremenu ne moremo postoriti. Tudi narava potrebuje čas za počitek. Začetek meseca je v znamenju spomina na mrtve. Dan, ko se zdi, da je na pokopališčih v resnici veliko življenja, veliko spominov in veliko luči. Zdi se mi prav, da vsaj en dan v letu posvetimo tistim, ki so odšli v večnost. So ljudje, na katere se po njihovi smrti nihče več ne spomni, še več pa je takih, ki se jih ljudje z ljubeznijo v srcu spominjajo vsak dan. Prvi november je nekakšen vidni spomin na vse, ki smo jih imeli radi in zdaj počivajo v miru. Dan, ko se srečata svet živih in svet umrlih, dan, ko se prepletata veselje do življenja in strah pred smrtjo, dan, ko se utrnejo spomini. To je čas, ko svojo pozornost namenimo umrlim. In potem pride novo jutro, nov dan in nov večer. Spet smo med živimi, posvetimo zdaj vso pozornost njim, tukaj so ljudje, ki nas potrebujejo in ki jih potrebujemo tudi mi. Prinesimo rože, dokler je čas, namenimo prijazno besedo sočloveku, bodimo človeški v tem svetu, ki Se kako potrebuje ljubezen in človečnost. Vsak trenutek, vsak dan, vsak mesec. Tukaj in zdaj. Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 25. novembra, je 10. november. ŽIVIMO ZDRAVO Delavnice o zdravem življenju v Lukovici Prav vsi kdaj pomislimo, da bi morali nekaj storiti, da bi bilo naše življenje bolj zdravo. Še bolj to občutimo takrat, ko se z boleznijo soočimo sami ali naši bližnji. Bolezni nastanejo zaradi različnih vzrokov in na mnoge še ne moremo vplivati. Na tiste, ki so povezane z našim načinom življenja, pa lahko vplivamo s spremembo svojih navad. Priložnost, da izvemo veliko novega o zdravju in na kakšen način ga varovati, so delavnice Živimo zdravo. Projekt, ki ga finančno omogoča Ministrstvo za zdravje, se iz Pomurja širi pO celotni Sloveniji. V ljubljanski zdravstveni regiji ga je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana prejšnjo zimo vzorčno izpeljal v Grosupljem. Letos pa je med izbranimi štirimi kraji v ljubljanski regiji priložnost dobila tudi KD FRANC BERNIK DOMŽALE GLEDALIŠČE četrtek, 28. oktober 20.00 > abonma RDEČI in IZVEN petek, 29. oktober 20.00 > abonma ZELENI in IZVEN Mestno gledališče ljubljansko Reginald Rose: Dvanajst jeznih mož kriminalka Režija: MatjaZ Zupančič Igrajo: Tone Kuntner, Silvij Božič, Evgen Car, Jožef Ropoša, Aljoša Tcrnovšck, Boris Kerč, Gašper Tič, Slavko Cerjak, MatjaZ Turk, Prane Markovčič, Milan Štefe, Uroš Smolej in TomaŽ Pipan Sredi razbeljene mestne džungle New Yorka, v zadušljivi sobi s pokvarjenim ventilatorjem se sestane dvanajst porotnikov, da bi razpravljali o usodi mladega fanta, obtoženega očetomora. Ducat naključno izbranih ljudi, naveličanih dolgotrajnih zaslišanj in otopelih od soparne vročine, ki kar kliče po dežnih kapljah, odloča o Življenju in smrti. V besednih dvobojih, ki razgalijo vsakega porotnika posebej, tehtajo argumente, dokaze in pričevanja, ki bi potrdila fantovo krivdo ali nedolžnost, hkrati pa na dan privrejo vsi njihovi predsodki, značajske napake, fobije in konec koncev tudi dobre lastnosti. Na začetku se zdi primer popolnoma jasen, dokazi pa več kot prepričljivi. Dosegli bodo soglasno odločitev: fant je nedvomno zabodel svojega očeta in je kriv zločina. Potem pa se med prvim glasovanjem v sobo pritihotapi dvom ... osmi porotnik je drugačnega mnenja kot večina. Začne se serija napetih besednih in skorajda fizičnih spopadov, ki pripeljejo do negotovega rezultata in vprašanja: "Kdo ima sploh prav?" Reginald Rose je Dvanajst jeznih moZ, svoje najuspešnejše besedilo, sprva napisal kot scenarij za filmsko uspešnico, v kateri je glavno vlogo odigral Henry Fonda, kasneje pa so tekst uspešno preselili tudi na gledališke deske, kjer so razprava porotnikov, križanje dokazov in nasprotujočih si mnenj ,še toliko bližje publiki. Resnica je namreč le ena, do nje pa vodi nešteto poti in gledalci bodo morali presoditi, ali 90 se porotniki na odru odločili prav ali ne. Lukovica in občinsko vodstvo jo je sprejelo z odprtimi rokami. Strokovnjaki bodo predstavili informacije o tem, katere navade ogrožajo naše zdravje, kako ugotovimo, ali smo ogroZeni, predvsem pa spoznanja o tem, kakšen je zdrav način življenja in kako se mu čim bolj približati v vsakdanjem življenju. Delavnice bodo v Lukovici potekale: od novembra do aprila prihodnje leto v Kulturnem domu ob četrtkih zvečer. Vrstili se bodo tudi drugi dogodki, v katere bomo vključili čimveč posameznikov in organizacij iz Lukovice in okolice. Vabimo vse, ki bi Želeli na kakršenkoli način prispevati k širjenju ideje o zdravem načinu življenja, da se nam pridružile. Za vse prebivalce bo vstop na delavnice prost. Prvič se bomo srečali 11. novembra ob 18.30 in "Pred nami se razkrivajo predsodki, pogojenosti, zaradi katerih so porotniki žrtve lastnih izkušenj; na dan postopno prihajajo vzroki za jezo, nezadovoljstvo, nezavedne želje za maščevanje: fantu za prej storjene krivice in razočaranja. Tisti, ki se prepoznajo kot Žrtve naraščajočega prežečega nasilja, razočarani v medgeneracijskih odnosih, ujetniki tempa in instant rešitev, ki izključuje pošten in tehten premislek, tisti, ki se vidijo na svojih pozicijah ogroZeni od prihajajočih - vsi se odločijo za fantovo krivdo, šele iskanje konsenza pri vsakem od njih - in pri gledale u Sproži Vpogled v njihovo reakcijo." Matej Bogataj, Delo, 27. 1. 2004 Predstava traja dve uri in K) minul ter ima en odmor. Cena vstopnice: 2500/2200 sit. sobota, 30. oktober 20.00 > IZVEN Moj teater Milan Grgie': Ljubo doma, kdor ga ima komedija Režija: Marjan Bevk Igrajo: Roman Končar, Maja Končar/Ana Paechini, Alida Bevk/Dtinja Zupanec, Rafael Vončina Ko se 18-lclna visoko noseča Lidija po poroki s svojim možem Markom odseli k svojemu novopcCcncinu tastu (vdovcu s prostornim meščanskim stanovanjem in mlado Zeno), si njena starša lila in Jure, kljub zapleteni družinski situaciji, malce oddahneta. Vendar mlada dva se že po nekaj dneh vrneta. Tastovo stanovanje je res veliko, odnosi, zlasti z mlado gospodarico, pa nevzdržni. In kaj jima preostane drugega, kot da se vrneta v objem razumevajoči!) in ljubečih staršev, pa čeprav v skromno dvosobno stanovanje ,..? Dojenček je na poti, Lidijin študij "odložen za nedoločen čas", Marko ima sicer diplomo, nima pa službe ... in starševska (zlasti očetovska) ljubezen in potrpljenje imata tudi svoje meje ... Predstava traja slabi dve uri in ima en odmor. Cena vstojmice: 2500/2200 sil. Vstopnice za jiredslavo Ljubo doma, kdor na ima labko rezervirate pO telefonski Številki (HI 10 70 HO, prevzamete />a v Kulturnem domu Iranca Bernika Domžale ali v Veleblagovnici Maksimarkel v Ljubljani. spregovorili o dejavnikih tveganja za zdravje ter predstavili pre>gram in načrt aktivnosti do pomladi. 18. novembra bomo skupaj ugotavljali, kako in koliko nas ogrožajo kronične bolezni. Določali bomo indeks telesne mase in odstotek maščobe v telesu. Ponovno se bomo srečali 2S. novembra in spoznali dejavnike tveganja za bolezni src a in oZilja, sl izmerili krvni tlak in se pogovorili o sladkorju in maščobah v krvi. Nadaljevali bomo z delavnicami o gibanju, zdravi prehrani, pravilnem kuhanju in drugem, 0 čemer vas bomo še obveščali v glasilu in z. vabili. Za več informacij lahko povprašate gospo Irmo Markovšek. Vabimo vas, da si vzamete čas in se udeležile delavnic, s čimer boste naredili velik korak k bolj zdravemu življenju. /i Tatjana Kofol Bric obvestila INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE EU (projekt delno financira EU) 1. 9. 2004 |e Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela z aktivnostmi v okviru izvajanja promocijskih aktivnosti v vlogi informativnih točk za Strukturne sklade za leto 2004. Tako lahko odslej pri nas dobile več informacij glede • Enotnega programskega dokumenta (ITD) • Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) • Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) • Evropskega socialnega sklada (ESS) Z vstopom Slovenije v ITI so sredstva navedenih skladov EU postala nasa pravica in na.ša priložnost. Dobro poznavanje ciljev, namenov, obsega sredstev, upravičenih ciljnih skupin, stroškov ... je osnovni pogoj za uspešno kandidiranje za ta sredstva. Mi vam bomo pri tem pomagali po svojih najboljših močeh. Vabljeni! Informacijo o navedenem lahko preberete na Spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rralur.si Vprašanja v zvezi s strukturnimi skladi lahko posredujete na e-naslov tcrczija.krajcer@ljubljana.si ali pa jih postavite na telefonski številki 3061904 (Terezija Krajcer). Lahko pa se oglasite na sccleZu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v Ljubljani na Linhartovi 13, kjer vam bomo z veseljem posredovali informacije o strukturnih skladih EU. CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE vabi vse, ki jih zanima delo z mladimi v projekt "UČENJE /A ŽmjENJE"! Vabljeni ste vsi, ki sle radi v družbi mladih in ki ste vsaj enkrat tedensko pripravljeni posvetiti del svojega prostega časa olroku ali mladostniku, ki potrebuje pomoč. Projekt je namenjen preteZno osnovnošolski populaciji, deloma tudi mladostnikom, ki potrebujejo pomoč pri učenju, spremljanju šolskega dela, učenju socialnih veščin, druženju, pogovoru, usmerjanju v pozitiven način preživljanja prostega časa. Pomoč se izvaja do dvakrat ledensko po dve šolski uri na domu družine. Cilj je okrepili otrokovo samozavest, mu pomagali izboljšali učni uspeh, mu nuditi oporo, pomagali odkrili njegova Interesna področja, izboljšali njegovo saniopoclobo in ga usmerjali k pozitivnemu in zdravemu načinu preživljanja prostega čaa. Prvo uvodno srečanje je bilo 20. oktobra v Centru '•a socialno delo Domžale, vsi zainteresirani pokličite na tel. št.: 724 63 87 vodjo projekta Veroniko Dermastja. S sodelovanjem v našem projeklu je možno opravljati tudi praktično delo ali kot obvezne izbirne vsebine! Vljudno vabljeni k sodelovanju! V okviru KD Janko Kersnik je lansko leto nastal avtorski projekt z naslovom * * ' » ROKOVNJAŠKA ZGODBA BERAČA GROGE. Zdaj "berač Groga" končno prihaja tja, kjer se je njegova gledališka pot začela, tako rekoč domov, na domači oder. Predstava bo v soboto, 30. 10. 2004, ob 18. uri v Kulturnem domu A. M. Slomška v Šentvidu pri Lukovici. V vlogi berača Grogc nastopa Stanko Pele, rezijsko pa je pripoved o beračevi Žalostni in trnovi Življenjski poli obdelal Vili Golob. Predstava je monotragedija, saj pripoveduje o tragični usodi glavnega junaka Kersnikovih Rokovnjačev. Predstava ima dve dejanji in traja nekaj manj kot uro in pol. Besedilo je napisal Stanko Pele Vstopnino plačate po predstavi. Ceno določi vsak gledalec sam, in sicer tako, da upošteva zadovoljstvo s predstavo ter seveda "težo svoje denarnice". KGZS Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica 46, e-poSta: kss.lukovica@lj.kgzs.si, 01/72-35-116 tel.: S sprejetjem spremembe Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004 - 2006 za leto 2004 boste lahko uveljavljali sredstva za naslednje standarde, če ste spomladi vložili vlogo za subvencije in izpolnjujete pogoje: • Varstvo pri delu: Če je kdorkoli na kmetiji zavarovan iz naslova kmetijstva, mora imeti izdelano žlzjavo o varnosti z ocenami tveganja za dela na kmetiji' ter narejen zdravniški pregled in izpil iz varstva pri delu za vse zavarovane na kemiji. • Varstvo rastlin: Vsak, kdor uporablja sredstva za varstvo rastlin na kmetiji, mora imeti opravljen tečaj in izpit iz varstva rastlin, testirano škropilnico, voditi evidenco o uporabi sredstev in imeti urejen prostor za njihovo shranjevanje. • Nitratna direktiva: Vsaka kmetija, ki ima Živali, mora imeti tudi urejena gnojišča in gnojne jame tako, da izpolnjuje pogoje glede velikosti in kvalitete. Zato so v oktobru vse kmetije v občini Lukovica dobile list z. osnovnimi podatki o merilih za izvajanje standarda in seznamom potrebnih podatkov za izračun obstoječih kapacitet. To bo osnova za popisni list, ki bo obvezna priloga zahtevku za sredstva zaradi izvajanja standardov ali za investicijo, Z vsemi potrebnimi podatki se lahko oglasile v KSS, kjer bomo kapacitete preračunali in vam povedali, ali boste lahko kandidirali za izvajanje standarda ali za investicijo, Prosim vas, da se za izračun in svetovanje naročite (lahko tudi po telefonu)! • Vsi, ki boste uveljavljali sredstva za izvajanje Standardov, morate imeti narejeno analizo tal, ki ne sme biti starejša od S let. Če tega nimate, boste morali vzeti vzorec tal še to jesen. Vsa navodila dobile v pisarni KSS. • Zadnji letošnji začetni tečaji in izpiti iz varstva rastlin bodo: • od 26. do 28. K), v Dobrunjah pri Ljubljani, izpil 3. 11.; • od 27. do 29. 10. v Grosupljem, izpit 3.11.; • od 9. do 11. 11. v Litiji. Prijava je obvezna L Program in prijavnico dobite v svetovalni službi. • Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do K), ure ter ob sredah od 14. do 15. ure. Kmetijska svetovalka: Pavla Pirnal Vabimo vas na predavanje in pogOVOT o odnosih med starSi, učitelji in otroki v Soli. Kulturni dom Antona Martina SlomSka v Šentvidu pri Lukovici v petek, S. novembra 2004, ob 19. uri. Predavatelja: dr. Hubert Pož.arnik in Angelca Likovič iz društva Pobuda za Solo po meri človeka. /» Zakonska skupina z Brda STARSI UČITELJI OTROCI iz naših krajev Konjerejski dan je dan za ljubitelje konj v Člani Konjerejskega društva Lukovica smo tudi letos pripravili srečanje, ki ga imenujemo "Konjerejski dan". Vsako jesen en dan namenimo druženju, krajšemu pohodu s konji in predvsem medsebojni izmenjavi izkušenj in mnenj. Letošnje srečanje je že četrto. Zbrali smo se v soboto, 25. septembra 2004, v rokovnjaškem gozdičku na Brdu pri Lukovici. Že ob deveti uri so se začeli zbirati konjeniki in vozniki vpreg. Lep je bil pogled na kolono tridesetih konjenikov in pet vpreg, ko so z društveno in občinsko zastavo na čelu krenili na pohod v bližnjo okolico. Pot je vedno skrbno izbrana, da je primerna za vse. Tokrat so se podali skozi Šentvid, Prevoje, Vrbo do Krtine in skozi Škocjan do Vidma ter nazaj na Brdo. V zgodnje jesenskem vremenu so bili vsi dobre volje, Da pa pot ne bi bila dolgočasna, so jahače, voznike in potnike na vozovih okrepili občasni postanki. Zato se zahvaljujemo za gostoljubnost Škarjevim na Prevojah, Kovačevim v Krtini in Gmajnarjevim na Vidmu. Popoldan pa se je vsem najbolj prilegla ... malica, za katero so poskrbeli Pri Kovaču s Količevega. Kljub temu da sonce ta dan ni bilo radodarno s svojo močjo, je bilo prijetno posedeti v lepem okolju in pokramljati ob zvokih ubranega igranja Klemena in Primoža I.ogaja. Seveda se je večina pogovorov vrtela okrog konjev, te lepe, plemenite in spoštovane živali. Tudi zanje smo poskrbeli. Pripravljeni privezi so omogočili varen počitek. Prepričani smo, da je tako srečanje pomembno za vse člane društva, saj nas povezuje in bogati. Veseli pa smo tudi drugih obiskovalcev, saj spoznavanje konj in druženje s to živaljo razvedri večino ljudi. Zato smo si bili ob koncu enotni, da bomo s tradicionalnimi Konje rejskimi dnevi nadaljevali tudi v prihodnje. £n Irma Markovšek Na lanskem pogorišču že stoji nov hlev K onec lanskega januarja so ognjeni zublji pogoltnili hlev pri Jerinovih v Blagovici. Kot smo takrat zapisali, so bližnji sosedje vzeli pod svojo streho tudi njihovo živino. Letos sredi avgusta, točneje na veliki šmaren pa je v novem hlevu že mukala prva, zopet preseljena, krava in malo kasneje še oba bika. Z nesebično solidarnostjo v denarju in materialu so sokrajani, KS Blagovica in Občina Lukovica Jožetu in Matiji pomagali postavili nov hlev. Celotno gospodarsko poslopje sicer še ni popolnoma dokončano, toda živina in krma sta pod streho, Jerinova se ob tej priložnosti zahvaljujeta vsem, ki so kakorkoli pomagali, še posebej tistim, ki so imeli pod svojo streho njuno živino in vsem ostalim za izdatno pomoč v materialu pa tudi s svojim delom. Občina Lukovica oziroma Oddelek za komunalo je poskrbel za ves odvoz materiala s jiogo-rišča in pripravo terena. ZopM se je izkazalo, da v nesreči nismo sami, da s solidarnostjo pokažemo čut in skrb za sočloveka. ti Milena Bradač S konjeniki v zakonski stan Še en od mladih fantov se je oženil to poletje. Le kdo ne pozna Andreja Avblja, Gmajnarjcvcga z Vidma pri Lukovici, dobrega in pridnega mizarja ter aktivnega člana Konjerejskega društva Lukovica, ki si je svojo nevesto poiskal v krajih blizu Vrhnike. Po civilni in cerkveni poroki so se svatje skupaj z. nevesto in ženinom odpeljali z njegovega doma na ohcet kar s petimi okrašenimi vozovi, spremljalo pa jih je še osem konjenikov s praporom in zastavami. Andrej je član konjerejskega društva že vrsto let, tako kot njegov oče. Predvsem skrbi za tehnično in organizacijsko brezhibnost društva ob raznih prireditvah. 7.v od majhnega je ljubitelj živali, predvsem pa konj, ki jih na njegovi domačiji nikoli ni manjkalo. Pravi, da je prijetno delati v društvu, ki ima kar 170 članov in je eno najbolj aktivnih v občini. Društvo deluje v dveh smereh: prva je poudarek na razvoju turizma, kjer so velike možnosti, druga pa se trudi za razvoj in razmah črede konj. Čeprav se je Andrej odselil v druge kraje, bo ostal še naprej aktiven član konjerejskega društva, saj mu prijatelji in ljubezen do konj pomenijo del življenja. /» Kamilo Domilrovič Osnovno funkcijo Jerinov hlev te opravlja, oleplave so drugotnega pomena liui'a. ki je zrasla na Cerarjevi njivi v Preserjah. Premer na/vaje buCe je H2 cm. Na sliki sla A nie in Luka z mamico. i* KLEMEN CERCAR -DRŽAVNI PRVAK ~m / edelja, 19. september: Ob osmi uri /. /\/ dvoriSCa stanovanjski' hiše na <*_y jj Prevojah s posebej prirejenim kombijem kreneta na pot tekmovalec v inolokrosu l.VIctni Klemen Gcrčar in njegov oče, voznik kombija in mehanik. Gilj je bila naša najboljša proga - Kacli/el. Na tem svetovno Znanem dirkališču nad Orehovo vasjo je potekalo sklepno dejanje letošnje sezone, zadnja 7. dirka za državno prvenstvo. Klemen je letos vozil v razredu do 85 ceni med člani (kje drugje bi mu rekli za mladince). Zastopal je barve kamniškega Sitar Dunlop Racing Teama. Po ogledu proge dopoldanski trening, počitek, nasveti trenerja Scbasljana Kerna, ki je veliko pripomogel k velikemu napredku Klemena v letošnji sezoni. Potem pa start odločilne finalne dirke za naslov državnega prvaka. Klemen je imel 16 točk prednosti pred zadnjo dirko, kar pa še ni zadostovalo za naslov. V I. vožnji je takoj po stanu povedel in brez težav prvi pripeljal v cilj. v 2. vožnji mu start ni uspel. i'o drugem krogu pa je že bil na |irvem mestu, ki ga je zadržal do konea. Tokrat je talentirani dirkač, mojster vožnje čez. din in strn, ki vozi na Yamalii YZ 85, z 22 točkami prednosti ob pravem trenutku postal državni |irvak med člani. Šampanjec in začelo seje slavje. Klemen je lako postal eden najmlajših državnih jirvakov v razredu do 85 ccm. Sponzorji: Sitar pneumalic center, posebna zahvala velja Občini Lukovica, Simtek d.o.o., Motul, Delta Tcam Krško. 0» Tekst in loto: Miran Kokalj iz naših krajev Lukov sejem v Lukovici rente letošnjemu Lukovemu 1 /sejmu res ni bilo naklonjeno. 1/ Vendar se je sejem v soboto, 16. oktobra, kljub dežju zgodil. Obiskovalci so na stojnicah lahko videli in tudi kupili domače dobrote kmečkih žena, suho robo, tekstil, čevlje, rože, raznovrstne pijače... Okusne klobase na tradicionalni Robije v i stojnici so na primer pošle že zgodaj dopoldne. Nekaj razstavljale cv je svoje sodelovanje zaradi slabe vremenske napovedi odpovedalo že prej. tako da je kar nekaj stojnic samevalo. Sejem je vsekakor ena od možnosti predstavitve domačih In gostujočih obrtnikov, društev in trgovcev, le izkoristili jo je treliu. /» Majda Vesel M kar livabnu kljub dciju Pojasnilo k priznanjema V prejšnji številki Rokovnjača sta bili premalo pojasnjeni priznanji, ki sta ju prejela dva zaslužna oličana ob 7()()-letnici prve omembe Lukovice pri slovesni maši v cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu. Nadškofijsko priznanje je najprej prejel za svoje pokončno pričevanje in zvestobo Cerkvi prvi Zupan občine Lukovica Anastazij Zivko Burja. Zatem je prejel priznanje Se Frane Avbelj ob svoji 80-letniei za dolgoletno požrtvovalno delo cerkvenega ključarja. Priznanji |e izdelal umetnik Jože Bartol. /« Uredniški odbor FRIZERSKI SALON SAŠA Saša Koleto s.p. Prevoje pri Šentvidu 4a tel: 041 / 339 294 NOV FRIZERSKI SALON NA PREVOJAH PRI ŠENTVIDU Vse mlade in starejše občane obveščam, da sem odprla nov frizerski salon na Prevojah pri Šentvidu 4a. Nudim vse frizerske storitve za ženske in moške po ugodnih cenah. Priporočam, da po telefonu najavite svoj obisk. DELOVNI ČAS: ponedeljek: 1200 - 1900 torek - sreda: 700 - 1400 četrtek: 1200 - 19'" petek: 9"° - 17°° sobota: T - 11"" županova beseda Jesen v Ce je kaj označevalo pretekli čas, so to državnozborske volitve, ki so prinesle spremembe v slovenski politični prostor. Upam, da se bo oblast kmalu postavila, saj ta trenutek na državni ravni občine nimamo pametnega sogovornika in tako vse tekoče zadeve in odprte problematike stojijo. Od zadnjega pisanja, ko smo govorili 0 obiskih državnih predstavnikov, se je vendarle začelo polniti Gradiško jezero, čeprav sam nisem zadovoljen z čiščenjem zarasti, saj smo si to mi predstavljali povsem drugače. NaSa zahteva je bila, da se očissti celotna površina, ki je bila odkupljena, in se je zarasla z grmičevjem in vrbo, upravljalec jezera, ki je zdaj ARSO (Agencija RS za okolje), pa je dal očistiti le večji del površine in Se to ne tako, kot mislimo, da bi bilo treba. Zdaj bo v jezeru seveda voda, kako bo naprej, pa bomo Se videli. Med prazniki v septembru smo govorili tudi o obisku Občine St. I.ambrecht na avstrijskem Štajerskem, ki naj bi bil v letoSnje oktobru. Tak je bil tudi dogovor med županom St. Lambrechta g. Johannom Pirerjem in menoj, in sicer v želji da se obe občini tudi pobratita. Tako naj bi mi obiskali St. Lambrecht v letoSnji jeseni, oni pa naj bi nas obiskali v spomladanskem času. Ker pa se je pri nas dogajalo ogromno stvari in je zmanjkalo časa za pripravo tega dogodka, smo se dogovorili, da ga prestavimo na drugo leto. Takrat pa seveda želimo, da bi v čim večjem Številu obiskali ta lep in zanimiv kraj ter se spoznali z ljudmi, ki jih lahko označimo za nase prijatelje, in se zahvalili za prijeten obisk tudi njihovi godbi, ki je popestrila naSe občinsko praznovanje. V želji po navezovanju Se več stikov tudi med drugimi dlUStvi in predvsem v tem , kar si tudi sam želim, da bi se od naših sosedov tudi česa naučili, pa tudi mi pokazali, kar bi utegnilo biti zanimivo zanje, je vsako tako sodelovanje dobrodošlo. Tako ne bomo osamljeni, ampak Široko odprti v Evropo in svet. V tem obdobju se namenja veliko časa in pozornosti prevozom Šolskih otrok, pravzaprav je tako vsako leto, odkar smo samostojna občina. Vsi namreč vemo, da smo zaradi svoje specifičnosti ena tistih občin, kjer je delež. Šolarjev vozačev visoko nad slovenskim povprečjem. Pri tem pričakujemo od nove vlade več razumevanja kot od dosedanje, saj za prevoze Šolskih otrok nismo dobili nobenih refundacij, kljub mnogim proSnjam, zahtevam in urgencam. Menja se tudi prometna situacija v naši občini. Tako se iz leta v leto spreminjajo z.ahteve po prometni varnosti. Devetletka pa je vsemu dodala Se svoje (predvsem ogromno problemov) in tako je tudi težko uskladiti urnike na Soli, s tem pa tudi vožnje otrok. Olede na pripombe starSev ter sveta šole in sveta staršev, pa se je Komisija za varnost v cestnem prometu lotila težke naloge reševanja te problematike. Pri tem je vodilo strokovni pristop, ne izvzemamo pa tudi primerjave s podobnimi okolji, pri čemer nas sme voditi sentimentalnost, ampak strokovni parametri in sodelovanje tudi z organi, ki so na državnem nivoju odgovorni za cestno- prometno varnost. Moje stališče je, da je treba ta problem rešiti celostno in za daljše obdobje, čeprav je reševanje tega zapleteno in večplastno. Srečanje z. oškodovanci zaradi izgradnje predorov pod Trojanami je pokazalo, da stanje še ni dokončno in da ljudje opažajo nastajanje novih posedkov in razpok. Kljub temu da so nadzorni in izvajalci izjavljali, da naj bi se stanje umirilo in bilo dokončno, temu očitno ni tako. Glede na to so graditelji zagotovili, da bodo ponovno preverili stanje premikanja zemljišča. Oškodovanci pa bodo zahtevali ocenitev in odškodnino za celotno škodo, pri čemer se moramo vsi strinjati z njimi, saj so zahteve upravičene. Postopki pa utegnejo biti daljši, kot smo pričakovali. Bliza se praznik dan mrtvih ali vsi sveti in v okviru občine bomo tako kot lani pripravili kratko spominsko slovesnost s položitvijo vencev. Brez besed, ker niso potrebne, se bomo poklonili pred spomenikom padlih v Lukovici, nato pred Marijinim znamenjem v Lukovici in na koncu Se pred kapelico Žalostne Matere Božje in spomenikom zamolčanih žrtev na Brdu. Vsem enake vence bomo v duhu sprave položili ob zvokih Godbe Lukovica v petek, 29. Oktobra, ob 17. uri. Vse lepo vabim, da se pridružite in da tako skupaj počastimo spomin na vse, ki so bili, jih ni več. Vsi otroci istega naroda. £a Zupan Matej Kotnik Občina Lukovica vas vabi na počastitev dneva spomina na mrtve in praznika vseh svetih v petek, 29. oktobra 2(H)4, ob 17.00 uri, s polaganjem vencev: pri spomeniku padlih borcev v Lukovici, pri Marijinem znamenju v središču Lukovice in zaključkom pri kapelic i žalostne Matere Božje in spomeniku zamolčanim žrtvam na Brdu. Vabljeni! _ p _ občinske novice Obnova kulturno-zgodovinskega spomenika na krajevnem pokopališču v Šentvidu pri Lukovici Občina Lukovica je v letu 2000 na pobudo združenja borcev in drugih udeležencev NOV Lukovica skupaj s predstavnico Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja opravila komisijski ogled zgodovinskih spomenikov na območju občine. Namen ogleda je bil ugotoviti obstoječe stanje posameznih spomenikov, izdelava prioritetnega seznama in priprava kulturnovarstvenih pogojev za njihovo prenovo Na podlagi izdelanega seznama je Občinski svet Občine Lukovica v septembru 2001 sprejel odlok 0 razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Lukovica za kulturni spomenik lokalnega pomena. Odlok je objavljen v Uradnem vestniku Občine Lukovica, Številka 6/2001. Do sprejema tega odloka SO bili že obnovljeni trije Spomeniki, in sicer; grobišče žrtev fašističnega nasilja 1941-1945 na Korenu, spomenik in grobišče padlih v drugi svetovni vojni v Podgorl pri Zlatem Polju in spomenik ustreljenim političnim delavcem v Vrhovljah, Trenutno je občina začela z akcijo prenove spomenika padlih v prvi svetovni vojni in grobišča padlih v drugi svetovni vojni na pokopališču v Šentvidu. Spomenik je namreč med najbolj ogroženimi in zaradi svojstvenih značilnosti tudi izpostavljen hitremu propadanju. Prenova je zelo zahtevna tako strokovno kot finančno, zato bo akcija potekala postopoma v skladu s proračunskimi možnostmi. Trenutno so v izdelavi marmorne ploSČe z napisi na vseh sedemnajstih nagrobnikih, v nadaljevanju pa bodo izdelani tudi nosilni deli iz umetnega kamna, ki bodo pritrjeni na pasovni temelj, drobne gomile, ki so označene' z betonskimi rombi, bodo očiščene, dvignjene in poravnane v enotno linijo ter ohranjene na lokacijah grobov. Poravnani bodo tudi betonski stebriči ograje', sanirane razpoke ter vhodna ke>vinska vratca. Ob nagrobnikih se ohranja erziroma predvideva nasutje dodatnega peska, ki bo na celotnem grobišču enak. Po zaključenih kamnoseških in obnovitvenih delih na grobišču bo potrebno sanirati tudi spomenik padlim v prvi svetovni vojni, ki je v osrednjem delu grobišča. Tako bodo posamezni deli kamnoseško očiščeni, zaščiteni pred korozijo, črke napisa bodo poglobljene in pozlačene. Le' celostna obnova vseh elementov kulturnozgodovinskega spomenika bo prispevala k lepšemu izgledu samega spomenika kot tudi elela krajevnega pokopališča. Izjemnega pomena pri prizadevanjih občine, spomeniške službe in združenja borcev pa je, da posamezni lastniki grobe>v gledajo na grobišče kot celoto z, zgodovinske>-pričevalne> vrednostjo in da ga kol takega ohranjajo tudi za prihodnje rodove. A Občinska uprava Sprejeti se) bili še naslednji sklepi oziroma akti: soglasje k sistemizaciji delovnih mest v vrtcu Medo ter soglasje k strokovnim delavcem po pe).sebnih sklepih za šol. 1. 2004/2005; sklep o povečanju največjega števila otrok v skupinah v vrtcu; obvezna razlaga določb Odloka o zazidalnem načrtu PŠ 7 Šentvid pri Lukovici; razvojni program podeželja na območju občin Savske ravni in Posavskega hribovja (občine Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Domžale, Me>ravče, Deil pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče) ter sklep 0 nadaljevanju aktivnosti in zagotovitvi sredstev; soglasje k ocit njitvi nepremičtiine; imenovanje novega skupnega predstavnika ustanoviteljev Občin Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin v Svet OŠ Roje (g. Franci Avbelj). A Mojca S. OBVES T1 L 0 Vse krajane Luke>vice obveščamo, da je Občina Lukovica v času javne eibravnave razgrnila predlog odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju Lukovica. Javna razgrnitev poteka veasu od 19. 10. 2004 do vključno 17. 11. 2004 na sedežu Občine Lukovica, Lukovica 46. Včasu javne obravnave in razgrnitve lahko zainteresirana javnost posreduje pripombe in predloge - v knjigo pripomb na mestu razgrnitve ali pisno po pc>Sti na naslov Občine Lukovica. Vljudno vabljeni! OBČINA LUKOVICA Občinska uprava 75. seja občinskega sveta ~Ww) ponedeljek, 18. oktobra, je- bila sklicana I / 15. seja občinskega sveta v I cm V mandatnem obdobju. Dnevni red je obsegal 16 točk, preellagana točka glede obsega nadaljnjih prevozov Šoloobveznih otrok pa je' bila umaknjena, Razlog za to je bilo dejstvo, da Komisija za varnost v cestnem prometu in javne prevoze dela še- ni eleikončno opravila in svojega sklepa e> določitvi nevarnih poti v Občini Lukovica z. < I nt- li. 9. 2003 še ni spremenila. Predlog za nadaljnje odločanje občinskega sveta 0 tej zadevi pa je' le sklep te komisije, s katerim bi ugotovil večje Število nevarnih poti, na katerih bi občina morala zagotoviti brezplačne prevoze, Največ Časa so svetniki namenili razpravi o predlogu Odloka o odvajanju in čiSČenju Odpadnih in padavinskih voda V Občini Lukovica; predleig je bil na prejšnji seji umaknjen zaradi večih pripomb predstavnikov Neodvisne liste "Za Cmi graben" in Odbora za komunalne dejavnosti, prostorske) planiranje in okolje. Tudi tokrat je ta predlagatelj na dan seje županu preelloZ.il predlog sprememb in dopolnitev, glede katerih se je oelvijala dolga in burna razprava z, razlogi ZA in proti upoštevanju podanih predlogov. Po končanem glasovanju je- bil omenjeni odlok s lesno večino le sprejet; lake) bo zdaj občanom in pravnim Osebam (uporabnikom), ki niso priključeni na javno kanalizacijo, greznice' moral prazniti upravljale'! javne kanalizacije (podjetje Prodnik d.O.O.) s posebnimi vozili, vsebino pa odvažali na centralno čistilno napravo v Vrbi. Občinski sve'1 je- Sprejel ludi zaključni račun proračuna Občine- Lukovica za preteklo le-lo ter spremembe proračuna občine' Lukovica za I. 2004, oboje po skrajšanem postopku. Pred obravnavo zaključnega računa je sve;je mnenje podal tudi Nadzorni odbor - pre-els. ga. Marija Vodušek je podala obširni pregled poslovanja občine v I. 2003 Z uge>te>vitvami, da je zaključni račun sprejemljiv in primeren za sprejem. Občinski sve-l je polrelil predlog OŠ Janka Kersnika Brelo glede povišanja cen programeiv WE Medo; cena bo od 1. 11, 2004 dalje mesečno 87.617,00 SIT za I. starostne) skupino otrok (doslej 81,725,00 SIT), za II. starostno skupine) pa 65.836,00 SIT (doslej 59.851,00 SIT). Gre za prvo povišanje cene programov vrtca od začetka njegovega delovanja 1, 9. 2002 in je posledica uskladitve s Pravilnikom e> metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, povečanja dodatkov po kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, povečanja izhodiščne plače vzgojiteljev s 1. 7. 2004 ter uvedbe dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja. Vse našteto je v pristojnosti Ministrstva za Šolstvo, znanost in šport, kar pa je občina dolžna upoštevati in je tako dejansko prisiljena k povečanju cen. v javne) obravnavo je bil posredovan predlog Odloka 0 uvedbi uličnega sistema v naselju Lukovica, saj se) zdaj hišne številke posameznim objektom dodeljene brez. vsakršnega sistema in obstoječe stanje prostom ne ustreza več. Namen lega akta je razporeditev smiselnega sistema ulic in cest ter newa evidenca hišnih številk. Celotni predlog uličnega sistema (z imeni ulic in cest) bo tudi javno razgrnjen 30 dni na sedežu Občine in Krajevne skupnosti Lukovica, lake) da bodo vsi krajani lahko podali svoje pripombe in predloge, na obisku Domačija, kjer si podajata roko urejenost in prijaznost Mrk in deževen dan mi ni vzel volje do obiska že na pogled všečne domačije v VoScah nad Blagovico, kjer živijo Resnikovi. Drevesa so mi na pot do njih pogrnila zlato preprogo in rože na oknih in okrog hiše so mi mokrih, sklonjenih glav zatrjevale, da se ob prvih sončnih žarkih pokažejo v vsej svoji lepoti. V sklopu letošnjega občinskega praznika sta Občina Lukovica in Turistična zveza Lukovica podelita priznanja za letošnje najlepše urejene kmetije in za drugo najlepšo so prejeli priznanje prav Resnikovi. Kmetija si to priznanje resnično zasluži, čeprav mladi gospodar Vinko in njegova žena Ani pravita, da bi si še marsikatera domačija tam okrog in v sosednjih vaseh tudi zaslužila ta laskavi naslov, kajti vsakdo se po svojih najboljših močeh trudi za urejenost svojega doma. Ta njuna izjava dokazuje ne samo skromnosti, temveč da hodita naokrog z odprtimi očmi ter cenita trud in skrb tudi drugih ljudi. Ko smo tako sedeli v tistem zgodnjem nedeljskem dopoldnevu v okusno opremljeni dnevni sobi z Vinkom in Ani in ko je miza že ponujala toliko dobrot, je Vinkova mama prinesla še potice, rekoč, ta ima več nadeva, sem mimogrede spoznala tudi odprtost in gostoljubnost domačih. Vinko mi I." '"■ pove, da v hisi živijo skupaj s starši, teto ter njunima sedemnajstletnim sinom Mitjo in štirinajstletno Tanjo. Čeprav je gospodar še oče Jože, sedaj sicer ravno okreva po operaciji, pa kmetijo v glavnem vodi Vinko ob veliki pomoči vseh ostalih družinskih članov. Očetu Jožetu in materi Tereziji je prijokalo na svet pet otrok. Žal je enega Hog pred leti poklical k sebi in verjamem, da bolečina v njihovih srcih še danes močno boli. /.adnji, Vinko, je ostal doma, da bo naprej gospodaril. (Dram®! vULULKOOUE davila Hu&atl Na kmetiji se ukvarjajo z. živinorejo, kajti v hlevu muka triintrideset glav živine. Knajst krav dojilj daje mleko, ki ga spijejo teleta, bike oddajajo v zakol, telice pa ostajajo za razplod. Vso krmo za Živino pridelajo doma, Približno ena tretjina govedi se po prvi košnji pase vse poletje zunaj, tako je nekaj manj dela v hlevu. Včasih so imeli pri hiši dvanajst glav živine in prejšnji kmetijski pospeševalec jim je svetoval, naj si povečajo prihodek še s larmo, vendar je Vinko tO odločno odklonil in je raje povečal število govedi. "Parma resda prinaša večji prihodek, toda denar ni vse," pove Vinko. "Bolje1 je imeti malo manj, pa več časa za počitek in družino, saj denar tega ne odtehta." Kako prav ima Vinko, ki meni, da se je potrebno ozirati še na ostale sovaščane, kajti farma prinaša s sabo ludi neznosen smrad in na kupe odpadkov. Mimogrede, to vem tudi sama, ker se vsepovsod srečujem s smradom in kupi odpadkov ler se sprašujem, ali moti samo mene ali bi moralo motiti tudi koga drugega, na primer tistega, ki bi ga po službeni dolžnosti moralo molili. UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE Telefon: 01 / 723 09 00 www.ho-commerce.si Tako sem, spoštovani bralci Rokovnjača, za vas in tudi zase zapisala še en obisk pri ljudeh, ki si zaslužijo, da jih spoznale tudi vi in ki priča o tem, da v naši mali občini živijo veliki ljudje. Veliki ljudje po srcu, pridnosti, skrbi za dom in prenekateri tudi o skrbi za okolico. Ob slovesu z. Resnikovc domačije' me je veselo pozdravila ludi mlada psička Ajša, prijazna kol njeni gospodarji, 0n Milena Bradač gospodarstvo Vulkanizerstvo Lenček ~Y6~~} gospodarski rubriki predstavljamo 1 / zelo uspešno in hitro razvijajoče y podjetje: Vulkanizerstvo Lenček s Prevoj, ki se ukvarja s servisno dejavnostjo. Taka podjetja so ponos gospodarskega razvoja kraja in Širše okolice Vulkanizerstvo Lenček je dokaj mlado podjetje. Ustanovitelj je Dušan Lenček, ki je začel s prvimi menjavami in popravili gum kar v domači garaži pred 15-imi leti. Potrebe po teh storitvah pa so postajale čedalje večje in zahtevnejše, zato je Dušan kupil najprej parcelo ob magistralni cesti zraven avtobusne postaje na Prevojah in tam zgradil sodobne servisne prostore, jih opremil z modernimi stroji. Postopoma je zaposlil S delavcev. Danes Vulkanizerstvo Lenček izvaja več dejavnosti: menjajo in centrirajo gume na osebnih avtomobilih, specializirali pa SO se predvsem za menjavo gum na tovornjakih in gradbenih strojih. Izvajajo meritve in nastavljajo podvozja avtomobilov. izdelujejo tudi hidravlične cevi po naročilu. Kot dopolnilni dejavnost je Dušan del prostorov uredil v lokal Kava bar, kjer stranke lahko v miru počakajo na strokovno opravljen servis na svojih avtomobilih. Gume, ki jih vgrajujejo na vozila, dobijo od različnih proizvajalcev, kol so Goodvcar, I-ulda, Sava, Michelin, Continental, obnovljene gume za tovornjake pa so znamke Bondag. Zaposlene delavce je bilo potrebno izobraziti v posebnih tečajih in na seminarjih, saj tovrstno šolanje obstaja, stroški pa niso tako majhni. Sicer je Dušan Lenček kot lastnik servisnega podjetja zadovoljen. Ker je to edino podjetje te vrste v občini, je dokaj uspešno. Ima še veliko načrtov. Prvo priložnost vidi v izgradnji avtopralnice, ki bi dodatno popestrila servisno ponudbo v naših krajih, vendar je to velik finančni zalogaj. Dušan je optimist. Verjamem in Želim mu, da bi uspel. /n Kamilo Domitrovič Ljubiteljsko gojenje kiuijev saj pričakuje okrog 300(1 plodov, zalo bosta imela z Zeno veliko dela. a Prevojah pri Šentvidu Živi znani električar Andrej Urankar. čeprav je te kar nekaj let v pokoju, nikoli ne clrZi križem rok, saj se ljubiteljsko ukvarja z. mnogimi Stvarmi, med drugim ludi z. gojenjem sadnega drevja, predvsem različnih eksotičnih rastlin, kot sla kaki in nashi. Najbolj pa je ponosen na kivije, ki jih je začel gojili pred li-imi leli. Je eden prvih, ki se je začel s to rastlino ukvarjati v Sloveniji. Prve tli kivije, eno moško in dve Ženski raslimi, lo je namreč dvodomna rastlina, je posadil ob vrtni liti. Po težavah 9 pravilno nego je jirvc plodove dobil šele po S letih. Zanimivo je. da rodijo samo Ženske rastline, moške so potrebne samo ob cvetenju za Oploditev, zalo se Ženskih rastlin posadi več. Kiviju se je Andrej res posvetil. Poleg proučevanja raznovrstne literature je okrog vrtne ute razširil tudi brajde, saj je kivi Sirokolistna ovijalka in raste kot vinska trta. Ima več sort kivija. Pravi, da je najbolj primerna sorta haivvvard, ker ima velike dlakasle plodove. Na široko postavljenih brajdah pa si lahko ogledamo Se sorle bruno, topslar z. gladkimi plodovi, goji pa tudi bavarski kivi, ki je veliko manjši. Ko sva si ogledovala lisočcren pridelek plodov letošnjega kivija, je dal Andrej Se nekaj nasvetov. predvsem za tiste, ki bi se s tem radi ukvarjali: • rastlina kivi (aetinidia sinensis), je doma na [aponskem in Kitajskem. Kot tržno rastlino različnih sort pa so jo oplemenitili na Novi Zelandiji; • ločimo več laz razvoja: solzenje, brsienje, cvetenje in razvoj plodov; • obrezujemo jo v zimskem času, ko je temperatura nad 0°C, za svoj razvoj potrebuje 23 tednov; • zori v začetku novembra, plodove obiramo pred zmrzaljo; • plodovi so zelo zdravi in bogati z. vitaminom C; • rastlina je zelo IrpeZna in nima sovražnikov, zato je ni potrebno škropiti, kar je zelo P< imembni > • kivi prenese zelo nizko temperaturo in sicer do -25°C; • pri pravilni negi rodi po 3 do i letih, potrebuje vrtno zemljo, ne prenaša pa apnenca; • sadike kupimo v drevesnicah. Na vprašanje, kaj storiti s tolikimi plodovi kivija, je Andrej dejal, da jih z. Zeno skrbno obereta, zapakirata v peiTorirane plastične vrečke od 10 do IS sadežev in jih spravila v vrtno klet. Veliko kivija sami pojedo, saj jih je veliko pri hiši, večino pa razdajo sosedom in prijateljem. Ugotovila sva, da bo letošnji pridelek rekorden, Andrej t Irankar je vedno dobre volje. Kad svetuje in tudi pomaga, če je potrebno Želimo mu Se veliko zdravja in veselja ob njegovih kivijih. Kamilo Domitrovič otroci ustvarjajo NASTOP V DOMU UPOKOJENCEV V Četrtek, 17. junija, smo z učenkami in učenci 2,b razreda OŠ Janka Kersnika Brdo nastopili v Domu upokojencev v Domžalah. Oskrbovanke, oskrbovanci in zaposleni SO nas zunaj na terasi Ze nestrpno pričakovali in nas zelo lepo sprejeli. Deklamirali in zapeli smo veliko ljudskih in avtorskih pesmi in zaplesali več ljudskih in modernih otroških plesov. DelcZni smo bili prisrčnih aplavzov in vabila, naj jih ponovno obiščemo. A Tina tlstar V Domu upokojencev smo zelo veliko nastopali. Videla sem tudi teto Justino Bergant. Jedli smo piškote. Pili smo sok. Zelo mi je bilo všeč. * Valerija, 2. b V četrtek, 17. 6., smo šli v Dom upokojencev. Tja smo prišli s kombijem. Tam smo nastopali. Sošolca je bolel trebuh. Ponudili so nam piškote. A Blaž B., 2. b V Domu upokojencev je bilo lepo. Tudi glava me je lx)lela. Nastopali smo veliko. /»Jan, 2. b Nastopili smo v Domu za upokojenec. Nastopili smo različne pesmi, plese in še marsikaj. A Zala, 2. b VANDRANJE MED KNJIŽNIMI POLICAMI Prejšnji mesec je minilo prvo leto, odkar v Šentvidu biva nova knjižnica dr. Jakoba Zupana. Naša Zelja ob otvoritvi je bila, da bi radi zahajali v njene prostore in se prepustili, da vas skozi življenje vodi vonj potiskanega papirja. Pričakovanja so se uresničila, vedno več vas je, ki redno obiskujete ta prijeten prostor, kjer se srečujeta dva svetova - na eni strani dobra stara knjiga in na drugi svet računalnikov in svetovnega spleta. Vendar pa nikoli nismo povsem zadovoljni. Želimo si, da bi še bolj množično zahajali k nam. Marsikdo med vami še vedno ne ve, da je prav v njegovi blizini knjižnica, ki med drugim nudi tudi kratke, svetle trenutke, ko za hip odtavate od svojih teZ.av in skrbi. Poleg tega je druženje s knjižnim potrebno za spodbujanje narodne zavesti. Pripeljite s seboj otroke in vnuke, za katere je pri nas Se prav posebno lepo poskrbljeno. Vsak petek popoldan ob 17. uri so v naših prostorih pravljične urice. Med letom mladim obiskovalcem velikokrat pripravimo kakšno presenečenje, kol sta bila v lanskem leti i Božiček in obisk Francka, za katerega je bilo zanimanje zelo veliko. Čez celo leto organiziramo tudi pestre ustvarjalne delavnice, kjer se otroci urijo v ročnih spretnostih. Knjižnica ima na voljo tudi Iri računalnike, kjer si otroci lahko poiščejo gradivo za naloge, pregledujejo spletne strani in se s tem računalniško opismenjujejo, saj Ixk1o to nujno potrebovali, da se Irodo lahko uspešno spopadali s študijem ali iskanjem zaposlitve. Poleg tega med drugim skrbimo tudi za informacijsko opismenjevanje, kajti pomembno je, da znamo poiskati podatek, informacijo, ki nas zanima. Fond knjižničnega gradiva se polni, večjo ponudbo zavira pomanjkanje denarja, čeprav si pomagamo tudi z gradivom iz osrednji' knjižnice Domžale in njenih ostalih enot. Obiščite nas! Lahko preberete revije ali samo pokukate na zanimive razstave, ki so postavljene v knjižnici. Trenutno si lahko ogledate jesensko obarvano razstavo buč, zraven pa pregledate izvirne ideje za jedi, ki jih pripravljamo iz teh zanimivih plodov, lahko preberete, kako se buče goji, mogoče pa se vam utrne ideja, kako z bučo popestriti noč čarovnic in razveseliti otroke. Skratka, pri nas se najde hrana za vsako dušo. Prihajajo mrzli dnevi in kaj lepšega, kot biti na toplem in prebirati čarobno knjigo ter si pred očmi risati podobe, ki jih sicer ni. Lepo doživljanje jeseni vam Želim. ., smo se pred šolo rolali. Igrali smo se tudi igre na rolerjih. To so bile: pajek je v mreZi, bratec, reši me. Tam smo se naučili tudi rolarsko abecedo in rolali smo v krogih. Manca, 2. b V torek smo imeli šolo rolanja. Tudi tekmovali smo. Postavljali smo si imena skupin. Naša skupina se je imenovala Nogometaši. Nejc, 2. b V torek smo se rolali. Tam smo se zelo veliko navičili. Igrali smo se različne igrice. V skupini smo tekmovali. Tam smo se zelo zabavali. Gašper K., 2. b Na športnem dnevu smo se igrali različne igre. Spoznali smo štiri črke: A, I, T in M. Bilo mi je zelo všeč. Zala, 2. b 22. 6. smo se učenke in učenci udeležili športnega dne rolanja. Prišli so strokovnjaki iz šole rolanja in so nas naučili rolat. Jaz prej nisem znala rolat. Sedaj znam. Zelo sem vesela. (Irska, 2. b V torek smo imeli šolo rolanja. Šolo smo imeli na igrišču. Bilo nas je zelo veliko. Lahko bi igrali hokej, a nas je bilo preveč in ga nismo. Delali smo razne vaje. Na začetku smo se igrali, potem smo začeli z vajami. Na koncu smo se igrali dve igri, to sta bili: kitajski zid in lisica, kaj rada ješ. Sara, 2. b V torek, 22. junija, smo imeli rolanje. Na rolerjih smo se šli različne igre. Igrali smo se kitajski zid, avte in policaje. Imeli strto igre po skupinah, tudi tekmovali smo. Ce nisi imel rolerjev, ščitnikov in čelade, si si lahko tudi Sposodi. Jaz sem imela svoje samo rolerje. Saša, 2. b Na Športnem dnevu je bilo zelo dobro. Tudi če niosem rolala, sem se zabavala. Rolali smo 3 ure. Zelo je bilo razburljivo. Na začetku sem pomagala dnigim natakniti ščitnike. Ta dan je bil torek, 22. 6., Bili smo l.a, l.b, 2.a in 2,b. Šli smo se razni- igri- in nekateri so se tudi učili rolati. Tina, 2. b NAGRADNI IZLET ZA KNJIŽNI KVIZ V sredo, 22. septembra, smo se izžrebanci osnovnih Sol, ki smo pravilno rešili letošnji knjižni kviz. o Srečku Kosovelu, zbrali pred domžalsko knjižnico. Za nagrado smo se odpeljali na Primorsko in na Kras. Najprej smo obiskali in si ogledali Štanjel. Za obzidjem smo si ogledali kraško kmečko hišo. cerkvico, muzej v gradu in park z jezercem in mostičkom. Nato smo se odpravili v Tonuj n.i Kosovelovo domačijo. Ogledali smo si omare, police polni' knjig in pesnikove osebne predmete Vodička nam je povedala nekaj o Srečku Kosovelu. Po ogledu domačije smo se odpeljali do jame Vilenica. V jami smo si ogledali štiri dvorane in prehodili 525 stopnic. Iz jame smo prišli utrujeni in lačni. Nalo so nas odpeljali na kosilo. Po kosilu smo imeli nekaj časa za igro, nato smo šli v Lipico. Tam smo si ogledali kobilarno in konje. Imeli smo se lepo, čas, ki smo ga preživeli skupaj, pa je hitro minil. A Brigita Iglic, -i. a OŠ Janka Kersnika Brdo Kadar nekdo nekaj stori, ploskaj. Tako boš osrečil dm Človeka, IŠČEMO PROSTOVOLJCE/KE ZA UČNO POMOČ OSNOVNOŠOLCEM Vsak olrok si Zeli bili ljubljen, uspešen, zadovoljen. Nekateri tega ne zmorejo sami, ampak potrebujejo nekoga, da jim pomaga, jih usmerja, vzpodbuja in verjame vanje. Na OŠ Janka Kersnika Brdo verjamemo v vsakega otroka. Zato si učitelji in starši skupaj prizadevamo, da bi vsak naš učenec ali učenka dosegel in pokazal največ, kar zmore. Organiziramo dopolnilni pouk, dodatno Strokovno pomoč, svetovanje in druge oblike pomoči. Nekateri starši poiščejo inštruktorje ali sorodnike za pomoč pri učenju ali pa otroku pomagajo sami. Spel drugi temu niso kos in bi jim bila pomoč prostovoljca/ke zelo dobrodošla in pomemben svetel Žarek za njihovega otroka. To nam potrjujejo pozitivne izkušnje s prostovoljkami, našimi dosedanjimi sodelavkami iz okolice Lukovice. Žal pa je še veliko otrok, ki bi tako obliko pomoči še potrebovali. Zaradi slabih avtobusnih povezav si ne moremo pomagali s študenti in dijaki iz drugih krajev. Zato pozivamo vse zainteresirane iz našega šolskega okoli.ša, domačine, za nuđenje učne pomoči. Dijaki in študentje ter dragi zainteresirani, če imate uro ali dve časa na teden, jo podarite otroku, ki potrebuje dodal no pomoč pri učenju na domu in mu s tem pomagajte k uspehu in bolj zadovoljnemu otroštvu. Njegovo veselje bo hkrati tudi vaše. Na šoli pa smo vam pripravljeni nuditi strokovno podporo in pomoč. /"Svetovalna sluZ.ba OŠ Janka Kersnika Brdo otroci ustvarjajo INTERVJU Z GAŠPERJEM KOROŠCEM Razstava slik v tednu otroka na OS Janka Kersnika Brdo Gašper je 14-lelni fant, učenec 8.c razreda OŠ Janka Kersnika na Brdu. V tednu otroka nas je presenetil s svojo razstavo slik, kar je v nas vzbudilo zanimanje, zato smo mu postavili nekaj vprašanj. Prt katerih letih si začel "umetniško" risati? Okoli petega leta, ko mi je brat pokazal, kako se nariše avto. Od takrat tudi sam rišem. Kje dobil ideje za risanje? Iz moje glave, ko me prime, da bi risal. Ali pa, ko opazim kakšno sliko, ki bi jo lahko narisal tudi sam. Ali z risanjem izražaš ludi svoja osebna čustva? Seveda, saj drugače ne gre. Na OŠ Janka Kersnika Brdo je razstava tvojih slik. je to tvoja jirva razstava? Da, to je moja prva razstava. Kako hi se ojrisal s jielimi besedami? Velik samotarski medo. * Kaj ti jiomeni risanje? Risanje mi pomeni sprostitev in zabavo, Kajbič, psihologinji Juliji 1'elc in razredničarki Ljiljani Gednli za pomoč in podporo pri pripravi razstave. Gašper, želimo ti Se veliko lepih risb in upamo Se na kakšno tvojo razstavo. / (iašperjem sem se pogovarjala Petra Stražar, Ob tem se zahvaljujeva učiteljici likovne vzgoje Marini njegova sošolka. DAN ZA DRUŽINO ■ GIBANJE ZA ZDRAVJE 7. RAZREDI V petek, 8. 10. smo imeli sedmi razredi dan Sole. Šli smo v Zlato Polje. Po pouku smo se odpravili na pol in Ze lakoj na koncu drevoreda so nas presenetili škralki. Vsak izmed nas je imel nalogo poiskali kartico, na kateri je bilo njegovo ime ter misel s pripetim bonbončkom. Do zlatopoljskega igrišča smo porabili približno uro in pol. Jam nas je pričakala predsednica Športnega društva gospa Meta Stražar. Takoj na začetku smo se Sli vesele igre, ki sta jih je pripravili pedagoginja Nina in učiteljica Tjaša in v katerih so sodelovali tudi starši. Nato smo se odpravili na sonček ali pred gostilno Sonček, kjer smo jedli golaž. Na koncu nam je gospa Stražar predstavila cerkev, kapelico in ruševine Zupnisca, Potem so fantje 7.a in 7.b igrali nogomet. Zmagal je 7.a. Dekleta pa so se igrale nove vesele igre. Pol nazaj je bila dokaj zanimiva, ker se je nazaj odpravilo samo nekaj učencev in učiteljice, ostali so odšli s starši z avtomobili. Vsi učenci 7. razredov se zahvaljujemo pedagoginji Nini in učiteljici TjaSi, našim razredničarkam gospe Plis, gospe Orehek in gospe JamSek, gospe Stražar in gospodu Stanetu (za golaž) ter vsem, ki so sodelovali pri pripravi na zlatopoljskem igrišču in so nas lepo sprejeli. /d Linda Mali in Petra Pavlic, učenki 7.c OŠ Janka Kersnika Brdo Fotografije: Nives Zelenja k Odhod iz/ired Sok. Čakal nas je sončen in zanimiv dan Ooo, Skratki so nas jiresenelili s prijetnimi sjioroldci! Na poti se nam je pridružilo vedno vel starSev Prispeli, skujiaj in veseli Dajmo, dajmo! Kdo bo /irvi J Kmalu bomo na eilju. ju-hu-hu Vesele itn z dekliško zasedbo Medrazredni boj za rut ko d.o.o. Spodnje Prapreče 38, 1225 Lukovica tel.: 01 723 66 73 fax: 01 723 66 74 GSM: 041 627-746 e-mail: karmen.miran@siol.net Podjetje za računovodske storitve, d.o.o., Lukovica IZVAJAMO: -knjigovodske In računovodske storitve po sistemu dvostavnega knjigovodstva in izdelamo poročila po zakonskih predpisih za zasebnike, obrtnike in družbe. Analiziramo, planiramo in svetujemo. UGODNOSTI: -obračun po dejanskem številu dokumentov. Pri prehodu iz enostavnega knjigovodstva na dvostavno otvoritev BREZPLAČNO. društva MOTO KLUB ROKOVNJAČI ri matičnem klubu AMD Lukovica smo v ( začetku leta 2003 ustanovili sekcijo ^-f-- motoristov, ki jo imenujemo "MOTO KLUB ROKOVNJAČI". Ker smo tako neposredno tudi člani AMZS, so nam njihove usluge in ugodnosti zelo dobrodošle. Vse, ki bi jih zanimalo članstvo v našem klubu, pa ni nujno, da so motoristi, vabimo, da si ogledajo naše Blagoslov motorja' v Domžalah maja letos programe, poiščejo v njih svoje interese in se nam pridružijo. Dobrodošli vsi, ki bi kakorkoli prispevali v dobrobit društva. Naše usmeritve Želimo približali čim večjemu Številu ljudi. Med njimi bi radi spremenili stereotipno razmišljanje o prometno nevzgojenih in nevarno divjaških motoristih. Občanom radi prikažemo naše videnje moto kulture, člane pa vzgajamo v strpne udeležence prometa. To je eden izmed naših poglavitnih ciljev. Odločili smo se, da bomo v ta namen organizirali različne prireditve in dogodke, ki so in bodo namenjeni tudi širšemu krogu ljudi. Ne samo motoristom, ampak vsem, od najmlajših, ki še nimajo večjih izkušenj v prometu, do tistih starih "mačkov" s tisoči in tisoči kilometri na cesti. Prav slednji bi bili s svojimi izkušnjami in nasveti najbolj dobrodošli. Zaradi večje prepoznavnosti in širšega obveščanja o naših dejavnostih, smo v letošnjem letu na spletu uredili svojo stran: www.mkrokovnjaci.com. ljetos septembra smo na vrhu Tnglava zagnali Cisto pravi motor, smo ga razstavljenega prinesli v nahrbtnikih Naj v kratkem predstavimo letošnje aktivnosti, za katere upamo, da bodo postale tradicionalne. Spomladi smo organizirali tradicionalni propagandni večer, na katerem smo privabljali nove člane, ter predstavili dogodke, ki smo jih organizirali v letu 2003. Se pred tem smo si ogledali sejem v italijanski Padovi in sodelovali na Red Bullovem Jump&Freezu na mariborskem Pohorju. Tam je več deset ekip z doma narejenimi vozili na smučeh "odsmučalo in/ali odsankalo" po klancu navzdol in končalo s poletom v ledeno mrzlo vodo. Na tekmovanju smo sodelovali drugič, tokrat s sladoledarsko hladilno skrinjo. Oblečeni v pingvine smo poleleli na odlično četrto mesto. Praznovanje ob vstopu Slovenije v pil smo na dan odprtja mej zaznamovali tako, da smo prevozili mejne prehode z Avstrijo, in sicer prehoda Šentilj in Gornja Radgona, Nekaj dni pozneje. 9. maja, smo se na povabilo sosednjega moto kluba udeležili blagoslova motorjev v Domžalah. Še vedno blagoslovljeni smo odšli na tradicionalno vikend-ekskurzijo. Tokrat na Blatno jezero z ogledom glavnega mesta Balatonske regije Kcszthelv. V okviru občinskega duha in sodelovanja smo pomagali prijateljem kolesarjem in budno spremljali kolesarje na kolesarski dirki VN Lukovica. V mesecu juliju smo se z motorjem odpravili na potep po drŽavah Beneluksa. Tam smo si ogledali vsa tri glavna mesta Luksemburg, Amsterdam in Bruselj. Po prevoženih 4000 km smo si bili ob koncu na jasnem, da je tam lepo, izstopa nizozemsko podeželje, najlepše pa je doma v Sloveniji. Avgusta je bil čas dopustov, zato smo tudi v klubu naredili kratek premor in se šele septembra odpravili na pohod na Triglav. Da pa naši nahrbtniki ne bi bili prelahki, smo jih napolnili z deli manjšega motorja. Ob Aljaževem stolpu smo ga tudi sestavili. Ob vsesplošnem odobravanju planincev smo motor zagnali in se v spomin z njim slikali. Naslednji vikend so najbolj zagrizeni člani odpotovali, tokrat z. avtobusom, v organizaciji sosednjega kluba na motoristični sejem INTPRMOT v Mucnchen, kjer so si ogledali motoristične novosti za prihodnje leto. Nazaj grede so se ustavili še na vsesplošnem rajanju na OktoberfestU in prijetno zaključili izlet. Zadnje sončne Žarke letošnjega poletja smo izkoristili Se za slikanje vseh članov (sliko lahko občudujete na naslovnici), in sicer na lepi Irati Vrt-narslvaScvctličarstva Kropivšek s.p. iz Podmilja, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Za veliki finale konca sezone smo se zadnji vikend v septembru zbrali v Trnjavi na zaključnem pikniku. Kljub slabemu vremenu smo se ob pečenem odojku in pravem rokovnjaškem golaZu poveselili ter strnili vtise pretekle sezone. Za res pravi konec pa smo sodelovali Se na Lukovem sejmu, kjer smo se predstavili še občanom občine Lukovica, pokazali naše motorje in opremo, predstavili naše minulo delo. Zabave in dobre volje tudi tu ni manjkalo. Nasvidenje naslednje leto, ob prvih spomladanskih sončnih Žarkih bomo spet pričeli. Ponovno vabljeni v naše vrste. Ne bo vam Zal, pri nas se vedno nekaj dogaja in nikoli nam ni dolgčas, /n (iapi Utrinek s potovanja pO deželah Beneluksa letos jioleti Športno društvo Prevoje se je ponovno odločilo stopiti v akcijo. Ob mnoZici ljubiteljev ekipnega športa v naši občini in igre Zeljnih krajanov smo priredili turnirja v košarki in malem nogometu. Prvi je bil v soboto, 11. 9. 2004, drugi pa v nedeljo, 26. 9. 2004, Oba turnirja sta potekala v prijetnem okolju na igrišču za Osnovno šolo Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici. Člani ekip so prišli iz različnih krajev, od Prevoj do Trojan, od Kamnika do Moravč, celo iz Ljubljane. Košarke se je udeležilo H ekip in zmagovalci tako imenovanega turnirja "BRF.Z MILOSTI" so bili "Wanna be leam" (Krtina), dnigo mesto so osvojili "Knego in prijatelji" (Prevoje), tretje pa "Črnobcli" (Šcntvicl-l.ukovica). V nogometu pa se je pomerilo 9 ekip. Prvo mesto je po teZki finalni tekmi s "Californio" (Moravče) osvojila ekipa "Picerija Jurman" (Ljubljana), tretje mesto pa je pripadlo (po streljanju prostih strelov) fantom iz ekipe "Antimon" (Trojane). Kot je znano, nogomet kot tudi košarka nikoli nista bili neZni igri in tudi tokrat ni Slo brez. zvitega gležnja, da o praskali in odrgninah ne govorimo. Sojenje je bilo pošteno in korektno, skratka v slogu lairplaya. Pohvala vsem igralcem za odlično in borbeno igro in predvsem za ohranjanje mirnih Živcev. Za motivacijo je bilo poskrbljeno tako z bučnim navijanjem s strani občinstva, kot z glasbo iz bližnjih zvočnikov Najboljše ekipe so bile seveda ustrezno nagrajene s pokali in nagradami. Zalivala tudi piceriji Furman in RCU Lukovica, predvsem pa ravnateljici OŠ Janka Kersnika gc. Zdenki Pengal. Športno društvo Prevoje društva Nočejo samo sedeti na čelešniku Ustanovljeno novo športno-kuUu rno društvo \ j a CeSnjicah je bilo l. oktobra / \/ ustanovljeno športno-kulturno društvo ^—' * ČeleJnk, Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo prek 20 krajanov, ki so podprli idejo, da bi Športne in rekrealivne Nogometna cki/ dejavnosti, ki so se jil) doslej udeleževali ali jih organizirali občasno, pripravljali redno. Društvo si je v statut zapisalo, da bo spodbujalo Športno in kulturno dejavnost in lako prispevalo k razvoju Športnih in kulturnih dejavnosti v domačih krajih, občini Lukovica in SirSe. Zato bo organiziralo rekreacijsko dejavnost in vadbo za svoje člane, pripravljalo tekmovanja, pohode, izlete, predavanja, okrogle mize, kulturne in zabavne prireditve, skrbelo za predstavljanje in ohranjanje kulturne in etnografske podobe krajev ter vzgajalo svoje člane v točnosti, skromnosti, prijateljstvu, disciplini in zdravem načinu Življenja. Naziv Čelešnk ni od včeraj, saj so se ob različnih priložnostih tako ze predstavljali v javnosti. Ime je vez, s preteklostjo, ker čeleSnik pomeni bodisi zapeček, stopničko na krušni peči, bodisi palice za sušenje, ki izpod stropa visijo nad pečjo, lahko pa tudi slojalo za goreče trske. S prvo razlago je povezan- tudi znak društva zelena Stopnica v ovalnem krogu, ki jo lahko razumemo kot čelc.šnik, kot pokrajino, ki se v stopnicah dviga nad Črni graben, ali kot lego njihovega nogometnega igrišča, ki je na polici meti dvema strminama, ideja o ustanovitvi društva je dela od lani, ko so si na Podbevškovem travniku na Poljani uredili nogometno igrišče. Ko so letos organizirali nekaj turnirjev ter na nekaterih nastopili, so ugotovili, da je nadaljnji Športni razvoj, vključitev mladih in Se močnejše razgibanje družabnega Življenja od Pšajnovice prek Rakitovca, Gabrovnice, Lipe, CeSnjic, Poljane in Selc moZ.no le z. ustanovitvijo in registriranjem društva, Za predsednika društva je bil izvoljen Aleš Skofic, za tajnika Janez, Dimic, za člane upravnega odbora pa poleg njiju Se Slane Žordani, Aleš čebulj, Tomaž Gerbec, Srečko Dacar in Branko Žlbert Izvolili SO tudi nadzorni odbor in disciplinsko komisijo ter določili članarino, Največ časa SO na ustanovnem občnem zboru namenili pripravi programa dela. Izravnati nameravajo nogometno igrišče ter ga zaščititi z. mrežo in ob njem zgraditi še odbojkarsko igrišče in manjšo brunarico. Za začetek bodo delovali v treh sekcijah: nogomet, aerobika in navijaška Navijaika skupina poskrbi za primerno vzcluije na tekmah skupina. Pozimi bodo enkrat tedensko organizirali športno vadbo v telovadnici in sodelovali na nogometnih turnirjih. Za vse krajane nameravajo pripraviti prijateljsko druženje. Na kulturnem področju pa bodo že pozimi poskusili obuditi katerega od nekdanjih ljudskih običajev. Ze naslednji dan SO na igrišču na Poljani, od koder sta tudi fotografiji, organizirali nogometno tekmo, na kateri so se srečali s predstavniki Občine Lukovica in obenem pripravili prijateljsko druženje, na katerem se je vrtel tudi odojek in pojedla lorta v obliki znaka društva, Moški del društva ima vsako nedeljo vadbo v dvorani v Lukovici, ženski del pa se ob petkih srečuje v učilnici čcšnji.ške šole na aerobiki. /n Igor l.ipovšck, fotografiji Barbara Skolic NOGOMETNI KROŽEK V KRASIM JI USPEL Letos je Športno društvo Krašnja prvič organiziralo počitniški nogometni kroZek v sodelovanju z Alfa Inter-Gampusom - znano šolo v Ljubljani, ki jo vodi eden najboljših slovenskih nogometašev in hkrati tudi 2. najboljši strelec v Soveniji, Sašo Udovič. Šola sodeluje s priznano šolo Intcrja iz Milana. Direklor šole se je v sodelovanju s prednikom društva, z, gospodom Marjanom Štrukljem, dogovoril za organizacijo visoko kvalitetne poletne .šole nogometa, ki je trajala od 2. julija do 3. septembra z udeležbo 17 fantov iz. naše občine. Udeleženci šole so bili z, vseh vetrov Črnega grabna in vsi so se lepo razumeli med seboj, kar pa je tudi namen športa, fantje v starosti od 6 do 14 let SO bili nad poletno šolo navdušeni, predvsem pa nad trenerjem Jožetom Gombacem, ki je takoj našel skupen jezik s fanti. Treningi so potekali dvakrat tedensko ob vsakem vremenu in brez zamujanj, za kar smo poskrbeli starši s pravočasnim prevozom otrok. Jože je bil kljub redoljubnosli in strogosti zelo priljubljen med otroci in vsi so zatrjevali, da* se bodo vpisali tudi v jesenski termin nogomelne šole. Ker je bilo zanimanje obojestransko, so se odločili, da z. nogometno šolo nadaljujejo tudi jeseni. Tako se je Športno društvo Krašnja dogovorilo ludi z ravnateljico OŠ Brdo, ki je zagotovila 2x tedenski brezplačen najem telovadnice za zimske nogomelne treninge. Še par besed o zaključku poletne nogometne šole. Zadnji trening se je zaključil prvi petek v septembru, Društvo je organiziralo srečanje na visokem nivoju - prišel je Sašo Udovič s prijateljem iz kluba, trener Jože je s pomočjo otrok pokazal, česa so se naučili, odigrana je bila "prijateljska tekma" med udeleženci šole, ki smo jo s zanimanjem spremljali starši, na koncu pa Se gasilska fotografija. Kot veliki zaključek pa slastne palačinke, pijača, nagovor predsednika društva Marjana Štruklja, ki je vso zadevo "zakuhal", trenerja Jožeta in Saša Udoviča. Nato so udeleženci šole in vsi "krivci" prejeli darilo, pa tudi starši smo dobili lep spominček. Srečanje seje nadaljevalo v pozno popoldne in mislim, da smo bili tako otroci kot starši navdušeni nad celotnim potekom zaključka, kot tudi cele poletne nogometne Sole. Fantje SO se v teh počitnicah naučili veliko - da sta red in disciplina pomembna, da je potrebno sodelovanje med vsemi udeleženci igre, predvsem pa so se spletla številna nova prijateljstva med njimi, pa tudi s trenerjem. Upam. da bo društvo s takimi šolami nadaljevalo ludi v prihodnje in da bodo ludi občinski možje imeli kaj več posluha za take športne dogodke. Hkrati pa pozivamo Občino Lukovica, da bi se kaj naredilo za igrišče za male nogometaše, V Šentvidu za kulturnim domom je lep neizkoriščen prostor (teniška igrišča samevajo), na katerem bi se lahko uredilo malo nogometno in odbojkarsko igrišče. Tako bi se lahko otroci zbirali na igriščih in ne na drugih mestih, saj poznamo slogan: "Z ŽOGO NAD DROGO !" Vse čestitke Športnemu društvu Krašnja in lepa hvala za organizacijo le šole. Gospod Štrukelj je poudaril, da so v jesensko nadaljevanje nogometne šole lepo vabljeni vsi mladi naše občine. Lahko se prijavile predsedniku društva vsak lorek in petek v času uradnih ur, dodatne informacije pa dobite na GSM 041-612-702 (Marjan Štrukelj). Prvi trening je že 01. 10. 2004, zato je potrebno otroka prijaviti do 20. septembra 2004. Cena mesečne vadnine je ."i.000,00 SIT, treningi pa bodo 2x tedensko najverjetneje v času med 17. in 19. uro vsako sredo in petek. LEPO VABLJENI! /» Mojca Avbelj mladi Študentski klub Domžale objavlja Razpis /a prijavo za javno objavo del a področja fotografije, filma, poezije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja. Dela bodo objavljena oz. predvajana na Dnevih kulture, ki bodo potekali od 19. do 23. januarja 2005 v DomZalah in okolici. Dela s področja fotografije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja naj bodo poslana na najmanj Šestih fotografijah. Razstava mora vsebovati najmanj 6 del, razen na področju modnega oblikovanja in kiparstva, kjer je del lahko manj. Izbrani ustvarjalci bodo dela razstavili na različnih razstavnih prostorih na Dnevih kulture. Dela s področja filma bodo predvajana na filmskem večeru na Dnevih kulture. Kandidati naj svoje filme pošljejo na enem izmed naslednjih formatov: divx, DVD, VMS. Dela s področja poezije bodo objavljena na eni izmed prireditev v sklopu Dnevov kulture. Besedila je potrebno poslati na disketi oz. zgoščenki ter v tipkanem izvodu. Izbrani ustvarjalci so se dolZni udeležiti prireditve, kjer bodo objavljena njihova dela, razen v primeru, da se dogovorimo drugače. Vsi avtorji sami odgovarjajo za avtorstvo poslanih del. Za izbor, objavo, razstavo ipd. ne plačujemo honorarja, najboljša in objavljena dela pa bodo nagrajena. Pridržujemo si pravico, da izberemo kandidate po lastni presoji in izločimo oz. ne povabimo k sodelovanju tistih, katerih prispevek ni zadovoljiv. Zavezujemo se, da bomo z izdelki ravnali skrbno in pazljivo. Podatkov o avtorjih ne bomo posredovali tretjim osebam in jih bomo uporabljali samo v namene Dnevov kulture. Prispevke pošljite na naslov: Študentski klub Domžale Ljubljanska 70 PP. 102 1230 Domžale s pripisom "za kulturne dneve" ali prinesite osebno na isti naslov. Rok prijave za vsa področja je 20. 11. 2004. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naslov, telefon in elektronski naslov. Pred nami je 12. bruceuanje! Študentski klub Domžale: "■"^"Aeino, tla vam učitelji in 1 / profesorji Ze prav krepko y hodijo po "Zivčkih" in vas polnijo z znanjem na vse mogoče načine, zato smo se odločili, da vam nekoliko olajšamo to jesen, ki je kar prehitro prišla. Od športnih aktivnosti, predvsem pa jedače, pijače, zabave in obilo dobre glasbe se vam obeta v naši družbi. Na vas je le, da sprejmete povabilo na našo in vašo zabavo. Za začetek, toliko da proslavimo prihod jeseni, jesenskih barv in čas kostanja, pripravljamo Kostanj party 2004. KOSTANJEVA ZABAVA 2004 Izkoristili bomo plodove jeseni in pred Študentski klubom Domžale na Ljubljanski 70 v DomZalah ponovno organizirali Kostanj party. Dogajalo se bo 30. oktobra 2004 od 18. do 24. ure. Pekli bomo kostanj, se greli ob kuhanem vinu, poklepetali in skupaj kaj zapeli. Slednje pa ni nujno, saj bo za glasbo skrbela tudi glasbena skupina OLIVIJA. SPET B()WI.ING Čeprav je jesen v znamenju bolj zaspanih barv, mi še vedno obožujemo flurescentno svetlobo! Ljudje se kar ne naveličajo doseganja strdkov, split-anja in ostalih dogodivščin na stezi. Cosmie bovvling nam zoper pripravlja fluorescentne luči, glasno glasbo, simpatične čeveljčke, svetleče krogle in neverjetno dobro zabavo, ki se nam obeta. Kje? V recepciji Bovvling kluba 300. Pa ne pozabite, število mest je hitro zapolnjeno - vsak Zeli doživeti to zabavo! Vse informacije pa tako kot vedno - ŠKD in ŠKK, AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnika, ska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec (031/303-033) TEČAJ CPP 15. 11. ob 18. uri 12. BRUCF.VANJE Kot vsako letos, bomo ludi letos pripravili tradicionalno, sedaj Ze 12. (!) bntcevanje v Hali komunalnega centra v DomZalah. Vsi novi bruci, turbo bruci in tisti, ki imate to Ze nekaj let za seboj, se nam lahko pridružite 25. novembra 2004 od 21. ure dalje. Tako kot vsako leto se obeta mega zabava, dober animacijski program, slamerji, krst brucev ter, ne boste verjeli, nastop skupine P.l.VIS JACKSON-i. Ponovno pa se nam lahko pridniZ.ite na filmskih večerih in filmskem maratonu, ki bo, tako kot vedno, pester, tematski in nadvse zanimiv. Ne pozabile podaljšali ludi članstva v študentskem klubu - vse podalke najdete na www.sHident.ski-klub.com A Mateja Kcgcl FlIZEiAJ Pogacar Irena s.p. Ljubljanska 104, Domžale tel.: 01/72 41 500 Delovni čas: pon - pet: 3-2CP sobota: 7-12? kultura Naj živim le zase? POROČILO Z 2. DEKANIJSKEGA PASTORALNEGA DNE DEKANIJE DOMŽALE "oravče, 2.oktober 2004 m; Z darovanjem svete mase ob desetih dopoldan se je pričelo srečanje verujočih iz 17 Župnij, ki SO zdruZene v domžalski dekaniji. Somasevalo je 10 duhovnikov, glavni pridigar pa je tokrat nagovoril ljudi z mislimi 0 duhovnih in redovnih poklicih, ki SO v sodobni družbi premalokral izbrani kol način Življenja in darovanja za druge. Pri maSi je sodelovalo okoli SO ministrantov ter redovnice in redovniki, ki SO izšli iz dekanije. Po maši so sledila pričevanja, kosilo, festival vere v dvorani kulturnega doma, športno-družabno srečanje in za zaključek Se pote litanije Matere Božje. Po sveti maSi je redovnica sestra Svetega Križa Helena litrar predstavila podatke o duhovnih poklicih v dekaniji. V .štirih župnijah nimajo teh poklicev, v preostalih trinajstih pa je duhovni ali redovni poklic sprejelo 66 ljudi, od tega je 33 Škofijskih duhovnikov, 12 redovnikov in 21 redovnic. Le v župniji MengeS pa imajo trenutno 2 bogoslovca. Udeleženci so se nato razporedili po skupinah k pričevanjem, ki so jih pripravili mladi, predstavniki župnij in redovnice ali redovniki. V uri in pol, kolikor časa so imeli na voljo, je stekel pogovor o redu, odločitvi za poklic in še marsičem. Pričevanja so potekala v ZupniSču, kulturnem domu, gasilskem domu in v Soli. Celo kosilo je bilo imenitno družabno srečanje zaznamovano z. mnogimi pogovori, festival vere so oblikovali dani molitvene skupine iz. Starega trga. Ze vodja skupine, župnik Janez Kebe, je z umirjeno, preprosto in narečno obarvano pripovedjo vnesel posebno domače vzdušje, vendar se je jasno čutila njegova molitvena moč, ki se je prena.šala na poslušalce. Njegovo zavzetost so potrdile tudi pripovedi štirih žensk različnih starosti, ki so zaradi vztrajne molitve dosegle osebno rast, ozdravljenje in vidno spremembo v odnosu tlo soljudi, frančiškan Janez Ferlež. pa je v slovenskem prostoru znano ime. S pesmijo zna in prepriča, tla je lo jezik, ki ga vsi razumejo. O svoji vlogi v cerkvi in družbi so spregovorili tudi stegi skavtov iz Domžal, Moravč, Doba in Vira. Poslušalce v dvorani so uspešno tudi razgibali z igro konjske dirke. V pogovorih z voditeljem Vitom Kotnikom so nastopajoči spregovorili tudi ti sebi in svojem delu. Na družabnih igrah so svojo domiselnost ponovno pokazali skavti, ki so vsako eki|io na igrišču za šolo dodobra preizkusili, pretlen so razglasili zmagovalce ekipo župnije Dob. Kol pika na i pa so bili deški glasovi fantovskega zbora iz. Doba, ki so prepevali litanije in tako slovesno zaključili srečanje. Komur pa se le ni preveč mudilo domov, je sobotno pozno popoldne preživel ob pogostitvi s pecivom in pijačo ter v razgovorih z. ljudmi iz. celotne dekanije, Uspeh dneva je gotovo to, tla je skupina ljudi iz. različnih župnij uspela pripraviti tako raznolik po\ck dogajanja, ki pa se je odvijal po programu in brez z.aplclov. Zadovoljstvo bi bilo zagotovo Se večje, če bi se na mnoga vabila odzvalo Se več ljudi in morda bi ktlo resneje prisluhnil klicu, ki bi se oglasil nekje v najbolj skriti notranjosti, mu dovolil, tla se razbohoti in končno odloči. Naslednja priložnost bo kmalu tu, že naslednje leto. lioslc zraven? /o Mal, loto Nada Pra.šnikar "Praznik kozjanskega jabolka 2004" gostil tudi krašnjanske pevce SObotO, 9. oktobra, smo bili krašnjanski ljudski pevd gostje v Kozjanskem parku v Potlsrcdi. Sodelovali smo na osrednji mednarodno strokovni in družabno sejemski prireditvi Praznik kozjanskega jabolka. Praznovanje poteka kar tri dni. Prvi dan so bila strokovna srečanja z naslovom identifikacija projektov in nosilcev trajnosincga razvoja na podeželju, naslednja dva dneva pa so bila dogajanja vezana na demonstracije in tlegustacije ob bogatem kiilturno-tlružabnem programu. Naša skupina enajstih pevcev je nastopila drugI dan priretlitve. Sotlelovale so Se Štiri skupine ljudskih pevcev, godci, tri folklorne skupine, in sicer skupina otrok OŠ Kozje, nemška folklorna skupina in skupina iz, PiScc. Sočasno Se je odvijal tudi program za otroke, otroška igrica Očistimo tleželo Packarijo, tekmovanje v najdaljšem jabolčnem olupku, prepoznavanje glasov |">tic in sort jabolk, vlečenje vrvi, predstavitev Notranjskega regijskega parka, vitleofilm o rečici Lahinji in 0 Kolpi ter Se marsikaj zanimivega. Na stojnicah smo okušali dobrote kozjanskih gospodinj in si jih lahko tudi nabrali. Vsi pridelki na stojnicah so bili po zagotovilih prirediteljev biološko pridelani. Ogledali smo si tudi brušenje stekla, ves postopek od risbe tlo končnega izdelka, videli smo, kako se vliva vosek, Opazovali lončarjevo tlelo in delo tzdelovalk rož iz krep papirja, se čudili veliki pre.ši za stiskanje jabolk in takojšnje pasteriziranje, polnjenje in shranjevanje. V razstavnem prostoru pa smo se lahko seznanili kar s 40-imi sortami jabolk. V kulturno-zabavnem programu smo pevci v pol ure zapeli devet pesmi. Za popestritev je med oddihom naš pevec Viktor Prašnikar zaigral na harmoniko. Kljub temu da pojemo skupaj komaj devet mesecev, smo program izvedli, kar se da "profesionalno". Druženje s kozjanskimi domačini je bilo prijetno in tudi poučno. Da je bil dogotlek še prijetnejši, je poskrbelo tudi prijazno vreme, ki je zdržalo vse tlo našega odhoda iz. Podsredc. Magda Kreft kultura OČE IN HCI, DVA UMETNIŠKA SVETOVA Na pragu jeseni sta svoja dela v kulturnem domu v Grobljah razstavljala naša amaterska umetnika, in sicer oče in hči, Janez in Meta Jare. Janez Jare je razstavljal izdelke iz gline in lesa. Zanima ga predvsem človeška figura v vsej svoji tisočeri izraznosti. Ni pomembno, ali je lik Ženski ali moški, vsak nastopa avtonomno, v akciji. Figure so plastične in nas spominjajo na čase, ki sicer počasi, a nepreklicno izginjajo, na čase, ko so Ženske .še hodile s korci po vodo k bližnjemu studencu, na čase, ko je bilo rokodelstvo še nadvse cenjeno, na čase rokovnjačev ... Hči Meta, po poklicu aranZerka, je od očeta podedovala umetniško občutljivost v PRIJATELJI RADIA OGNJIŠČE SO LETOVALI NA HVARU dojemanju narave in človeka. Oljna tehnika se zdi kot nalašč za nežnost rož in angelsko milino, ki presevata skozi prosojni barvni spekter. Kot smo lahko prebrali v predstavitveni zloženki, slika, kar se porodi v njeni duši, najbolj pa si želi na sliko ujeti trenutek, v katerem človek pozabi na težave in skrbi. To ji je po odzivih sodeč prav gotovo uspelo. Takih kulturnih doživetij si želimo tudi v našem okolju. /n Irena Vodušek V nedeljo, 10. oktobra, so se v zgodnjih jutranjih urah vrnili v Ljubljano prijatelji Itadia Ognjišče, ki so skupaj z, radijči in potavalno agencijo Relax preživeli teden dni na Hvaru. Lepo vreme in prijetna druZba ler neverjelno število presenečenj, ki smo jih pripravili radije i, so za clopustnikc pomenili nekaj popolno novega. Ogledi mesta livar in njegovih znamenitosti, mesta Jelše, ob povratku obisk znamenite cerkve Matere Sinjske v Sinju, piknik na Paklenih otokih, ki sploh niso tako strašni, kakor je njihovo ime, obisk škofa Alojza Hrana, ansambel Špica in Se bi lahko naštevali. Ne smemo pozabiti tudi tega, da smo se skupaj s prijatelji v toplem morju namakali tudi mi, radijci, čeprav smo se redno oglašali v eter ljubljanskega studia z vsemi novostmi z. našega drugega dopusta z Radiem Ognjišče. Različne igre in srečelov so bile za večerne oziroma jutranje ure prijetna popestritev in zaključek dneva. Navdušenju vseh, ki so prejeli nagrade, ni bilo konca, zato bi se radi preko vašega glasila zahvalili Zupanu Mateju Kotniku za prispevane nagrade ter vsem ostalim deflatorjem iz. vaše občine, ki jih ni bilo tako malo. Ko pa bomo strnili vse vtise in se vrnili na normalen delovni Utrip, se bomo vsakemu posameznemu donalorju zahvalili še osebno. ti Marketing Radia Ognjišče JESENSKA HARMONIJA Tako bi lahko rekli druženju pevk in pevcev Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon, ko smo se v soboto, 2. oktobra, podali na potepanje po škrlatno obarvani Primorski. Že nekaj let se namreč naše prepevanje v novi sezoni začne z izletom po Sloveniji, z odkrivanjem skritih kotičkov in lepot naše dežele ter s spoznanjem, kako pomembno je druženje in poglabljanje prijateljskih vezi. Tokrat nam je program ogledov pripravil naš basist Milan Obreza; navajen na red in disciplino po službeni dolžnosti nas je točno kot ura vodil od ogleda pršutarne v Lokvah (in seveda tudi pokušine najboljših dobrot in dobre kapljice), podzemne jame Vilenica, do zasebnega vojaškega muzeja v Lokvah. V Vilenici je v prvi koncertni dvorani mogočno zadonela slovenska pesem, prav tako v četrti dvorani, ki je najbolj akustična. Lepote, ki jih je brez. človeške roke ustvarila narava, je težko opisati z. besedami, a ko ob pogledu nanje zastane dih, so tudi besede odveč. Čeprav v globino in nazaj vodi preko tisoč stopnic, jih noge ne čutijo, saj se vsi čuti koncentrirajo na občudovanje stvarstva tisočerih kapnikov, povezanih v neskončne možne oblike. V četrti dvorani sla naši pevki Irma in Andreja pripravili cel kulturni program; vsak pevec je že na avtobusu dobil svojo nalogo: solistični pevski nastop ali recitacijo ali pa vezno besedilo, ki je cel program povezalo v zaključeno celoto. Tudi pred vojaškim muzejem v Lokvah je zabučalo - tokrat bučno in strumno, tako kot se spodobi za takšno priložnost. Ker je naša pesem povsod dobrodošla, smo "mimogrede" zapeli še sorodniku naše pevke Angele, ki je ravno praznoval osebni jubilej. Petje je Se dolgo odmevalo med vinogradi Sv. Antona nad Koprom, za zaključek pa še na Tartinijevem trgu v središču Pirana, kjer smo večer zaključili z našim Železnim repertoarjem. Ponovno smo dobili potrditev, da lepo zapeti pesmi, naj bo ljudska, umetna ali sakralna, vsak rad prisluhne, Mimoidoči so zaustavili korak in nas z. navdušenjem pozdravljali in prav res nam je bilo pri srcu prijetno. Zdaj nas čaka delovna pevska sezona: priprava na koncert božičnih pesmi, organizacija 7. revije pevskih zborov Šentvidov Slovenije (tudi 2. revija je bila v naši občini), sodelovanje na območni reviji pevskih zborov in reviji Zvonov Slovenije ler seveda vsakoletni letni samostojni koncert v domačem Šentvidu. Prepričani smo, da bomo pod budnim očesom našega predsednika Darka Stupice in pod taktirko zborovodje g. Karla Leskovca spel napredovali in tako vedno znova razveseljevali naše zveste poslušalce, /» Mojca S. Li "i izziv Prenovljena devetletka je potrebna prenove ansko Šolsko leto je prineslo uvedbo devetletnega programa v vse slovenske osnovne Sole. Nedvomno je bila prenova osnovnega Šolanja potrebna in razumljivo je, da se pri tako obseZnem projektu pojavijo tudi teZave. Vendar so težave, ki so izbruhnile ob frontalnom prehodu na devetletko, prehude, da bi lahko rekli, da so to le začetne težave. Kažejo se resne pomanjkljivosti tega na novo zasnovanega sistema Šolanja naših otrok. Nanje opozarjajo strokovnjaki, starši, otroški zdravniki, tudi nekateri učitelji in ravnatelji. Obljubljenega denarja za dograditev potrebnih prostorov v večini slovenskih Sol minister Gaber ni poslal in se zdaj srečujejo s prostorsko stisko. Tega in vseh drugih problemov, kot so pretežke torbe, preobremenjenost učencev, preveliko število ocenjenih predmetov, dobičkarsko naravnana ponudba učbenikov, problematična učinkovitost izbirnih predmetov, dvomljivi psihološki vplivi nivojskega pouka ... na tem mestu zaradi omejenega prostora ne moremo komentirati, koi demokratična politična stranka pa opozarjamo na dva vidika osnovne Sole, ki ju N Si Nova Slovenija bo treba urediti bolje, kot je to narejeno zdaj. To sta uvedba celostnega vzgojnega prizadevanja v šoli in večja vključitev staršev v odločanje o šolskem sistemu (ne pa v učenje in delanje nalog z otroki). Šola ni le "tovarna znanja", je tudi zelo pomemben vzgojni dejavnik v razvoju naših otrok. Vzgoja za vrednote v času, ki ga učenci preživijo v šoli, ne bi smela bili prepuščena le pobudi posameznih učiteljev ali strokovnih delavcev. Leti so velikokrat tudi nemočni zaradi pravilnikov, ki poudarjajo zgolj učenčeve pravice, ne pa dolžnosti. Vzgojo za življenje v demokratični družbi bo nujno vgraditi v naš šolski sistem. To je povezano tudi z večjo vlogo staršev v sistemu šolanja. Gre za njihove otroke, za katerih vzgojo so po ustavi odgovorni. Zato je nujno, da imajo pri vzgojni dejavnosti Sole ludi zagotovljen vpliv na vseh nivojih - od dialoga z, ministrstvom za šolstvo do oblikovanja lokalne "šolske |iolilike". Sledili bo treba evropskim zgledom, kjer so straši enakovreden sogovornik vodstvom šol in lokalnim oblastem pri dogovarjanju o tem, kakšno šolo tisti kraj potrebuje. Zagotovljena bi morala biti tudi avtonomija posameznih Sol, tla bi v smiselnih okvirih prilagodile program lokalnim potrebam in posebnostim. Naši Stili z mnogimi vozači bi na primer zelo prav prišel delno fleksibilen predmetnik, da bi lahko prilagodili šolsko obremenitev otrok, ki porabijo dve šolski uri na dan ali več za prevoz v Solo in iz nje. Poudarjamo pa, da je bilo s (pre)hitrimi in ne tlovolj premišljenimi reformami našemu šolstvu narejene že preveč škotle in tki prenagljeno sistemsko spreminjanje ni na mestu (razen ukrepov, ki so nujni za odvrnitev neposredne škotle šolarjem). O Spremembah bi morali doseči najširše družbeno soglasje, ker so otroci preveč dragoceni, tla bi se na njih votlila dnevna politika. Tako imenovanega "rušenja" tlevetleike zato seveda ne zagovarjamo, prepričani pa smo, tki devetletka potrebuje resne posege na nekaterih področjih in ne le zgolj "kozmetične" popravke, kot trdi dosedanji šolski minister. A 00 NSi Lukovica Živahen utrip Nove Slovenije Nova Sloveniia ileg vseh predvolilnih aktivnosti smo sli člani Nove Slovenije iz. na.še občine tudi na tradicionalni letni izlet. Nadaljujemo načrtno spoznavanje Slovenije. Po lanskem ogledu Prekmurja smo letos obiskali Primorsko. Z ladjo smo se popeljali ob slovenski obali in se na lastne oči prepričali, tla na sredini Piranskega zaliva le ni nobene črte. Živahno razpoloženje na ladji sta nam popestrila domača gotica s harmoniko in klarinetom, Skoraj brezplačen izlel, bogato kosilo in ogled Vrta kaktusov, sta poleg NSi Lukovica omogočila še Sponzorja, ki se jima 'o/a vinarstva za NSi l.likovna v imenu udeležencev iskreno zahvaljujemo. Veseli smo bili tudi popotnice, ki nam jo je podaril Roman Klopčič. Dobra jabolka so nas navdušila, tla bomo šli k njemu tudi po ozimnico. Izlet smo sklenili s pokušino primorskih vin na Kmečkem turizmu Mahnit*'. Nekaj dni po vrnitvi domov smo organizirali predvolilni večer z našim kandidatom za poslanca mag. Francem Capudrom, Žal je priložnost za osebni pogovor s kandidatom, ki je imel realne možnosti za izvolitev, izkoristilo le malo občanov. Na volitvah je NSi z mag. Francem Capudrom v naši občini dobila nad l-i % glasov, kar je nad državnim povprečjem, (dede na kvaliteten program NSi smo seveda upravičeno pričakovali več. Veseli pa smo skupnega uspeha Koalicije Slovenija in se zanj zahvaljujemo vsem, ki ste s svojim glasom podprli naso skupno pot v Novo Slovenijo. t* (X) NSi Lukovica SDS /^f poštovani bralci in bralke Rokovnjača, najlepše se zahvaljujem vsem, ki sle (__J kakorkoli pomagali liri izvedbi moje volilne kampanje za volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Hvala tudi uredništvu Rokovnjača za objavo mojega volilnega prispevka v času volilne kampanje, sevetla pa se iskreno zahvaljujem tudi vsem, ki sle glasovali za mene in Slovensko demokratsko stranko (SDS). Obljubljam Vam, da se bom, kot Vaš izvoljeni poslanec v DrZavneni zboru RS, zavzemal za uresničitev svojih predvolilnih obljub tet mili drugače, sevetla v okviru mojih pristojnosti, skušal pomagati pri razvoju vašega kraja. Zelo bi me veselilo, če me boste kdaj obiskali v moji poslanski pisarni ali kako drugače navezali slik z menoj, saj pravijo, tla kjer je volja, je tudi pot. In kjer je pol, se vedno najdejo prave rešitve. Volilno geslo Slovenske demokratske stranke (Slovenija na novi poti> ni bilo izbrano naključno zalo si bom prizadeval, da bomo našli skupne rešitve pri reševanju takšnih in drugačnih ležav, s katerimi se bomo srečevali, da bomo skupaj zadovoljni stopali na naSi novi poti razvoja. Ko bosta znana sedež ter uradne ure moje poslanske pisarne, vam bom to sporočil preko vašega lokalnega časopisa, ki ga že sedaj rad prebiram, saj iz njega izvem marsikaj, česar dnigače sicer ne bi. In če bo s strani uredniškega odbora izražena podpora moji želji, da vas v vsaki Številki sprotno seznanjam z dogajanji v državnem zboru, bom to delal z največjim veseljem. Želim vam prijeten dan ter Se enkrat hvala za izkazano podporo. mo. Prvo našega, potem pa vašega." Že nataka svetlo cekinasto vino v kozarce. "Se en kozarec, prosim, za Mirka. In en bokal, da ga damo Se va.ši družini." Hitro prinese Mirko prošeno posodo. "Zdaj primite kozarce!" veleva Handarit. "Na dobro srečo," pravi. "Bog blagoslovi," odgovarjajo Posega in oni trije. Zdaj pa stopi Posega k Mojčici. "Tukaj pa pošilja Janez, pinihe svoji ljubi nevesti," ji poda velik zavitek. Nevesta se zahvali in steče s svojim darom v .svojo sobico. Vsa rdeča od veselja. Brat radoveden vstopi. "Ali pokažeš tudi meni?" prosi, tirno odvije deklica papir. Pokaže se majhen, pisan jerbas, pokrit z lepim vezenim prtom, v njem cel kolač, v sredi pet lepo pisanih pinihov. Okoli lepa rdeča jabolka in Iri krasne pomaranče. Vrhu vsega pa v svilen papir zavit zavitek. Ko ga odvije dekle, se pokaže lepa svilena nita, dragocena mašna knjižica in majhna škatlica. Ko jo odpre, se pokaže lepo narejen zlat prstan. Strme ogleduje brat prelepe pinihe. "Kajne, takih pa Se nobena ni dobila? Ali smem ateja poklicati? To mora videti." Nima besede Mojčica. Komaj pokima. Toliko je danes sreče in veselja, da se že kar boji. Tako lepo gotovo ne bo moglo zmeraj biti. Gotovo bo Se nekaj bridkega. Vtem je že Mirko poklical očeta. Za hip postane še v sobi. Rad bi bil priča pri očetovem strmenju. In res mu ni Zal. Potem pa stopi v sobo k gostoma. Prijetna moža sta bila. In dolgo v noč, ko so že vsi ljudje odšli iz gostilne, so Se domači sedeli v zagnanem pogovoru s snubakoma. Dogovorili so se za oglede čez štirinajst dni. In takrat bodo določili poroko. Hitro je poteklo teh štirinajst dni. Tudi Mirko je pred jutranjo zarjo napregef Dan je že zopet precej narasel. Oče in Mojčica bosta lažje dospela, kakor ona dva na Koroško. Ali zvečer se je treba ogibati noči. Od gora je vlekel topel spomladanski vetrič. Prvi ptički so se Ze zbudili. Mojčici je bilo kot v sanjah. Ona, ki še ni bila drugje kot na Osojah in pri dospe sveti. Želela je tudi na svete Višarje, pa do zdaj še ni do tega prišla. A zdaj se vozi po tujih krajih, ženinu naproti. Prej kot sta se nadejala, sta bila v beli Ljubljani. Tu sta ustavila v Se danes poznani gostilni Pri Pigovcu. Dobila sta si tople jedi in tudi konjem zobanja. Potem sta Sla pogledat po mestu. Preje sta Se naročila, kdo sta. Kajti po dogovom ju bo Janez našel v tej gostilni. Nastranov oče namreč še ni potoval po krajih Janezove domačije. Da ne bi bilo nepotrebnih vprašanj in silnosli, jim je llandarit obljubil, da jim bo Janez v Ljubljano naproti prišel. > > > Nadaljevanje v prihodnji Umiki Občanom in občankam občine Lukovica V naši sredi živi človek, ki ga vsi poznamo, eni bolj in eni manj. To je človek z. imenom Jule (pod tem imenom ga poznam jaz). Vidiš ga lahko kjerkoli, enkrat pri eni hiši, drugič na cesti, posebno na Prevojah. Tega človeka so preselili v Tustanj, od koder se redno vrača, vsak dan nazaj domov na Prevoje. VidiS ga, kako šepa od hiše do hiše, zjutraj, podnevi ali zvečer v dežju ali soncu. "Kje je njegov dom ?" se sprašujem. "Ali v 'Puštanju ali med nami na Prevojah?". Če nam tako zaupa, da prisepa nazaj v našo občino (občestvo), mislim, da bi morali vsi skupaj to zaupanje upravičili. Posebno prošnjo naslavljam na naše "občinske svetnike", da uredijo stvari, kol je prav in se za živega človeka spodobi, ne glede na njegova pretekla dejanja. Nikoli ne vemo, kaj bo jutri in kol vemo vsi, zima je pred vrati. t« Meta Jarc w zahvale m Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. V 67. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil nas dragi oče, tast in stari ata JOŽE UDOVČ iz Krašnje 46 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekali pisna in ustna soZalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam drugače priskočili na pomoč. Hvala gospodu Župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Kralnja, pritrkovalcem, ministrantom, gasilcem, praproščakom, nekdanjim sodelavcem tovarne Helios, govorniku za poslovilne besede ob grobu in gospodu Konradu Vrbančiču. Vsem skupaj in vsakemu posebej Se enkrat hvala, saj ste nam bili v teh teZkih trenutkih res v oporo. V hisi ostala je praznina, a v srcih naših težka bolečina. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, lipljeitja. bolezen je bila močnejša od življenja, v domu ostala je jiraznina, v srcih tia/sib bolečina. ob izgubi naSega dragega JANEZA POZNIČA iz Trnja ve 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno soZalje, podarjeno cvetje, sveče in darove sv. maše. Hvala za vso skrb in nego sestram v Domu počitka DomZale, zdravstvenemu osebju bolnice Petra DrZaja, pogrebnemu zavodu Vrbančič, gospodoma Župnikoma iz Kra.šnje in Blagovice za lepo opravljen pogreb, pevcem kolektiva Papirnice Količevo ter trobentaču za Tišino. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Kogar ima/! rad, nikoli ne umre, le daleč je ... Ob smrti naše mami MILKE KOČAR iz Vrbe Se zahvaljujemo vsem, ki sle našo mami obiskovali v času bolezni. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče ter Spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali. Pogrešali jo bomo. Sin z družino W IKOVNJAčje glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva obrtne Lukovica; glavna iiH>dgovoma urednica Majda Vesel; člani uredniškega odbora; Kamilo I)omit.rovič, Marta KerZari, Tomaž Močnik, Irena VoduSek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 4(1, 1225 Lukovica, lel. (»1/729 Kl (KI, jezikovni pregled: Marta KcrZan, spletna stran: www.lukovic-a.si, e-mail: obeina.lukovica'Uiikovica.si, rokovnjacglukovioasi; Produkcija: Agencjja G Ljubljana, y>riprava in lisk: <1KAKKX group, l'odlipoviea 111, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora; člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se Obračunava 8,694 DDV (lir. I. RS tt 89/98). RokOVnJač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno Številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1180. 1 Irednistvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenamernih člankov ne honoriramo, Na naslovnici so člani Mot« klubu Rokovnjači. GOSTINSKO PODJETJE na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici tel: 01/7296 350 - odprto 24 ur na dan odprto vsak dan od 5. do 22. ure tel: 01/7236 846