IM* «mI četrtek m SE • p«fcnl*o W*d «fa V Marfbeau • »«dÉtarfa» M dom m c«to 25 flltv Hi iefa 1219 din., četrt leta din. Ixven fcgaslavjje 4f An. Naročnina se M upravniitvo ,5i«v«jv afca^fl Gospodarja* r Ma-A¿n¡, Rwoíka cesta 5. Lb'. K dopošilja da od potad!. Naročnina se ¡ria č"}« t naprej. Wafon interurban it. 115. Uradaifcv« J« v Maribor Koroška c«sta it. 3. Roka pisi se ne vračajo. 'Jprw~ rviiito sprejema naro&ia«. inserale In reklamacč« Cene inseratem po voru. Za večkratne oglaa* primeren popust. Ne*epr>:. reklamacije so pokal*: proste. Čekovni račun poitaef» urada Ljubljana it. 1M& i«Mtk>n ioierujMMi ik UX PoMunecna Številka stane 1 «lin. Poštnina plaCana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO 48 številka MARIKOR, dne »l oktobra 1928 57 letniU Kai je z Radičem? ¿leían Radič je zbežal v poletju preko Madžarske in Avstrije v London na Angleško. Iz Beograda so raztrosili vesti, da bodo Radiča vtaknili pod ključ, mož se je z bal teh pretenj in si poiskal osebno varnost v tujini. Med hrvatskim narodom je veliko začudenje, ker je zbe «šal njegov večletni voditelj, ga že ni tako dolgo nazaj in Hrvati so prepuščeni na milost in nemilost beograjskim cenlralistom. V Beogradu namigavajo prav resno, da sta Radič in Pašič vedela drug za drugega. Nekatere vesti celo naglašajo, da igrata Radič in Miklavž Pašič pod enim klobukom. Morda je celo Pašič dal Radiču migljaj, da naj gre iz Hrvatske. Kaj če je Radič celo dobil od Pa-Šiča denar za beg? Kajti danes potovati in ostati več mescev v dragi tujini, to stane milijone. Na vsak način je Radičev beg zakrit v tajinstveno meglo. Vprašanje je: Kaj počenja Radič na Angleškem? Ali bo za hrvatsko politiko kaj dosegel? Ali bo njegov pot imel tudi kaj uspeha za cel naš boj proti centralizmu. za borbo proti Beogradu, katerega bijejo naši poslanci? Dosedaj smo zvedeli, da se je Radič v Londonu razgovarjal z angleškimi pisatelji ter uredniki listov. Mogoče, da je podučil nekatere angleške politike o razmerah v naši državi, o boju Slovencev in Hrvatov proti centralizmu. A eno je gotovo: Angleži se ne marajo vmešavati v notranje zadeve jugoslovanske države. Veliki angleški listi pišejo, da, kakor se Jugoslovani nimajo pravice vmešavati v notranjo ureditev angleške države, tako tudi Angleži ali Francozi nimajo glede razmer v državi SHS nič posla. Značilno je, da se Radiču, dasiravno že več mescev biva v Londonu, ni posrečilo priti v stik s kakim angleškim ministrom ali uplivnim politikom. Torej! Kaj je Radič dosegel med Angleži? Nič! To je presneto slaba politika. Pravijo, da bo iz Londona potoval Radič v Švico. Tam zboruje Društvo (Liga) narodov«, ki ima nalogo, da prepreči spore med državami in deluje proti izbruhu vojske. Liga narodov se je doseda j slabo izkazala. Ne emeni se dosti za spore in pritožbe iz posameznih držav. Tako tudi vidimo, da Liga noče nastopiti prav nič proti «emljelačnemu Italijanu. Lah nam je ugrabil okoli, pol milijona Slovencev in Hrvatov. Tem se strašno slabo godi pod Lahom. Vzel nam je Trst, Zadar, in sedaj še Reko ter vse dohode in izhode Jadranskega morja. A slavna Liga narodov se za vse pritožbe trpečih naših bratov ob Adriji ne zmeni. Hrvatje med tem po Radičevi krivdi zavlačujejo cas naše gospodarske in politične rešitve od srbijanske-ga centralističnega Beograda. Po Radičevi zaslugi — ker 70 njegovih poslancev sedi doma za pečjo — lahko Srbi-janci počenjajo, kar hočejo. Srbi nas obkladajo z novimi davki in staroveškimi zakoni, zavzemajo v Sloveniji in Hrvatski postojanko za postojanko, a Hrvate vse to ne zgane. Ko nam bodo centralisti vlekli že kožo s hrbla, bo še Radič s svojimi 70 poslanci vedno sanjal o «republiki« ..... Samo ta primer naj služi čitaleljem: Že na naše šole, posebno gimnazije in urade silijo Srbijance-profesor je in uradnike. Naše sinove pa odstavljajo, jemljejo jim kruh. Na vseučiliščih v celi državi je sedaj okoli 14000 dijakov, od teh 10.000 Srbov. Tako bodo polagoma vsa višja mesta zasedli Srbijanci. Jedli bodo beli kruh, a Slovenci in Hrvati bodo smeli ostati samo še hlapci, vi-ničarji, sluge ali pa tovarniški delavci, oziroma rudarji v Ameriki. . . . Kaj pomaga Radiču beg, kaj njegovo razgovarjan-je z angleškimi pisatelji, kaj potovanje v Švico k Ligi narodov, kaj njegovo pisanje o «republiki«, če psi noče s svojimi 70 poslanci poslužiti sredstva, da bi z našimi in drugimi protivladnimi poslanci pomagal razbiti okrutni srbijanski centralizem v Beogradu! Pravijo, da se Radič sploh ne bo več vrnil. In če se pa bo, je gotovo, da bo moral priznati, da je njegova za-pečnjaška politika kriva našega sedanjega žalostnega položaja. Ali se bodo Hrvati, ali se bo Radič kedaj spametoval? Morda že; a bojimo se, da bo tedaj že — prepozno. Vsi za enega« eden za vse! Že ponovno je «Slov. Gospodar« pisal, da bi bili kmetje nespametni, ako bi nosili svoj denar v banke. Ta denar služi potem fabrikantom in veletrgovcem, do-čim ga za kmeta ni. K lemu bi jaz pristavil še to: Kaj nam treba mestnih bank? Ali nimamo v vsaki župniji svoje kmečke banke? Kar so fabrikantom in trgovcem njihove banke, to so za nas naše kmetske posojilnicc-zadruge. To so naše banke. Te banke vodimo mi sami in jih lahko kontroliramo in v teh kmetskih bankah more naš kmet še dobiti posojilo po človeški obrestni meri. Te naše banke-posojihUce si ne iščejo zaslužka na račun kmetov in ne odirajo kakor mestne banke. Samo ena primera: Posojilnice obrestujejo hranilne vloge po 5—6 odstot, od posojil zahtevajo 6—7 odstot. In banke? Te obrestujejo vloge po 8—9 odstot. včasih tudi 10, za posojila pa računajo do 20 odstot. in še črez. K je je tukaj oderustvo? Tisto malo čistega dobička, kar ga napravijo ^posojilnice, ostane zadrugi, ki je last nas vseh. Čisti dobički bank pa gredo za visoke plače g. bančnih ravnateljev, tanlijeme upravnih svetnikov, za tovarne in tako dalje. Kdor to bere in premišljuje, si bo mislil, da gotovo ni tako nespamtnega kmeta pod solncem, ki bi nosil svo je prihranke v banko. In vendar vsi vemo, da se to na žalost še prepogosto dogaja. Pa ne samo to: dobijo se celo kmetje, ki dvigajo iz posojilnic ter nosijo denar v banke, ali pa posojujejo trgovcem. Dobijo se kmetje, ki se polakomnijo tiste male razlike pri obrestih, nalagajo v bankah in si s tem vžgejo na čelo sramotno znamenje izdajalca kmečkega stanu. To je nezavednost in obenem nehvaležnost tako ogromna, da se ne more dovolj ožigosati. Ni še dolgo lega, kar mi je načelnik neke hranilnice in posojilnice pripovedoval ta le slučaj: Pred nekako desetimi leti, ko sem bil ravno prevzel načelstvo posojilnice, smo dali večja posojila srednjemu kmetu, ki je bil na tem, da mu bo prodano posestvo. Nismo radi dali toliko, pa dali smo, da rešimo enega kmeta propada. Posojilo je dobil po 5 odstot. Mož si je s tem posojilom opomogel ter začel med vojno celo nalagati. 7. leti si je prihranil precejšen znesek. Zadnji uradni dan pa pride s svojo knjižico in hoče ves denar dvigniti. Odborniki, kateri smo uradovali. smo se začudili. Mož je bil v zadregi, končno pa je priznal, da na merava denar posoditi trgovcu, ki mu ponuja 8 odstot., f posojilnica pa daje samo ti. Tedaj pa sem se razjezil kakor že dolgo ne in sem možakarju povedal par gor-kih. Bilo ga je sram in pustil je svoj denar v posojilnici. Torej: kadar je kdo v stiski, tedaj je dobra poso-* jilnica, ako pa ima denar, tedaj gre mimo posojilnice in se še ne ozre nanjo. S Tako mi je pripovedoval načelnik, ki že dolgo let požrtvovalno In za «božji Ion« načeljuje posojilnici. — Mislim, da je še več načelnikov, ki bi lahko iz svoje izkušnje kaj podobnega povedali. Navedeni primer nam dobro kaže, kako malo stanovske zavednosti še imajo nekateri kmetje. Za nekaj judeževih grošev so pripravljeni izdati in prodati svoje stanovske koristi. Dobro bi bilo, da bi naš priljubljeni list «Slovenski Gospodar« še marsikaj prinesel in nam kazal, kaj je zadružna zavest, kaj je stanovska zavednost, kaj pomeni pregovor: «Vsi za enega, eden za vse« in kakega pomena za nas so naše kmečke banke, naše hranilnice in posojilnice. Priti mora tako daleč, da bomo s prstom kazali na izdajalce kmetskega stanu. 0 letošnji trgatvi Ne zadostuje še za dobro vinsko kapljico samo, če smo poletna opravila v vinogradu izvršili vestno in po najboljših praktičnih izkušnjah. Za dober vinski pridelek, kakor za rentabilnost vinogradništva sploh je trgatev in spravljanje mošta največje važnosti, kajti dostikrat je baš nepravilno ravnanje pri trgatvi in spravljanju mošta vzrok, da našega vina ne moremo prodati, kakor bi želeli. Pri letošnji trgatvi pa bo treba še prav posebne previdnosti. Letos grozdje neenako zori, mnogo ga je napadenega od ki sij a ka in bolnega od peronospo-re, oidija in trtnega pikca. Če hočemo imeti od letošnje- Januš Goleč: Ne kliči vraga! (Konec). Kot dijak gimnazijec sem tako rad pohajal po šu-«nah krog rojstne hiše, kjer sem nabiral gobe. Pri leni poslu sem imel na veliko veselje tudi srečo. Ko sem natanko pretaknil vse kote, kjer so rastle gobe in bil že precej obložen s tem žlahtnim plenom, sem sedel na mah pod obsežen hrast in tamkaj čital. Necega poletnega popoldne sem bil zopet po gobjem lovu ves zatopljen v knjigo pod hrastom. Čisto neslišno se je vsedel nekdo tik mene in mi pogledal preko rame. Ozrl sem se, prestrašil ter prebledel, da mi je zaprla groza glas .... Tik mene je sedel Koferc, a strahotno spačenega obraza. Manjkal mu je konec nosa in iz še preostalega dela sta strašili v javnost dve globoki luknji . . . Pri pogledu v ta spačeni obraz me je takoj prešinil spomin izza lanskega leta: lani ga je ugriznil rlodej z jeklenim zobom v nogo, letos pa mu je odgriznil konec nosa in mu razvlekel ter razroval obraz v strašne poteze .... Koferc je uganil mojo usupljenost, a se je samo zlohotno nasmehnil in menil, da je tudi on čital v tujini, sedaj ga pa že zapušča jo oči in ne more več. Nisem mu nič odgovoril, tudi pogledal mu nisem več v obraz, ker je postal ta človek zame trenutno nekaj mrzlično groznega, da bi jo bil gotovo potegnil pred njim, ko bi se bil upal. Koferc sam mi je najbrž pre-cital z obraza strah, mi na kratko obljubil, da bova tudi letos lovila v hlače polhe, pobral svoje dolge ude in izgnil med drevjem. Hitro sem zaprl knjigo, ccker z gobami pod pazduho in proti domu. Doma mi je zaupala stara Roza čudno povest o izgubi Koferčevega nosu. Pravila je, da je tako na spomlad enkrat nesel celo butaro novih bičnikov v Kapele na sejm. Suho robo je dobro prodal in tamkaj popival. Pri povratku na križpotu — ga je srečal voznik, ki ga je prosil, naj prevzame na svoje krepke rame srednje težko vrečo cementa za Markečev žirf v Št. Petru. Koferc si je za dobro napitnino naložil cement in trdno obljubil, da ga bo še ta dan oddal na pristojnem mestu. Voznik se je odpeljal v smeri proti Brežicam, Koferc jo je kresal proti Bizeljskem. Napitnina me je tako težila žep. da je spotoma celo zapil in prišva jdral v št. Peter enkrat okrog polnoči. Mesto, da bi nesel cement na breg k Markecu, si je misli: Koferc, zakaj bi vlekel ude svojega nesrečnega rojstva na Markečev hrib preko nevarnih korenin, ko pa je cement za žirf in ta je tik ob glavni cesti in na ravnem. Koferc je torej sklenil, da odloži vrečo na šentpeterskem pokopališču, kjer so obzi-davali žirf za blagopokojnega Markeca. Oblačno temna noč je bila. Na polnoč je šlo, ko je odprl Koferc brez strahu železna vrata na pokopališču. Bal se ni niti najmanj, saj je stanoval v mrtvašnici njegov znanec — grobokop Magdec. Kar proti mrtvašnici jo je ubral, a ta je bila zaklenjena. Levo od mrtvašnice je že bil Markečev žirf, krog jame opeka, pesek in apno. Koferc je odložil vrečo tik jame, si obrisal pot in pogledal proti nebu. Težki, gosti oblaki so se vlačili po nebesnem boku, tajinstven vetrič je vlekel . . . Koferc je dognal, da se bo kmalu usul dež--Cement je hotel zavarovati pred dežjem in je stopil nazaj k mrtvašnici po kak kos deske, da bi pokril z njo vrečo. Pod kapom mrtvašnice je nekaj brodil okrog in kar naenkrat pretresljivo strašno zakričal .... Njegov krik je jeknil po mirodvoru, se razlegal po Št. Petru, a kateri junak bi se mu naj bil odzval, ko pa je buknil vik iz pokopališča .... Koferc je vikal obupno na jiomoč, a vse tiho . . . oblaki so se podili preko pokopališča, veter je začel vleči močneje, dež je že naškrapal in tudi Koferc je utihnil .... Nekaj kot železo trdega je pognal v zid mrtvašnice, da je glasno zaropotalo, si zakril obraz z obema rokama in ostavil kar najurnejših korakov mirodvor šentpeter-skih faranov .... Za tem ga ni bilo dolgo na spregled, a ko se je zopet pojavil med domačini, so se ga ustrašili vsi pri prvem srečanju. Bil je brez konca nosa, dve luknji sta mu zijali iz preostanka in obraz mu je bil strašno spa-čen. Ljudje so začeli govoriti, da mu je sam ta roga t i bognasvaruj odgriznil nos, ker se je upal ob polnoči ua pokopališče in je tamkaj celo pljuval in klel . . . Taka je bila torej zgodha s Koferčevim nosom. Sklenil sem, da se mu bom ognil v prihodnje daleč na okrog in polhov ne bom lovil v njegovi družbi za nobeno ceno. Te počitnice sem obdržal dolge kodre, niti oče se ni upal več poklicati Koferca, da bi mi obalincal glavo in namazal vrat s svojo slino. Počitnice so že šle proti koncu in jaz sem se v duhu že poslavljal od preljubega mi doma. Par dni pred odhodom v šolo je šla mimo naše hiše čudna procesija. Naprej je stopal žandar z nasajenim bajonetom, za njim so nesli štirje črno pobarvano krsto. Šli so mimo nas in navzgor proti gozdu. Nobeden si ni znal razložili tega čudnega, za naše kraje naravnost nemogočega sprevoda. Predno so se vrnili ti čudni pogrebci. je že znal mlinar povedati, da je bila pri njem Gajska Katra in mu zaupala nekaj groznega. Pravila mu je, da je Koferčeva koza meketala prav na daleč slišno en dan in celo noč. Katra je šla pogledat in videla, da je bila žival privezana za vrv k v zemljo zabitemu kolcu. Reva je populila do gole prsti vso travo, kakor daleč jo je pustila vrv, a ko ni bilo kaj več za pod zobe, je koza postala lačna ter žejna in se spustila v obupni meket - klic na odh pomoč. Katra ie odvezala bradačo in stopila h Koferče-vi bajti, ki je bila zapahnjena. Pogledala je skozi okno in se ustrašila, da bi jo bil skoraj oplazil sam božji «žlak« .... Na tleh v izbi je ležal na hrbtu v mlakah štele krvi in z zevajočo rano preko vrata Koferc. Katra je šla, kar so jo nesle starostne noge in zaupala grozni prizor županu. Žujian je javil celo žaloigro žandarmeriji in sedaj so šli, da položijo žrtev v krsto in jo pokopljejo. Tako mlinar. Pogrebci in žandar so se kmalu vrnili, stopali molče mimo liiše in zavili proti fari. Kofercu niso zvonili. Pokopal ga je grobokop čisto -.;raf> i. ■o —j« ga pridelka čim večjo korisl, ledaj se ravnajmo po naslednjih navodilih: V normalnih razmerah se začenja pri nas trgatev v prvi polovici meseca oktobra. Naši južni bratje trgajo ravad.no že v drugi polovici meseca septembra. Letos bo treba počakati s trgatvijo do druge polovice oktobra, ako ne bo preveč deževno. Če je namreč jesen deževna, tedaj trgajmo poprej, drugače pa čakajmo s trgatvijo do najvišje zrelosti, da dosežemo boljšo kvaliteto. Marsikdo se je ža lahko prepričal, kako se množi sladkor v jagodah, zlasti v zadnjem času pred trgatvijo cA ugodnem vremenu. Od grozdnega sladkorja pa tudi zavisi dobra kakovost mošta in poznejšega vina. Trgati je po možnosti ob lepem, suhem in solnčnem vremenu. Predpoldne začnimo trgati še le tedaj, ko se je rosa na grozdju vsaj večjidei že posušila. V splošnem razločujemo dvojno trgatev in sicer predtrgatev ali podbiranje ali kakor tudi pravijo pa-berkivaaje, to je poznejša trgatev tistega grozdja, ki je bito ob glavui trgatvi še nezrelo. To bi bilo potrebno vsfed tega, ker je letos, kakor že omenjeno, mnogo pokvarjenega, bolnega in različno zorečega grozdja. Kdor bo torej hotel imeti dobro kakovost, bo moral dvakrat ali celo trikrat brati. Najprej poberemo vso bolno in pokvarjeno grozdje. Isto sprešamo in mošt uporabimo za domače potrebe. To je predtrgatev, katero izvedemo kaki teden dni pred trgatvijo. Za glavno trgatev si naj pripravi vsak trgač dvojno, eventuelno trojno posodo. V prvo posodo obi- j ramo samo popolnoma zrelo, zdravo in nepokvarjeno ; grozdje; tudi žlahtno gnilo daje zraven. V drugo poso- j do dajemo vso bolno in vodeno gnilo grozdje ter gnile jagode, ki smo jih iztrebili iz sicer zdravega grozdja. V tretjo posodo bi pa eventuelno trgali vso nezrelo grozdje. Tališnega grozdja bo letos prav veliko in bi se izplačalo, da ga pustimo na trsu in pozneje potrgamo. Ob ugodnem vremenu dozori grozdje lahko popolnoma in se na ta načia dobro uporabi. Če je pa nezrelega grozdja prav mat« tet- hi se ne izplačalo ga pozneje trgati, tedaj ga spravimo kar pri glavni trgatvi zase ter uporabimo mošt z uspehom za vinski ocet, ki je zelo fin in včasih dražji ®a vina. Nikdar pa ne presamo slabo zrelega grozdja z zrelim skupaj, ker bi sicer pozneje vina ne mogli predati. ( Ak« je le količkaj mogoče, trgajmo vsako sorto po- ' % seboj, da dobim® sortna vina. Takšna vina se dražje pia«ujeg«, neg* mešati* iz sicet' enako dobrega grozdja. Na vsak način pa berem« enako zrele in enako fine sorte zase. Sam® vin« izhajajoče od dobrih in finih sort »«* p«nujati da trg. ako želim» vinogradih z uspehom. Zate p« Maj vsak vinogradnik izbira odslej samo aa^fealjie sorte z« obnavljanje svojih vinogradov. Vino- j gradi s slabimi sortami pri nas ne bodo prišli več v p«- | »tej, temveč kod« «jih lastniki od vinskega trga v do«- ' kčasu p«p«(nom« izključeni. Bri trgatvi i» |trei«aju je aajvečja saažaost eel® »a- l atestu. Pasaža je pred iea pa uporabi oprati s čisto voda i« «neti s krtača i* rabraaim« skisaaje raznih ostaa- ■ sestavin m «t ta, ki »a obvisele na posodi. Naj-b«HtV jf. pret trgat vi j a vsa pos«d«, ki pride pri tem pasla v i alf», ¿¿miti z vrela voda, v kateri mi« raztopili t »«MaCka s«tf. jS£jsk« aaj se kolikor mogoče naglo, da smrn v Mi kal, kjer je že jeocI>»^ Ho&aurav Loj«, ki se je Ml aa gr«r® ter strah cde fare' atežij »<*«! ,ct* •dSel sem nazaj v Mi ia ?«wabjt B8 Ktfflr^ «i njega v« greoa« smrt. •«■ge pači Uit ce se spomtajam še aa ta, da sa ljudje' i «jfh*tt Kaferčeve kačuic p« dnevu, pa no& pa vem. da tf »e meada tanes aikd« ne upa mirna, Kedatkoli se |e anfaraa poobiaitl« m sa «čeli oblaki groziti a lede-ai» bitem in je aevam« »ajda k smeri Koferčeve ka-•iu^ s« ae ljudje kričali m bili «sneg« maeaja: v aai p; bajti je nekje kadifer jekleni zob ia pa tega h<»i daiej mett gromom ia bliskom . . Zadremate otoa-a^e aa matere navajale k pokerščini ia pridnosti, fe£: m princa kodi, če ae, pride pa te straiini Kofere kroz a asa ia s peklenskim zobom, Kajni *«f«rc je «sta* *oi»S »trati!« m ««rasle im mi a Hm». ne pride zmečkano grozdje preveč z zrakom v dotiko Zračni kisik kvari mošt in povzroča večkrat poznejšo rjavenje vina. V slabih vinskih letinah je treba posebno paziti na vsako malenkost, ker nam vsak, tudi najmanjši pogrešek utegne povzročiti velikansko škodo. Najboljše stiskalnice za manjše obrate so naše stare lesene stiskalnice. Slaba stran teh stiskalnic je ta, da pride zmečkano grozdje in mošt z zrakom preveč v dotiko. Nič kaj apeiitno ni, ako nečedni možakarji obdelujejo Vinsko brozgo in tropine s svojimi umazanimi nogami. V tem oziru bi se dale tudi le vrste stiskalnic izpopolniti in bi bile tedaj še boljše. Za velike obrate najboljše stiskalnice so hidraulične stiskalnice, ki so pa tudi najdražje. Pri prešanju je uporabljati kar najmanj orodja, zlasti železnega, ki je čestokrat vzrok počrnjenja vina. Če se bomo pri trgatvi držali zgoraj omenjenih navodil, tedaj bomo naprešali dobro vinsko kapljico, katero bomo tudi lahko vnovčili. V tem oziru so drugi narodi, na primer Nemci, Francozi in drugi naprednejši od nas. Oni imajo v te svrhe tudi modernejše priprave in večje strokovne sposobnosti. Mi bodemo pricapljali še le črez dolgo vrsto let za njimi. Učimo se torej od naprednih vinorejcev, da bomo dvignili naše vinarstvo do višje stopnje. Ivan Štampar, ekonom grajščine Ormož. Kmetijska dela v mescu oktobru. Doma na dvorišču in pri živini. Oktober je mesec , spravljanja vseh tistih poljskih pridelkov ter raznih več ali manj žlahtnih sadežev, ki jih kmetovalec spravlja kot poslednje pod streho. V ta namen zasežimo vse shrambe in prostore našega krova in jih pred uporabo očistimo vsakršne nesnage. Krompir in korenstvo je treba spraviti v hladno klet ter ga večkrat pregledati, da se ne pokvari. V toplih in vlažnih kleteh nam krompir in korenstvo rado gnije, proti pomladi pa hitro kali in odganja. Toplina krompirjeve kleti naj ne presega 6 stopinj C. Ako imamo premalo krova za krompir in korenstvo, tedaj si odpomoremo s podsipnicami, ki jih skopljemo na njivi ali pa v bližini hiše. V podsipnicah moremo te sadeže izvrstno hraniti tako, da nam osta- , nejo bolj zdravi, kakor v vlažnih in zaduhlih kleteh. , Podsipnice so 35 cm globoke, 2 m široke in poljubno dolge jame, v katere se vlagajo gomolji in korenstvo v , podobi strehe. Čim več imamo sadežev za vlaganje, tem daljša mora biti jama. Dokler ni mraza, zasujemo zem- ' Ijo le ob obeh straneh kupa in sicer za približno 1 din t debelo, ¿a lažje uhaja puh iz kupa. Ivo pa pritisne . mraz, je kupe do pol iTrcira na debelo pokriti z remiji), < tla vloženo korenstvo ali krompir ne zmrzne. Okoli, kupa napravimd ¡srci* da deževnica lahko odteka. i Živino pasemo žirom po travnikih, dokler ni sla- ! «e. Prehod od zelene1 krme na suho naj se vrši pola- i goni«, da živali ne zmršavijo. Če hočemo molzno go- i vedo obdržati tudi ob suhi krmi pri dobri molži, do- ' dajemo krmi dnevno po dvakrat nekoliko narezane pese ali repe. Svinje začnimo boljše krmiti že sedaj, d« ! dobimo debelejšo slanino. V mescu oktobru začnej« ! mladiee (mlade kokoši) »esti, ako jih krmimo za-dotsa*. , V vin*gtx4n. Groadje v vinogradu dozoreva in po- ' z vsakim cjnevom slajše. K<* je letos grozdje v * 4al^a|« «ostal«, ¡je Irefca S trgatvijo počakati vsaj do ' druge polovic« «nese«. Kdoc bo čakal dalje, bo ravnal ' boljše. O trgatvi sem? «pregofoflm« v posebnem spisu. P« končani trgatvi j« misliti na aadomestilo hranilnih > saori, ki smo jih odv^aif apmlji # trgatvijo. Gnojim« s ' hlevskim gnojem, kompostom (ali P» tudi e zemljo, ki j« j aa hranilnih snoVah bogata. Po aekod gnoj« tudi s ka- , meajem, ki rado da. Takšn« kamenje Ji bazalt, j •riljevec ia lapor, ftsojenj« z laporjem je alastl v Nemiiji še od edava« w navadi. Tam kopljajo lapcr? y iz 2—3 cm debelih in pol metra širokih desk, ki sa razpostavljene na širokih stebričili v razdalji 20—30 cm vsaksebi in pritrjene ob steni sadne shrambe. Ob robu pribijemo 10 cm široko lato ali remelj, ki brani, da ne pade sadje na tla. V večjih sadnih shrambah najdemo police, ki so zbile iz samih ozkih remeljcev, da lažje prihaja zrak med sadje. Zelo pripravne police napravimo ludi tako, da nakopičimo v stojalu lese druga vrh druge. Te posamezne lese se premikajo v stojalu kakor predali v omari. V drevesnici pregledajmo okulante in prerežimo vezi, ki se zajedajo v kožo. Za nove drevesnice je treba prirejati prostor že sedaj. Ta prostor pognojimo s hlevskim gnojem in ga rigolamo 40—50 cm globoko. £a dre vesnice v večjem obsegu moremo zemljišče tudi pre-orali s plugoin-rajolnikom. V sejalnici sejemo peške, ki naj izhajajo od bujno rastočih divjakov, da dosežemo močna drevesa. Ob priliki prešanja raznega sadja imamo najlepšo priliko, da dobimo zanesljivo blago za seme. Jesenska setev pešk je boljša od spomladanske. Peške sejemo spomladi le tedaj, ako v jeseni nismo i-meli za to pripravnega prostora. Na polju. Dovršujmo selev ozimini. Ako sejemo žito, dokler je toplejše vreme, se bolje razraste iu pred zimo dobro vkorenini. Iz enega semena zraste v tem slučaju po tri in še več bilk. Če pa sejemo pozno, to je v drugi polovici oktobra, ali šele novembra, ledaj se mla de rastlinice pred zimo ne morejo dobro vkorenini ti in imamo redko žito na njivi. Z zgodnjo setvijo pihta^ nimo torej mnogo žitnega semena. Glede pozne' setve pravijo kmetje, da na vsaki korak peti, treba po eno pest več vzeti. Spravljajmo pozno koruzo in suštflao listje od koruznih štricljev, ali kakor pravijo ludi: koruzno kožuhovino. To listje od koruznega latovja j« zelo pripravno za posteljne slamnice, ker se ne drobi, je mehko in dovolj prožno. Za postelje na bivših avstrijskih orožniških postajah so jemali koruzno kožuhovino in so bile prav čedne. Kmetice, ki si ne morejo nabaviti dragih žunnic in vložkov na vzmeteh, aaj o-premijo svoje postelje s koruzno kožuhovino in zibale se bodo na naravnih vzmeteh prav tako, kakor bogata meščanke na umetnih. — Žanjimo ajdo in j« spravljajmo v kozolce, da ne segnije ob deževnem vremenu. Ajda je letos tuintam prav dobro obrodila, kar bo tudi znatno pripomoglo k boljši prehrani nižjih sloj »v. Ru-vajmo (pipajmo) peso, repo in korenje ter shranjajmo te pridelke v hladnih kleteh. Orjimo jesenska praho, ko so druga nujnejša opravila gotova. Na vrtu. Okopavajmo zimsko zelje, zimska solata in zimski ohrovt. Trgajmo paradižnike ter jih vkuha^ vajmo z dodatkom nekoliko sladkorja! pri tem i&V-najmo takole: Snažne paradižnike pristavimo k ognju brez vode, prekuhajmo in nato pretlačimo skoa» giio. Lupine in Seme zavržemo, mezgo pa pristavimo vnčviA k ognju in dodamo sladkor. Če imamo Wekove «B«-lorm«-slekIčnice za shranjevanje, zadostuje za katta nje kake pol ure, drugače pa je treba kuhati tak« Bol da mezga* v fcepfih 9p«aai, da Koferca ai «giimil na veliko soboto zlodej, u>.npak so streljali ob priliki procesije v Koejem ie vo-|aSkega revolverja ia čndn«--krt^la, ki je bila izstreljena v rrak, je na 8000 korakov zadela Koferca v nog«. Ce!« radevo si je Koferc sam razpukšal, ko se mu je ingnojila jeklenka iz noge. Nosa mu tudi ni odščip-vrag, snipak šent|>eterski grobokop Magdec je imel pod kapom nastavljeno močno železo ali past za podgane. Past je bila visoko na deski, s katero je hotel abogi Kotferc pokriti cement. Ker ni videl v temni noči, je malo preveč od blizu pogledal in čap--past se I« sprožila, Koferc je bil prepočasen s svojim nosom, bt je poslal rrtev železa. Zakaj si je Koferc prerezal vrat Mn naiti čislo sam kot samomorilec, gospod župnik ni za bolelll. Dostavil je še samo KoierČevi storiji, da ga je dal pokopati v svarilen vrgled drugim v neblagoslov-i$flai kot rt živo mejo, kjer počivala od početka župnije do daaes sam« dva. Gospod župnik je zaključil Kofer-«ev livotopis r besedami: Kakšno življenje, taka smrti Covorice preprostega naroda, da ima «veze s samim pe-Ubmflčakam, so ma bile dobrodoBIe, ljodje so «e ga baB. a pnuotovemJb gavoric ¡t postala Isttna i« t« «b Ko JW»rvi. k« cel« ffapnif« ialobtet smrti iasn, ko al drugega dek v gamah in ga vozijo rdrob-- , .neno tr«ščico, v drugem pa samo polovico. Sodov n« ^eaega v vmogr.de. Akd j« po večkratni kapi «emlje SJBaem, štirje vrtovi. Proda se pe-arna z dvema vrtoma tudi posebej. Pridela se 11 hI vina in 28 hI jabolčnika. Košnje ca eno govedo, cena ugodna. Naslov v upravništvu. 713 r ski c < t V-. I OD .A 1 ' Brzo-hrzo | ■a vlak v Celje v veletrgo- a vino R. Stermecki, kjer kupite letos SUKNO za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. 53G Sodar I Frančiškanska ulica 11 (pri meroizkusnein aradu) " j se priporoča za vsa dela sodarske stroke ter za vse vrst« 978 novih in starih sodov po najnižjih cenah. TOVARNA KANOIT©V F». ROZNA SSR k Brzojavne droce in trame j pribor, »nega, sprejme za takoj pod v vsaki množini franko va- agodnimi pogoji Fric Zem- gon Slovenija, kupimo in pro- l|ic. velevinogradnik, Ljuto- simo ponudbe pod: &hlice- ______«J« 2-1 BajTiSji dneTni ceni reza- ne in izpadene lase. ttprejiHeKi za takoj eno prid-ao i« pošteno kuharico sred- - ALEKSANDROVA CESTA a priporoča vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjih bre/ konkurenčnih cenah ! Zahtevajte cenike! lEÜa ja BLAZNIKOV VELIKA PRflTIKfl za prestopno leto 1924 ima 366 dni. Telefon 436 IZDELJUJEM aie starosti, katera zna opra ! vijati tudi druga hišna dela. prodajam kite ia vsa lasna Prednost imajo one iz dežele, j dela ■rana ia stanovanje v hiši. M. Fetticb-Frankheim, česal-»obra mesečna plača po do ni sajon za dame. Maribor, f»yoru. Oglasiti se ]e pri A. S,aln„ „iica 2. 833 10 -olanc, valjčni mlin, Radeče „ ^.rTMartifimiffingfr »ri Zidanem mostu. 994 3—1 > - Hprojme tt učenka, zmožna oba jezika. Hrana in stanovanje v hiši. E. Berna, trgovina čevljev v Celju. 921 3—1 --------—____—--i Ičpijf»» trte vkoreninjenik ; jRvjakor in sadna drevesca v&ek »a j bolj rodovitnih ia Kiporočljivih vrst oddaja že -iedaj v jeseni po ugodni ceni iofcro m zanesljiv* blag«. Za pisat«* odgovor je treaa Rjrilo&iti znamke. Alojz Gra^ ' Sfer, posestnik in trtnar, Zu- ' ■ -*"■• Plu. sortn, ms t a „»reinci j». S 10S3 4 za *ino vedno v zalogi pri FRAN REPI Ci Ljubljana, Trnovo «Velika Pratika« je najstarejši družinski koledar, keji • je bil najbolj vpoštevana že od naših pradedov. 1 elefon 4. 6 ; Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 din., kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnika naslednikih, tiskarna in litografski zavod, Ljubljana, Breg 12. l«4f i—l JU 1 J «koli 34 Rroda s« posoatvo, oralo r zemljišča, polovica je in sic«r s*reka, k«r, ^kev it«l.: druga go- esarnig-oval škropilnica a doaedaj najbolj priljubljena in torej gn a j bo ljža škropilnica za uničevanje peronos-30 re. — Ker se jo posnema, se opozarjajo cenjeni vinogradniki, da je ona i t a ▼ a, ki nosi poleg stoječo var-*veao znamko. — Ta znamka je za »elo JUGOSLAVIJO uradno prijavljena. Edino za-, •topstvo za Slovenijo; . ŽilIDEB, Harlbir, flltksaadrm c. 45/11. »raCik> »jive, sai FIŽOL ¡¡»tki. Vsa _!* Rabia» vsako količi«o fiaol«, rdečega — »an4oli*ft i« _fa ? najte ftnad« se .f iile s _ • sta «ju. fc-e>k «litve kocka. zaradi ^f«^""1" — Ponudbe z vzorci, prosi**, poèljafi *a, »a drugo posestvo prav t^* Agenturni in komisionalni posay $K¿Vaa F ¡ ore tli. So») «o za 4W.000 D Anton Sre> : p. imorfje). mí 5-2' Mçsek, posestnik, Novake, p Wovr——■*- i mm^aS!^13«aaaaaeeeif mmma jg* VRANJ CELJE Javi««**, p»^ ! t' st. 91. obstoječe m ki£e. — -«lit kise oUirea itf sadai ▼t««gra< fw j idhift«-. K kis ur« *«i4utjeaa >iira. «e» ¿»j» laafei.ik ,. _ »i ri ž«f af g. tac. l»7 i Kralja Petra c. 26 %oda a« ■•kaj yon|«v eakal ?IB"l4t posestni Jaram- ] priporoča «Tojo bogato »alogo ____tW> a8g«ga kdelka po najnižjih canah. Sprej Utern pos»«tro od 4 do 18 z dokriati »jiranil. ' ««osoikoni ali tudi Tino- j «rodom «o »ogoč« ,r Mi»«i 1 ■(-«»•(«•g« kraja ■ «gesla ah •ga. P«*udl>« G. P. Prišla ' f», jio6tn«l«ea?e, ' i mmmimmk^m /^ifSa gran» p ▼rfc»je vsa popravila ločno k soHdae. iTomasovo žlindro Opekarna ¡■MMMMmil^^j s'jM11Čeno V8ebino 17~!8 odslot. fosforov« kisline, naj |4g J^J fl"nej« zmleto, nudi svojim podružnicam in udom pa 1 Opek« | g 170 D za 100 kg v celih vagonih franko Ljubljana vrst " " Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Vsa druga umetna gnojila, močna krmila itd., stalno na zalogi. Realiteina pisarna H Ariiniik & CampM družba z o. z. Celie, Kralja Petra cesta 22 ima na prodaj: hiše, vile, graščine, gostilne, trgoviac. vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna i« veiepo^fsV va. žage, mline „td. §39 IN2. I. & H. BOHL, MARIBOR, Motherjeva ulica 19. BstoaoTli»« «d Jok Deuzel oboli teta ltM. Stran S. Sí.O VENSKI GOSPODAR. 11. «klobra 1923. c-v'y ^ZZ Na celem svetu znani kot najboljši. — Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva ul. 5, II. k, priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. 3STsL5solld.nejše cene In. točna postrežba« TISKARNA S». CIRILA V MARIBORU I se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manufakroimo, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE: a) ZA OTROKE Venec pobožnih pesmi 15 din. Kvišku srca 27, 36, 39 in 40 din. Sv- Pismo, Evangeliji in Dejanja apo«to- Rajski glasovi 38, 50 in 52 din. ^ P° 10 d"1- Prijatelj otroški po 6.50 in 7.50 din. Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.) 15 din. Ključek nebeški po 20 in 30 din. Premišljevanja za celo leto 1. in II. del Angel vsrih no 11 din. 32 dinarjev. Družba vednega čiščenja. Dve molitveni b ZA ODRASLE ^ 3 djn. Bogomila po 15, 20, 25 din. Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kra- Pobožni kristjan po 12 din. Ijice src 5 din. Ceščena Marija po 14, 48, 60 diru Vir življenja 18 din. Marija varhinja po 10. 36 din. Duša popolna 20 din. Sv. Alojzij po 15, 34 din. Duša spokoma 20 din. Nebesa, naš dom po 42 din. Bog med nami 12 din. Skrb za dušo po 15, 22, 30 din. Večno življenje (rdeča obreza)1 24 din., Sv. ura (velike črke) 12, 15, 30 din. (zlata obreza) 33 dinarjev. Mali dnhovni zaklad (velike črke) 12 din. Slava Gospodu 18 dinarjev. Marija Kraljice 42 din. Nebeška hrana I. in II. del 15 din. Venec pobožnih molitev po 40 din. Priprava na start 16 din. Maribor, Gosposka iiliea št. XO i t ! Perje m postelje! ! ! LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU e prejema hranilne vloge in jih obrestuje počenii s 1. julijem 1923 po 6% ^r*2 »dpovegi. 6 Va% preti anomesečni edpevsdi, 7% prsti trimesečni «dpevegi, 7V>% proti šestmesečni edaevedi, 8% preti enoletni odpovedi «d dstva vloga de ineva d ¿¡ga. Rsntni in mvalis^i jtevs*? pl«šaje PMejilnici» sama. Ha debelo! •■•.»»¿¡■amaaif: vww.; ?mšHrm°48 ulica it 17, Ha drobno! Pojdite pri nakupu manufakturnega blaga v staro znano trgovino — SPODNJEŠTAJEBSKA — LJUDSKA POSOJILNICA CELJE, tik farne ce kve CELJE, tik farne cerkve Vsled ogromnega nakupa iz prvih inozemskih tvor-nic se prodaja samo trpežno ter sveže blago po nizkih cenah. Vedno velika izbira vsakovrstnega manufakturnega blaga kakor: moško ter žensko sukneno in volneno blago. vsakovrstne tiskanine, belo in pisano platno, rujavo kotenino, cajgi. nogavice, letno in zimsko perilo. Posebno velika izbira vsakovrstnih svilenih, polsvilenih rut in šerp, kakor tudi cajgastih in barhastih rut. Za obilen obisk se.priporoča V MABIBORTJ, STOLNA ULICA Štev. 6, reg. z. t n. zav. obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere zamore vsak čas dvigniti, po Stalnejše vloge po dogovoru Aloiz Drafenlk Na debelo! Somišljenikiširite naše liste! Kadrnžna gospodarska banka Podružnica v Mariboru« IzvriMi m tosutne posli ¡¡«iltttitffioeie. - Bajvišje obrestovanle vim na knjižici Sn * teMm mta» Izpiliš vsako vlogo na zahtevo takoi v gotovini Po&blaiiavti prodajalec sr«ik driavro "razredna loterije. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak, Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.* 11>k tiskarn« sv. Cirila v Mariboru.