V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 12. 10. 1984 CENA 18 din Št. 79 Q LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE V. d. glaVni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek 0135-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Na Beli gradijo elektrojeklarno Vponedeljek, 8. oktobra, so po dolgih letih priprav začeli graditi novo elektrojeklarno jeseniške železarne — Manjši stroški proizvodnje jekla, ki ga potrebuje naša kovinsko predelovalna industrija za izdelke, ki jih izvaža — Vrednost naložbe 18 milijard dinarjev J poslovne politike. To so poudarili vsredo na seji Medobčinskega sveta ZKS a Gorenjsko, ki se ga je udele- žil tudi predsednik predsedstva Slovenije France Popit. Na seji so obravnavali aktualna družbenopolitična vprašanja in uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije na Gorenjskem. Zaostrovanje gospodarskih težav slabo vpliva na razpoloženje, ljudje so nezadovoljni zaradi naraščanja življenjskih stroškov in zaostajanja osebnih dohodkov. Nezadovoljstvo povzroča tudi uravnilovka pri osebnih dohodkih, nič se ne premakne pri uveljavljanju nagrajevanja po delu. Veliko kritike je deležna socialna politika, saj kljub upadanju življenjskega standarda stalno upada število upravičencev do otroškega dodatka in drugih oblik družbene pomoči. Vse več je družin, ki. težko živijo, čeprav oba starša delata. Slabo živijo tudi upokojenci. Dogovorjena politika se ne uresničuje, sklepi se nizajo na sklepe in nihče ne odgovarja za njihovo uresničitev. Ljudje pa vedo, da imajo vse napake in napačne poslovne odločitve svoje botre in prav bi bilo, da bi jih imenovali z imenom in priimkom. (Več o razpravi na 2. strani) T, Bogataj in en plavž, nato pa še ostale peči in drugi plavž. Tehnološki postopek so izbrali na osnovi proizvodnega programa in obsega nerjaveča jekla, si 1 iciruna in nesilieirana elektrotehnična je kla, nizkolegirana, mikrolegirana in fi-nozrnata ter ogljikova jekla. Proizvodnja jekel v Jugoslaviji ne pokriva porabe, saj še vedno 27 odstotkov jekla uvažamo. Jeseniška železarna *je lani izvozita za 28 milijonov dolarjev proizvodov jekla. Z izgradnjo jeklarne ne predvidevajo izvoza surovega jekla, izvažali bodo le proizvode preko kovinskopredelo-valne industrije. Porabniki jeseniškega jekla so lani izvozili za okoli 300 milijonov dolarjev končnih proizvodov. Z novo tehnologijo se bo delno spremenila tudi struktura potrebnih surovin, manjša bo nabava koksa in rude. Z boljšo organizacijo zbiranja jeklenih odpadkov bi lahko še zmanjšali uvoz. Uvozni stroški bodo potrebni za premog za koksanje, mazut, zemeljski plin, ferolegure, jekleni odpadek. Gro-delj bo dobavljala Zenica, inozemskega dobavitelja pa sta iz Alžirije in Brazilije. Jekleni odpadek bodo uvažali, za surovine in repromateriale iz uvoza pa boao v prvi fazi izgradnje potrebovali 14 milijonov dolarjev. Računajo tudi na znaten prihranek v porabi primarne energije. V Siemens-Martinovem postopku porabijo 31 GJ na tono jekla, v elektro postopku le 13 GJ na tono. Prihranek v porabi znaša 57 odstotkov. Stroški za uvoz energije se bodo zmanjšali za 80 odstotkov. Vrednost največje slovenske investicije znaša 18 milijard dinarjev. Za uvozno opremo bodo dali 65 milijonov nemških mark, dobavitelj opreme pa je zahodnonemška firma Mannes-mann Demag Huttentechnik. Tuje opreme je za 33 odstotkov, vsa pa je takšna, da je doma še ne proizvajamo. Za odplačilo anuitete so sklenili pogodbo o protidobavah. Izvoz našega jekla in izvoz Opreme strojne in druge industrije se ocenjuje na 93 milijonov nemških mark za dobo osmih let. Denar za investicijo so prispevale banke, slovenske železarne, kupci jekla in tuji posojilodajalci. Zemeljska gradbena dela bodo opravili delavci ljubljanskega Gradisa, ostala dela slovenske delovne organizacije, le za jeklene konstrukcije je bil najbolj ugoden ponudnik iz Makedonije. Letos in prihodnje leto bodo opravili vsa zemeljska dela, zgradili pomožne objekte in začeli projektirati hale. Montažo hal predvidevajo junija 1985, elektrojeklarno bodo tehnično opremili februarja 1986, poskusno pa naj bi začela obratovati februarja 1987. D. Sedej (Ne)kulturni prevozi, vozni (ne)redi... Sredi tednu je bil na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj sklican že drugi posvet o problematiki mestnega in primestnega prometa ter glede prevozov na delo in z delu, odkar so bile 1. avgusta v kranjski občini uveljavljene spremembe v avtobusnih progah, voznem redu in cenah. Če konec avgusta težave glede prevozov še niso bile tako očitne, so se postopoma kazale in stopnjevale v septembru in v začetku tega meseca marsikje' že povzročile precejšnje nezadovoljstvo. Že nekaj časa se dogaja, da vozni redi ne držijo. Avtobusi ne prihajajo točno, delavci zamujajo na delo. Največ pripomb je na prestopanje, na ceno vozovnic, na oznake prog in voznih redov avtobusov, kijih na postajališčih še vedno ni in na več kot nekulturne prevoze na nekaterih progah, saj je gneča tolikšna, da jo je milo rečeno nemogoče primerjati z varno in kulturno vožnjo. Na sredinem posvetu je bilo v razpravi slišati oceno, da sedanjega voznega reda v Alpetouru niso sposobni uveljaviti in izpeljati. Morda je ocena prehuda, saj je običajno, da se ob vsaki spremembi kaj kmalu pokažejo pomanjkljivosti in s tem v zvezi težave. Lahko pa bi posvet ocenili tudi z ugotovitvijo, da morda še vedno pri nas tehnične in druge zakonitosti prometa premalo poznamo, da smo doslej ta vprašanju vse preveč zanemarjali, da smo v študiji in pripravi zdaj uveljavljenih sprememb na kaj pozabili in da se zdaj pač za vsako ceno skušamo držati tistega, kar je bilo začrtano, nismo pa pripravljeni sproti spreminjati slabo, prisluhniti pobudam, preprosti logiki. .. Najbrž je precej resnice v tem, da v dobrem mesecu in pol še tako dobra prometna študija v praksi ne more steči brez zapletov. Vendar pa takšno praktično preskušanje ne more trajati v nedogled in na račun izzivanja strpnosti potnikov, na račun zamud in izgub, ki se s tem v zvezi pojavljajo v delovnih organizacijah in nenazadnje tudi na račun nekulturnih prevozov in nezadovoljstva, ki se iz jutranjega avtobusa potem nadaljuje s prepoznim prihodom na delovnem mestu. Zakaj na primer morajo še frn tedne čakati oznake prog in voznih redov in jih nihče ne postavi na postajališča?! i Na posvetu je bilo dogovorjeno, da je zdaj spet na potezi izvršni svet občinske skupščine Kranj, ki naj imenuje delovno skupino, da bo preučila vse dobre in slabe strani zdaj veljavnega prometnega režima. Najbrž bi bilo nespametno razmišljati o možnosti vračanja na staro, marveč v smeri, da bodo prevozi kulturni in da vozni redi ne bodo neredi. A. Žalar 60 let vodne elektrarne Sava v Kranju Majhna, a izredno pomembna elektrarna S kratko slovesnostjo in otvoritvijo prenovljene vodne elektrarne Standard bodo danes proslavili 60-letnico vodne elektrarne Sava v Kranju, majhne elektrarne, ki jo zaradi napredne vloge na področju elektrifikacije poznajo po vsej Jugoslaviji. Kranj — Danes ob 12. uri bo Elek- njene naprednosti, pionirske vloge tro Gorenjska ob 60-letnici vodne elektrarne Sava v Kranju pripravil v Savski Loki slovesnost, na kateri bodo odkrili spominsko obeležje in podelili priznanja. Jubilej bodo obeležili tudi delovno, saj bodo uro poprej odprli prenovljeno vodno elektrarno Standard, ki bo pri izlivu Kokre v Savo poslej dajala milijon kilovatnih ur na leto. Po eni strani bodo torej poudarili zasluge kranjske elektrarne pri elektrifikaciji, po drugi pomen gradnje malih vodnih elektrarn v današnjem času. Vodna elektrarna Sava je v šestdesetih letih pridobila 500 milijonov kilovatnih ur električne energije, toliko, kolikor je v letu drli pridobi največja elektrarna na Dr^vi. Čeprav je majhna elektrarna, jo poznajo po vsej Jugoslaviji. Poznajo jo zaradi na področju elektrifikacije in delovne elektrotehnike. Električna luč je v Majdičevem mlinu, tedaj največjem na Slovenskem, zasvetila leta 1893. Vinko Maj-dič je že v prejšnjem stoletju mlinska kolesa zamenjal s turbinami. Ko se je v Kranju rokodelstvo začelo spreminjati v industrijo, je bilo to odločilnega pomena in leta 1924 je elektrika začela poganjati statve in druge tekstilne stroje na drugem bregu Save. V vseh desetletjih obstoja je imela elektrarna napredno, pionirsko vlogo. Že pred vojno je lastnik namestil plinske eksplozijske motorje in naprave za čiščenje. Med vojno se v elektrarni niso uklonili zahtevam okupatorja, da jo preusmerijo na premog. -Po vojni so bile prav v kranjski elektrarni nameščene prve cevne turbine v Jugoslaviji. Po obnovi jezu so namestili gumijasti, mehki jez, prvi pri nas. Prvi so začeli z avtomatizacijo vodenja elektrarne in letos začeli s skupnim, daljinskim vodenjem malih vodnih elektrarn. , M. Volčjak Krvodajalska akcija v radovljiški občini Radovljica — Občinski Rdeči križ bo organiziral redno letno krvodajalsko akcijo, ki bo v Bohinjski Bistrici v petek, 2. novembra, na Bledu od ponedeljka, 5. novembra, do vključno četrtka, 8. novembra, v Kropi pa v petek, 9. novembra. Vse dni se bb začela ob 7. uri. Pri Rdečem križu v Radovljici upajo, da jim bo s skupnimi močmi uspelo zbrati 1.800 krvodajalcev. 17,sejem stanovanjske opreme kranj, 12.~19.10/84 VSE ZA VAŠ DOM NA ENEM MESTU razstava ekonomično ogrevanje likovna razstava velika razstava gob prodaja ozimnice Izredna ponudba v času sejma ysa|( dan sveže očiščene in prekajene kalifornijske postrvi. Hala A paviljon KŽK — trgovina na drobno H s- Če še niste plačali naročnine za Glas, jo nakažite na žiro račun 51500-603-31999 Preveč deviz zu krmila Dr Miloratl Štanojevič ji' V torek na Mariliorskem sejmišču odprl mlekarsko mzstuvo. l'n tem jc dejal, da gre za prireditev, ki se je V Jugoslaviji lepo uveljavila, saj odraža napore iivjnorejcev in mlekarske industrije. Kritično pa je spregovoril O ločevanju poljedelstva in živinoreje, saj ti veji kmetijstva v zadnjem času največkrat veže le še zagotavljanje deviz za UVOZ beljakovinski!! krmil. Zaradi nepovezanosti se je povečala odvisnost :a uvo: v obeli vejah. Še vedno se premalo pozornosti posveča domači krmi ni se tato za uvoz krmil porabi preveč deviz. Nov prehod v Šentilju \a mednarodnem mejnem prehodu Šentilj so odprli razširjeni del toVotnega prehoda, s čimer bodo zagotovljeni normalni pogoji za hitro in sodobno odvijanje tovornega prometa, hkrati pa se bodo izboljšali tudi pogoji na sedanjem potniškem prehodu. Slavnostne otvoritve sta se udeležila tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šmigoj in deželni glavar avstrijske zvezne deži-le Štajerske dr. J ose j Krai-ner. Djuranović potuje v Turčijo Predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič bo v kratkem obiskal Turčijo. Xa uradni obisk ga je povabil predsednik republike Turčije Kenan Evren. Posojilo Kopaoniku Zvezni zbor zvezne skupščine je Srbiji odobril dve milijardi dinarjev brezobrestnega posojila za saniranje škode, ki jo je povzročil potres na Kopaoniku. Razen tega je dopolnil zakon o začasni prepovedi, razpolaganja z delom družbenih sredstev za nakup dizelskega goriva m motornega bencina. S tem je nekaterim organizacijam, ki so povečate obseg dela in storitev, omogočil večje nakupe. Večji zvezni proračun Zvezni zbor je tudi odobril po-vf tanje zveznega proračuna. \ecji kot je bilo prvotno predvideno bo za 12 milijard dinarjev in bo znašal 386 milijard dinarjev. Dodatni denar bodo porabili za vojsko. __s Delavci ne dvomijo v samoupravljanje V uvodni besedi na 9. seji Medobčinskega sveta ZKS /.a Gorenjsko, ki se je je udeležil tudi predsednik predsedstva SRS France Popit, je Štefan Nemec dejal, da je aktivnost organizacij in organov ZK ter komunistov usmerjena predvsem v Uresničevanje gospodarske stabilizacije. Gorenjska namreč v zadnjem času v gospodarski rasti zaostaja za Slovenijo in vse kaze, da ne bo izpolnila letnih planov industrijske rasti in izvoza. Težave so se nakopičile predvsem v večjih organizacijah združenega dela — Železarni Jesenice, Iskri Telematiki, Iskri Reteče in delno tudi v Savi. Razen tega se Temeljna banka Gorenjske ubada s problemom tečajnih razlik, zaradi katerih je najbolj zadolžena Temeljna banka v Ljubljanski banki. Hkrati pa so na Gorenjskem organizacije združenega dela, ki so dosegle pomembne rezultate v uresničevanju srednjeročnega programa, zlasti pa v izvozu, kar se kaže na eni strani v večjem izvozu, kot tudi vključevanju v višje oblike sodelovanja. Tu velja omeniti zlasti Planiko, Savo, Elan, Peko in še nekatere druge. Problemi v materialni proizvodnji imajo odraz v družbenih dejavnostih. To se zlasti odraža v izobraževanju in zdravstvu. Samoupravne interesne skupnosti obeh dejavnosti imata zaradi izgub v gospodarstvu, velike primanjkljaje v prihodkih in je resno ogrožena njihova dejavnost zlasti v jeseniški in kranjski občini. Vili Tomat je menil, da nekaj k slabšim poslovnim rezultatom prispeva tudi slaba izobrazbena sestava zaposlenih, ki je med najslabšimi ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji. Srednje usmerjeno izobraževanje pa še vedno izobražuje kadre, ki jih ne potrebujemo, čeprav že imamo mlade ljudi, ki čakajo ryi delo, je bilo letos v prvem polletju na Gorenjskem opravljenih 1,5 milijona nadur in še vedno delajo ljudje, ki so izpolnili pogoje za pokojnino itd. Tone Rakovec pa je dejal, da je šo-lanih ljudi dovolj, vendar pa je vprašanje, kaj in kako delajo. V tujini v enaki proizvodnji delajo s polovico manj visoko strokovnih ljudi, vendar dosegajo boljše rezultate. Res je, da je oprema zastarela, vendar je tudi premalo izkoriščena Kjer delajo le v eni izmeni, prav gotovo ne izkoriščajo zmogljivosti, ki jih imajo. Gospodarstvo bi moralo imeti tudi manjše obremenitve, da bi lahko delalo ceneje in bilo bolj konkurenčno. Slabšanje življenjskega standarda slabo vpliva na razpoloženje ljudi, je dejal Stane Pirnat. To velja zlasti za Kranj, kjer so gospodarski rezultati slabši od republiških. Vendar ljudje ne delajo nič manj kot prej. Očitno je, da kranjsko gospodarstvo ne bo moglo napredovati brez novih vla- ganj v sodobno tehnologijo. To pa zavira prevelika skrb države za upravičenost investicij, kar ovira razvoj najboljših kranjskih kolektivov Planike, Iskre Kibernetike, Ibija in še nekaterih drugih. Delavci očitajo, da so pozivi za večjo produktivnost, večjo delovno disciplino in boljše delo le parole, ki zakrivajo dejstvo, da se ni nič naredilo za ustreznejše nagrajevanje po delu. Prav tako so delovni ljudje vse manj pripravljeni delati v delegatskih skupščinah, samoupravnih organih, pa tudi v osnovnih organizacijah ZK. Povsod so velike težave s sklepčnostjo. Mladina se ne vključuje v delo ZK, prav tako zelo malo delavci iz neposredne proizvodnje. Delavci tudi zelo kritizirajo socialno politiko. Ne le, da je postala do skrajnosti birokratska, stalno se zmanjšuje število upravičencev, čeprav življenjski standard že nekaj let pada. Leta 1979 je v kranjski občini dobivalo otroški dodatek 12.000 družin, letos le še 2000. Vse več je tudi družin, kjer sta zaposlena oba starša, vendar z zaslužkom ne morejo živeti. Slabo živijo tudi upokojenci, ki zaradi nizke pokojnine ne morejo niti v dom. Med delavci tudi ni dvoma v samoupravljanje. To ni dilema delavskega razreda, temveč je nastala drugje. Vlado Sodin je dejal, da so v težavah predvsem tiste tovarne, ki so razvoj gradile na poceni dinarju in inflaciji. Dejal je tudi, da na Gorenjskem ni razlogov za zaostajanje v rasti; ni večjih problemov dinarske in devizne likvidnosti, oskrba z re-proma*erialom je zadovoljiva. Vzroke je torej treba iskati v slabi organiziranosti, prevelikih poslovnih stroških, slabem izkoriščanju zmogljivosti. Tudi nove investicije, za katere se je Gorenjska v preteklih letih veliko zadolževala, ne dajejo toliko, kot je bilo predvideno. Hkrati je bila poslovna politika pogosto neprimerna in se je premalo korajžno lotevala prestrukturiranja proizvodnje od nerentabilnih k zahtevnim tehnološkim programom, ki se tudi v tujini dobro prodajajo. France Popit je dejal, da prisegamo na uveljavljanje ekonomskih zakonitosti, v praksi pa ravnamo drugače. Lep primer je sklep o vključitvi obresti v materialne stroške, ki je bil sprejet na torkovem zasedanju zvezne skupščine. Na tak način politika realnih obresti izgublja svoj smisel, posledica pa bodo le višje cene in višja inflacija. Dejal je tudi, da se sedaj bije bitka za samoupravni sistem, saj so sklepi ekonomske politike zasnovani tako, kot bi hoteli dokazati, da samoupravljanje ne more rešiti sedanjih gospodarskih težav. L. Bogataj Intertrade bo pravočasno dobil dovoljenja Radovljiški izvršni svet se je obvezal, da do 1. decembra izda vsa potrebna dovoljenja za gradnjo izobraževalnega centra Intertra- morali »žrtvovati« z zazidalnim načrtom predvideno sprehajalno pot med starini in novim mestnim jedrom Radovljica — Lani sprejeti zazidalni načrt središča Radovljice predvideva tudi i/gradnjo izobraževalnega centra Intertrade v Radovljici, ob hotelu Grajski dvor, v katerem ima ,i Lertrade že danes svojo šalo. Z zazidalnim načrtopi predvidena lokacija zahteva rušenje objekta KŽK tozel Kooperacija Radovljica in stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem na Gorenjski cesti H. Intertrade se je s KŽK dogovoril o odstranitvi objekta, ni pa bil pripravljen odkupiti in odstraniti stanovanjske hiše, v kateri sta dve družinski stanovanji. Maja letos je občinski izvršni svet sprejel odločitve, da nameni 3 milijone dinarjev za pokrivanje razlike med vrednostjo dveh stanovanj in poslopja, ki naj bi ga porušili, stanovanjski skupnosti pa je zagotovil, da bo nadoknadil ceno novih stanovanj, zmanjšano za vred- Radovljiška razstava inovacijskih dosežkov - Ob dnevu inovatorjev so minuli ponedeljek v avli radovljiške obi inske skupščine odprli razstavo movu (tiskih dosežkov v združenem delu. Predstavljajo jih Veriga iz Lesc, FAun iz liegunj, Almira u Radovljica, Lip z Bleda, Kemična tovarna i: Podnarta ter Iskra i: Otoč in l.ipniee. Razstavo je včeraj dopolnilo predavanje dr. Stojana 1 u i skra iz < ttOC in l.ipniee. n uzsm ru jv i i nuj uwf/u.i <> i «.« t u .../<. ><,............ 'reinurju. ki sta ga radovljiška raziskovalna skupnost m občinski sindikul u svet pripravila v prostorih Almire v Cinmščah. l-oto: F. 1'enlun nost stanovanja, ki bi ga dal Intertrade. Intertradu pa je naložil, da bo sofinanciral komunalno opremo, ki bo v kakršnikoli zvezi s funkcioniranjem šolskega centra. Sam pa se je obvezal, da bo lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo šolskega centra izdal do 1. decembra letos. Kasneje se je Intertrade sporazumel s KZK o gradnji nadomestnega objekta, ki bo zgrajen novembra letos. Pri občinskem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja pa so se lotili urejanja zadev s stanovalci. Ocenili so njihove nepremične in jim ponudili izgradnjo novega objekta s štirimi stanovanji, v katerem bi bili dve stanovanji namenjeni stanovalcem, ki bi jim porušili hišo. Ven dar se za takšno rešitev niso navdušili, želeli so vrstne hiše, zato je komite izdelal novo rešitev. Čas pa je seveda tekel, 1. december je postajal vse bližji in stanovalcem so predlagali, naj se začasno preselijo v nadomestna stanovanja. Tu pa se je dokončno zataknilo. Stanovalci so takšno rešitev zavrnili, saj se boje, da z novimi hišami ne bo nič, če se bodo preselili v nadomestna stanovanja. Ker sporazum s stanovalci ni bil na obzorju, spor pa bi stvar zavlekel za leto, morda celo dve, je komite predlagal odmik od zazidalnega načrta, kar je občinski izvršni svet tudi sprejel. Bodoči izobraževalni center Intertrade bo tako za tri metre pomaknjen proti Grajskemu dvoru, s čimer bo njegova siceršnja povezava s hotelom še bolj poudarjena. Že ob sprejemanju zazidalnega načrta je bila takšna želja tudi izražena. Žrtvovati, če lahko tako rečemo, pa bodo morali malce v zazidalnem načrtu narisano široko sprehajalno pot med starim in novim jedrom radovljiškega mesta, ki bo potegnjena do roba nad obrežjem Save odpirala pogled proti Jelovici, m. Volčjak Sodišča se spopadajo z likvidnostnimi težavami Temeljno sodišče v Kranju je že drugo leto v položaju, ko men za redno delovanje prositi i/ občinskih proračunov doda« sredstva — Pred petimi leti uveljavljena preobrazba sodstva p poleg pozitivnih strani prinesla drastično poslabšanje delovni pogojev Kranj — Sliši se čudno, vendar se meijno sodišče v Kranju bi zameti temeljnu sodišče v Kranju tako kot teno poslovanje v tem letu potrebi lani tudi letos otepa z likvidnostnimi valo 109 milijonov din, v repubtl težavami. To pomeni, da organ, ki ga škem sekretariatu za finance pol financira proračun, iz meseca v me- na podlagi podatkov iz gorenjsttl sec s težavo izplačuje osebni* dohod- občin določili za delovanje sodišča«! ke 120 zaposlenim po enotah sodi- 89 milijonov din. O tem, kako za? šča, od tega 33 sodnikom, nič druga- toviti denar zp. redno delovanj« * če tudi ni s poravnavanjem material dišča, so pred kratkim govorili t« nih stroškov. Denarja za redni) delo- na predsedstvu Skupščine gor«; vanje sodišča je primanjkovalo že la- skih občin in sklenili, da je treba« ni, ko je ob koncu leta zmanjkalo 6.9 rebalansu občinskih proračunov m; milijona din za formiranja sklada ti tudi sredstva za povečanje pribot skupne porabe ter za valorizacijo kov temeljnega sodišča v Kranju osebnih dohodkov v višini 6,6 odstot- V občinskih proračunih bodoui, ka za leto 1983. V občinskih poraču- kot lani verjetno tudi letos našli i nih gorenjskih občin, ki so finanser- nar, potreben za redno delo sodisa ji temeljnega sodišča, so ob koncu Vendar se samo po sebi vsiljijl leta vendarle našli nekaj sredstev vprašanje, zakaj naj vsako letos," ter sodišču zagotovili likvidnost. dišča prosjačijo po občinskih prm »To leto prav tako ni prineslo sod- čunih za nekaj, kar jim pripadla nim organom urejene finančne si- redno delo. Ali je torej sistem, pob . tuacije. V podobnem položaju, kot terem teče sedanje financiranji» smo na Gorenjskem, so namreč tudi pravšen? Prav gotovo ne. Verjetno i t ostala slovenska sodišča,« je povedal bilo drugače, če bi bilo financiraj I predsednik temeljnega sodišča v sodišč urejeno tako, kot zahteva :> Kranju Franc Korošec. »Letos naj bi kon o sistemu državne uprave ».I sodišče dobilo za delovanje 17 odsto- nanciranje po programu dela. So^ tkov več sredstev kot lani. zapletlo šča — to velja tudi za temeljno sec pa se je, ker so iz občin posredovali šče v Kranju — ne bi bila v zadreg republiškemu sekretariatu za finan- ko bi s podatki o pripadlih in rešetk ce lansko porabo, zmanjšano za la- zadevah od sodnih preiskav, kast stne prihodke sodišča. Le-ti so priho- skih zadev, gospodarskih pntfl dek občinskih proračunov, ker pa kov, pravdnih in nepravdnih zada smo jih po dogovoru lahko krni upo- zapuščinskih zadev itd. lahko dobi rahljali, so v skupnem seštevku vseh zala, da se v zadnjih letih njiho* porabljenih sredstev izostali. Sistem število neprestano povečuje. Ptn indeksiranja splošne porabe seveda petimi leti so na primer v enota;.-, neusmiljeno omejuje.« meljnega sodišča Kranj od tiM Finančne zadrege so še narasle glavnih zadev rešili 4430, lani pa x pred kratkim, ko se je izkazalo, da 6428 zadev 6300. Sodišče je pač nt sicer dovoljena valorizacija osebnih nova, ki si pred nalogami ne rao(t dohodkov za 9 odstotkov sodiščem zapirati vrat — ne glede na boljše*! ne prinaša ničesar, ker zanjo v ob- pa po mačehovsko postavljene pc*v činskih proračunih ni denarja. Te- je delovanja. I \; NAŠ SOGOVORNIK Pred vrati je preobrazba visoke šole Edina visokošolska ustanova na Gorenjskem, mariborska Visoka šola za organizacijo dela v Kranju, se pripravlja na vstop v usmerjeno izobraževanje — V prihodnje znaten poudarek organizacijskim znanjem za proizvodnjo — Tesnejše povezovanje z ostalimi fakultetami Kranj — Do prihodnjega leta. ko bo srednje usmerjeno izobra zevanje sklenilo lepo število učencev, ki nameravajo nadaljevati študij na eni od višjih ali \i šokih šol, se bodo morale tud; slednje prilagoditi usmerjenemu izobraževanju. V ta namen so visokošolske ustanove skupaj z izobraževalno skupnostjo že izdelale osnutke visokošolskih vzgojno izobraževalnih programov, vendar le-ti še niso dokončno osvojeni. Z dekanom mariborske V:-: ke šole za organizacijo dela . Kranju, edine tovrstne ustanovi na Gorenjskem, smo se pogovai jali o tem, kakšna bo po dokonča preobrazbi njihova visoka Sob Dekan dr. Jože Florjančič je dejal, da se njihova šola glede r cesa usmerjenega izobraževanja v glavnem usklajuje v okviru ljubljanske univerze. »VŠOD je doslej izobraževala v treh smereh: organizacijsko-p vodni, organizacijsko-kadrovski in organizacijsko-računalniški. IV m vem programu se opredeljujemo za drugačen način študija, ki bi dal poudarka zlasti izobraževanju za proizvodno organizacijo. Še veda naj bi izobraževali dvostopenjsko kot doslej. Tri četrtine predmetu -naj bi obsegala poleg predpisanih znanja iz organizacije dela za prt:/ vodnjo, ostala četrtina pa bi bili izbirni predmeti. Študija tako M i več cepili na troje usmeritev, temveč bi trdneje vkoreninili organiza-cijsko-proizvodno usmeritev, preostali dve pa bi poučevali kot izbirne predmete. Na drugi stopnji bi omogočili specializacijo, seveda v povezavi z ostalimi visokošolskimi ustanovami. Za kadrovsko organ..a,, sko usmeritev bi se povezali denimo z ljubljansko Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ki izobražuje za kadrovsko smer < sociološkega stališča. Glede informatike pa si še nismo povsem na jasnem, kako bomo poiskali stičišča z drugimi izobraževalnimi ustanovami.« Dr. Florjančič je omenil tudi drug vidik povezovanja z ostalim , sokimi šolami, pri katerem gre.za izvajanje pedagoškega programa, kar je predvidel tudi zakon o usmerjenem izobraževanju. »Doslej je bilo na šoli veliko predavateljskega kadra, ki ni ustrezal merilom glede znanstvenega, svetovalnega in funkcionalno izobraževalnega dela. Do prihodnjega letu je to treba doseči. To bomo skušal: prek Instituta za organizacijo dela v Kranju, ki naj bi se razširil na medobčinsko raven.« Visoka šola se bo preobrazila tako kot to terjajo programi zdaj že preobraženega srednjega šolstva in seveda potrebe združenega dela Slednje izraza /lasti potrebe po izobraževanju ob delu in iz dela. vej dar glede tega obe strani se nista našli skupnega jezika, In kakvo:-, bi organizacijski kader, ki ga bo dala reformirana VSOD? »Ce bo program tzobraže\ il tako kot smo si zamislili.« primi dr. Florjančič. potem bo organi -.arijska veda dobila strokovno um stveno osnovo, ki je do zdaj ni imela, ker smo se pač bolj usmerjali v proizvodnjo. Ker družba potrebuje organizacijski kader od tozda do so/da, mu moramo dati bolj poglobljeno znanje. Sicer pa bomo več o tem rekli potem k" bodo programi dorečeni,« D /.. Žlebir PETEK, 12. OKTOBRA 1984 GOSPODARSTVO .3. STRAN GLA8 (Pre)napeti stabilizacijski programi Gradbeništvo v poslovanju že podarstvom, da ne more več slo\anje Gradbeništvo se je moralo letos za l<|q spopadati z veliko večjimi težava-kol gospodarstvo nasploh. Ob pre-»] manjši investicijski dejavnosti in s tem tudi manjši gradbeni proizvodnji janje že na začetku leta nagajalo slabo vreme Sledilo je veliko pomanjka menta. Preskrba s surovinami še vrtno šepa. Največ težav imajo npr. še vedno električarji in krovci. Ob vsem ta pa so tudi stroški zelo porasli. V fradbincu, največji gradbeni organiza-Gorenjskem, predstavlja energi-javstroj'ni uri že 35 odstotkov. Tako so •;h mesecih samo za obratova-ijestrojne mehanizacije morali odšte-I poldrugo milijardo starih dinarjev »t kot lani v enakem obdobju. Kar za nekaj deset odstotkov nižja rastdohodka kot v ostalih vejah gospo-testva in skromna akumulacija sta tarsikje gradbenike že pripeljala do ■mogočega položaja. Ob pomanjkalju del in osebnih dohodkih na najnižji meji je bilo marsikje gradbenih delavcev še vedno preveč. Težave so se pokazale v večjih gradbenih klovnih organizacijah z razdrobljeni-mgradbišči. Število delavcev se je po- toliko zaostaja za celotnim go-prevzemati vlogo služb za zapo- nekod tako zmanjšalo, da je postalo pereče notranje razmerje med proizvodnimi delavci in tako imenovano režijo. Na Gorenjskem, kjer je v gradbeništvu zaposlenih okrog 5400 delavcev, je stanje v primerjavi /. drugimi področji in republikami na prvi pogled morda malo ugodnejše. Vendar pa je površen vtis varljiv, če vemo, da so osebni dohodki od ene do druge delovne organizacije precej različni in predvsem nižji kot v ostalih vejah gospodarstva. Največ delavcev, v primerjavi z ostalimi gorenjskimi gradbenimi delovnimi organizacijami, je odšlo iz Gradbinca. Strokovne službe in družbenopolitične organizacije v tej delovni organizaciji so skrbno pretehtale stabilizacijski program. Ocenili so, da se število delavcev v delovni organizaciji ne sme več zmanjšati in potrebni bodo nekateri premiki v sami režiji. Za zdaj kaže, da se bo fluktuacija v gradbeništvu na Gorenjskem umirila. Dela je namreč dovolj, saj morajo vsi nadoknaditi zamujeno zaradi slabega vremena in pomanjkanja nekaterih materialov v prvi polovici leta. Izgledi Pred bližnjim začetkom drsalne sezone Vstopnica pokriva komaj četrtino stroškov *3ij>r v Sloveniji nimajo z umetnim drsališčem toliko težav kot v Kranju. V P'Alovno-prireditvenern centru Gorenjski sejem razmišljajo, ali bi drsališče tploh odprli. Kranj - V začetku prihodnjega meseca naj bi še v večnamenski hali ftelovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju začela drsal-tasezona. Tudi v Kranju so že osvojili slovenski predlog, da bi znašala vstopnica za drsalce do 7 let 40 di-Mrjev, za odrasle pa 80 dinarjev. Vistbi bila tudi posebna sezonska .. , za štiri drsalne mesece in bi veljala 3.500 dinarjev. Pred začetkom drsalne sezone pa • vedno težave. Cena vstopnice pokriva komaj četrtino vseh stro-r,. Le-ti so v zadnjem času zaradi podražitev energije, bančnih obresti, r deli Nemci, ko je svarila partizana, ki jo je ?r mahal z gore, da so v vasi Nemci. Znala se je v staviti, znala je prepričati. Kot takrai tft Nemci in beli vdrli v vas in je ravno mesilata^ Tla v kuhinji so bila še vsa črna od partizani I gojzerjev. On je s puškinim kopitom tolkel tla, da so bili tu, ona pa s kuhalnico po skledi j j jih ni bilo ... In sreča je bila na njeni stran: t so 26. maja 1945, že po osvoboditvi, v vas vdrli »V tniki. Takrat je padla zadnja žrtev pod gor« Tone Kolman, Ždovinov iz Slatne. In se m tik miru pod gorami. Še leta 1947 so tu lovili ttogfe nega Ahačiča, ki se je hotel maščevati vsem vrsti. Še danes jo včasih tlači mora tistih dn; Težki dnevi so bili. A vseeno lepi. Toliko km rištva in resničnega prijateljstva se je ttkr* spletlo, da ne bo nikoli zamrlo. ^ ETEK, 12. OKTOBRA 1984 KULTURA 5. STRAN O LAS I KUL TURNI KOLEDAR RADOVLJICA — V galeriji Šiv-čeve hiše v Radovljici bo drevi ob 18. uri otvoritev del slikarke s Kitajskega VVang Huiqin. Slikarka bo na otvoritvi slikala in brala ka-ligrafsko oblikovanje kitajske pi-smenke. Profesor Mitja Saje bo njeno delo komentiral. Razstava bo odprta do 4. novembra. JESENICE — Do 17. oktobra je odprta v razstavnem salonu Do-lik razstava tihožitij Franca Dolinska. Prešernova hiša v Vrbi je odpr ta vsak dan od 8. do 16. ure, v ponedeljek pa je zaprta. Finžgarje-va rojstna hiša v Doslovčah je odprta vsak dan od 9. do 13. ure razen v ponedeljkih. Liznarjeva hiša v Kranjski gori je odprta v torkih, četrtkih in sobotah od 17. do L9. ure. ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu bo filatelistična razstava osnutkov za znamke B. Jakca odprta še do 14. oktobra. V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo v torek, 16. oktobra, ob 17. uri Ura pravljic (Ana Florjančič — Kuža Luža). V sredo. 17. oktobra, ob 18. uri bo Večer z diapozitivi (Ciril Hubad — Gremo v Pariz). V četrtek, 18. oktobra, ob 19. uri bo Literarni večer ČLOVEKA NIKAR. Večer je posvečen 140-letnici rojstva Simona Gregorčiča. KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju bodo v petek, 12. oktobra od 16. do 18. ure odprli razstavo likovnih del otrok. Razstavo, ki so jo pripravili Zveza društev za cerebralno paralizo, Gorenjski muzej Kranj in Likovno društvo Kranj je bila prvikrat prikazana na letošnjem mednarodnem simpoziju za cerebralno paralizo na Bledu. Razstava bo odprta do 25. novembra. Filmsko gledališče v gorenjskih kinematografih Od 16. oktobra do 14. decembra si bomo v gorenjskih kinematografih imeli priložnost ogledati devet izbranih filmov — Posebni abonmaji za mladino in odrasle Kranj — Ta teden se bo v kinu Center v Kranju, v kinu Tržič, v kinu Dom Kamnik in kinu R-adio Jesenice pričelo filmsko gledališče, na katerem bodo prikazali devet izbranih filmov. Nekateri od njih so bili prikazani na festivalu v Cannesu ter na Festu v Beogradu in bili nagrajeni. Tako si bomo v filmskem gledališču lahko ponovno ogledali odličen ameriški film Eni in drugi režiserja Clauda Leloucha, enega najbolj znanih in cenjenih filmskih režiserjev. Film je sestavljen iz več zgodb, ki vzporedno potekajo na različnih koncih sveta: v Ameriki, SZ, Franciji, Nemčiji, Eni in drugi preživljajo hude osebne in širše družbene pretrese. Nekateri umrejo v vojni, drugi preživijo, a nosijo s seboj številne travme. Junakov in generacij je veliko, prav toliko je političnih dogodkov in vojnih front, ki vseskozi prehajajo v intimno, zakonsko, družinsko življenje. Glasba je tu najmočnejša vez tega človeškega konglomerata. Kot rdeča nit se skozi ves film vleče Ravelov Bolero. Francoska filmska drama Očim Bertranda Bliera govori o mladem pianistu, ki bi v življenju rad nekaj dosegel. Pri tridesetih letih mora priznati, da je še daleč od tega, vendar mu življenje bogati njegova lepa Martine. Toda življenje je kruto, . usoda mu iztrga ljubo Martine, ostane mu le mlada pastorka. Ob izgubi matere ga deklica prosi, naj ostane z njo. Kaj naj počne s tujim otrokom? Žalostni in lepi trenutki so lepši v dvoje — spleta se nova romanca .. . Ameriški film Pogrešani Coste Gavrasa je prejel vrsto nagrad: Grand Prix za najboljši film v Can- j Prešernovo gledališče v Prizrenu Prešernovo gledališče iz Kranja bo novo gledališko sezono odprlo na poštovanju — Obnova odra po predvidenem načrtu Kranj — Prešernovo gledališče bo ž prvo polovico gledališke sezone »pre-ž.veio« na gostovanjih. Temu botruje obnova odra, s katero so začeli konec pretekle sezone. Plošča odrskega prostora je že zabetonirana in vse «aie, bo delo opravljeno v predvidenem roku. Do svečanega in težko pričakovanega trenutka, ko bo kranjski oder bil novo podobo, bo Prešernovo ališće vse svoje predstave ter seveda v okviru abonmaja gostujoče Podstave odigralo na gostujočih odrih. Delovno srečanje V Novem mestu bo 19. in 20. oktobra potekalo delovno srečanje predsednikov in tajnikov občinskih Zvez ''-'urnih organizacij iz vse Sloveniji V petek, 19. oktobra, bo o teoreti-tat in praktičnih vidikih spodbujala kulturne dejavnosti predaval h Vinko Skalar, profesor na Filo-fcirid fakulteti v Ljubljani. Po predavanju bo tekel pogovor o tej temi. V soboto, 20. oktobra, pa se bodo pogovorili o nalogah občinskih zvez kulturnih organizacij, s poudarkom na sodelovanju z društvi, drugimi občinskimi zvezami in območnimi združenji. Ogled gledališke predstave v Ljubljani Radovljica — Občinski sindikalni svet bo organiziral ogled gledališke predstave v Mestnem gledališču ljubljanskem, in sicer delo* Alenke Go-ijevšček »Pod Prešernovo glavo«. Septembrska premiera je bila pri gledalcih dobro sprejeta, tudi pri kritikih. V glavnih vlogah nastopajo Zlatko Šugman, Nika Juvan-Kalon, Marjeta Gregorač, Marko Simčič in drugi. Predstava bo v torek, 30. oktobra, ob 19.30 v Ljubljani, če bo prijav več, bodo organizirali ogled še ene predstave in sicer v sredo, 7. novembra, ob 19.30. Stroške vstopnic in prevoza z avtobusom bo kril občinski sindikalni »vet, vsak udeleženec bo prispeval 150 dinarjev. pismene prijave s poimenskim se-/uhnom in navedbo kraja odhoda (Bohinjska Bistrica, Bled, Radovljica, Begunje, Lipnica) občinski sindikalni svet zbira najkasneje do 1» nlrtnhra Jutri bo tako kranjska gledališka hiša novo sezono uradno »odprla« na gostovanju. V povezavi z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije bo sodelovalo na »Večerih bratstva« v Prizrenu. Na festivalu se bodo predstavili s Pekićevo enodejanko »V raju na vzhodu«, ki so jo lansko sezono uprizarjali pod naslovom »Na norem belem kamnu«. Uprizoritev so pripravili: režiser Iztok Tory, scenograf Niko Matul in kostumografka Milena Kumer ter igralci: Jože Vunšek, Silvo Božič, Tine Oman, Biba Uršič, Miran Kenda in Jože Mohorič. M. L. Zlata slušalka 84 Kranj — Osnovna organizacija ZSMS Iskrinega tozda Terminali bo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v delavski restavraciji Iskre Telematike na Laborah organizirala zabavno-glasbeno prireditev »Zlata slušalka 84«, na kateri bodo nastopili mladi pevci in kantavtorji. Prireditev bo povezoval Mito Tre-falt, ki bo med prireditvijo podeljeval tudi nagrade in izvedel svoj skeč. Pevce bo spremljal kranjski ansambel Modrina, ki bo po nastopih mladih pevcev igral še za ples. Gost večera bo pevec latinskoameriških pesmi Alberto Granada-Gregorič, nastopila bo še skupina citrašev folklorne skupine Sava. Peli bodo: Adolf Pelzel, Boris Jeglič, Matjaž Debeljak, Barbara Zor-man, Nastasija Rakovec, Robert Kavčič, Beba Halkič, Brane Erman, Irena Končina, Romana Kristane, ansambel Globina, Robi Nemanič, Marija Rezar, ansambel Epicenter, Sonja Magdič, Janez Plevel, Janko Toni, Marjana Rešetič, Boris Horvat, Franci Žunko in Alojzija Topli-šek. Posvet ZKO Gorenjske Kamnik — V Domu v Kamniški Bistrici bodo v soboto, 13. oktobra, ob 9. uri pripravili programski posvet Zveze kulturnih organizacij Gorenjske. Program posveta vsebuje predstavitev medobčinskega sodelovanja, pregled uresničenih akcij v letošnjem letu, program dela v prihodnjem, sodelovanje s področnimi združenji — strokovnimi odbori za psoamezne zvrsti ljubiteljske kulturne dejavnosti ter pregled dosedanjih povezav, smernice in oblike sodelovanja z zamejskimi organizacijami in društvi. nesu 1982, Zlato palmo za najboljšo moško vlogo, Oscarja za najboljši scenarij, nagrado britanske akademije za film leta. Film predstavlja pomemben politični dogodek. Čeprav je jasno, da gre v filmu za Čile, tega Gavras nikjer ne omenja, podobno kot v filmu »Z«, ko je šlo za državni udar v Grčiji. Tragedija Hor-manovih, o katerih govori Gavras v filmu, je tragedija vsega Čila. O filmu Pogrešani se burno razpravlja v ameriških političnih vrhovih, predsednik je celo zadržal prvo kopijo filma. Toda vseeno je film prodal v svet in razburkal svetovno javnost. Ping Floyd — zid, ameriški glasbeni film Alana Parkerja pripoveduje o prelomnih letih v življenju ročk pevca Pinka. Njegovo obupno početje odslikava kolaž med živimi posnetki in filmsko animacijo. Zgodba se razkriva počasi: oče mu je padel v vojni, vzgajala ga ja oblastniška mati, šola je ubijala individualnost v njem, zapustila ga je žena, moral je nastopiti na divjaškem fašističnem shodu itd. Odličen glasbeni film s pretresljivo življenjsko zgodbo. Avstralski pustolovski film Cestni bojevnik s slovitim Melom Gibso-nom v glavni vlogi sega v prihodnost, saj »spremljamo« dogodke po tretji svetovni vojni, ko je postala nafta najdragocenejša življenjska dobrina. Nafta postane predmet spora med miroljubnim Papagallovim ljudstvom, za katerega se bori Max, in med hudobnim, orjaškim Humun-gusom, na čigar strani se bore bojevniki na motorjih, ravno tako kot tisti, ki so Maxu umorili ženo in sina (zgodba iz prvega filma Mad Max I). Domači film Boštjana Vrhovca Leta odločitve govori o Petru, ki se vrne od vojakov v domačo vilo. Tu pa je vse drugače, ni več služkinje Leni, dedek je postal senilen. Peter ne dobi službe, zato mu oče predlaga, naj piše njegove spomine: iz partizanov, iz časa Informbiroja. Ko prične pisati, ugotovi, da manjkajo dokumenti, ki se nanašajo na njegovo mater. Ker očeta sumniči in ker mu je ta prevzel Cveto, ga sklene ubiti. Uboj se ponesreči, slede preiskave, na koncu pa vendarle skupaj z očetom predstavita knjigo »Leta odločitve«. Nemška filmska drama Lola v režiji zdaj že pokojnega Reinerja Wer-nerja Fassbinderja govpri o lepi plesalki Loli, ki si v času ponovnega razcveta nemškega gospodarstva skuša zagotoviti svoj prostor pod soncem, v svetu, kjer je zmanjkalo prostora za raznežena bitja. Ostareli častilec, mladi ljubimec, med njima Lola .. . Quadrophenia, angleška mladinska drama Franca Roddama, je eden redkih filmov, ko sta ročk glasba in film skupaj ustvarila uspešno filmsko dogajanje. Smo v letu 1964. Jim-my se kljub zgražanju svojih staršev odloči, da bo živel, kot narekuje pravilo obnašanja in oblačenja skupine mladih na motorjih — Modov. Italijanska vojna drama Koža Li-liane Cavani govori o kapitulaciji Italije. Izčrpno prikazuje mesto, ki v tistih razmerah postane »mesnica in splošno kurbišče«. V borbi za preživetje ponujajo matere svoje dečke vojakom homoseksualcem, neapeljske cipe prodajajo sebe, svoje hčere .. . Film odpira dilemo: kdo je pravzaprav bolj na dnu — »potrošniki« ali »ponudniki« človeškega mesa. V glavnih vlogah bomo videli Mar-cella Mastroiannija, Burta Lanche-stra in Claudio Cardinale. V Tržiču bo filmsko gledališče ob torkih, v Kamniku ob sredah, v Kranju ob četrtkih in na Jesenicah ob petkih, vse do srede decembra. Kinematografsko podjetje Kranj je za ogled filmskega gledališča pripravilo tudi posebne abonmaje, ki jih lahko dobite pri blagajni kina ali na upravi. Mladinski abonma za vseh devet predstav stane 300 dinarjev, abonma za odrasle pa 400 dinarjev. To je izredno ugodna ponudba, ki bi jo lahko izkoristili tudi sindikati delovnih organizacij in vstopnice ponudili delavcem, ki jih zanima ta zvrst kulture. Abonmaje namreč lahko dobite tudi na naročilnico. D. D. Galerija Šivčeve hiše v Radovljici Dela kitajske slikarke Drevi ob 18. uri bodo v Šivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo slik, grafik in kaligrafij kitajske slikarke VVang Huiqin — Slikarka bo na otvoritvi slikala in brala kaligraf-sko oblikovane kitajske pismenke, njeno delo bo komentiral profesor Mitja Saje Wang Huiquin je bila rojena leta 1955 v mestu Nantong ob spodnjem toku reke Yang zi v bližini Shanghaia. To je najrazvitejši del Kitajske, mesto Nantong pa je znano po bogati slikarski tradiciji. Od tam izvira nekaj najznamenitejših slikarjev, katerih dela so vplivala na njeno likovno usmeritev že v srednji šoli. Zaradi njene nadarjenosti je po končani srednji šoli za risanje ostala na njej in začela poučevati risanje v okviru likovnega pouka. To delo je opravljala štiri leta. Ko se je bilo po kulturni revoluciji možno vpisati na likovno akademijo, se je takoj prijavila. Med 8 tisoč prijavljenimi so jih izbrali le 40 in med njimi Wang Huiqin. Fakulteta za likovno umetnost pedagoške akademije v Nanjingu ima že osemdesetletno tradicijo in je najstarejša moderno zasnovana visoka likovna šola na Kitajskem. Po diplomi, januarja 1981. leta, je v rodnem Nantongu poldrugo leto poučevala umetnostno teorijo in kaligrafijo na višji komercialni šoli. Od oktobra 1983 prebiva v Ljubljani, kjer študira na grafični speci-alki Akademije za likovno umetnost. Wang Huiqin je na akademiji v Nanjingu študirala oljno slikarstvo, akvarel in kaligrafijo. Pri znamenitem profesorju Lu Di pa je študirala lesorez. Dela v dveh lesoreznih tehnikah — v običajnem lesorezu, kot ga pozna zahodna umetnost in so ga na Kitajsko prinesli v tridesetih letih tega stoletja, ter v vodnem lesorezu, ki je tradicionalna kitajska tehnika z več kot tisočletno tradicijo. Posebnost te tehnike je, da omogoča grafiku podati občutenje predmetov, kar daje veliko izraznih možnosti. Sama poskuša razvijati različne tehnike tiskanja na blago, ki izvirajo iz kitajske domače ljudske umetnosti. To je predvsem slikanje z voskom (batik) in kombinacija lesoreza in voska. V Ljubljani je začela na podlagi izkušenj in spoznaj tradicionalnega kitajskega slikarstva slikati na svilo in keramiko. Njena posebno pribljubljena zvrst je kali-grafija ki na Kitajskem velja za posebno cenjeno tehniko. Zelo si zeli v Sloveniji predstaviti te umetniške zvrsti in poiskati možnosti za vključitev slovenske motivike v svoje delo. Po preselitvi v Slovenijo je imela že več razstav: v prostorih mestnega sveta Zveze sindikatov v Ljubljani je za 8. marec sodelovala na skupinski razstavi, nato pa je samostojno razstavljala od 8. do 15. aprila v tovarni Donit v Medvodah in od 17. do 23. aprila v tovarni LTH v Škofji Loki. ' . , , . . . . , Razstava v Radovljici bo odprta do 4. novembra, ogledate si jo lahko vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Gledališki abonma tudi v Tržiču Občinska kulturna skupnost Trzic tudi za letošnjo sezono napoveduje abonmajske predstave na odru trži-škega Cankarjevega doma. Za 500 dinarjev, kolikor stane abonmajska karta, si bodo delovni ljudje in občani Tržiča ogledali 6 predstav, 5 gledaliških in eno koncertno. Že v petek, 12.10.1984, ob 19. uri se bodo predstavili člani Mestnega gledališča iz Ljubljane s slovensko noviteto Alenke Goljevšček POD PREŠERNOVO GLAVO, ki govori o sodobni šolski reformi. Druga predstava bo na sporedu predvidoma 16. novembra, in sicer se bodo gostje, člani amaterskega gledališča »Tone Čufar« z Jesenic, predstavili s kriminalistično komedijo Fridericha Durrenmatta FIZIKI. 21. decembra bodo v Tržiču prvič gostovali člani Celjskega godalnega orkestra, ki bodo predstavili široko paleto glasbenih del iz domače in svetovne glasbene zakladnice. Koncerti v abonmajski obliki so v Tržiču novost, vendar upajo, da bodo Tržičanom prav tako všeč kot gledališke predstave. Nadalje se bodo v abonmaju zvrstile še naslednje predstave: SCUKE PA NI Toneta Partljiča in v izvedbi KUD Podijubelj pod režijskim vodstvom domačina Iva Kokalja. Sledila bo komedija Mira Štefanca VEČNA LOVIŠČA in nazadnje delo Ivana Sivca DISCO POD LIPO v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Razpis za abonmajske predstave traja med delovnimi organizacijami. Zakon o uporabi Titovega imena in lika sedniku. Prav tako določa pogoje za uporabo njegovega lika na kovancih, značkah, spominkih in Beograd — Zvezni zbor skupščine SFRJ je konec septembra sprejel zakon o uporabi imena in lika Josipa Broza-Tita. Predpis natančno določa pogoje za poimenovanje mest, ulic, vojaških enot, ustanov, delovnih organizacij in prireditev po preminulem pred- podobnem. Za protizakonito uporabo imena ali lika Josipa Broza-Tita predvideva zakon ustrezne sankcije. šele slab teden, vendar kaze, da je zanimanje veliko in da bo tržiška kino dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Boris Kuburič V Tržiču »Pod Prešernovo glavo« Tržič — V okviru rednih abonmajskih predstav, ki jih organizira Občinska kulturna skupnost Tržič, si bodo lahko Tržičani v petek, 12. oktobra, ob 19. uri ogledali slovensko noviteto Alenke Goljevšček POD PREŠERNOVO GLAVO v dvorani kina Tržič. Tržičani si jo bodo lahko ogledali le nekaj dni po premierski izvedbi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Gre za »kratkočasno žaloigro« v dveh dejanjih z epilogm. »Zbornica nekdanje gimnazije je postala tako kot mnoge druge šole žrtev sodobne šolske reforme. Svet sentimenta in nostalgije, ogorčenosti in nemoči, pa spet ljubeče, slepe navezanosti na staro, klasično šolo. Politika poseže v tkivo, ki je bilo občutljivo stkano v vseh narodnih kulturah, torej tudi v slovenski. Od tod upor proti birokratski manipulaciji, ki je razbila še zadnje ostanke »malomeščanske miselnosti«; ta naj bi se manifestirala v nečem, na kar so mnogi maturantje slovenskih gimnazij že sedaj ponosni in kar bodo radi ponavljali ob kozarcu na obletnicah mature: »Mi smo pa tista zadnja gimnazijska generacija.« Njim sledijo tisti, ki jim je Kindlebenov »maestoso«: GAUDEAMUS IGITUR IUVENES DUM SUMUS... le še španska vas.« (iz repartoarnega načrta MGL) Ker je za predstavo izredno zanimanje, ne bo odveč informacija, da vstopnice za dodatne sedeže prodajajo uro pred predstavo pri blagajni tržiškega kina. Rnri« Knhiirip O LAS i STRAN priporočamo vam ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 12. OKTOBRA i hišno dobroto — rc- Odlični1 kuhinje novega oskrbnika na 'Joštu nad Kranjem Bobana Jovanoviča ne poznajo več le Jošturji, ki skoraj vsak dan pohite na ta svoj vrh, temveč se je glas 0 njegovih hišnih posebnostih razlegel že daleč v devete vasi. Skoraj se ne moreš upreti skušnjavi, da bi si potem, ko se že primučiš po tej ali oni bližnjici na vrh, ne privoščil kaj z žara, pršut, kajmak, srbski sir ali pa pleskavi-eu s kuj mu kom pa prebrunac in morda otrokom smetanovo torto, ki jih imajo vedno ob koncu tedna. A lahko bi rekli, da najbolj privlači njegova paprika. To je resnično prava hišna posebnost, dobrota, ki bi jo lahko zdaj, ko so papirike še na trgu, vse gospodinje pripravile tudi doma. PAPRIKE, NADEVANE S SIROM, KAJMAKOM IN ŠUNKO Dolge in mesnate paprike opečemo na žaru (lahko tudi na električni plošči ali v pečici), jim olupimo kožo, odstranimo pecelj in seme in jih nadevamo z nadevom: Nadev: Šunko narežemo na kockice, jo malo popražimo na malce maščobe v ponvi, da dobi pravi duh, ko se pa ohladi, ji pa dodamo slani beli srbski sir in kajmak. S to maso nadevamo paprike. Potem paprike povaljamo v moki in v raztepe-nem jajcu in ocvremo v maščobi. Za 1 porcijo, to je za 3 velike ali 4 manjše paprike, potrebujemo £0 dkg nadeva: 5 dkg šunke, 10 dkg belega sira in S dkg kajmaku. Lahko pa pripravimo več paprik hkrati in jih pustimo v hladilniku za naslednji dan. Nič pokvarljivega ni v njih, zato lahko čakajo. Odlične paprike so to, sočne, okusne. Kuharska dobrota, ki ji zlepa ne najdeš primere. Nu Joštu vam zraven postrežejo s kosom domačega kruha pa, seveda, z dobro kapljico. Gospodur Boban vse potrebne sestavine za pripravo svojih paprik dobi od sorodnikov iz Titovih Užic, pa tudi po gorenjskih tržnicah, sploh pa na ljubljanski, se dobe. Le korajžno poskusite. Najbolje pa je.dase s poln jenimi paprikami najprej okusite pri Bobanu, potem se pa lotite svojih. Pa dober tek! D. Dolenc O 3 a- C/V 55 O O SS O 5 •8 Ta mesec na vrtu Belušno zeleno, ki je do nastopa zmrzali nismo porabili, vzimimo v klet. Cele rastline pridvignemo z lopato iz zemlje in jih z omotom spravimo v klet. Zeleno postavljamo pokončno, vmesne prostore pa zapolnimo s peskom ali z vlažno zemljo. Če je klet zatemnjena, lahko odstranimo omote rastlin, saj to ugodno vpliva na prezračenost rastlin, zato listi redkeje gnijejo. Sicer pa ob lepem vremenu redno zračimo klet. Cvetačo, ki se do mraza ni popolnoma razvila, lahko spravimo v globoko zaprto gredo ali svetlo klet. Tako se bodo cvetne glave precej povečale in bomo imeli dalj časa svežo cvetačo. Zametki omesenelega socvetja (glave) morajo biti že dobro vidni, ker le tako se bodo še naprej razvijali in doraščali. Pri izkopu rastlin mora ostati na koreninah čimveč zemlje. V zaprto gredo ali v zemljo v kleti sadimo tako, da so rastline postavljene pokončno in se med seboj le rahlo dotikajo. Listja ne smemo odstranjevati. V kleti raje uporabimo šoto namesto zemlje, kjer je to le mogoče. Vedno skrbimo za zadostno vlago, a zalivajmo tako, da glave in listja ne zmočimo. S spravilom kitajskega ohrov- ta ni treba preveč hiteti, saj prenose brez škode 6 do 8 stopinj C pod ničlo. Kar sproti ne porabimo, shranimo v zasipu. Zmrz-... njenega kitajskega ohrovta ne recept tUdI Zli VOS - priporočamo Vilm hisnn smemo spravljati ker se listi t- r L<*Miiu Vctm IUSIIO /lahka p0škoduj0jo. Rastline iz- kopljemo s koreninami vred In jih v svetli kleti zakopljemo v vlažno zemljo ali pesek. Podolgovate glave se med seboj ne smejo dotikati, kar bi lahko pospešilo razvoj gnilobe. Zato vedno spravljamo samo v suhem vremenu. Da glave ne ovenejo, moramo stalno skrbeti za vlažnost substrata, v katerem so rastline zakopane. Kitajski ohrovt je'ena najboljših vrst zelenjave, ki jo lahko uporabljamo še dolgo v zimo. Kdaj bomo obiskali zdravnika? Posebej bo govor o odraslih in posebej o otrocih. Pri obeh bomo skušali svetovati v slučaju bolezni in ob poškodbi. Nekaj besed bo namenjenih tudi zdravim. Dodali bo mo tudi nekaj podatkov za pripravo na obisk pri zdravniku. Bolnega otroka lahko zavijemo in prenesemo ali pripeljemo k zdravniku. Zvišana temperatura, ki se je vsi tako bojimo, se med prevozom pozimi običajno zniža, kar otroku dobro dene. Pri bolečini počakamo le krajši čas, preden se odločimo za zdravnika: če prihaja pritajeno in počasi, ne čakamo več kot 2—3 dni, če pa je bolečina nenadna, močna in je ni moč prenašati, poiščemo zdravnika takoj, brez čakanja. Otroka k zdravniku prepeljemo ali prenesemo, odraslega pa peljemo v slučaju, če lahko v avtu sedi, sicer mora zdravnik priti na dom. Pri bruhanju počakamo le nekaj ur; če se ustavi in če ni spremljano z močnimi bolečinami, ni nujen obisk pri zdravniku. Ne odlašamo z obiskom, če bolnik ob visoki temperaturi bruha ali ima bolečine v trebuhu. Kašelj bo resno opozorilo, če je spremljan s krvavim izpljunkom, če pa samo s temperaturo, brez oteženega dihanja, je treba na pregled v 1—2 dneh. Suh kašelj, ki traja več kot en teden, mora biti razjasnjen s pregledom in preiskavami, četudi ga ne spremljajo drugi znaki (bolečine v prsih, težko dihanje, vročina). Vročinski krči zahtevajo takojšen prevoz otroka k zdravniku, če le imate prevoz. Praviloma veste za zdravstveni dom, ni pa rečeno, da ve zdravnik za vašo hišo ali stanovanje v enem od blokov. Pot je pa za oba enako dolga. Zgubljanje zavesti in krči v udih pri odraščajoči mladini in odraslih je lahko znak resne bolezni, zato kličite takoj zdravnika, kajti nezavestnega odra«! ne morete prevažati *v osebnem avr" bilu. Pri poškodbah ravnamo podobno Ji pri boleznih, le da je treba pri poškodb čunati z večjo paniko. Brez zdravnic moči se lahko zdravijo poškodbe, k. < i lahke, odrgnine kože, ki niso zam»m1 zemljo ali peskom, male vreznine s~ J ostrim rezilom, če vreznina ne segavjj kozje in ni na takšnem mestu, da bi kij je brazgotina ovirala (npr. na obrazu^ ce, očesni veki, ustnici). Strokovna p^j tudi ni potrebna pri udarcih, če nipo$y van pomemben organ (npr. oko) iiTfe^ jeni del normalno gibljiv in upori Vbod line se zelo rade zagnojijo, zato* vsaki vbodlini posebej na podplatu , ____:l___ i • i____i,___, ___ .... „—— uporj Vbodhne se zelo rade zagnojijo, zato vsaki vbodlini posebej na podplatu, i? zdravniku, ki bo poškodovanega tudia roval proti tetanusu. Opečenega bomo» prej hladili z mrzlo vodo, potem pa »J peljemo k zdravniku z eno samoto ko je opečena koža le pordela, brezra^ jev in ni večja od srednje velike dlan-ne prizadene pomembnih organov:ofcv sa, ustnic, spolovila. Vsak opečen otroL di k zdravniku ne glede na obseg in«^ opekline! Kadar vas zaboli zob — to se ponm zgodi ponoči — počakajte do jutra, p* pa brž v dežurno zobno ambulanto. M zdravniki trdijo, da bolečina ni bila 7^J huda, če iščete pomoč šele po nekaj ali v soboto popoldne. Praviloma isk* pomoči sredi noči ni potrebno. Svetujem, da se vselej, kadar je obračate na svojega zdravnika, v vem rednem času, ko je v svoji ordiri Le v res nujnih primerih iščete poou, dežurni ambulanti. Če je zadosti hu*^ pomembno, kateri zdravnik bo por pomembno je le, da bo pomoč us Zato lahko pričakujete kaj odrezav vor od dežurne medicinske sestre, če te zvedeti za ime dežurnega zdrav p v-Dr. Tone Košir Upravičen ponos — Obtoženi, kakšno orodje ali orožje ste uporabljali, da ste tako zdelali vašega soseda? — Nobenega! Vse je bilo čisto ročno delo! Itokohitrec — Tako, zdaj pa prosim, da pride nekdo iz dvorane k meni na oder . . . No, stopi bliže dečko. Ti me nisi še nikoli videl, kajne? — Ne, očka! Medena pijača 1/2 l mleka, 2 žlici medu, sok 1 limone, 1 jajce, 1 žlica sladkorja. V mlačnem mleku raztopimo med, dodamo sladkor, celo jajce ter stepemo, da se speni. Če imamo ročni ali električni mešalec, vse skupaj zmiksamo. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NC Marcalor DELIKATESNE NAMAZE s hrer gorčico in papriko priporočamo mesnim jedem in jedem na žaru prodaj so v vseh živilskih trgovina 370 mihlitrskih kozarčkih. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NCh Kaj je jesen? Pot v šolo Jesen je lepša kot zima, ker takrat dozori sadje. Martina /ume je jesen, ki grem v gozd nabirat gobe. Sanela Jeseni pobiram sadje, velikokrut me piči čebela. Janez Jeseni ptice lepo pojejo in žolne trkajo na debla, ko iščejo žuželke. Marija * Jeseni se veselim, ker takrat nabiram kostanj. Jure Listje dobiva nove barve. Urban Jeseni je pisan gozd. Edita Jeseni gremo v gozd in gledamo živali, kako nabirajo hrano za zimo. Aleš Jesen je bogata in dolga. Josip Učenci 2. g OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka Šola v naravi Vsi učenci osnovne šole Preži-hov Voranc smo že v tretjem razredu izvedeli, da gremo v pri-četku novega šolskega leta na morje v šolo v naravi. Tega smo se zelo veselili. Že predzadnji dan počitnic smo imeli vsi zdravniški pregled in preizkus plavanja. V petek, 31. avgusta pa smo se odpravili z Jesenic v Pineto pri Novigradu. Na poti smo si ogledali naša večja mesta, prvi postanek pa je bil v Postojni. Vožnja je minevala zelo hitro in že smo bili v Kopru. Ogledali smo si naše največje pristanišče, luko v kateri razto1 varjajo prekooceanske ladje. Po ogledu smo se odpeljali do Izole, kjer smo si ogledali ladjedelnico 2. oktober in tovarno za predelavo rib Delamaris. Med potjo smo videli tudi tovarno igrač Meha-notehniko. Naše najlepše obalno mesto je Portorož — kar pomeni vrata rož —, znano je zaradi turizma. Zelo lepo je naselje Bernardin. Pot smo nadaljevali v Piran. To je staro ribiško mesto, v katerem smo si ogledali pomorski muzej, akvarij v katerem je tudi majhen morski pes, zelo znan Tartinijev trg, tu pa je tudi pomorska šola. Iz avtobusa smo si v Sečovljah ogledali tudi soline kjer pridobivajo sol. Pot smo nadaljevali v obmorsko mesto Novigrad, ki leži ob polotoku Istre, v naši bratski republiki Hrvatski Razveselili smo se pogleda na prostor, kjer bomo prebivali ta čas. Zelo lepo urejeno naselje je kar privabljalo naše poglede. Komaj smo že čakali, da smo dobili razporeditev po hišicah. Vsako jutro smo vstajali ob 7. uri, zatem smo imeli telovadbo. Po zajtrku smo pospravljali hišice, in že je bil na vrsti pouk. Da tudi učili smo se tu. Učili smo se o morju, o življenju v in ob morju, o tamkajšnjem rast- linstvu. V živo smo si ogledali tudi meduze, ki so nas tudi ožgale, videli pa smo tudi morske ježke — bodice pa so nam veselo pobirali tovariši iz nog. Po pouku smo imeli uro plavanja, saj smo imeli tudi nekaj neplavalcev. Dopoldne je bilo tako zaključeno. Po kosilu je bil počitek, vendar smo s tovarišico Rojnikovo raje ponavljali snov, ki smo sejo naučili dopoldne. Bilo je tudi nekaj prostega časa, ki pa smo ga zapolnili z igranjem. Tako je kar prehitro minilo 7 dni. Imeli smo tudi tekmovanje v plavanju. Za 10. minut plavanja sem si pridobila srebrnega del-finčka. Kako hitro je minilo. Avtobus, ki je pripeljal že naslednje otroke nas je opomnil, da je naše šole v naravi konec. Pospravili smo svoje stvari in že smo bili na poti domov. Med potjo smo se ustavili v Predjamskem gradu, poslušali zgodovino o tem gradu in o Erazmu Predjamskem, kar je bilo za nas zelo zanimivo, Postojnsko jamo smo videli z njeno mogočnostjo zato ni čudno,če je ta svetovno znana. Pot je kar prehitro minila. Že smo bili na avtocesti, nato v Ljubljani, kmalu v Kranju, peljali smo se mimo Radovljice in že smo zagledali naše železarske Jesenice. Avtobus je ustavil pred našo šolo v kateri bomo sedaj obujali med šolskim letom spomine na šolo v naravi v Novigradu v počitniškem naselju Pi-neta, katerega upravlja društvo prijateljev mladine Jesenice. Bilo nam je lepo. Veliko novega smo se naučili, pa tudi prijateljstvo med sošolci je še večje Sedaj bomo vse to znanje s pri dom uporabljali v šoli. Alenka Keserovič, 4. a OŠ Prežihov Voranc Jesenice »Cin, cin!«, zazvoni nezaželje-na budilka. S težavo vstanem iz tople postelje in že mislim na zvezke, ki jih z naglico zmečem v šolsko torbo. Joj, kje so moji copati? Nikjer jih ne najdem. Ko preiščem skoraj vso hišo, se spomnim, da jih imam na nogah. Ko je torba pripravljena, se hitro umijem, preoblečeni in nekaj pojem. Mamica mi naroča, kaj moram še narediti, vendar je ne slišim. Mislim na vse kaj drugega. Odpravim se na avtobusno postajo. Vendar, ko odprem vrata, vidim, da močno dežuje. Hitro skočim v sobo po dežnik, toda v predalu ga ni. Vzamem bratovega, saj popoldne, ko gre on v šolo, sigurno ne bo deževalo. S prijateljico Majo počasi odideva do postaje. Pridružijo se nama še sošolci. V dežju čakamo na avtobus. Končno se le pripelje"in odpelje proti šoli. Toda — šolarji si želimo, da bi nas odpeljal kam drugam. Romi Hafner, 7. c OŠ Cvetko Golar, Škofja Loka Jesen Ko pride jesen, je treba pospraviti poljske pridelke. Takrat pospravimo tudi krompir. Tako smo naredili tudi pri stari mami. Povabila je tudi sorodnike,"da so pomagali. Čez dan smo trdo delali. Zvečer pa, ko smo povečer-jali, smo zapeli. Stari ata je zaigral še na harmoniko. Zabava se je zavlekla pozno v noč. Ker sem bila zelo utrujena, sem komaj čakala, da grem domov. Drugi pa so kljub utrujenosti klepetali do ranih jutranjih ur. Marija Razinger, 4. a ŠO heroja Bračiča, Tržič Veter Veter Peter, kam hitiš? Ali me lahko uloviš? Zdaj v srajčki rumeni, te pozdravim v deželi jeseni. V deželi je lepo, če gledam v zlato, ti pomaham veselo v slovo. Irma Cof, 3. c OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka Lisice Tri lisice so šle na lov, vse zelo so zvite, veselo pridejo domov, niso še nič site, zdaj pa se začne prepir, prvi dve lisici tepeta se kot hudir, tretja lisica vse to gleda, prime kuro in hitro v dir, lisici žalostno pogledata, vsaka na svojo stran zbežita. Kjer prepirata se dva, tretji dobiček ima. Iztok Kavčič, 6. č OŠ Stane Žagar, Kranj Vsak človek nosi v sebi pes Da, prav res je. Vsak človek nosi v sebi pesem. Mri sem sestavijo v verze. Pošljejo jo svojim dekletom, fan' Nekateri pesem nosijo vse življenje na dnu srca. Vt_ imajo zaklenjeno. Škodu, morda bi to bila lepa pesem, Xi bi se marsikdo razveselil- A oni tega nočejo. Vse peg] enake. Nekatere so ljubezenske, druge žalostne. vH Mladi mnogokrat radi pesnijo, življenje občutijo kot Meni se zdijo najlepše ljubezenske pesmi. Posebno pa občutek,ko te obhaja, ki pesem slišiš, jo občutiš. Anka Kavčič, OŠ lvun Tavčar, Gorenja \as Mali mojster Nekega počitniškega dne zvečer sem se odločil, da bom naslednje jutro pobelil svojo sobo. Vstal sem zelo zgodaj. Nuj prej sem pobral s stene vseh triinšti-rideset posterjev. Premaknil sem mizo, posteljo in omarico na sredo sobe ter vse prekril. Nato sem zmešal rumeno barvo. Ker se mi je zdela preveč rumena, sem dodal še pol tube rdeče barve. Pričel sem z delom. Delal sem z »mačkom«, mami pa mi je pri stropu naredila rob. Končal sem pozno zvečer. Barva se je naslednji dan že posušila. Bila je roza. Zdaj si na steno ne upam nalepiti posterja, ker se bojim, da se stena ne bi prehitro umazala. Miro Žar kovic, 5. c OŠ Davorin Jenko, Cerklje Izlet v Bohinj V soboto, 15. septembra 1984, je Turistično društvo Kranj organiziralo izlet turističnega podmladka osnovnih šol Kranja. Zbralo se nas je 50 pionirjev in mentorjev. Pod vodstvom Matjaža Miklavčiča, predsednika komisije za turistični podmladek, smo se odpeljali v Bohinj. Kmalu smo prispeli do Bohinjskega jezera, kjer smo se ustavili pri spomeniku štirim možem, ki so pred več kot 200 leti prvi stopili na vrh našega očaka Triglava. Nato smo se ob jezeru odpeljali do koče pri Savici. Številne stopnice so nas vodile do našega cilja. Zagledali smo, čez visoko steno padajoč slap, ki je naredil na nas mogočen vtis. Kristalno čista voda, zelenkaste barve je pršela v tisočih drobnih kaplji cah. Visoko in strmo so se dvigale stene Komarče, na vrhu obrobljene z borovci in smrekami. Kot ozko okno pa se je navpično nad nami odpiral pogled v modrino neba. Da, lepa je naša Gorenjska! Vrnili smo se do koče, kjer nas je čakala malica, nato pa domov v Kranj. Vsi udeleženci želimo, da bi taki jesenski izleti nas še večkrat popeljali v znane in neznane kotičke Gorenjske in pope strili delo turističnih krožkov na osnovnih šolah. Prej polje, zdaj mesto Lepi pašniki, prelepa| lepši gozdovi. Kako jen pa! Pašniki in polja se leč v daljave. Na polju delajo k;.,^ re do mraka za kruh,kij ceniti. Kmalu pa je prišel človek in vse je u je hiše, zgradil tov, polja, pašnike in gotd majhnih vasic so trafl iz vasi mesta. Štev cev se je zelo pove o. mestih so zaposleni v Obdelovalni prostor p... manjši. Kamorkoli pogte vsod same nove zgradbe. , Vse to je naredil č. . \ i bori za boljše življei > Nadja Ulcej OŠ" Ivan Tavčar Gorenja vas Bedina Andreja, B. Osnovna šola Irance Prešeren, Kranj Jesen Lepo vreme se poslavl, slabo vreme se pripravi Hitro v hišo pohitimo, k peči zdaj takoj zbehu Dež bo lil na vse moči in pregnal vse ljudi. Nataša Šuštar, 3. c OŠ Peter Kavčič, škoQfc) lV.sejem stanovanjske opreme kranj, 12.-19.10:84 Kranj — Danes se v Kranju začenja 17. sejem stanovanjske opreme, ki bo na orostoru Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Savskem logu ort do 19 oktobra. 276 domačih in tujih razstavljavcev se predstavlja na razli-in razstavah in v prodaji opremo za gospodinjstva, pohištva, ročnih orodij ter edelkov drobnega gospodarstva. Na p.ireditvi. za katero so že v začetku tedna na novinarski konferenci podali da bo zanimiva in bogata in imela predvsem poudarek na opremi bivalne-Jna^stora m energm oziroma ogrevanju se med organizatori! tokrat pojavlja Det imen To so Medobčinske gospodarska zbornica Gorenjske Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Gorenjski muzej. Gobarska družina Kranj in Po-Inovno or.reditveni center Gorenjski se|em. 1 Posebej velja opozoriti na razstavo Ekonomično ogrevanje, ki jo je tokrat že četrtič pripravil Potrošniško informativni center Centralnega zavoda za navedek Gospodinjstva. Poudarek je na toplotni izolaciji. Prav tako napovedujejo, te bo zelo zanimiva gobarska razstava ki so jo tudi tokrat pripravili člani Gobarske družine Kranj Sicer pa so med razstavami še: del meščanske bale iz leta 11910 kno ie pripravil Gorenjski muzej: likovna razstava, na kateri se predstavlja i'anol društva likovnikov Kranj in razstava o opremi prostorov različnih proiz-»atcev ooh.štva Se posebej s tem v zvezi velja opozoriti na Sozd Združeno oozrJno in lesno gospodarstvo - GLG Bled in v njegovem okviru na razstavo ■ novega Alplesovega proizvodnega programa za opremljanje stanovanjskih prostorov pod naslovom DOM Številni domači proizvajalci in trgovske organizacije na sejmu predstavljajo Bororteia.o različno opremo in izdelke za opremo stanovanj Se posebej so se JSfda bi na prireditvi ponudili in predstavili najrazličnejše blago Obiskovalci pase bodo med sejmom na prireditvenem prostoru lahko oskrbeli tudi z ozimni- Kako je bilo včasih? Tudi letos na sejmu kot sopriredi "-■ stopa Gorenjski muzej Kranj Tokrat so pripravili razstavo pod na-[ slovom Del meščanske bale iz leta 1910 Ob novostih in značilnostih današnjega opremljanja stanovanj je ta razstava zanimiva primerjalna osvežitev letošnje sejemske prireditve v-- - 2amm\va likovna razstava gotovo zanimiva in pohvalna po fctmost letošnjega sejma stanovanjske scene je nastop 16 likovnikov — čla-Likovnega društva Kranj Osnovni r«nen je. da opozorijo, kako pomemb-."apo urejanju bivalnega prostora je da-tudi likovna oprema, ki se v nobe-r*rn primeru ne more strinjati s ceneni-'pogosto pa celo dražjimi) predsta-različnega kiča na tem področju, društva so opremili s svojimi deli PO*eben razstavni prostor Lesnine m . '-#0 praktično pokarali" in opozorili na možnosti opremljanja stanovanja. Seveda pa bodo razstavljena likovna dela tudi naprodaj Obljubili so možnost nakupa z obročnim odplačevanjem. Ljubitelji drsanja V začetku novembra se bo tudi v Kranju začela štirimesečna drsalna sezona. Vstopnice za drsanje v večnamenski hali Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Savskem logu bodo za obiskovalce do 7 let po 40, za odrasle pa po 80 dinarjev. Letošnja novost pa bo sezonska karta, ki bo za drsanje med celotno sezono veljala 3.500 dinarjev. Nasvidenje na letošnjem 25. NOVOLETNEM SEJMU, ki bo od 7. do 12. decembra v prostorih Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Savskem logu v Kranju. trgovina z lesom in gradbenim materialom, Kranj, Primskovo Gobarska razstava z restavracijo Tradicionalna spremljajoča prireditev vsakoletnega sejma stanovanjske opreme v Kranju je tudi Gobarska razstava z restavracijo Gobarska družina Kranj jo je tudi letos pripravila. Na tiskovni konferenci je predsednik Gobarske družine Kranj Ivan Jelen povedal, da računajo, da bodo na razstavi prikazali prek 300 različnih vrst gob Vsak dan med 16. ir, 18. uro bodo člani gobarske družine obiskovalcem in prinašalcem gob pomagali pri razpoznavanju gob in hkrati svetovali, kako jih je moč pripraviti. Seveda pa obiskovalcem sejma poleg ogleda priporočajo tudi gobjo restavracijo Poleg gobove obare, praženih gob. ajdovih žgancev z gobovo obaro, gobovo omleto s tatarsko omako itd. so letos pripravili tudi gobovo pašteto in še posebno presenečenje oziroma novo kulinarično specialiteto. Na razstavi lahko kupite tudi vložene gobe in se včlanite v Gobarsko družino. In še ena zanimivost Poznavalci gob — člani Gobarske družine Kranj ugotavljajo, da že vrsto let gobe po barvi in vonju niso tako točno ustrezale opisom v strokovni literaturi kot prav letos. Ocenjuje, da je vzrok za to velika količina vlage Preskrbite se z ozimnico Na prireditvenem prostoru se med 17. sejmom stanovanjske opreme lahko preskrbite tudi ozimnico. V brunarici med obema razstavnima halama jo bo prodajala delovna organizacija ŽIVILA KRANJ. Domači razstavljavci predstavljajo Med številnimi razstavljavci domači proizvajalci predstavljajo: dekorativo (IBI, Sukno, Vezenine, BPT, UKO), notranje pohištvo (Alples, Zlit, LIP, Lesni-na, Slovenijales), stavbno pohištvo (LIP. Jelovica, Inles, Slovenske Železarne), izolacijski materiali (Krka, Izolirka, Termika. TIM, Astra. JUB), gradbeni materiali (Lesnina, Slovenijales. KŽK. Marmor), peči in kamini (Avtomontaža, Astra, Kovinotehna, Potrošniško informativni center Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva), solarna tehnika (Kovinotehna Termal. LTH. Potrošniško informativni center CZNG). oprema posameznih stanovanjskih prostorov (Mercator. Slovenijales. Lesnina). GLG Bled in Alplesov DOM Direktor SOZDA Združenega gozdnega in lesnega gospodarstva GLG Bled Rok Gašperšič je na tiskovni konferenci povedal, da GLG že tri leta redno sodeluje na sejmskih prireditvah v Kranju Takšen je njihov program tudi v prihodnje. Poleg predstavitve njihove organizacije in proizvodno prodajnega programa letos GLG daje na sejmu še poseben poudarek novemu proizvodnemu programu Alples iz Železnikov V tej delovni organizaciji je strokovnjakom uspelo razviti pohištvo, s katerim je moč v celoti opremiti in urediti vse stanovanjske prostore v hiši oziroma stanovanju. Proizvodni program pod naslovom DOM je izdelan v šestih do osmih višinah in različnih globinah. Predstavitev oziroma razstava programa na sejmu je prva v Sloveniji in pomeni tudi začetek prodaje. Program je vzbudil že veliko zanimanje na lanski razstavi v Beogradu in na letošnjem sejmu v Zagrebu. Na sejmu bo ta program že naprodaj v trgovskih organizacijah. Razen tega pa GLG na sejmu predstavlja tudi masivno pohištvo: oblazinjeno opremo za stanovanja, nove izdelke s področja stavbnega pohištva, sončne kolektorje in drugo. Razstava Ekonomično ogrevanje Z razstavo Ekonomično ogrevanje se Centralni zavod za napredek gospodinjstva v sodelovanju z Gospodarsko zbornico aktivno vključuje v varčevalne akcije oziroma v varčevanje z energijo. Zavod je namreč tudi podpisnik družbenega dogovora o ukrepih in aktivnostih za zagotovitev racionalnega pridobivanja in pretvarjanja energije. Danes je namreč znano, da še vedno 40 do 50 odstotkov celotne energije v bivalnem prostoru p^tebimo izključno za ogrevanje. Obveščanje in seznanjanje z novostmi in tehnološkimi dosežki je glavna naloga Zavoda oziroma njegovega Potrošniško informativnega centra ki se tokrat na sejmu predstavlja z razstavo. Razstava ima tokrat poudarek na tako imenovani termoizolaciji. Gre za to, da je treba minimalno toplotno izolacijo zamenjati z ekonomsko. To je namreč tudi najgospodarnejši način izolacije, ki zmanjšuje stroške pri uporabi klasičnih materialov, zmanjšuje stroške pri napravah za ogrevanje, energijo in onesnaževanje okolja. Razstava prikazuje vse pravilne sisteme izoliranja. Velik poudarek pa je na sistemih ogrevanje in njihovih elementih, ki dajejo končnemu porabniku možnost, da čimbolj izkoristi energetske vire trda goriva, plin, električno energijo, sončno energijo in toplotne črpalke. Z ogrevalnimi sistemi ha razstavi v organizaciji Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva sodelujejo: Metalka Ljubljana. Metalka TOZD PAN, Keramika Krapina, Astra Ljubljana, SGP Grosuplje, ITPP Ribnica, TVT Boris Kidrič Maribor, Radiator Zrenjanin, Avtomontaža Ljubljana, Ferromoto Maribor, Gorenje Tiki Ljubljana, Gorenje Titovo Velenje. Elektrosignal, KIP Ljubljana, Ključavničarstvo Golob, Emo Celje, LTH škofja Loka, IMOS, Elektrotehna Ljubljana. TOTRA, Terrnika Ljubljana, Obrtna zadruga Gornja Radgona. Univerza Edvard Kardelj — Strojna fakulteta s termoizolacijskimi programi. Izolirka Ljubljana. KRKA Tozd Izolacije Novo mesto, KLI Logatec, Astra-Plama in Ilirija Vedrog Ljubljana Razstava je spremljana s svetovanjem strokovnjakov posameznih izdelkov na sejmu. V okviru razstave pa bodo med prireditvijo na sejmu tudi PREDAVANJA 15. oktobra ob 17. uri mag. Jurij Modic: Uporaba toplotne črpalke za pripravo tople vode in ogrevanje individualnih objektov 16. oktobra ob 17. uri dipl. ing. Jože Kopler: Ppsluževanje kurilnih naprav v individualnih objektih 17. oktobra ob 17. uri dr. Peter Novak: Oskrba z energijo v Jugoslaviji in predpisi o smotrnem gospodarjenju z energijo. Slovenijales trgovina s svojim razstavnim prodajnim prostorom in centralnim skladiščem v Vižmarjih razstavlja in prodaja na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra 1984 pohištvo priznanih proizvajalcev: spalnice, dnevne sobe, kuhinje, predsobe, kopalnice in drugo kosovno pohištvo. SLOVENIJALES BELA Posebno pa priporočamo kuhinjo ORHIDEJA NATURAL • PETUNIJA JESEN • PETUNIJA SPALNICA ZORA Cenjenim kupcem pa priporočamo tudi obisk naše prodajalne in centralnega skladišča v Vižmarjih, kjer vam bomo ponudili poleg pohištva tudi gradbeni material za gradnjo in adaptacijo vašega doma. Dobrodošli na gorenjskem sejmu v Kranju in naši prodajalni v Vižmarjih. Slovenijales Vižmarje, telefon: 51-771 ali 51-566 PRI NAS DOBITE VSE ZA VAŠ NOVI DOM!* /j I r\ lr\ v i C? št* fs% kur globus vJh t \s k/ vi \J| I V/ »V M C NiCf i \s M pohištvo za vse namene, talne obloge v veleblagovnici Globus ploščice, kopalnice, vodovodne armature, belo tehniko in kuhinje v prodajalni kuhinj in kopalniške opreme DEKOR Kranj, Koroška cesta 35. Informacije te!.: 064-26-076. OBIŠČITE NAS, PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP! GLA83 STRAN Wr\ alples Alples iz Železnikov se na Gorenjskem sejmu predstavlja z novim sistemom pohištva DOM. To je pohištvo, s katerim je mogoče opremljati vse prostore v stanovanju, razen kuhinj in kopalnic. Prvič so novo pohištvo predstavili pred letom dni v Beogradu na jugoslovanskem sejmu pohištva in zanj prejeli srebrni ključ in diplomo »jugoslovansko pohištvo 83«. Pred mesecem 6%i so razstavljali na Zagrebškem velesejmu, kjer so tudi dobili visoko priznanje »diplomo — mobil optimum«. Sedaj pohištvo predstavljajo Gorenjcem in DOM predstavlja Gorenjski drugim obiskovalcem Sejma stanovanjske opreme v Kranju. Nov sistem pohištva so razvili in oblikovali strokovnjaki in mizarji v Alplesu pod vodstvom dipl. arhitektinje Anike Logar. Dobili so nalogo, da oblikujejo nov sistem pohištva, ki bo kupcem nudil širok izbor elementov tako v funkcionalnem, oblikovnem kot cenovnem pogledu. To pomeni, da so morali oblikovati pohištvo, ki daje mož- nost najrazličnejših kombinacij za opremo različnih prostorov v več višinah. Razen tega morajo biti elementi tako oblikovani, da se soba, predsoba, spalnica, podstrešna soba in drugi prostori lahko opremijo tudi z enostavnimi in zato cenejšimi elementi. Nadalje so morali pripraviti pohištvo, ki bo enostavno za proizvodnjo Prav tako pa mora biti enostavno za kupca in prodajalca. Pomeni, da mora biti izdelano tako. da trgovina ne bo imela težav z elementi in tako, da ga bo kupec čimlažje sestavil. Obenem pa mora biti nov program pohištva tak, da se bo prodajal tako na domačem kot tujem trgu. To je velika novost, saj je znano, da večina pohištvenih tovarn izdeluje za domači trg drugačno pohištvo kot za izvoz. Takšna novost je seveda zahtevala dodatne prilagoditve tako oblik kot materialov in višin. Osnovo sistema predstavljata dve višini, v razmerju 2:3. Tako so prišli do štirih korpusov — obodov oziroma teles omare, ki se lahko poljubno obračajo. Tako dobijo kombinacijo 6 višin in sicer 72. 104, 168, 200 in 232 centimetrov, kar pomeni, da lahko kupci izbirajo pohištvo v teh višinah ali kombinacijah teh višin Kakorkoli namreč kom- m JELOVICA mo pritrdilne elemente, katere z vijak, privijemo na .krilo, s podlozk. .zravnamo morebitna odstopanja debelin zastekht-venih letv.c in plastičnega okvirja dodatnega stekla. DODATNO MONTAŽNO STEKLO Prednosti sistema plus k: — zaradi izboljšane toplotne izolacije prihranek na kurjavi (150—3001 kurilnega olja ali okrog 500 kg premoga ali 1 do 2 kub. m drv ali cca. 2000 kvVh električne energije na kurilno sezono za celotno hišo), — enostavna montaža (sistem »naredi si sam«), — višja temperatura notranjega stekla in s tem zmanjšanje rosenja oziroma kondenza (podaljšanje trajnosti gradbenih elementov in zdrava klima), — zaradi višjih temperatur okenskih stekel ■ ugodnejše počutje v prostoru, hkrati pa lahko zaradi tega znižamo temperaturo v prostoru za 1° C in s tem dodatno prihranimo 5 —6°/o stroškov ogrevanja. — preverjeno v praksi. — ne moti estetskega izgleda okna, saj je komaj opazno. Zlasti je dodatno steklo primerno in nujno za večja okna v bivalnih prostorih. saj so tam toplotne izgube največje. Pred montažo je potrebno preveriti kvaliteto oziroma funkcionalnost okenskega okovja, zlasti kotnega ležaja in spone ter škarij, saj bodo ti elementi sedaj dodatno obremenjeni (5 do 15 kg odvisno od velikosti okna). Če bivate v III. klimatski coni Slovenije oziroma Jugoslavije, je dodatna toplotna izolacija nujnost. Sistem »plus k« je prilagojen vsem programom oken Jelovice (tudi nekdanjemu Jelovica super, torej sanaciji), dimenzijsko usklajenost z okni drugih proizvajalcev mora kupec preveriti. NAVODILO ZA MONTAŽO »PLUS K« Okensko krilo snamemo z okenskega okvirja tako. da ga dvignemo iz spodnjega kotnega ležaja, ga vzporedno z okvirjem stresemo. da se zgoraj spostijo škarje od vodila škarij. Krilo položimo na ravnp. podlago. Dodatno montažno s^e klo »plus k« očistimo in položimo na krilo tako. da leži nazobčani del plastičnega okvirja stekla na zasteklitveni letvici. Steklo poravnamo in simetrično porazdeli- V Jugoslaviji znaša globalno sončno sevanje v letnem povprečju okrog 3500 Wh/m na vodoravno površino na dan. Še več energije dobimo, ako površino postavimo pravokotno na sončne žarke. Ta energjja je zastoj in kot vidimo,-ni majhna. Ze manjše površine sončnih ko-lektorjev nam lahko bistveno pripomorejo pri zmanjšanju energetskih stroškov. Tako bi lahko pri nas s pomočjo sončne energije prihranili 50 do 70 % pri pripravi sanitarne vode. o I- | 40 % pri ogrevanju stanovanj in krili ■ jtno ogrevanje bazenske vode poteti in prehodnih obdobjih Vse to nam omogočajo naši sistemi za rabo sončne energije. Bistveni del teh sistemov predstavljajo sončni kolektorji. To so elementi, ki pretvarjalo sončno energijo v toplotno Postavimo jih na tak prostor, kjer jim razni objekti ne zaknva- binirajo korpuse med sebe se pokrivajo z izvrtinami drv gega. kar omogoča trdne montažo elementov med seboj. Vsako vrsto pohištva -biblioteka, vitrina, buffet. predalnik in druga, namreč arv montirajo v vsako zgorai rt vedenih višin, kar pome? izredno široko ponudbe' kupcu. Skratka, v Alplesu so po-1 novno uspeli izdelati pot*! štvo, ki bo zadovoljilo Šefcfc zahtevnega kupca, saj je j njim mogoče opremiti pr^l vse. Hkrati pa je pohištvo evropske ali lahko bi rekli cev:' svetovne kvalitete, saj so gi hkrati ponudilj domačemu | tujemu trgu. Če se želite $ znaniti z njim, si oglejte A:, sov razstavni prostor na Qq renjskem sejmu. Prijazni A plesovci vam bodo radi ra:; žili in pokazali prednosti novega pohištva DOM. SONČNI ZBIRALNIK MM it JELOVICA INŠTITUT ZORAN RANT ŠKOFJA LOKA jo sončnih žarkov. Najboljši efekt dobimo, če jih usmerimo proti ekvatorju | nagnemo od vodoravne površine 2a ko: ki je enak geografski širini, če nam bodo služili za pripravo sanitarne vode zi I stopinj več. če nam bodo služili za ogJ vanje stanovanj in za 10 stopinj manj. j bodo ogrevali bazensko vodo it JELOVICA Lesna Industrija, 64220 ŠKOFJA LOK* Kidričeva 58, tel.: 064-361 Obiščite nas na sejmu sta-novanjske opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra 1984 © OZIMNICA A K MERCATOR ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK Že vrsto let kamniška ETA sodeluje v prizadevanjih sindikata, da bi vsi naši občani bili redno preskrbljeni z ozimnico. Nakup ETA ozimnice bo letos potekal preko vaše najbližje trgovske organizacije, vsekakor pa je cena ozimnice enaka, ne glede na to ali jo dvignete v naši delovni organizaciji ali pa v trgovski organizaciji. Pri lastnem prevozu iz naše trgovine v Kamniku, vam odobrimo 2 % popusta. Prvi paketi ozimnice so že v prodaji, kupcem pa jih bomo dostavljali vse do konca decembra. S tem želimo nekoliko razbremeniti družinske proračune, ki so prav septembra najbolj obremenjeni. Ozimnica vam je na voljo v treh različnih paketih in to: I ETA MINI ozimnica, v kateri je 6 kozarcev vloženih vrtnin po ceni 530.— din, ETA MALA ozimnica, v kateri je 12 kozarcev vloženih vrtnin po ceni 910.— din ter ETA VELIKA ozimnica, v kateri je 24 kozarcev vloženih vrtnin po ceni 1.770.— din. Število oaketov iz kamniške ETE je omejeno. Vse naročnike, ki ^,0saPmfo°ganizira.i prevoz^ prosimo da se o datumu prevzema dogovorijo z našo prodajno službo ETA - prodaja ozimnice, 61240 Kamnik Kajuhova pot 4, telefon (061) 831-622. telex 31610 yu etakam. NitRCATOR - ROŽNIK T0ZD PRESKRBA TRŽIČ na 17. sejmu stanovanjske opreme od 12. do 19. oktobra 1984 v Kranju Razstavlja in prodaja: Mercator pohištvo bela tehnika akustika ma\\ gospodinjski aparati ter še marsikaj, kar potrebujete za vaš dom Ugodnosti: — brezplačna dostava do doma do 30 km — sejemske cene — strokovni nasveti NASVIDENJE PRI MERCATORJU! MERCATOR — ROŽNIK T0ZD PRESKRBA TRŽIČ /T\ GRADNJA ŽALEC 9 DIMNIK - POMEMBEN DEL ZGRADIM: V preteklem desetletju se je kurilna tehnika razvijala izredno hitro in to predvsem v smislu racionalnega izkori- -ščanja toplotne energije. Znano je. da so se pred desetimi leti zidali dimniki klasično z NF opeko, posebnimi opečnimi oblikovanci ali z betonskimi SCHUT elementi, ki so bili v bistvu ventilacijske tuljave. Življenjska doba teh dimnikov je bila zaradi slabe kvalitete vgrajenega materiala izredno kratka. Glede na nove zahteve kurilne tehnike in uvajanje različnih montažnih sistemov gradenj je nastopil bistven preobrat, ko so se pričeli graditi montažni ognjeodporni dimniki. Montažni prefabricirani elementi so prinesli s konstruktivnimi prednostmi tudi znatno izboljšanje v pogledu funkcije. Elementi so samonosilni, znotraj zelo gladki in imajo veliko difuzijsko odpornost. Dober dimnik mora zadovoljiti predvsem naslednjim zahtevam: — biti mora ognjeobstojen, odporen na temperaturne spremembe, vodonepropusten, plinotesen in kislino-odporen. — imeti mora odgovarjajočo toplotno izolacijo in ako-mulacijsko sposobnost, — imeti mora sposobnost raztezanja in krčenja zaradi temperaturnih sprememb; — imeti mora čim nižje upore, kar se doseže z gladkim ostenjem in okroglim presekom: — vsaka konstrukcija sodobnega dimnika mora rešiti vprašanje dilatiranja in vsled tega nastale napetosti tako, da so le-te popolnoma izključene; — da omogoči čimpopolnejše izgorevanje v kotlu in s tem tudi zadovoljivo kvaliteto zraka Vsem tem zahtevam v polni meri odgovarja SCHIEDEL troslojni montažni dimnik z: — ognjeebstojno samotno cevjo; — zračnim medprostorom in toplotne izolacijo; — in zunanjim plaščem iz lahkega izolacijskega betona. Konstrukcijske rešitve in kvaliteta uporabljenih materialov pri teh dimnikih je takšna, da nam zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost ob pravilni montaži. Dimniki sistema SCHIEDEL se uporabljajo za vse vrste goriv (trdna, tekoča ali plinasta), za različne vrste in kapacitete peči oziroma kotlov (od 5.kW pa do 10.000 kW) ter odprtih kaminov. Dimniki do 020 cm se lahko uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki na isto vertikalo, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. Velika izbira različnih dimenzij in-kombinacij SCHIEDEL dimnikov (enojni, enojni z ventilacijami, dvojni, dvojni z ventilacijami) omogoča projektantom izbiro potrebnega preseka. Pravilna izbira preseka dimnika glede na učinek in vrsto peči, vrsto goriva in višino dimnika je tudi pogoj za dobro in ekonomično kurjenje. Kupcem še nudimo: — več rešitev notranjih in vrtnih kaminov — opremo za parke, kampe. — montažne troprekatne greznice — potresne zidake — STIBO termobloke EDINI PROIZVAJALEC izdelkov schledel V JUGOSLAVIJI LATKOVA VAS — direktor, komercialni sektor, tehnični sektor in splošni sektor Telefon (063) 701-003. 701-009 701-011 722-078 Telex. 33533 YU SIGRAD ŽALEC — računovodski sektor. Telefon: (063) 710-/40 710-7 11 Žiro račun: SDK Žalec 50750-601-19072 PRESEK PRIKLJUČNEGA IN KONČNEGA DELA DIMNIKA I KROVNA l-tuSO cu.:;:::< v zgradbi Omenjene izdelke je možno k v vseh trgovinah z grad! terlalom na Gorenjskem. I Ljubečna Celje klinker keramične ploščice telefon: 063 33-421 31-865 U Ljubečna Celje 0GI-MASA ZA POPRAVILO iN ZIDAVO PEČI Telefon: 063 33-421, 31-865 ASTRA BLAGOVNICA KRANJ razstavlja in prodaja na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju peči — kamine po skandinavskem zgledu LOKATBSaa Za različne sodobne stanovanjske ambiente so na voljo trije osnovni modeli JAMNIK. BLEGOŠ in LUBNIK. Ugodnosti: Prodaja na potrošniški kredit, obrestna mera 42 % ali 50 %. brezplačen prevoz! Na istem razstavnem prostoru boste lahko kupili tudi recal plošče. ?a učinkovitejše centralno ogrevanje, ter purpan sprej za suho montažo oken in vrat. Izjemna priložnost za nakup steklenih kozarcev steklarne Hrplje po ugodnih cenah. Obiščite nas! M inštalacija ASTRA BLAGOVNICA KRANJ INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA r kOViflOtGhnd na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju, 12. - 19. 10. 1984. RAZLIČNE PEČI, RADIATORJI, SONČNI KOLEKTORJI . ., Obiščite naš razstavno prodajni prostor! kovinotehna marčna • udobna • sodobna PREDNOSTI OKEN IN BALKONSKIH VRAT KLI LOGATEC neoporečna, industrijska, troslojna »IZO« zasteklitev s trajno-elasti-čnim akrilnim kitom površinsko finalizirana lazurna obdelava po postopku oblivanja, ki zagotavlja fungicidno, insekticidno in hidrofobno zaščito vseh okenskih površin dimenzijsko statičen, dolžinsko lepljen presek krila in okvirja . 80 x 68 m/m iz lesa smreke — jelke, umetno sušen (12—2 %) okenski »alu« odkapnik, čelno utisnjen v pokončnik okvirja v fazi lepljenja okvirja enoročno okensko okovje za kombinirano zapiranje in odpiranje dvižno vratno okovje s pohodnim »alu« profilom kvalitetno naleganje krila v okvir in dodatno tesnjenje vseh pripir (C grupa zrakotesnosti in vodonepropustnosti) kvalitetno naleganje krila v okvir in dodatno tesnjenje vseh pripir (C grupa zrakotesnosti in vodonepropustnosti) prezračevalni kanali onemogočajo nastajanje škodljivih vodnih par v zasteklitveni brazdi krila komponibilnost z okni in balkonskimi vrati dvoslojne zasteklitve v enojni ali pa tudi v vezanuzvedbi KLI programa toplotna izolacija k - 1,9 W/mJ K daje v primerjavi z dvoslojno »IZO« zasteklitvijo 35 % prihranka na toplotni energiji odlična zvočna izolacija SLOVENIJALES (KU KOMBINAT LESNE ^ (Q61) ^ INDUSTRIJE LOGATEC t6lex: 31656 YUKLI lip bled lesna industrija &4260 bled ljubljanska c.32 LIP, lesna industrija Bled izdeluje in prodaja: t notranja vrata • garažna vrata • obloge • vhodna vrata • opazne plošče • notranje pohištvo iz masivnega lesa Pri nakupu blaga v vrednosti nad 200.000 din vam blago pripeljejo brezplačno na dom do razdalje 60 kilometrov. Obiščite poslovalnice LIP Bled in zado voljni boste! Poslovalnica na Rečici pri Bledu je odprta: • vsak dan od 7. do 18. ure • v sobotah od 7. do 12. ure Poslovalnica v Murski Soboti je odprta: • vsak dan od 7.30 do 15.30 ure # v soboto od 7.30 do 12. ure Poslovalnica v Zagrebu je odprta: # vsak dan od 7.30 do 15. ure # -v soboto od 7.30 do 12. ure Obiščite nas na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 12. do 19. 10. 1984. J) Kovinotehna • Kovinotehna • Kovin UPORABA MAGNETNEGA PREKLOPNIKA NAM OMOGOČA DO 10 % PRIHRANEK GORIVA Montaža in delovanje magnetnega preklopnika pri pečeh na trda goriva: 1 Pri hladni peči namestimo vijak v uho vratic tako, da je glavica (krak A) obrnjen proti peči; 2 Verižico skrajšamo za cca 2 cm in nanjo privežemo obroček; 3. Vijak naj bo pritrjen tako, da se obroček, če ga nataknemo na krak B takoj sname; 4 Obroček nataknemo na krak A in montaža je gotova; Zakurimo peč. 5. Ko ne mislimo v peč nič več nalagati, pretaknemo obroček na krak B. Peč se bo pričela ohlajati in vratica za podpih se bodo odpirala Preden bodo vratica do konca odprta, se bo obroček snel in vratica se bodo zaprla; 6. Podpiha ni in peč se bo "POČASI OHLAJALA: PRIHRANEK 3% do 10 % GORIVA Pat. št 24 B 13/00 RAZSTAVLJA IN PRODAJA Na sejmu bo razstavljeno tudi TERMIČNO VAROVALO za peči, kurjenimi s trdimi gorivi Obiščite nas na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju, od 12 do 19 10.1984. ENOSTAVNO • HITRO • GOSPODARNO UČINKOVITO Ti Lil MOČNEJŠI OD LETNIH ČASOV! Odličen izolator za toplotno in zvočno izolacijo podstrešij, lesenih stropov medetažnih konstrukcij, sten in obzidanih fasad, plavajočih podov ter ceva-ki za toplotno in zvočno izolacijo cevovodov v gradbeništvu in industriji! Takojšnja dobava vseh vrst novoterma: šivane blazine, filci, lahke, poltrde in trde plošče, cevaki. Lastnosti: • odličen toplotni in zvočni izolator • obstojen v vseh oblikah • majhna prostorninska teža • negorljiv in obstojen do 450" C • obstojen proti vlagi • prepušča paro • odporen proti staranju • odporen proti delovanju mikroorganizmov • brez vonja • kemično nevtralen • odporen proti tresljajem • enostavno vgrajevanje EB izoLaoue Obiščite naš razstavni prostor na 17. sejmu stanovanjske opreme v K nju od 12. do 19 oktobra 1984, kjer boste pri našem strokovnjaku do vse informacije in strokovne nasvete "T ra-obili "T" JUL prodajajo v vseh trgovinah z gradbenim materialom na Gorenjskem. MERKUR kranj ZIMA ŽE TRKA NA VRATA... V OKTOBRU VAM NUDIMO BRIKETE - uvoz IZ SOVJETSKE ZVEZE KURILNE VREDNOST119 MJ/kg (4.500 ccal/kg) PO OKVIRNI CEN114.500 DIN ZA TONO NAROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO PRODAJALNE: • KURIVO — NAKLO, tel. 47-050 • ?EL!^m!m* ~ 2A?°VLJ,CA' tel. 75-671 • ZELEZNINA — BLED, tel. 77-359 • UNIVERSAL — JESENICE, tel 81-484 • MERCATOR, ZELEZNINA ~ TRŽIČ, tel. 50-894 NAROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO TUDI V KRANJU, GREGORČIČEVA 8 (STARA SAVA) OB PONEDELJKIH IN SREDAH OD 14 30 DO 17 URE izolirka NOVO V PROIZVODNEM PROGRAMU BITUMENSKA SKODLA: — bitumenski strešnik za prekrivanje poševnih streh Industrija izolacijskih materialov, n. sol. o. 61110 Ljubljana, Ob železnici 18 — tel.: (061) 443-096, 442-402. tU: 31585 yu izo i_l Proizvodnji in dejavnost HIDROIZOLACIJE: - bit emulzije za cestogradnjo — hladni bit premazi — IBITOL — bit mase in kiti - bit. strešna lepenka — bitumeni: irani in bitumenski trakovi za hi- ćroizolricije — bitumenski varilni hidroizolacijski trakovi — IZOTEKT -in bit strešna kritina — skodla — TAMAR plošče TOPLOTNE IZpLACIJE: — stvropor plošče — stvropor kasirane plošče — stvropor embalaža — KOMB! "S« plošče — mineralna volna: v vrečah, filci, vrvi, blazine, poltrde plošče — NOVOLIT in KOMBI plošče IZDELKI ZA AVTOZAŠČITO: — alukor N. alukor Z IZVAJALSKA DEJAVNOST — TOZD TECTUM: — krovska in kleparska deta — hidro in termoizolaterska dela — toplotne izolacije fasad — hladilniška dejavnost MINERALNA VOLNA: Mineralno volno se zaradi anorganskega porekla in zelo dobrih fizikalnih in kemijskih lastnosti uvršča med najkvalitetnejše izolacijske materiale. Najvažnejše lastnosti mineralne volne: — zelo nizek koeficient toplotne prevodnosti — obstojnost pri visokih temperaturah — do 650' C — ne gori — dobra zvočna izolacija — odporna proti mikroorganizmom in mrčesu — kemično nevtralna — odporna proti kislinam in različnim kemikalijam — vgrajuje se z vsemi gradbenimi materiali — enostavna obdelava in montaža — ekonomičnost — dobra elastičnost — odporna proti trhljivosti Mineralno volno moramo vgrajevati suho, zato jo skladiščimo v pokritem in suhem prostoru. Z navlažitvijo se mineralni volni zmanjšajo izolacijske sposobnosti. TEHNIČNI PODATKI: Mineralna volna ustreza JUS U.M9.015 Koeficient toplotne prevodnosti = 0.0465-0,0873 vV/mk. za volumenske teže od 80 —200 kg (računska vrednost iz tehničnih predpisov za gradbeništvo G.1971). Volumenska teža v neobteženem stanju = 47 kp/m\ Volumenska teža v obteženem stanju (100 kp/m') = 76 kp/mJ. Povprečna debelina vlaken 5,8 mikrona u. Temperaturna obstojnost do 650° C. UPORABA MINERALNE VOLNE — FENOTERMA v visokogradnji: za toplotne in zvočne izolacije: zidov, sten, podov in stropov ter ravnih in poševnih streh v hladilni tehniki: za izolacijo gospodinjskih aparatov, hladilnic, avto-hladilnikov, vagonov, hladilnikov, ladij in številnih posod ter naprav in napeljav v industriji: za toplotno in zvočno izolacijo: cevovodov (za centralne kurjave, toplovode, . . .) aparatov za gospodinjstvo, industrijskih naprav in strojev (parnih kotlov, rezervoarjev, cistern . . .) 1 — opaž 2 — strešna lepenka 3 — poemk podi pločevina 4 - žleb 5 — bitumenska skodla Oblika in način uporabe: Bitumenska skodla je strešnik posebne oblike, narejen iz bitumeniziranega steklenega voala, obojestransko zaščitenega z ustreznim mineralnim zaščitnim posipom, oziroma z drobnim kremenčevim peskom. Uporablja se: — za popolno prekrivanje poševnih streh različnih naklonov Posebna oblika in sposobnost upogibanja mu povečata uporabnost za prekrivanje: — siemena strehe — žlote — raznih detajlov strehe z različnimi nakloni v prečni in vzdolžni smeri Material: Bitumenska skodla je sestavljena iz vložka steklenega voala, popolnoma impregniranega in obloženega s kvalitetno bitumensko maso, obstojno v različnih klimatskih razmerah. Dekora- tivni mineralni posip na vidni strani je zelo močno sprijet z bitumenskim slojem, ki je zelo odporen in naravno obarvan v temnejših ali svetlejših niansah. ki so obstojne tudi v industrijskih območjih. Površina spodnje strani je zaščitena s finim keramičnim peskom, ki je tudi popolnoma sprijet z obloženo plastjo bitumenske mase Izvedba prekrivanja: Prva vrsta se postavlja obrnjeno vzdolž roba m se pribije s pocinkanimi žeblji (lepenkami), ki se zabijajo v višini 5 cm od spodnjega roba skodle Posamezno skodlo pritrdimo s 4 žeblji (pn naklonu nad 45° pritrdimo s 6 žeblji — lepen-karji). čez to obrnjeno vrsto skodel pritrdimo prvo vrsto skodel tako, da se prvi strešnik (skodla) od strani odreže za 1/6 dolžine (ca. 16 cm). Obrnjeno vrsto in prvo pravilno postavljeno vrsto moramo medsebojno zlepiti z bitumensko lepilno maso (lahko uporabimo tudi ustrezen bitumenski kit). Bitumenske skodle se postavljajo z urezi obrnjenimi navzdol. Za pribijanje uporabljamo pocinkane žeblje (lepenkarje), točka pribijanja je nad urezom ali ob robu strešnika odmaknjena približno za 2 cm. Druga vrsta se pritrjuje zamaknjeno od prve spet za 1/6 dolžine strešnika (ca. 16 cm). Tretja vrsta se spet zamakne za 1/6 dolžine Tako lahko izmenično ponavljamo: — prva vrsta, odrežemo 1/6 skodle — druga vrsta, začnemo s celim strešnikom izdelek širina dolžina debelina Feno- term MINERALNA VOLNA v vrečah vreče po 10 kg Feno- term FILCI mineralne volne v rolah 0.5 ali 1,0 m 2-5 m 3—10 cm Feno- term VRVI iz mineralne volne 020-060 Feno- BLAZINE mineralne volne šivane na term valoviti lepenki 0,5 ali 1,0 m 2-5 m 3—10 cm Feno- BLAZINE mineralne volne lepljene na term Al-folijo enostr. 0,5 ali 1,0 m 2-5 m 3—10 cm Feno- BLAZINE mineralne volne na žičnem 0,5 ali 1,0 m term pletivu enost. 2-5 m 3—10cm Feno- BLAZINE šivane na pergaminu enostr. 0,5 ali 1,0 m term 2-5 m 3—10cm Feno- 0,5 m term Poltrde plošče iz mineralne volne 1 m 1 — 10 cm Obiščite naš razstavni prostor na 17. sejmu stanovanjske opreme od 12. do 19.10.1984 v Kranju. Ogledali si boste lahko tudi prikaze praktične uporabe, ves čas pa vam bo z informacijami na voljo naš strokovnjak. metalka n. sol o . L|i,bl|jna triglaiw Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 Jugoslavija, tel. (064) 50-040 ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! izolacijska sidra in zvezde v različnih velikostih za izolacijske obloge od 3 pa do 10 cm Za pritrjevanje izolacijskih plošč in tervola, stiropora, kombi plošč, korka in drugih izolacijskih materialov — primerno za pritrjevanje na betonski ali opečni zid — ploščo pritrdimo na križnih stikih, po potrebi pa jo pritrdimo'tudi v sredini plošče — zvezdo skupaj z izolacijskim sidrom uporabljamo tudi za pritrjevanje mehkejših izolacijskih materialov - izolacijska sidra vam nudimo v 4 velikostih Triglav obešalo Za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije ... Prodaja: v vseh bolje založenih tehničnih trgovinah Talne obloge zavese tapete blago s popustom ostanki od izvoza brezplačna dostava in robljenje — nekaj ugodnega in lepega za vsak žep in vsak dom. V Astri lahko kupite lepo in poceni. Juteks Veta Sintelon TK Gnjilane, Eksperimentalna tkalnica. (flsTRfll Blagovnica Kranj ZA BLAŽITEV VAŠIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV, ZA DOBRO POČUTJE, ZA MOČ,. . . f] SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 . Delovne enote: — mizarska — ključavničarska — slikopleskarska — gradbena — vodoinstalaterska in centralno ogrevanje — krovsko-kleparska — električarska GRADITELJI: VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi. tesarskimi krovsko-kleparskimi. inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakov-skimi mizarskimi in ključavničarskimi uslugami Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se. pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo' Informacije na tel: 21-282. Najrazličnejše čajne mešanice, kapljice, olja in drugi izdelki iz zdravilnih zelišč v paviljonu TOMAŽINČIČA na Gorenjskem sejmu v Kranju od 12. do 19. 10. 1984 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ TOZD Trgovina na drobno Obvešča cenjene potrošnike, da bomo začeli prodajati z 9. 10. 1984 KONJSKO MESO za zrezke in golaž, KONJSKE IZDELKE, JAGNJEČE, OVČJE TER KUNČJE MESO. Vse te specialitete boste lahko kupili vsak dan v poslovalnici pri avtobusni postaji Kranj. Se priporočamo! 1W TRADICIJA, IZKUŠNJE, KVALITETA Pocenite ogrevanje s pravilno izbiro peči Peči za centralno etažno ogrevanje model CENTRAL so namenjene montaži in uporabi v nepodkletenih stanovanjskih hišah in v stanovanjskih blokih, kjer ni centralnega ogrevanja. — Peč postavimo običajno v bivalni prostor, najbolje v kuhinjski niz, saj mu je peč dimenzijsko in estetsko prilagojena. — Brušena litoželezna kuhalna plošča omogoča pogre-vanje jedi. letni režim kurjenja pri CENTRAL 17 K" pa s premikom rešetke na zgornji nivo omogoča normalno kuhanje. — Peč je konstruirana za kurjenje s srednje kaloričnimi premogi granulacije nad 30 mm, v njej pa lahko kurimo tudi les. — Izkoristek je med 70 in 80 %, kar je odvisno od vrste goriva. — V dimnih plinih je zaradi odličnega zgorevanja malo saj in letečega pepela. — Ena polnitev kurilnega prostora zadošča za štiriurno kurjenje na nazivni moči, pri minimalni obremenitvi pa do 12 ur. — Dimni priključek je pri CENTRAL 17 K možno izvesti iz bočnih ali zadnje strani, pri CENTRAL 23 pa od zadaj ali iz desne strani. — Peč moramo montirati na odprt sistem centralnega ogrevanja. — Peč mora biti varovana z odprto raztezno posodo (odprt sistem centralnega ogrevanja). — Peč je opremljena s potezno rešetko, da se lahko pepel stresa med kurjenjem, pod njo pa je velik pepelni prostor. — Želeno moč peči vzdržuje avtomatski regulator. Peč za centralno etažno ogrevanje CENTRAL 17 K je namenjena ogrevanju stanovanjskih prostorov, v letnem režimu kurjenja pa lahko na njej tudi kuhamo. Pocenite ogrevanje Trajnožareča peč za centralno etažno ogrevanje CENTRAL 23 je namenjena centralnemu ogrevanju stanovanjskih prostorov. ZIV TAM TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n. sol. o. MARIBOR 1863-1983 62000 Maribor, Leningrajska 27 telefon: (062) 39-779.39-711 302-121 telex: 33-161 Predstavništvo: 11000 Beograd. Katanićeva 24 telefon: (011)450-685 Oglejte si Številne novosti Lesnine Pohištvo Kranj Kopalna kad s podvodno masažo in novomeškega Novolesa — 24-odstotni uvajalni popust za nov sestavljivi program Radina i/ Kavne gore — Novi programi delovnih organizacij Ino Otoćec, Sora Medvode, Stol Kamnik .. . Sodelovanje s člani Društva likovnikov Kranj besoma Pohištvo je tokrat na sejmu stanovanjske opreme resnično poskrbela za presenečanja in novosti. Zato »i ne pozabite ogledati obeh njihovih razftavrtjh prostorov v hali A in B. ^-'.enećenje in novost je nedvomno kopalna kad s podvodno masažo. Izdelek je iz novomeškega Novolesa sn je namenjen za blaženje( oziroma ''■/>,,enje reumatičnih in drugih obo-m Kopalna kad ima namreč vgrajen motor m razpršilce za vodo. Njeno praktično uporabo in delovanje pa si MM mu lahko tudi ogledate v hali A V hali B oziroma večnamenski dvorani pa se tokrat Lesnina Pohištvo Kranj predstavlja skupaj s 16 člani Društva likovnikov Kranj Razstavni Mladinsko pohištvo Sistem Aros paviljon so uredili z likovnimi deli, ki so tudi naprodaj. V tem prostoru Lesnina predstavlja tudi nov sestavljivi program delovne organizacije Radina iz Ravne gore. Na 60 kvadratnih metrih prikazani program z imenom DEA ponazarja njegovo uporabnost za ureditev spalnice, dnevne sobe, otroške sobe oziroma kabineta in podobno. Razen tega pa ima DEA še eno prijetno posebnost. Proizvajalec Radina iz Ravne gore se je odločil, da za nakup tega programa v sejemskih dneh daje 20-odstotni tako imenovani uvajalni popust. Naslednja novost Lesnine Pohištvo Kranj na sejmu stanovanjske opreme je nov sestavljivi program BETA NOVA iz delovne organizacije Ino Oto-čec. Tudi s tem sestavljivim programom lahko uredite praktično vse stanovanjske prostore; tako na primer tudi jedilnico. V Lesnininem razstavnem prostoru se predstavlja tudi delovna organizacija Sora Medvode. Njihovi novi program za mladinske sobe oziroma iz programa mladinskega pohištva se imenuje AROS. Razen tega pa Sora Medvode predstavlja tudi novo-pohištvo za predsobe. Seznam novosti, s katerimi nastopa Lesnina Pohištvo Kranj, pa s tem še ni končan. Kamniški Stol se je namreč tokrat odločil za predstavitev svojega skandinavskega programa pod imenom PRINCIP, ki ga dela za znanega švedskega kupca IKEA. To je pohištvo za spalnice, dnevne sobe, kabinete in podobno To pohištvo je moč dobiti tudi v Lesnini-Pohištvo Kranj. Popestritev in novost Lesnminega nastopa na sejmu pa je tudi skupen nastop Lesnine Pohištvo Kranj in Toz-da Tapetništvo Radovljica. Skupaj namreč predstavljata dodatno opremo za stanovanja (vodila za zavese, kopalniške zavese, vzmetnice s šlarafi-|o .... .) Še posebej naj vas opozorimo na vzmetnice, ki jih delajo v Tapetništvu Radovljica. Odlikujeta jih kvaliteta in trajnost. Lahko si tudi ogledate, kako je njihova vzmetnica sestavljena. Poleg vseh naštetih novosti in posebnosti pa Lesnina Pohištvo Kranj na sejmu stanovanjske opreme razstavlja še druge izdelke slovenskih in jugoslovanskih proizvajalcev kuhinj in ostale opreme. Če pa si boste že ogledali njihov razstavni prostor na sejmu, potem ne pozabite, da je v Salonu pohištva na Primskovem izbor še bogatejši. ffl MERKUR kranj P H U OBIŠČITE PRODAJALNE GRADBENEGA MATERIALA • GRADBINKA — Kranj • DOM — Naklo • KAŠMAN — Škofja Loka • PLEVNA — Škofja Loka • ZELEZNINA — Gorenja vas • ZELEZNINA — Radovljica • ZELEZNINA — Bled • KOVINA —Lesce • UNIVERSAL — Jesenice Vsi, ki gradite hiše, vikende aii adaptirate stare hiše, priporočamo vam naše umetno kovane izdelke. Obiščite naš razstavni prostor na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju! 64245 Kropa tel. (064) 79-481 GLAS 14. STRAN KIT — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske. Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KRANJ, n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel. 26-371 GRADITELJEM! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — OKNA INOVAK, — parket, — cement, — hidrirano apno, — Schiedel — YU — dimnik, — modelarno opeko, — strešno opeko, — kombi plošče, — betonske mreže in betonsko železo, — betonske mešalce 100 litrov, — ostali gradbeni material. Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 12. 10. do 19. 10. 1984 INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV ZAPUŽE Obiščite naš razstavni prostor na 17. sejmu stanovanjske opreme v Kranju, kjer razstavljamo tkanine iz čiste ovčje volne ter odeje vseh vrst in kvalitet! I TEKSTILINDUS Mehka, tiskana, gla pestrotkana flanela in druge tkanine, primerne za" jesenske dni. IZBRALI SO ZMflS tako izdelki radovljiške Almire.___- OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KURJAČA - UPRAVLJALCA VISOKOTIj\CNIH KOTLOV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: — izpit za kurjača — upravljal-ca visokotlačnih kotlov. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. Kr-anj, Gosposvetska 10. kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Informativno v hotelu CREINA tel. 25-168 (r ALPETOUR Hotel Transturist Škofja Loka je pripravil za čas jesenskih in zimskih večerov, za vse, ki se ne želijo dolgočasiti doma VEČERE OB GLASBI IN PLESU Vsak torek, sredo, četrtek in petek, od 19. do 23. ure igra v kavarni ansambel MAJ. Vsako soboto, od 20. do 24. ure pa igra v restavraciji ansambel SIBILA. Informacije in rezervacije Hotel Transturist. tel.: 61-261. ALPETOUR Hotel CREINA Kranj Vabimo vas v prenovljeno DISKOTEKO Petek in sobota od 21. do 02. ure, nedelja od 17. do 21. ure. CESTNO PODJETJE KRANJ TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE objavlja javno lic nacijo /a prodajo naslednje opreme: 1. osebni avtomobil ZASTAVA 101 C, letnik izdelave 1981, za Izklicno ceno 200.000 din 2. sanitarni material — straniščne školjke za izklicno ceno 500 din — umivalnike za izklicno ceno 500 din 3. stavbni material — vrata za izklicno ceno 1.000 din ■1 i j a bo v nedeljo, 14. 10 1984 ob 10. uri pred recepcijo campa Suh EventUelni davek ni vključen v prodajni ceni, in ga kupec plača posebej. „ Ogled Opreme je mogoč dve uri pred pričetkom licitacije. informai • na društvo Lesce, vsak dan od 0. do 12. ure, telefon: 77-500. V\aK udeleženec licitacije mora pred pričetkom položiti varščino v višii i odstotkov od izklicne cene v recepciji campa Sobec. SŽ VERIGA LESCE Kadrovska služba Komisiju za delovna razmerja TOZD TIO objavlja prosta dela in naloge L 5 REZKALCEV 2. 5 STRUGA RJE V 3. VARILCA Pod 1. Pod 2. Pod 3. zahtevan poklic KV rezkalec zahtevan poklic KV strugar * zahtevan poklic KV konstrukcijski ključavnica!, varilec Stanovanj ni. Kandidati naj vložijo pismene prijave v roku 10 dni po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka. razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev I Greder STT 140, letnik 1972, izklicna cena 1.050.000 din 9 Valiar Bomag 75 S, letnik 1970,98.000 din 3 Kompresor Fagram KDV 1 - 180, letnik 1973. 210.000 din d Tovorno vozilo TAM 5500, letnik 1974, cena 350.000 din t Tovorno vozilo TAM 5500, letnik 1974, 220.000 din fi Cisterna TAM 5500, letnik 1972,180.000 din 7* Vozilo Kombi Zastava k 435, letnik 1978, 80.000 din 8*. Dostavno vozilo IMV BR 1600 special s PK, letnik 197!. 120.000 din 9. Dostavno vozilo IMV BR 1600 special s PK, letnik 1979, 20.000 din 10 Osebno vozilo R 4 TL, letnik 1977,108.000 din II Prikolica za prevoz strojev 10 T, letnik 1979, 88.000 din 12. Prikolica enoosna 3 T, letnik 1963,25.000 din V ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo dne 16. 10. 1984 ob 12 uri v sejni sobi podjetja. Oeled je možen 16. 10. 19&4 od 6. ure dalje na Jezerski cesti 20 K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 odstotni polog od izklicne cene. gičlof GI DO R GORENJA VAS garancija Razpisna komisija za razpis delovnega mesta individualnega pošlo Odnega organa pri OZD Gidor Gorenja vas, razpisuje prosta dela in n;iloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA OKGANA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še njslednje pogoje: • višja i/.obruzba strojne ali ekonomske smeri in najmanj 5let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na vodilni funkciji, v strokovni službi ali v proizvodno organizacijski enoti, rednja izobrazba strojne ali ekonomske smeri in najmanj ,r> let delov nih izkušenj na vodilni funkciji, v strokovni službi ali v proizvodno organizacijski enoti, - izpolnjevanje splošnih pogojev in pogojev določenih v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Skofju Loka, ti': je enega svetovnega jezika in komercialno znanje Manila: individualnega poslovodnega organa (raja t leta. Kandidati naj pošljejo pismene vloge skupaj z dokazili na naslov GIDOK, Gorenja vas, razpisna komisija zit imenovanje individualnega poslovodnega organa. Kuk 1 '. iožitev prijav je 15 dni po objavi. SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Razpisna komisija pri delovni skupnosti Oddelka za ljudsko obrambo občine Jesenice pono-. vno objavlja prosta dela in naloge KKKEKENTA ZA CIVILNO ZAŠČITO v oddelku za ljudsko obrambo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati imeti: — višjo strokovno izobrazbo pravne ali upravne smeri, dve leti delovnih izkušenj ter izpolnjevati pogoje, navedene v odloku o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo (Ur. list SKS št. (i/77). Pismene prijave l dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objav i. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. MERCATOR ROŽNIK n. sub. o. Marcator TOZD Preskrba n. sub. o. TRŽlC komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. VEC PRODAJALCEV MEŠANO ŽIVILSKE STROKE 2. MESARJA - SE KACA 3. SNAŽILKE za bodoči poslovni center P1.ANINA Kranj (prodajalce za poslovalnico št. 1 na cesti JLA 6 v Kranju). Pogoji za sprejem: pod 1. — šola za prodajalce oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost, nič, dve oziroma pet let delovnih izkušenj, en mesec poskusnega dela pod 2. — poklicna šola živilske smeri, najmanj eno leto ustreznih delovnih izkušenj, en mesec poskusnega dela pod 3. — osnovna šola, smisel za red in čistočo, znanje rokovanja s čistil nimi sredstvi in sesalnikom za prah, en mesec poskusnega dela Kandidati pod 1. in 2. morajo imeti opravljen tečaj za pridobitev osnov noc znanja o higieni živil in osebni higieni. Nastop dela: — prodajalci in snažilka — 15. 11. 1984, — mesar-sekač — 19. 11. 1984 oafr roma po dogovoru. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v kadrovsko splošni službi TOZD osebno aH po pošti. Razpis veljaMo zasedbe. ^1 CESTNO PODJETJE V KRANJU OBVESTILO Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo cesta 11/319 na odseku PO-UANE—GORENJA VAS od 15. in. 1984 do 20. 10. 1984 od 7.45 do 16.45 ure zaprta za ves promet zaradi polaganja asfaltbetona v vsej širini vozišča naenkrat. Avtobusni promet jc urejen s prosu panjem. Za ostali promet pajo obvoz, na relaciji ŠKOFJA LOKA — UUBUANA — LOGATEC — ZIRI—GORENJA VAS in obratno. Prosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da navedeno delo na tem odseku ceste iz. tehničnih in varnostnih razlogov ni mogoče izvajati med prometom, TELEVIZIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA, 13. 10. 8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Ringaraja v živalskem vrtu - 8.20 ZBIS -V.T.Arhar: Uganke med rfflcami -' 8.40 Smogovci, j otroška nadaljevanka TV I Zagreb - 9.10 Slovenska hdska glasbila in godci: j Žvegla - 9.30 Skrivnostni ; svet A. Clarka: Neznani le-•feč: predmeti, angleška dokumentarna serija - 10.00 i Manjšine - bogastvo Evro-I pe:Onkraj Mure, dokumen-i tarna oddaja o Madžarih v Sloveniji - 10.30 Poročila (do 10.35) - 14.35 T. Oflazo-ijij: Sultan Murat IV., nadaljevanje in konec - 15.25 Ljubljana: PJ v rokometu izj-(zaJRT) Olimpija : Lokomotiva (Mostar), prenos -16.55 Poročila - 17.00 Čačak: PJ v košarki - Borac : Sloga Valjevo), prenos - 18.30 Čudeži narave, kanadska po-;jdnoznanstvena serija -//55 Premiera, jugoslovan-Ai Kratki film - 20.00 Smrt prihaja na konju, italijanski film - 22.00 Zrcalo tedna 22.20 Euroshovv, 2. del za-savnoglasbene oddaje 23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14 55 Potovanje v središča Kmlje, ameriški film 17 00 Jaz sem dijak vese-ak. posnetek otroške prireditve - 18.00 S. Gnjidio: Sestre, ponovitev TV dra-v.c ■ 19.00 Zakladnica na-"Ane glasbe - 19.30 TV lmnik - 20.00 Glasbeni vier. zabavna oddaja KJB Izseljenec-rodoljub, /n - 21.00 Poročila -i. O5 Športna sobota - 21.25 Mali koncert - 21.45 Cer-španska nadalje-22.35 Poezija (do 23.05) TV Zagreb L program: 550 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Kako gledamo sliko, TV gledali-- M. Držič: Skopuh, Nacionalni park Paklen ica, (Ma - 14-50 Sedem TV *b • 15.25 Rokomet (ž) -»Poročila - 16.50 TV ko- fik* 17 00 Košarka - Bo-/*(Cačak) : Sloga - 18.30 "učno vaši, dokumentar-'»Krija - 19.30 TV dnevnik 20.00 Čuden par, ameriški tm 21.45 TV dnevnik -UM Za konec tedna NEDELJA, 14. 10. IM Poročila - 9.05 Živ žav, vtroška matineja - 9.50 Jack Holborn, ponovitev za-r//inonemške mlad. nadaljevanke - 10.15 D. Butler -V.Labella - G. Montaldo: Marco Polo, ponovitev itali-;a.iske nadaljevanke - 11.35 R),oddaja za stik z gledal-t 12 00 Ljudje in zemlja -HM Poročila (-do 13.05) -lift Mostovi - 15.25 Poroči-|| 15.30 Zgodbe iz Man-htftM ameriški film (ČB) -028 Športna poročila - 17.40 Ljubljana: Košarka Smelt Olimpija : Libela, prenos - 20.00 Ž. Kozinc -H. Andics: Kugy - Roval Darjeeling, nadaljevanka TV Ljubljana in ORF -21.10 Športni pregled - 21.40 Portreti: Igralska družina Danilovih - 22.10 Poročila 'Oddajniki II. TV mreže: 10.40 Test - 10.55 Kraljevo: Oktober v Kraljevu, prenos (do 12.15) - 15.00 Test - 15.15 PJ v košarki (ž) - Monting : Partizan, prenos - 16.55 Bjelovar: PJ v rokometu (m) - Partizan : CZ, prenos -18.15 Mali koncert - 18.30 TV esej, oddaja iz kulture -19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu -19.30 TV dnevnik - 20.00 Svet v letih 1900-1939, dokumentarna serija - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Citadela, angleška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 9.20 Poročila - 9.25 Glasbeni tobogan - 10.55 Kraljevo: Oktober v Kraljevu, prenos - 12.15 Kmetijska oddaja -13.15 Jugoslavija, dober dan (do 13.45) - 14.15 Narodna glasba - 14.45 Portret zemlje, angleška dokumentarna serija - 15.35 Nedeljsko popoldne - 17.30 Neobičajni obisk, francoski film -18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma -19.30 TV dnevnik - 20.00 Banjica, TV nadaljevanka -21.10 Športni pregled - 21.40 Med dvema pristaniščema, dokumentarna reportaža -22.20 TV dnevnik PONEDELJEK, 15. 10. 8.50 TV v šoli: - 17.20 Poročila - 17.25 Smogovci, otroška serija TV Zagreb - 17.55 Orodja prihodnosti: Umetna inteligenca, izobraževalna serija - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Zdravo, mladi - 20.00 Mile Stan-kovič: Preplah, drama TV Zagreb - 21.00 Propaganda oddaja - 21.05 Spoznano, neznano - oddaja o znanosti - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe bosan-sko-hercegovskih pisateljev - 18.00 Pripovedke narodov in narodnosti - 18.15 Narkomanija: Primarno preprečevanje narkomanije - izobraževalna serija -18.45 Glasbeni album -19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška panorama - 21.10 Dinastija, ameriška nadaljevanka -22.00 Dobre vibracije, oddaja za mlade TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Kako gledamo sliko, Za učitelje, Ustno izročilo danes - 17.40 Poročila* - 17.45 Zgodbe bosansko-her-cegovskih pisateljev - 18.00 Zgodbe narodov in narodnosti - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Gospić - 18.45 Zdravo, mladi -19.30 TV dnevnik - 20.00 Noč diplomiranca, španska drama - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 21.50 Retrospektiva R. Sremca: Zelena ljubezen, dok. fim -22.10 TV dnevnik - 22.30 Šahovski komentar TOREK, 16. 10. 9.00 TV v šoli: - 16.25 Šolska TV - Kemija: Kvalitativna kemijska analiza, Slikarstvo XX. stoletja: Barve in človekova usoda - 17.25 Poročila - 17.30 ZBIS - Tillove dogodivščine - 17.50 Slovenska ljudska glasbila in godci: Bordunske citre - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Pustolovščina: Mali princ, otroška oddaja TV Beograd - 20.00 A. J. Cronin: Citadela, angleška nadaljevanka -20.55 Mednarodna obzorja - Nikaragva: Pet let po revoluciji - 21.55 TV dnevnik II in poročilo s seje CK ZKJ Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli -18.45 Gledalec - urednik, zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Po poteh svobode: Obešenci na Terazijah, dok. oddaja - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Čas jazza (do 22.30) - Opomba: Polfinale Jugoslovanskega košarkarskega pokala TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Francoska krajina, Mezopotamija - 17.40 Poročila - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Gledalec - urednik, zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Filmi A. Hitchcocka Marnie, ameriški film - 23.05 TV dnevnik SREDA, 17. 10. 8.45 TV v šoli: - 17.50 Poročila - 17.55 Pedenjžep - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma: Jadranje na deski, ameriški film, Vedno znova, sovjetski film - 20.00 Film tedna: Poklic -reporter, italijansko-ameri-ški film - 22.00 TV dnevnik II - 22.10 Omizje Oddajniki II. TV mreže: 16.10 Test - 16.25 TV dnevnik - 16.45 Kevvinov svet, irska otroška drama - 17.15 Velika vojna, dokumentarna oddaja - 17.45 Amaterji, RADIJSKI SPORED Sobota, 13. oktobra PRVI PROGRAM UMjOO Jutranji program -uba - 8.05 Pionirski ted-< / MS Pojte z nami - 9.20 Matinejski koncert 11.30 Dopoldne ob ihki glasbi - 12.10-14.00 Nftii poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbe-U panorama - 16.00 Vrti-Kflll 17.00 Studio ob 17.00 -/.,r,;njepolitični magazin -18.00 Škatlica z godbo -/' ,0 23.00 Oddaja za Slo- 17.50 Poročila - 17.55 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba, ponovitev mladinske nadaljevanke - 18.25 Severnopri-morski obzornik - 18.40 Čas, ki živi: Daki - 20.00 Tednik - 21.05 J. Clavell: Šo-gun, ameriška nadaljevanka - 22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Čuvaji časa, otroška oddaja - 18.15 Ljudje pripovedujejo: Kako so nekoč sejmarili in pastirjevali - 18.45 Sprašujem te, zabavna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bitef na TV -N. V. Gogolj: Kvartopirci, posnetek ansambla »Cino-herny klub« iz Prage - 22.10 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program: 16.35 Videostrani - 16.45 TV v šoli: Pesmi in zgodbe za vas, Rastlinstvo in živalstvo obalnega pasu, Celinski zimzeleni gozd - 17.40 Poročila - 17.45 Čuvaji časa, otroška serija - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Sprašujem te, zabavna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Spekter, politični magazin - 21.05 Optimisti, TV nadaljevanka - 22.20 TV dnevnik PETEK, 19. 10. 8.50 TV v šoli: - 17.20 Poročila - 17.25 Domači ansambli: Ansambel Antona Birtiča »Beneški fantje« - 17.55 Jack Holborn, zahodno-nemška mladinska nadaljevanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Radialna keratotomija in Krio, pomeni zamrzniti, znanstvenotehnična filma -19.10 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Manjšine -bogastvo Evrope: Nema problema, dokumentarna oddaja o Hrvatih na Gra-diščanskem - 20.30 Propagandna oddaja - 20.35 Ne prezrite - 20.50 B. Binns: Proti vetru - Ko gre za življenje in smrt, avstralska nadaljevanka - 21.40 TV dnevnik II - 21.55 Razselje-vanje ulice angel, avstralski film Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Vsak petek na začetek, otroška glasbena oddaja - 18.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja - 18.45 Zdravica, za-bavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik - 20.00 Iz koncertnih dvoran — Koncert simfonikov RTV Ljubljana, prenos iz Cankarjevega doma M. Gabrijelčič, L. van Beethoven, B. Bar-tok, dirigent Anton Nanut, Christa Romer-klavir 21.35 Rossiniana, madžarska baletna oddaja - 22.05 Filmi E. Robinsona: Sijajni doktor Clitterhause, ameriški film TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Angleščina, Marko Marulič - 17.40 Poročila -17.45 Vsak petek na začetek, otroška oddaja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Tribuna, oddaja TV Beograd -19.30 TV dnevnik - 20.00 Šo-gun, ameriška nadaljevanka - 20.55 Formula 1, zabavna oddaja - 21.40 TV dnevnik - 21.55 Šahovski komentar - 22.10 V petek ob 22. uri, kulturni mozaik DRUGO IME ZA LAPOR FR SIMBO USTIČNI PESNIK (PAUL) VRELEC ROGAŠKE SLATINE ZAREZA V SODU PRI DNU NORO BOGINJA MORJA MUSLIM DOBRODELNA USTANOVA GL MESTO MADAGASKARJA SOVJ ĆR-N0M0RSK0 LETOVIŠČE FRANC FILM REŽISER IN KO MIK IJACOUESI T/ ZVEZNA DRŽAVA V ZDA VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI PRITOK RENA V ŠVICI GR BOGI NJA MO DROSTI IGRALKA LOLO BRIOIDA POTOMEC NIZ0ZEM KOLONISTOV V J AFRIKI ARISTOFA-NOVA KO-MEDIJA 24 UR RUTENU DOLGOVEZNO PRIPO-VEDOVANJE JAPONSKI FILMSKI REŽISER (AKIRAI Rešitev nagradne križanke z dne 5. oktobra: kalota,'anamit napera, atala, Po, Anam, Ela, Arak, Lin, tram, ajda, ajvar, Raabe, Aare. AD, Oton, IB, Ročk, Kofce, avion, Rial, svarog, ast, režija, premetenec, ok, svinina. Prejeli smo 173 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Pavel Dolenc ™n*Svici 10, Žiri, 2. nagrado (150 din) prejme Jamar Silvau Tavčar,. JbVJeSniSTn««rad0 (100 din) prejme Zofija Golobr. Polica 8, Naklo. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 17. oktobra do 9. ure na »«rtjv;.CF Glas, Kranj, Moša Pijade 1 - z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 2o0tlni 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. GOSPODARIMO Z DENARJEM Prihranke, ki jih nekaj časa ne boste uporabili, lahko vezete, saj so za vezane dinarske hranilne vloge obrestne mere znatno višje: letna obrestna mera 7,5 % za vloge na vpogled 47 % za vloge, vezane nad 3 mesece 52 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 55 % za vloge, vezane nad 24 mesecev Primer: Znesek 20.000 din na vpogledni vlogi vam bo po 3 mesecih prinesel 375 din obresti, isti znesek vezan za 3 mesece pa 2.350 din, kar je več kakor šestkrat več obresti. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske • . • ___:_'' • j Milan Bajželj, predsednik NTK Kranj: S skupnimi močmi do novih uspehov Kranj — Kranj je bil nekdaj pomembno nami/.noteniško središče v Sloveniji in Jugoslaviji. Sčasoma je /a radi neustrezne organiziranosti ter drobitve strokovnih, igralskih in organizacijskih moči izgubil stik z najboljšimi. Letos so se v Kranju odločili, da delo zastavijo drugače. Ob koncu avgusta so ustanovili Namiznoteniški klub Kranj, v katerega so združili najboljše igralce, trenerje in organizatorje obeh kranjskih klubov — Save in Triglava. Iz Save so prišli v novoustanovljeni klub Breda Mesec, Tadeja Bajželj, Irena Svetina, Savina Tepina, Urša Mam, Janez Maček, Robi Jeraša, Janez Fab-jan in Marko Stare ter trener Stane Tadina, iz Triglava pa Marko Jovič, Barbara in Mirko Matijaševič, Uroš Prelovšek, Darko Košič, Marko Buko-všek, Tomaž Kejžar, Miha in Polona Frelih, Nina Teran, Nataša Gašperič in trener Janez Stare, da seveda vseh organizatorjev in klubskih delavcev ne naštevamo. »Ob tem, da smo združili »cvet« kranjskega namiznega tenisa, bomo razvijali in krepili tudi matična kluba Savo in Triglav ter širili zanimanje za namizni tenis tudi v drugih krajih kranjske občine in Gorenjske,« poudarja predsednik novoustanovljenega kluba Milan Bajželj. »Zastavili smo si cilj, da kranjskemu namiznemu tenisu povrnemo nekdanji ugled. Zavedamo se, da bo to mogoče le z zavzetim delom, z veliko volje in ljubiteljstva ter z vsestransko klubsko dejavnostjo. Nadaljevali bomo s sistematičnim odkrivanjem talentov v osnovnih šolah. Lani smo s tem začeli v tretjem razredu Jenkove šole, kjer smo pridobili 20 novih igralcev. Letos bomo s tem poskusili tudi na osnovni šoli Lucijana Selja- Preddvor in Duplje še brez poraza Kranj — V 4. kolu druge moške republiške rokometne lige so igralci Preddvora s precejšnjimi težavami premagali borbeno ekipo Donit. Roko-metaši tržiškega Peka so izdatno napolnili mrežo gostov iz Nove Gorice, obe točki pa so iztržili tudi v zaostalem srečanju z ekipo Križ. Igralci Žabnice so gostovali v Grosupljah in izgubili s šestimi goli razlike. Po štirih kolih je brez poraza v vodstvu Preddvor pred tremi ekipami (Prule, Peko in Donit) s šestimi točkami, Žabnica je osma z eno točko in Križe desete še brez točke. V enakem ženskem tekmovanju so ig.alke Dupelj v gosteh premagale ljubljansko Olimpijo in so še brez izgubljene točke na vrhu prvenstvene razpredelnice. Rokometašice Peka so osvojile prvi par točk, zapisnik s tekem Preddvor : Novo mesto pa še ni prispel. Izidi — moški — Preddvor : Donit 22:21 (13:11), Grosuplje : Žabnica 26:20 (17:10), Križe : Riko 16:21 (7:12), Peko : Nova Gorica 34:19 (14:5), Križe : Peko 13:17 (5:13); ženske Olimpija : Duplje 17:18 (8:10), Astra : Peko (5:8). Izmed tekem 4. kola mladinske republiške lige velja omeniti visoko zmago igralcev Jelovice v mestnem derbiju s Škof jo Loko ter veliko premoč mladink Preddvora na gostovanju na Škofljici. Izidi — mladinci — Storžič : Dinos-Slovan 17:25 (10:9), Škofja Loka : Jelovica 8:31 (1:20), Peko : Prule 17:11 (8:7), Šentvid : Preddvor 23:18 (7:7), Kamnik : Križe 27:10 (11:4); mladinke Škofljica : Preddvor 5:25 (1:15), Itas Kočevje : Peko 22:24 (8:6), Šentvid : Ratitovec 9:13 (5:6), Kamnik : Alples 8:12 (2:6). J. Kuhar ŠPORT OB KONCU TEDNA ka v Stražišču. Pomembno je, da vključimo v našo dejavnost tudi nekdanji' odlične kranjske igralce. S svojimi iz-zkušnjami bodo lahko veliko pomagali pri prirejanju večjih tekmovanj, pri vodenju klubske uprave in pri strokovnem delu. Nadaljevali bomo s prirejanjem pomembnejših tekmovanj. Predlani smo organizirali mednarodno prvenstvo Jugoslavije za mladince, lani državno prvenstvo za pionirje in pionirke, naslednje leto pa bo v Kranju tekma evropske superlige med Jugoslavijo in Madžarsko. Okrepili bomo tudi sodniško vrsto, čeprav imamo že zdaj precejšnje število republiških in zveznih sodnikov.« So se z novo organiziranostjo spremenile tudi možnosti za vadbo in delo v klubu? »Za vadbo so nam na voljo prostori, ki sta jih že prej uporabljala Sava in Triglav — telovadnici osnovnih šol Simona Jenka in Lucijana Seljaka, športna dvorana na Planini ter dom TVD Partizan v Stražišču. Sava in Triglav sta prispevala tudi denar za dejavnost novega kluba. Razen upravljalcev telovadnic nam veliko pomagajo tudi nekatere delovne organizacije, med njimi najbolj IBI, Iskra Ero, Sava in Gorenjski tisk, s katerim je Triglav sklenil pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Veliko breme nosijo starši naših igralcev in igralk, saj pomagajo pri nabavi opreme, financiranju skupnih priprav ter pri prevozih na tekmovanja. Vse delo v klubu sloni na ljubiteljstvu; honorar, ki ga dobivata trenerja (100 dinarjev na uro), je bolj simboličen SPOROČILI STE NAM Jesenice: občinsko prvenstvo v balinanju — Balinarski klub Jesenice in komisija za množični šport in rekreacijo pri ZTKO sta na balinišču v Bazi pripravila občinsko prvenstvo v balinanju. Med 16 ekipami so zmagali upokojenci Jesenic pred vrstniki Javornika in Koroške Bele ter prvo ekipo Spodnjega Plavža. — J. Rabič Predoslje: strelsko tekmovanje ob krajevnem prazniku — Strelska družina Franc Mrak iz Predoselj je ob krajevnem prazniku priredila tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Udeležilo se ga je 40 strelcev, poleg domačinov še člani borčevskih organizacij Kokrice, Britofa in Predoselj ter ZRVS Britof-Predoslje. Rezultati — borci: 1. Franc Oman 57, 2. Darko Mu- Tržičani nadaljujejo ž zmagami Kranj — V 5. kolu gorenjskega nogometnega članskega prvenstva so igralci Tržiča gostovali v Lescah in osvojili še peti par točk. Nogometaši Bleda, ki so poleg Tržiča edina neporažena ekipa v ligi, so doma visoko premagali Re-teče. Bohinj je ugnal Kondorja, Alples je doma izgubil z LTH, Alpina in Polet pa sta si točki razdelila. Izidi — člani — Lesce : Tržič 1:2, Bled : Reteče 8:0, Alples : LTH 0:3, Bohinj : Kondor 4:1, Alpina : Polet 3:3 (Vrstni red: Tržič 10, LTH in Bled po 8 itd.); mladinci - Polet: Lesce 4:2, LTH : Bohinj 4:0 (Vrstni red: LTH 6, Bohinj 5, Lesce 3 itd.); pionirji — Alpina : Polet 1:1, Alples : LTH 3:0, Bohinj : Kondor 7:1, Bled : Reteče 8:0, Lesce : Tržič 1:0, Jesenice : Tržič 3:0 (Vrstni red: Bled 10, Jesenice 10, Alpina 8 itd.); kadeti — Triglav : Alpina 1:0. Britof : LTH 1:0, Jesenice : Sava 2:1, Britof : Alpina 7:1 (Vrstni red: Britof 10, LTH in Jesenice po 6 itd.). P. Novak znesek kot dejansko plačilo za opravljeno delo.« Z združitvijo sil ste si zastavili tudi obetavne tekmovalne cilje? »Vsekakor so naši apetiti porasli. Ženska ekipa, ki je sestavljena iz igralk Save in Triglava, naj bi v dveh sezonah iz medrepubliške lige napredovala v prvo zvezno ligo. Člani naj bi se v tem času prebili v medrepubliško ligo. Mladinci in mladinke naj bi se približali slovenskemu in jugoslovanskemu kakovostnemu vrhu. Pionirke naj bi poskušale osvojiti prvo mesto v državi. Še najmanj pričakujemo od pionirjev, ki so naša najšibkejša točka.« C. Zaplotnik gerli 53, 3. Jože Mikuž (vsi Kokrica) 48; člani: 1. Srečo Jerman 81, Zoran Sitar 79, 3. Zdravko Markič 77; članice: 1. Nada Markič 63, 2. Elica Globočnik 55, Damjana Jerala 45. — J. Sitar. Škofja Loka: Srečanje gorenjskih ša-histov-veteranov — Na vsakoletnem srečanju gorenjskih šahistov-vetera-nov se je zbralo 20 igralcev, od katerih se jih je 15 pomerilo na turnirju. Vrstni red: 1. Roblek 12,5, 2. Hrovat 12, 3. Jazbec 11, 4. Sesek 10,5, 5. Kaše 10 itd. Udeleženci so se spomnili tudi nedavno preminulih veteranov: Mira Pirca, Karla Misjaka in dr. Gabrijela Čopa. — V. Perović Slovenska Bistrica: uspešen začetek judoistov Triglava — Judoisti kranjskega Triglava so na prvem turnirju za ekipno slovensko prvenstvo na gostovanju v Slovenski Bistrici premagali vse tri nasprotnike — Impol II z 8:6 (35:18), Olimpijo II z 11:3 (38:10) ter Branik z 12:2 (55:3). Najbolj presenetljiva je bila zmaga nad drugo domačo ekipo, za katero sta nastopila tudi dva odlična tekmovalca: Ludvik Špes, tretji na državnem članskem prvenstvu, ter Ladislav Prepelic, državni mladinski prvak in drugi na letošnjem balkanskem prvenstvu. Med kranjskimi judoisti so se najbolj izkazali mladinec Kalan, Benedik in Durič, ki so zmagali v vseh treh dvobojih. Kalan je med drugim premagal reprezentanta Špesa. V naslednjem kolu bodo Kranjčani gostovali v Celju, kjer se bodo pomerili z ekipama Ivo Reya (Celje) in Drava (Ptuj). I,esce: šahovsko tekmovanje — V nedeljo ob devetih dopoldne se bd v Družbenem centru v Lescah začelo tekmovanje v gorenjski šahovski B ligi, v kateri lahko sodelujejo ekipe iz vseh gorenjskih šahovskih društev, klubov ali sekcij. V 6-članski ekipi morajo nastopiti štirje člani, članica in mladinec. — V. Perović Odbojka — V tekmi prve slovenske odbojkarske lige se bodo igralke kranjskega Triglava pomerile jutri, 13. oktobra, ob 15. uri v športni dvorani na Planini s četrtouvrščeno ekipo v lanskem prvenstvu, z Rogozo iz bližine Maribora. Dve uri kasneje bo v isti dvorani še tekma zahodne skupine druge slovenske moške lige med Triglavom in mlado ekipo Salonita, ki je v minuli tekmovalni sezoni zasedla tretje mesto. Nogomet — V tekmi slovenske nogometne lige bo kranjski Triglav igral v nedeljo popoldne na štadionu Stanka Mlakarja v Kranju z moštvom iz Brežic; Jeseničani in Naklanci, ki tekmuje jo v območni slovenski ligi, pa se bodo doma pomerili z Usnjarjem oziroma z novomeškim Elanom. V kranjski nogometni ligi bo na sporedu 7. kolo. Razpored tekem: člani, sobota ob 15. uri — Šenčur : Suva, Primskovo : Britof, Kokrica : Zarica, Trboje : Podbrezje, Grintavce : Bitnje (ob 13.30), Velesovo : Podgorje, Mavčiče : Hrastje (ob 13.30), Visoko : Preddvor; pionirji, sobota ob 13.30 — Šenčur : Sava, Naklo : Primskovo. Britof : Kokrica, Bilnje : Pod- brezje, Visoko : Zarica; mladinci, nedelja ob 10. uri — Preddvor : Bitnje, Kokrica : Trboje, Primskovo : Šenčur, Naklo : Zarica (ob 14.30). - D. Jošt Rokomet — Oba gorenjska predstavnika v slovenski ligi v tem kolu gostujeta: rokometašice Alplesa pri mariborskem Braniku, igralci škofjeloške Jelovice pa v Šoštanju. V drugi moški republiški ligi bo jutri ob 19. uri srečanje Peko : Kolinska Slovan, v nedeljo ob 10. uri Preddvor: Nova Gorica in Križe : Donit, rokometaši Žabnice pa gostujejo pri ekipi Rika. V enakem ženskem tekmovanju igrajo rokometašice Peka v Bistrici z metliško Beti. Ekipi Preddvora in Dupelj gostujeta. V mladinski moški republiški ligi — skupina center bosta jutri ob 17. uri tekmi Škofja Loka : Storžič in Kamnik : Žabnica, ob 17.30 Peko : Kolinska Slovan, v nedeljo ob 9. uri pa še srečanje Križe : Preddvor. V enakem ženskem tek movanju bosta jutri ob 16. uri tekmi Kamnik : Polje in Alples : Ratitovec V gorenjski ligi bosta danes ob 17. uri tekmi Preddvor-veterani : Letališče in Veterani: Peko-veterani ter ob 20. uri še srečanje Duplje-veterani : Sava-ve-terani. V prvi skupini gorenjske lige bodo na sporedu srečanja Storžič Jelovica. Besnica : Krvavec, Duplje : Sava in Gumar : Britof. Jutri ob pol desetih dopoldne se bo v Preddvoru začel drugi rokometni turnir četrte skupine za slovensko pionirsko prvenstvo. Igrale bodo ekipe Jelovica, Žabnica in Preddvor. — J. Kuhar Vključevanje leškega letališča v turistično ponudbo Bleda Zatika se pri opremi letališča Alpski letalski center v Lescah je že pred dvemi leti sprožil pobudo o vključitvi letališča v turistično ponudbo Bleda. Pri turističnem gospodarstvu je bil odziv dober, pobudo je podpr'a občinska konferenca SZDL in skupščina občine Radovljica. Rezultat podpore je bilo prvo klubsko evropsko prvenstvo v jadalnem letenju, ki je v Lesce in na Bled privabilo precejšnje število letalcev in dobrih gostov že v predsezonskem času. V popestritvi kakovostne turistične ponudbe ne smemo pozabiti tudi na aerotaksi službo. Vodstvo Alpskega letalskega centra je zaradi številnih nerešenih vprašanj, zlasti pri letaliških storitvah za tuje jadralne letalce, sklicalo sestanek v Lescah. Predstavnike turističnih in gostinskih organizacij, društev in skupnosti ter izvršnih svetov radovljiške in jeseniške občine so ponovno seznanili z razmerami in možnostmi vkljiučevanja leškega'letališča v turistično ponudbo. Kljub vztrajnim prizadevanjem letališki upravi ni uspelo dobiti potrebnih soglasij in dovoljenj /.a ponudbo letaliških storitev tujim jadralnim letalcem, ki želijo med počitnikovanjem pri nas leteti s svojimi letali. Zaradi dobre propagande v tujih letalskih časopisih in revijah je zanimanje za lesko letališče pred časom izredno poraslo. Tuji letalci so že na povedovali prihod, vendar je zanimanje hitro pojenjalo, saj jim naši togi predpisi omejujejo prostor za letenje. Alpski letalski center je skupaj z Letalsko zvezo Slovenije, ki ima veliko posluga za ta prizadevanja, seznanil republiški komite za promet in . ze, ta pa je dal pobudo pri zveznih organih, kjer pa se je stvar zataknila. Zvezna uprava za kontrolo letenja je izdala novo navodilo o postopkih za pridobivanje posebnega dovoljenja za letenje in pristajanje na letališčih, ki ne sodijo v mednarodni letalski promet. Tuja letala lahko pristajajo na športnih letališčih, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, šele potem, ko opravijo mejne in carinske formalnosti na enem od mednarodnih letališč. Zvezni letalski inšpektor je julija letos pregledal lesko letališče in ugotovil nekatere pomanjkljivosti. Alpski letalski center mora dokupiti opremo, če želi dobiti dovoljenje za mednarodno dejavnost. S tem bi bilo lesko letališče vpisano v Zbornik letališč SFRJ in označeno za mednarodni promet, o čemer bodo obveščeni organi v drugih državah. V tem pa tiči jedro problema. Alpski letalski center sam nima denarja za takšno usposobitev, zato potrebuje sofinanciranja. V prvi vrsti je seveda to lahko turistično gospodarstvo, saj je znano, da so jadralni letalci s svojimi družinami in spremstvom oajbolj petični gostje. Bled pa je seveda blizu. Alpski letalski center bo s svojimi storitvami ustvarjal dohodek le z letališko takso. Nedavni sestanek je bil torej namenjen vprašanju sofinanciranja opreme leškega letališča. Predstavniki HTP Bled so izrazili pripravljena da pri tem sodelujejo. Prizadevanja pa bodo še naprej usmerjali v omilitev nekaterih predpisov, da bo za jadralno letenje namenjen večji zračni prostor. Več denarja bodo v bodoče namenjali tudi turistični propagandi leškega letališča in njene okolice. JR S kompasom v naravo »Dan orientacije« v Stražišču Trim klub Sava Kranj, ki letos praznuje 10-letnico, bo v sodelovanju s Partizanom Skolja Loka pripravil v soboto, 20. oktobra \ Stražišču 9. orientacijski tek za Pokal Kranja, 2. odprto prvenstvo Gorenjske, tekmovanje planincev iz zahodne Slovenije ter 1 trimsko orientiranje. Novice iz avto-moto športa Na prvem letošnjem avtomobilisti-čnem rallvju za republiško prvenstvo v Titovem Velenju sta tekmovalca AMD Škofja Loka — voznik Viktor Oblak in sovoznik Ivan Prosen s svojim »fič-kom« zasedla drugo mesto v razredu I do 850 tem. Zmagala sta Zdešar in Si-mendič iz AMD Slovenijaavto. — V Ločici pri Polzeli je bila dirka v kartingu za republiško prvenstvo. Edini gorenjski predstavnik, član AMD Bled Vlado Berce, je v kategoriji do 125 cem osvojil drugo mesto za Mir-, kom Živcem iz Most. — AMD Nova Gorica je na grobni-škem dirkališču priredilo cestnohitro-stno dirko motociklistov za republiško prvenstvo. Čeprav je med tekmovanjem deževalo, so se dirke končale brez padcev. Med mladinci je bil 14-le-tni Milan Špendal (AMD Kranj) tretji v razredu do 50 ccm. V članski kategoriji do 125 ccm je Janez Pintar (AMD Kranj) osvojil drugo mesto za Alojzem Pavlicem iz Novega mesta. V razredu do 250 ccm je bil Božo Janežič (AMD Kamnik) drugi za Erjavcem iz Nove Gorice. V kategoriji MZ — 250 ccm je z veliko prednostjo zmagal Božov brat Peter, v razredu nad 250 ccm — super bike pa je slavil Marjan Pivk iz Virmaš pri Škofji Loki, sicer član AMD Slovenijaavto. — Na znani motokros progi na Ra-dizlu stabili dirki za republiško prvenstvo v kategoriji do 80 in 250 ccm, dirka v razredu do 125 ccm pa je veljala za državno prvenstvo. V kategoriji do 80 ccm je bil Robi Rendulič (AMD Kranj) četrti, njegov društveni tekmec Željko Čuk pa šesti. Oba sta končala le eno od obeh dirk. V razredu do 125 ccm je bil Rendulič 17. M. Jenkole Stražišče — Že ustanovitelji Trim kluba Sava Kranj so v delovni program zapisali, da bodo razvijali orientacijo kot športno-tekmovalno in rekreativno panogo. Tej usmeritvi se niso nikdar izneverili; letos, ko praznujejo 10-letnico obstoja in uspešnega delovanja, bodo orientaciji dali še poseben poudarek. V soboto, 20. oktobra, bodo v sodelovanju s Partizanom Škofja Loka pripravili »Dan orientacije« v Stražišču — troje tekmovanj in prvič tudi trimsko orientacijo. Tekmovanje za pokal Kranja in 1. trimsko orientiranje se bo začelo ob 9. uri, prvenstvo Gorenjske in Planinske zveze Slovenije pa uro kasneje. Za vse udeležence bo start pred domom" Partizana v Stražišču. Udeleženci 9. ekipnega tekmovanja za Pokal Kranja bodo razdeljeni v tri skupine: ženske (brez starostnih omejitev), mladinci (do 20 let) ter člani (nad 20 let). Prvi in drugi bodo tekli na 3 kilometre, člani pa še 2 kilometra dlje. Prvenstvo Gorenjske in Planinske zveze Slovenije bo potekalo po pravilih Mednarodne zveze za orientiranje, tokmovalci in tekmovalke pa bodo razdeljeni v t.ri starostne skupine. Trimsko orientiranje je primerno za vse občane, ki radi zahajajo v naravo; približno tri kilometre dolga proga bo speljena po južnM pobočju Smarjetne gore. Tekmovala in tekmovalne ekipe naj prinesejo s sabo kompas. »Dan orientacije« bo v vat kem vremenu, sklenil pa se bo ob 14. uri z razglasitvijo rezultatov. Vsi udeleženci trimske orientacije bodo prejel značko, prvouvrščene ekipe v posameznih kategorijah na tekmovanju za Pokal Kranja pokale, prvi trije posamezniki kolajne, prvih pet na prvenstvu Gorenjske in Planinske zveze Slovenije pa diplome. Organizatorji sprejemajo prijave za trimsko orientacijo na startu, za vsa tri tekmovanja pa do srede, 17. oktobra, ter še uro pred začetkom v domu Partizana v Stražišču. Pisne prijave za Pokal Kranja sprejema Matjaž MiklavčK (Janeza Puharja 9, 64000 Kranj), za prvenstvo Gorenjske in Planinske zve« Slqvenije pa Anton Lebar (Podlubnik 155, 64220 Škofja Loka). Štartnino (3t> dinarjev) plačajo le tekmovalci, ki bodo nastopili na gorenjskem prvenstvu Cilj: uvrstitev do četrtega mesta Bled — Bled je že vrsto let najpomembnejše odbojkarsko središče na Gorenjskem. Moška ekipa igra neprekinjeno devet let v zahodni skupini druge zvezne lige, v kateri tekmujejo poleg slovenskih še klubi-s Hrvatske ter iz Bosne in Hercegovine. Dobro pripravljena in z jasnimi cilji pričakuje tudi jubilejno, deseto tekmovalno sezono, za katero se je zavzeto pripravljala pod vodstvom trenerjev (in igralcev) Mitja Torkarja in Staneta Ferjana. »S pripravami za novo sezono smo začeli 6. avgusta. Od takrat smo imeli že prek 50 treningov,« pravi Mitja Tor-kar. »V tem času smo odigrali tudi H tekem na močnem turnirju v Avstriji, na turnirju prijateljstva na Reki ter na sklepnem tekmovanju za pokal maršala Tita za področje Slovenije. Mimogrede: na vseh teh tekmovanjih smo zasedli drugo mesto. Ekipa^po končanem lanskem prvenstvu, v katerem smo zasedli četrto mesto, ni doživela večjih sprememb. Za letošnjo sezono jo je okrepil Zdravko Močnik, ki se je po dveh letih igranja za mariborskega Stavbarja spet vrnil na Bled. Po tretjem kolu pa nas bo zapustil Marko Brumen, ker bo odšel k vojakom. V jesenskem delu prvenstva nas čaka težak razpored, saj z vsemi močnejšimi dveh kolih se bomo pomerili s Studen tom iz Mostarja in z ravenskim Fu; narjem, ki sta tudi glavna favorita :a prvo mesto. V teh dveh tekmah bomo že dobili odgovor, koliko veljamo in kako smo pripravljeni. Naš cilj je uvrsti tev na eno od prvih štirih mest.« Za moško ekipo Bleda bodo v le\ -nji tekmovalni sezoni igrali: Zdravko Močnik, Mitja Torkar, Stane Ferjan. nekdanji državni mladinski reprezen-tant Aleš Jerala, Niko Fabjan, Zvone Mavric, Matjaž Tilinger, Marko Zadružnik, Samo Zupan in Marko Brumen. Ženska ekipa Bleda je lani zmagala v slovenski ligi, vendar se na kvahfika cijah ni uspela uvrstiti v drugo zvezno ligo. Cilj bo poskušala doseči Mm Mladi blejski igralci bodo nastopali v drugi slovenski ligi, kjer bodo nabirali znanje in izkušnje, da bodo lahko sča soma zapolnili vrzeli v prvi mošk ekipi. Dodajmo, da tudi blejski odbojkarski klub pestijo denarne težave, ki pa jih z razliko od nekaterih drugih spor tnih organizacij rešujejo s pogozdova njem, čiščenjem Bleda, prirvjaniotr športno-zabavnih prireditev ter ^ de lom pri izvedbi nekaterih rekreativnih nnsprotniUi igramo v gosteh. y_prvih in športnih tekmovanj. (cz)_ PETEK, 12. OKTOBRA 1984 KINO, NOVO V KINU. KRONIKA J7. STRAN O LAS AL ALPETOUR RAZSTAVA KITAJSKE UMETNOSTI - programi za delovne kolektive in šolske skupine - odhod iz Kranja. Škofje Loke in Ljubljane za posameznike. 27 10. BRiONI - eno in dvodnevni izleti za skupine tudi v novembru JOGA 3 seminar v Dobrni. 24. 11 - 1. 12 L.ra; -PRAGA—Salzburg za dan republike Izleti za zaključene skupine. Zahtevajte programe! Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. S* bled LIP BLED Lesna industrija Bled, n. sol. o. TO, lesna predelava Tomaž Godec, Bohinjska Bistrica, n. sol. o. Na, podlagi sklepa odbora za delovna razmerju ž dne 27 9. 1984 objavlja prosta dela in naloge VODJE ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE za zasedbo del in nalog so: - VI. stopnja zahtevnosti dela upravne, organizacijske, psihologoma tehnične smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali ',' stopnja zahtevnosti dela upravne oziroma tehnične smeri in 3leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovno časom. fomene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati jriljejo v roku 8 dni, to je do 19.10.1984 na naslov: Lip Bled, TO Tmaž Godec, Bohinjska Bistrica. J izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu I odboru za delovna razmerja. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD DRUŽBENA PREHRANA in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih ponovno objavljamo prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1 I. KUHARICA šifra 9518 D-3 8 kat. 1 oseba ! SOBARICA V SAMSKEM DOMU ' 3U šifra 9206 D-2 4 kat. 1 oseba Ad. 1 - poklicna šola gostinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca. . l - dokončanih 6 razredov osnovne šole. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in ostalih po-?'>jihv8dneh po objavi na kadrovski sektor Železarne Jesenice z nnako za TOZD DRUŽBENA PREHRANA. NOVO V KINU Gulipolje je eden največjih uspehov avstralske kinematografi je. Filmski ustvarjalci t" dežele se vse bolj Otresajo ameriške podrejenosti. Tudi posamezni igralci, kot je na primer popularni Mel Gibson (Nori Ma.v, Cestni bojevnik) se uspešno postavljajo po robu bleščečim ponudbam iz lloliyieooda. Medtem po svetu že predvajajo novo kvalitetno uspešnico režiserja Petru Weiru, kjer Gibson upodablja lik političnega junaka ob padcu znanega indonezijskega voditelja Sukurna c naslovom Leto nevarnega življenja. Galipolje so Avstralci posneli v Egiptu, dogajanje pa je postavljeno v leta prve svetovne vojne, ko morajo mladi iz Avstralije na angleško fronto proti Turkom. >u junaka sta mlada idealista, patriota, vendar željna pustolovščin, ima bogato ponudijo na krvavi fronti v daljni deželi. Toda nista ve-4tla,daje lahko vojna tako umazana zadeva, višek absurda pa nesmiselni r ■ nolorokih vojakov na dobro utrjen turški rov, ki si gu zamislijo slave poveljniki. Množična smrt avtralskih in angleških vojakov je ena 'i, pretresljivih obtožb nesmiselnosti vsakovrstne vojne. S tem filmom je ,'.''er Weir prodrl v mednarodna areno in navdušil. ' ameriškem filmu Dvojni azil je zgodba zapletena. Fotoreporter ,<>. U predpostavlja, da bo sovjetska balerina Nadja Grgann zapustila imansambel, ki je »o gostu fanju po Angliji in zaprosila za politični azil. ■ y; m resnično zapusti svoj ansambel in se priključi angleški baletni gru-i' vtekakor bi fotoreporter rad imel z njo intervju, toda tu nastane vrsta poletov Sadja ne pristane na intervju, dokler njena družina ne bi srečno rmpelu na Dunaj. Medtem Nadja tudi spozna, da je grupa, kateri se je indružila, dvomljive vrednosti, kajti med drugim zabava tudi visoke krofi ['men je prostitucija, špijonaža in morda še kaj tretjega . . . Komedij* Nikar nocoj, druga prihaja iz Francije. Aleks živi sam s svo-Hom Brunom, ki proti svoji volji prisostvuje vsem sentimentalnim ntumnottim očeta. Aleks je brez denarja in težko veže konec s koncem, ■j-l/'f/a dne je pomotoma prijet in na policiji spozna Sandrino, hčerko bosi industrijalca. Sandrina mu hoče pomagati tako, da povzroči požar na'policiji. Aleks je ponovno zaprt in zdaj izgubi še pravico do sina. Da bi mu Sandrina ponudi začasen zakon. On pristane, zdaj se pa te- SmiiiKi nezgoda na gradbišču Kranj V sredo, 10/. Oktobra, ob 12.35. se je nii gradbišču avtocesto Kranj — Ljubijuna v blizini skladišču K/K \ Šenčurju pripetila delovna nO/goda, v kateri je umrl fisfulter Cvetko Josij). staj 47 let. Nesreča sije« pripetila na delu ceste, ki sta jo tlačila dva valjarja tako, da sta vozilu drug proti drugemu. Cvetko Josip, ki je bil zadolžen za obeleževanje trase gradbišča, je nekajkrat prečkal površino, ki sta jo valjala stroja. Ko sta bila valjarja tik pred tem, da se srečata, je traso ponovno prečkal Cvetko Josip, pri tem pa ga jc valjar, ki je vozil vzvratno, zadel in zapeljal či ven j. Planinca padla v prepad Kranj — V torek, 9. oktobra, sta se pri plezanju na Skuto smrtno ponesrečila Tomaž Gregorc in Tomaž Pogačnik, 22-letna študentu veterine. Kakih 50 metrov pod vrhom Mlinar-skega sedla jima je na poledeneli pO*4 ti zdrsnilo, da sta omahnila v prepad. Planinca nista imela ustrezne opreme, saj je bila severna stran pobočja močno poledenela. Trupli ponesrečenih planincev so s helikopterjem ItSNZ prepeljali do planšar-skega jezera, od tam pa naprej v Kranj. V reševalni akciji je sodelovalo 10 gorskih reševalcev iz Kranja. tate re% začno Pl(l PL\( \Y\ ŽIVILA Naša bralka jc -7 septembru r trgovini Živilu na /.gornjem lir niku Lupila naslednje hlagu; steklenico svinga. steklenico olja, kilogram kruha in ploščat vložek :a baterijo. Poslovodkinju ji je za vse tO zaračunala 860 dinarjev in ji od tisoč dinarjev vrnila le 140 dinarjev Hačunu ji ni dala, čeprav ga je omenjena bralka zahtevala, in nenehno zatrjevala, da blago toliko stane in pika. \a koncu se je še razburila in ni varčevala z ostrimi besedami. Ker je bila bralka še naprej ird\ lm prepričanu, (ta se je ir({b'vtytl hudo kimata. je naslednji dan pri drugi trgovki kupila rnak" iiihčini) ivil m .anjc plačala le 360 dinarjev, lokrut je pn jelu ru run. k'i jc bil sicer hudo nečitljiv, vendar se je prepričala, da so ji v trgovini /ivil prvič le pnveč zaračunali. luko se ial dogaja po naših trgovinah, ko se vse nenehno druži, in ne veš. po čem so biU. živilu vceru) in po čem so danes. Zunes Ipvo je le to, da se še ni zgodilo, da bi si kaj nenadoma pocenilo \' vašem primeru gre tudi zu od nos do strank. Ce se trgovka zrno ti v njihovo škodo, se da s primer nim opravičilom vse urediti, poslovni morali v škodo pa jc trmo (/lovljenje. 050 BBO m SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 komisija za delovna razmerja in delitev sredstev zu OD objavlja potrebo po: SNAŽILKI Pogoji za sprejem na delo so: — dokončana osnovna šola, — delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. VODENJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA Pogoji za sprejem na delo so: — ekonomski tehnik, — delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetju v 8 dneh po objavi razpisa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, starega očetu in pradedka FRANCA JUSTINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sova-ščanom. prijateljem in znancem za nesebično pomoč, daro vuno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem sodelavcem Marmorja Hotavlje, Jelovice — Obrat Gorenja vas, TT Zvezda Kranj, gasilcem za spremstvo in župniku za obred. VSI NJEGOVI Hotavlje, Kranj, Toronto nMMnan ZAHVAIA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega JOŽETA BLAŽIČA Na Logu št. 3, Tržič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč in sočustvovanje v najtežjih trenutkih, vsem, ki so nam izrazili ustna in pisna sožalja, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO EG — TOZD Elektro Sava Kranj, njegovim sodelavcem, govorniku za ganljive besede slovesa, učenkam in učencem 2. b. razreda OŠ France Prešeren iz Kranja za darovano cvetje in* spremstvo na zadnji poti. Hvala častiti duhovščini za opravljen pogrebni obred ter bratom Zupan za zapete žalo- stinke. VSEM IN VSAKEMU ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI NEUTOLAŽLJIVI: mama, hčerka Špela, Jožica, teta Mara, sestrična Zofka z družino in drugo sorodstvo KINO KRANJ CENTER 12. oktobra: ttmci barv film JEDIJEVA VRNfTEV ob 15.30, 17,45 in 20. liti, 13, oktobru; a mer. han\ film JEDPEVA VRNITEV ob 15.30, 17.45 in '20. uri. premiera franc. bare. filma V/K/t/' VOCOJ, DRAGA Ob 22.15. 14. oktobru: slov. film SREČNO K/K/.r ob 10. uri, amer harv. film JEDIJEVA VRNPTEV ob 14.30. 16.45 in 19. uri. premiera arstral. ban. vojnega Rima GAUPOLJE ob 21.15. 15., 16. in 17. oktobru; franc barv koniedi ju NORCI S STADIONA ob 16. 18. in 20. uri, 18. oktobru; filmsko gledališče: Eni in drugi, franc. barv. glasb, spektakel ob 16. in 19. uri KRANJ STORŽIČ - 12. oktobru: amer. barv. pust. film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 16. in IS. uri, premiera amer. ban: filma DVOJNI AZIL ob 20. uri. 13. oktobru; amer. barv. film DVOJNI AZIL ob 16., 18. in 20. uri. 14. oktobru; anc/l. barv. film EXVAUBUR - MEČ K H Al J A ART-HURJA ob 14. uri. amer. barv film DVOJNI AZIL ob 16.15 in 18. uri, premiera avstr. barv. filma MOŽ S SREBHNL REKE ob 20. uri, 15. in 16. oktobru; avstr. barv. film MOŽ S SREBRNE REKE ob 16., 18. in 20. uri. 17. oktobru; franc. barv. erot. film POCESTNIC A ob Ki., 18. in 20. uri TRŽIČ — 13. oktobru; amer. barv. zgod. spektakel BEN HUR ob 16.30. amer. barv. komedija DEKLETA S PlAŽE ob 20. un, premiera avst. ban: filma MOŽ S SREBRNE REKE ob 22. uri. 14. oktobru; amer. ban: pust film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ub 15. uri, amer. ban: komedija DEKLETA S PLAŽE ob 17. in 19. uri, ital. ban: zgod. film OSVAJALEC ob 21. uri. 15. oktobru; nem. ban: erot. film LAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRAVNIKA ob 17. in 19. uri, 16. oktobru; Filmska gledališče- ENI IN DRUGI franc. ban: glasb, spekrakel ob 16. in 19. uri, 17. oktobru; ital bani}, fant. film OSVAJALEC ob 17. in 19 un. lik oktobra, amer. ban-, film GALIPOLJE ob 17 in 19. uri. KAMNIK DOM - 13. oktoln-r; amer. barv. pust. film LOV ZA {ZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 16. n,i. amer. barv. glasb, film OSTATI ŽT\' '•») 18. in 20. un. ital barv. film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI.ob 22. un. 14. oktobru; amer ban: mlad. film MODRA PUCA ob 15 uri. amer. ban: glasb, film OSTATI ŽIV ob 17. in 19. uri. premiera franc. ban: komedije NIKAR NOCOJ, DRAGA ob 21. un. {$, oktobru; franc. ban: komedija VIKAR NOCOJ, DRAGA oh 18 in 20. un. 16. oktobru; av-stral ban-, vojni film GAL1PCHJF. ob 18. 20. uri. 17. oktobra; filmsko gledališče ENI IN DRVGl ob 17. in 19. un DUPLICA - 13. oktobra, franf. ban: glasb, spektakel ENI IN DIHUG1 ob 19, un. 14. oktobru; amer batV. past. film VARUH DIVJINE ob 15. uri. ital. ban: akcij, film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 17. in 19, uri, 17. oktobru; amer. ban: film JEDI JEVA VRNITEV ob 20. uri 18. oktobra; arstral. ban: film MOŽ S SREBRNI. REKE ob 20. uri JESENICE RADIO — 12. oktobru: franc. barv. komedija NORCI S STADIONA ob 17. in '9. uri, premiera amer. ban: vojnei/u filma PSI VOJNE ob 21. uri, 13. oktobru; franc. ban: komedija NORCI S STADIONA ob 17. in 19. un, 14. oktobru amer. barv film PSI VOJNE ob 17. in 19. un. 15. oktobra, umer. barv. glasb, film ANNLE ob 17. in 19. un, 16. oktobru; amer. barv. zgod. spektakl REN 11CR ob 16. in 19.15. 17. oktobru; juq. ban: film JEDIJEVA VRNITEV bb 20. uri JESENICE PLAVŽ — 12. oktobru; ital. buri: akcij, fdm OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 18. in 20. un, 13. oktobra: amer. ban: glasb, film ANNIE ob 18. m 20. un. 14. oktobra; amer. barv. glasb, film ANNLE ob 16. un. franc. ban: komedija NORCI S STADIONA ob 18. in 20. uri, 15., in 16. oktobra; umer ban: film 1'Si \XJJXKjob W. in J<>. ui i. 18. oktobru; amer. ban. fant. film JEDIJEVA VRNITEV ob 17.43 m 20. uri KRANJSKA GORA - 12. oktobra; angl ban: film E\( AI.IBUR - MEČ KRALJA ARTHURJA ob 20. un. 13. oktobru; angl. ban: film POLNOČNI EM'KESS ob 20. uri, 16. oktobru, amer. bari: film PSI VOJNE ob 18. in 20. uri DOVJE — 14. oktobru: amer barv fant film ZVER V ČLOVEKU ob 20. uri 18. oktobru: ital. barv. akcij, film OBRACl V \A ZLATI JADRNICI ob 20. uri ^K< IA LOKA SORA - 12. oktobru; nem. barv. film NUN IN a LJUBEZENSKA PISMA ob 18. m 20. un. 13. in 14. oktobru; angl. barv. krim. film CRNI PETEK 7A GANGSTER.il ob 18. in 20 uri. 16. in 17. oktobru: umer komedija si pik FANT ob 18. in 20 un. 18. oktobru; jap. erot. film 1001 NOČ v toku ob 20. uri ŽELEZNI K OBZORJE - 12, oktobra; angl krim. film CRNI petek za ga\g- STERJE bb 'II uri. 13. oktobru, nem. batV. film NUNlNA LJUBEZENSKA pisma ob 20, un. 14. oktobru; lioiujk. ban: film \IA scevalec iz peki A ob 18. m 20 un. 17. oktobru; hongk. ban: film TIGER GROMOVNIK «b 20 uri POUANE — 12. oktobru: hongk. barv. film MASČEVALEi IZ PEKLA ob 20. uri, 14.oktobru; hongk. barv. film TIGER GROMOVNIK ob 17. uri, 16. oktobru: jap erot. film 1001 NOČ V TOKIU ob 20. un RADOVIJICA - 12. in 16. oktobru: amer, ban: film GOLA PESI' ob 20. un. 13. oktobru; amer. ban: film ZOIi ZA ZOB ob 18. uri. franc. ban: krim PROFESIONA LEC ob 20. uri. 14. oktobra; nizoz. ban: film SEKS NA MOTORJU ob 18 un. franc. ban: film PROFESIONALEC ob 16. uri, umer. ban. film GOLA PEST ob 20 un. 15. oktobra; franc. baru krim film PROFESIONALEC ob 20. uri, 17. oktobra, ni:, ban. film SEKS NA MOTORJU ob 20 un. 18. oktobra, grški ban. film NATHALIE ob 20. uri lil ID — 12. oktobra; ital. ban: pust. Rlnt UGRABITE!JI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 20. uri, 13. oktobra; amer. ban. film BARBAROSA ob 18. uri nem. ban: film SVEDINJE V INTERNATU ob 20. un. 14. oktobra; umer. ban: film OTOK PIRA TOV ob 16. un, ital. ban. film UGRABITI Ul IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 18 uri, ttem. ban: film SVEDINJE V INTERNA i* ob 20. uri, 15. oktobra; fiicor. tam /i/"i SEKS NA MOTORJU ob 20. uri, 16. oktobra; franc. ban: film PROFESIONALEC ob 20. uri, 17. oktobru; amer. ban: film GOIA PEST ob 20. uri, 18. oktobru; franc. ban. film PROFESIONALEC ob 20. uri BOHINJ — 13, oktobru; ital ban: film UGRAEITEUi IZG1 BURNEGA ZAKIA-DA ob 20. un, 11. oktobru: amer. ban. film ZOB ZA ZOB ob is uri, amer. barv. film BARBAROSA ob 20. uri, 18. oktobru; niz. ban: akcij, film SEKS NA MOTORJU ob 20. un j OLA8 18. STRAN MALI OGIASI MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 12. OKTOBRA 19 tel.: 27-960 PRODAM Prodam 74 BETONSKIH VOGALNI KOV in 71 brionskih BLOKOV 20, skladiščenih na gradbišču novega naselja v Šenčurju, Saje. Podbrezje .r)H. tel.70-051) 12699 Prodam ZAJCE in ZAJČNIK /a 100 zajcev. C. 20. julija 48. Naklo 12011 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo Tam stadler CS. 24.000 kcal. Telo rof) 79-598 1201)5 Prodam ZEIJE v glavah in zimska JABOLKA na drevju. Sp. Brnik 3 12616 Prodam 7 tednov starega PSA — VOLČJAKA. Šmid, Dražgoše JO 12682 Prodam 4 AZ panje ČEBEL, družine so močne. Potrebuješ, Sv. Barbara 2, Škofja Loka 12683 Prodam SIPOREKS, 8 kub. m, debelina K) cm, širina 50x60. Dolenc. Log 10. Škofja Loku 12683 Prodam plemensko OVCO. Ciril Mesec, Žabnica 1 12685 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva EMO 4. Kozina, Struževo 40 12686 Prodam 4 ali 5 OVNOV za zakol ali rejo. Ivan Mihelič, Poljšica 23, Podnart 12687 Ugodno prodam neškropljena JABOLKA voščenke po 30 din za kg. La-hajnar, Hlebce 7, I*?sce 12688 Prodam 5 ton CEMENTA in 30 kv. m STEKLENE VOLNE 3 cm. Vinko Čebul j, Olševek 70/Č 12689 Prodam 7 ŠPIHOVCEV 13x15x7, 2 GREDI 20 x 18 in dve breji TELICI. 8 mesecev. Sr. Bitnje 10 12690 Prodam 16 mesecev starega ŽREBE-TA- Lom 20, Tržič 12691 Prodam moško KOLO, TONI KOLO, starejše, manjši »KIMPKZ*. DROBI-l.EC zrnja, večje kapacitete. Mirko Žuran. Hudo 12. Tržič 12692 I godno prodam malo rabljeno SPALNICO in DNEVNO SOBO, OMA BO Ogled V soboto in nedeljo popoldan Hrast, Rudija Papeža 5, Kranj — Planina II. 12693 Prodam kroparski LESTENC. Telefon 26-503 12694 Poceni prodam OTROŠKO POSTELJICO. • Ovsenik. Janeza l*uhar|a 3 Kranj, tel. 064/24-834 12695 Prodam HIŠNI RAČUNALNIK ŽX 81-16 k RAM. Telefon 22-889 popol-c*an 12696 Ugodno prodam otroško ZIBELKO z vložkom. Frank, Lojzeta Hrovata 7 Kranj - Planina III. 12697 Prodam moder globok OTROŠKI VOZIČEK, cena 4.000 din. Kopač, Ul V. avgusta 7, Kranj 12608 ^ Prodam skoraj novo trajnožarečo PEC po ugodni ceni. Ažman, Gorenjska c. 2, Naklo Prodam PLAŠČ - »HANTAR« št 42 rjave barve. Telefon 27-848 12700 Prodam mlado, brejo KRAVO si mentalko in 10 mesecev staro TELICO simentalko, betonsko železo in zimska JABOLKA. Gole, Višelnica 15, Zgornje Gorje r2701 Prodam GLASBENI CENTER beny tone M 6120 LG stereo z zvočniki. Ma rin Čebašek, Podreča 7, Mavčiče 12702 Prodam poljski IZRUVAČ krompirja in ZASTAVO 101, letnik 1980. Voglje 53 12703 Prodam dve leti staro KOSILNICO BCS diesel, s sedežem in obračalnikom ali brez Sp. Brnik 40, Cerklje 12704 Prodam 5 ton CEMENTA. I^esičnik, Planina 52, Kranj 12705 1'if'dam dobro ohranjeno SPALNI CO. Franc Tomut, Tomšičeva 16, Kranj 12706 Lepo ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO z jogijem ugodno prodam. Jen Sterle, Tuga Vidmarja 6, stanovanje 4, Planina II. 12707 Prodam obrana zimska JABOLKA, neškropljena. Križnar. Okroglo 14, Naklo 12708 Prodam nova vhodna in garažna VRATA, Telefon 28-446 12709 Ugodno prodam SESALEC za prah, LOSCILEC, PREPROGE, dve moški OBLEKI št. 50 in razna ženska OBLAČILA št. 42 in 44. Telefon 25 433 12710 Prodam JABOLKA za ozimnico. Sr. Bela 59, Preddvor 12711 Barvni TELEVIZOR gorenje in HLADILNIK zoppas z zamrzovalni kom. ugodno prodam. Telefon 26-587 12712 Prodam 10 let staro KOBILO. Hleb ee 20, Lesce 12713 Prodam dnevno SOBO m SPALNI CO. Informacije dopoldan po tel. 21-466 - in t. 13; popoldan 22-696' 12714 Prodam skoraj novo trajnožarečo PEČ. Žvan, Kranj, Mlakarjeva 20 12715 Prodam OKNA 100 x 120, 120 x 80, 50 in 6 litrska BOJ LE RJA ter PERUT. Telefo i 50-478 12716 Prodam KUNCE (krznarje) sorte blekenten. Reteče, Gorenja vas 36/A. Škofja Loka 12717 Prodam MIZO, 4 STOLE in dvosed. Simič, Janeza Puharja 7, Kranj, tel. 28 532 , 12718 Prodam 5 kg laka Ideal Helios Dom Žale. Marjeta Skulj, Virmaše 1, Šk. Lo ka 12777 Prodam star ŠIVALNI STROJ. Tele Ion 83 430 12719 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 92-318 12720 Prodam ohranjen TROSED z dvema foteljema, zaradi selitve. Anka Vasilje-vič, Kranj, Regii.čeva 1. Ogled od 17. do 19. ure 12721 Prodam 30 vreč APNA. 40 m mreže (Rabit). 3 m pesku /a fasado (drup) i/ Kamnika Zev nik»v H rastje'123 12368 Ugodno prodam dvodelno OKNO /. roleto. Teh Ion 21-074 Prodam odlično ohranjeno in malo rabljeno POČITNIŠKO PRIKOLICO brako. Korošec. Kokrškega odreda 42, Kranj 12722 Prodani KRAVE po izbiri. štraVs, Volča 23, Poljane, tel. 65-137 12723 Prodam ŠTEDILNIK gorenje 361 su-per lux (4 plin, 2 elektrika), /elo dobro ohranjen, Telefon 74-727 12724 Prodam ŠTEDILNIK (elektrika, plin), za 5.000 din, potreben manjšega popravila. Sladic, Šorlijeva 11, tel. 25-502 12725 Prodam 4 mesece brejo KRAVO, dobro za mleko, vajeno planinske paše; ŠOTOR za 4 osebe, s predprostorom, rabljen eno sezono, tuje izdelave. God-nov, Pota rje 5, Tržič 12726 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Janez Kovač, Suha 32, Kranj 12727 Prodam 50 bukovih TRAMIČKOV 10 x 10 cm, dolgih 1 m in 500 STREŠNIKOV špičak. Telefon 064/70-382 12728 Prodam PEČ kuppersbusch. Telefon 24-490 12729 Prodam čistokrvnega ŠPANJELA brez rodovnika, starega 6 tednov. Telefon 26-367 12730 Prodam KASETOFON z ojačevalcem za v avto. Novica Sošič, Kranj, Škofjeloška 29 12731 GRADITEIJI POZOR! Prodam več bakrenih SIFONOV. Ogled popoldan. Dobruša 15 pri Vodicah 12732 Prodam otroško POSTELJICO, jogi, odejo in NAHRBTNIK za nošenje otroka. Janja Bulovec, Čopova 25, Lesce 12733 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelave vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! DELFIN Kranj vam nudi sveže in zamrznjene ribe Prodam 2 novi zastekleni OKNI ter-mopan z roletami 80 x 120, 80 x 140 domače izdelave pa zelo ugodni ceni. benk Marjan, Hotemaže 52a Prodam TELICI s teletom"ali brez. Gabrijel, Sp. Dobrava 33, Kamna gorica, tel. 79-600 12734 Prodam več KRAV po izbiri. Smo-kuč 23, Žirovnica 12735 Prodam dve mladi, breji KOZI. Podnom 7, Zg. Gorje, tel. 77-045 12736 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Pogačnik, Zaloše 5, Podnart 12737 Prodam novo STREŠNO OKNO, dimenzije 74 x 112 in podstrešne zložljive stopnice 110x60. Kalan, Virmaše 10, Škofja loka 12738 Prodam novo kombinirano PEČ za centralno in STOLČEK za dojenčka. Posavec 64, Podnart ' 12739 Prodam rabljeno KRUŠNO PEČ, enobobensko VITLO za vleko lesa rabljen strešni ŠPIČAK, mali format ter nekaj odpadnega LESA od starega ostrešja. Stiska vas 1, Cerklje 12740 Prodam SEMENSKI KROMPIR de-sire. avtomatsko TEHTNICO za napol-njevanje krompirja v vreče in KOSILNICO BCS. Kranj. Jezerska c. 92 12741 Ugodno prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 9 tednov Ela 1 labič, Smokuč 39, Žirovnica 12742 Prodam ročni VRTALNI STROJ blat k-and-docker. Telefon 25-142 12743 Prodam vei PRAŠIČKOV, težkih od lr> do 20 kg, vrste jorkšir. Hlebce 16, Lesce r2744 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Zalog 8, Cerklje 12745 Prodam obnovljen TRAKTOR štore 404 m »TEŽAK« 8. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 12746 Ugodno prodam 40 kv. m pocinkane RABIC MREŽE. Telefon 47-222 12747 Prodam 50 VOGALNIKOV. Grošelj, Poženik 14, Cerklje 12748 Ugodno prodam P ŽICO 2,5 in 1,5 ter PPR KABEL 2 x 2,5. Telefon 50-324 12749 Prodam ZLATO za r.obe. Telefon 064-28-509 12750 Prodam TRAKTOR linder, 22 KM Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Naslov v oglasnem oddelku 12751 Prodam večjo količino krmilnega KORENJA. Kalan, Žabnica 27 12752 Jo/.ersko-solčavskega OVNA zamenjam za sansko KOZO ali prodam. Telefon 50-079 12753 Ugodno prodam kolobar ŽELEZA, preseka 10 mm, okoli 200 kg in nova smrekova vhodna VRATA, dimenzije 104 x 206 s 30 cm širokim dodatnim delom, ki ima okence za pošto, 10% ceneje. Telefon 50 974 zvečer 12754 Prodam električno SOLO KITARO za 2 SM. Zaje, Cankarjeva 38, Radovljica 12937 RAČUNALNIK sinclair ZX spec-trum, nov, s kasetami, prodam. Telefon 064-70-164 popoldan 12755 Prodam AKUMUI.ATOR 36 A/h in nove dele za »fička«, ležaje, polosovine, porabole itd. ... za 10 % ceneje. Slavko Lončariček, Retnje 11, Križe 12756 "50 kg BETONSKEGA ŽELEZA, 6 mm, prodam. Sv. Duh 35, Škofja Loka, tel. 23-262 12907 STREŠNIK trajanka, rjave barve s posipom, 320 kosov; 50 kosov SLEME-NJAKOV in ŽICO PPR 3 x 1,5 - 100 m ter 3x2,5 — 50 m, prodam. Poljanska 29, Škofja Loka 12908 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Hafner, Trnje 1, Škofja Loka 12909 STREŠNIK' trajanka, črne barve s posipom, 150 kosov; in 30 kosov ZA-KIJUČNIH, levih in desnih ter 5 betonskih cevi, premera 15 cm, prodam. Poljanska 62, Škofja Loka 12910 Trajnožarečo PEČ kuppersbusch, PEČ na olje emo 5,5 kg bakrenega »HAMERŠLAKA«, prodam. Poljanska 62, Škofja Loka 12911 Prodam RAČUNALNIK philips G 7000 s kasetami. Telefon 25-280 12912 Prodam leto in pol staro TELICO simentalko za rejo ali zakol. Šmartno 16, Cerklje 12913 Prodam ZAJCE - modri dunajčan, za rejo in zakol. Šm.artno 6, Cerklje 12914 Prodam rabljen PRALNI STROJ zoppas. Telefon 064/62-416 12915 Prodam dva plemenska BIKA in KOBILO — plemensko, sposobno za vožnjo in 8 mesecev starega ŽRE BETA. Ambrož 7, Cerklje 12916 Prodam nov MOTOKULTIVATOR, v garanciji in priključek freza za zamljo. Franc Smid, Dolenja vas 34, Selca nad Škof jo Loko 129,17 Prodam JEDILNI KOT - les. Polona Guzelj, Frankovo naselje 112, Skot-ja Loka ' 12918 Prodam ročno izdelan večbarvni ZIMSKI PULOVER, št. 42. Telefon 62-452 od 16. do 20. ure 12919 JABOLKA: voščenke, kanada, jona-tan, boskopski kosmač idr., prodam po 30 do 35 din za kg. Franc Križaj, Gode-šič 42, Škofja Loka 12920 Prodam 6 PUJSKOV, starih 7 tednov, težkih po 30 kg. Stanonik, Vincar-je 26, Škofja Loka 12921 Prodani JABOLKA za o/imnico in most Marija Šenk. Prednslje 96 12943 Prodam STROJ /a »entlunje«, znamke PFAFF in PLLTILM STROJ 10/100. z motorjem. Telefon 27-994 12944 Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK in vodeno-zeleno POROČNO OBLEKO. Telefon 24-223 121)45 Prodam suha bukova DRVA, z dostavo na dom. Telefon 24-642 12946 Prodam enofazni ELEKTROMOTOR 1,5 kW, 2800 obratov. Rakuš, Begunje 14 12947 Prodam teden starega TELETA. Huje 13, Kranj 12948 Prodam KRAVI po izbiri. Rok Krč, Leše 40, Tržič 12949 Prodam SURF »burja« z jadrom sai-board. Smledniška 6, Čirče — Kranj 12950 Prodam 5 tednov starega BIKCA si-mentalca. Hraše 23, Lesce 12951 Ovčjo krzneno JAKNO, prodam za 7.500 din; in športni otroški VOZIČEK. Telefon 061/737-345 12952 Prodam 5000 kosov ETERNITA, rjave barve, za dvojno kritino, 300 kv. m. Anton Jerič, Tatinec 1, Preddvor 12953 Prodam 3 leta starega KONJA, težkega 530 kg, primernega za kmečka dela ter 3 leta staro KOBILO, brejo 4 mesece, primerno za šport in kmečka dela. Janez Pipan, Luže 19, Šenčur 12954 Prodam nerabljeno PEČ za centralno kurjavo tam stadler, 40.000 cal., z bojlerjem. Sp. Duplje 28, tel.47-116 12955 Prodam APARAT za točkovno varjenje z delovnim pultom in elektronsko regulacijo in varilne točkovne KLEŠČE. Telefon 28-144 12956 Prodam rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12957 Prodam naletno ZAVORO od kamp prikolice adria, primerno za težjo avtomobilsko prikolico. Telefon 23-631 12958 Prodam URO za dnevni in nočni električni tok. Telefon 50-475 vsak dan od 19. do 24. ure 12959 Prodam manjšo PREŠO za.sadje in 17 vreč PERLITA. Telefon 69-411 12960 POHIŠTVO za V otroško ali samsko SOBO, lepo ohranjeno, poceni prodam. Telefon 22-991 12961 Prodam nove traktorske GUME »ba-rum« 12,4/11-24 - 6 PR. Alojz Cven-kelf Peračica 4, Brezje 64243 12962 Prodam zvočni KINOPROJEKTOR »eumig« 8 mm, standard super, možnost zvočnega opremljanja na projek-toriu Alojz Nastran, Studeno 12, Zelez-. •'. ' 1*2963 m Prodam rabljene SALONITKE. po fi 000 din kos. Kovač, Groharjevo naselje 67 Škofja Loka, tel. 61-500 12964 Prodam valovito aluminijasto PLOČEVINO (plošče). Franci Legat, Brez-nica 33, Žirovnica 12965 Prodam neškropljena ZIMSKA JABOLKA. Franci Papler, Vrbnje 14, Radovljica 12966 Prodam 50 kv. m izolacijske MREŽE oremera 2 mm in klasični koriti pomivalne mize. Telefon 064/24-700 F 12967 KUPIM Prodam rabljene SALONITNE PLOŠČE 67x41. Dvorje 55 pn Cerkljah, tel. 42-013 - 12922 PISALNO MIZO in POSTEIJO z jogi vložkom, prodam. Informacije po tel.21-216 12923 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Branko Simič, Križe 25 pri Tržiču 12924 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 87 12925 BENCINSKE BONE, odstopim. Kličite dopoldan po tel. 064/25-988 12926 Prodam semenski KROMPIR resi in igor ter drobni KROMPIR za krmo; teden starega BIKCA in 2 kub. m bele MIVKE. Debeljak, Podbrezje<54 12927 Prodam nerjavečo POMIVALNO MIZO z enojnim koritom. Telefon 25-687 12928 Prodam dva BIKCA simentalca, teden dni stara. Alojz Zaplotnik, Letence 15, Golnik 12929 Prodam ZELJE v glavah. Jeglič, Podbrezje 86 12930 Prodam 2 kW termoakumulacijsko PEC. Kranj, Likozarjeva 7 12931 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Ferlan, Troj ar jeva 18/A. Stražiš če 12932 Prodam diatonično HARMONIKO, znamke prostor. Forme 18, Žabnica 12933 Prodam rabljen AVTO-RADIO in TELEOBJEKTIV S filtri. SANKE. Ter-nar, tel. 50-760 12934 Prodam TELEVIZOR. Jelovčan. M a če 9, tel. 45-338 12935 Prodam mlade OVCE. Tepetiše 27, Golnik 12936 Poceni prodam OTROŠKO POSTEIJO in plinski KUHALNIK. Vrabl, Veljka Vlahoviča 8. Kranj 12938 Prodam STREŠNO OPEKO novo-teks, rdečo, 1000 kosov in PRIKOLICO za osebni avto. Osterman, Britof 120, Kranj 12939 Prodam 6 tednov starega BIKCA si mentalca, semenski KROMPIR igor in zgodnji jarla. Voklo 16 12940 Prodam novo PEČ kuppersbusch. Ivan Pavlin. Zalog 53, Cerklje 12941 Prodam ZIMSKA JABOLKA (boskopski kosmač, jonatan, ontario . . .). Babic", Žeje 1, Duplje • 12942 Prodam kitaro Eko kadett — kopija Fender, ojačevalec Davoli za Lied, organ bass, 100 W in zvočnik 120 W Ogled vsak dan od 17. do 18. ure. Smole, Hrastje 49a 12978 Prodam ZAGANJAČ za traktor štore 404 — 402. Marko Eržen, Stara Oselica 18 Sovodenj, tel. 61-461 — int. 29 dopoldan > n 12968 Prodam lepo PSIČKO, pasme dober-man, z rodovnikom, staro 13 mesecev. Breda Berce, Kropa 45, tel. 79-788 12969 Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO adria 450 (letno — zimsko), rabljeno samo 3 sezone, z baldahinom in kablom za priključek elektrike. Informacije v petek do 12. ure po tel. 22-027; v soboto in nedeljo tel. 62-638 12970 Prodam 20 do 150 kg težke PRAŠIČE . in 200 kg težko SVINJO, za dopitanje. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12971 Prodam JABOLKA voščenke, za obiranje, cena 20 din za kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12972 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 50-343 dopoldan 12073 Prodam malo-rabljeno trajnožarečo PEČ »Banoviči vveso«. Franc Lotrič, Na Kresu 71, Železniki 12974 Prodam 10 ton CEMENTA. Telefon 061/486-009 v nedeljo od 18. ure dalje ter ponedeljek od 16. ure dalje 12975 VRTNARIJA LESCE Begunjska 9 (LAP) Nudim vam: — mačehe, velikocvetne — izdelovanje vencev, ikeban — lončnice — krasno grmičevje Sprejemam naročila za: — krizanteme — aranžmaje — rezano cvetje Odprto vsak dan od 8. do 14. ure in od 16. do 18. ure. Tel.: 75-622. Kupim zadnja desna VRATA ta K-Telefon 61-316 BCS KOSILNICO v okvari, a'.i »ft! ogrodje, kupim. Janko Poljanšek, jŠl št. 31, Žiri, tel. 69-323 i2T3 Kupimmanjši GUMI VOZ N..-. i oglasnem oddelku KOTEL za žganjekuho, 40-litrsk: lahko tudi manjši, kupim. NasI • oglasnem oddelku 12* Kupim KOZE. Naslov v oglasnem oddelku Kupim manjši TROSILEC hlevskega gnoja za hribovite kraje in tritonsfc VITEL. Naslov v oglasnem oddelku. vm Kupim športni VOZIČEK CHICG3 Telefon 41-021 ijfl VOZILA Prodam motor avtomatik. Tel. 6042 Prodam OPEL KADETT, letna 1973. Ogled možen v petek in sobo« popoldan. Trboje 9, Kranj ::4-.; Prodam 4 -nove GUME trati 145 x 13, 4 PLATIŠČA za Z-101 in m avto-radiokasetofon. Telefon 24-883 pe poldan g|| Prodam ZASTAVO 101, letnik m registrirano do avgusta, cena 14 SM Stara Loka 28, Škofja Loka UN Prodam ZASTAVO 750. letnik 198» Telefon 62-114 Prodam VOLKSVVAGEN 1200 I Franc Pintar, Breznica 7, Škofja loka 127M Prodam VOLKSVVAGEN 1300. letak 1971. Jelene, Golica 2, Selca IZH9 Prodam R-4, motor, menjalnik, vrau s stekli, sedeži, »dromelni« in razni drugi deli, po zelo ugodni ceni. Franc I-rehh, Partizanska 40, Škofja Loka« 7. do 14. ure iyjH FOTOGRAF Janez Žumer ^ Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ. Partizanska 4 23-893 (pri Prešernovem gaju) Ugodno prodam MOPED 15 SI C tmk 1981 in RENAULT 6 TL. letni 1971. Božo Dojič, Golnik 46 LIN Prodam ZASTAVO 101, letnik 1971 obnovljeno. Janez Roblek. Breg I žič . ZASTAVO 101, po delih, prodarr i setova 10, Stražišče - Kranj Prodam športno ŠKODO, leti 1975. Ogled v soboto in nedeljo od So; 13. ure. Jožica Kovač, Suha 48 pr: P« dosljah ^T", Prodam VESPO PX-200 E, nove n gistnrano. Telefon 24-102 od 20 ureda-U«* 12T- Prodam VW 1200, leto proizvodni« 1975. Jože Zadnikar, Zg. Jezersko 127 \rr. VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1967, r* gistriran, prodam. Malec, Troja:v . 39, Kranj Prodam ZASTAVO 101, po dekU Oblak, Gregorčičeva 28, Čirče — Kraaj 12774 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do septembra 1985. Ogled popoldan v soboto in nedeljo. Benedik. Dražgo še 41, Železniki 12775 Prodam RENAULT 4, letnik 1871,« na 15 SM. Telefon 064-27-226 12776 Ugodno prodam AUDI 100 LS. dobro ohranjen, letnik 74. C. na Brdo 51 Kokrica. Ogled vsak dan popoldne M 15. uri. 11770 SIMCO 1307 GLS, letnik 1977, prodam ali zamenjam za manjši avto z doplačilom. Telefon 22-958 popoldan ZASTAVO 101, po delih; in PISA1 NO MIZO, prodam. Telefon 24-823 od 18. do 20. ure Prodam LADO 1600, letnik 1981. prevoženih 27.000 km. Franc Hribar. Gol niška 32, Kokrica — Kranj Nujno prodam ŠKODO 105 I 1980. Okorn, Srakovlje 2 pri Kokrici 127» AUDI 80, letnik 1973, registriran do septembra 1985, prodam. Te e: 42-127 popoldan DIANO 6, po delih, prodam. Informa cije dopoldan po tel. 26-616 IZM Prodam karambolirano DIANO Bi saj, Suha 40, Kranj 12783 Prodam FIAT 850 coupe, poškodovan sprednji del, cena 7 SM OgM Tavčarjevi 29, Kranj IJTi R-4, I. registracija 1980. prodam Ogled v petek in soboto. Ga žiška 7, Kranj Prodam staro ZASTAVO 101, za 30.000 din, tudi po delih. Telefon 26-»l 127« Prodam VVARTBURG turist ter : (levi iri desni) sprednja blatnika. Sr Bitnje - UM Prodam JUGO 45, letnik 1982 Dvkl Sušnik, Strahinj 66, Naklo ISN Prodam U-4. letnik 1979 . opremo. Planinšek, Struževo 23/A, tel 27-941 HM Prodam SPAČKA — furgon, letpk 1975. Kranj, Lojzeta Hrovata 7. stanovanje 33 12790 FORD FIESTA. 23.000 km. letnik 1982, zelene barve, prodam, lnfo: je od 8. do 9. ure po tel. 064 21 W: Ogled v petek in soboto od 16. de II ure na Koroški c. 33, Kranj 1279: KTEK, 12. OKTOBRA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 19. STRAN O L,AS tanj prodam HAT 126-F. letnik •»•ZASTAVO750. letnik 197«. Bo-•jLogar.Cankarjeva 42. Radovljica 12792 hMMH DIANO 6. letnik 1977. Teletom 12793 MM LADO - kombi 1200. I. re-. • đtijci 1981. prevoženih 42.000 km; ■vajam tudi za gradbeni kredit. Mfar.ftaženik 13. Cerklje 12794 OjfRJM prodam ZASTAVO 101, leta* 1178. Sevo, Velesovo 53 1279 5 frodam dve eno zimo rabljeni ZIM-■'■'.:. GUNJ sava. 165-15. Žemvu. Belilu 6. Kranj 12796 mm ŠKODO 120 LS. letnik 1982, lUtkm. Kranj, Zlato polje l/A, tel! 12797 .»dno prodam R-4, letnik 1981. Ja-•■eSunkar. Zalog 88, Cerklje 12798 Itodno prodam ZASTAVO 750 S, le-1978. Franc Jenko. Zg. Brnik 93, C«r«)e 12799 Kdam GOLFA, zelo dobro ohranje-rdeče barve. Zofja Dremelj, Ho-*«aze48, Preddvor 128O0 frodam ali zamenjam MOTOR »trojic za KOLO maraton. C. Kokrškega fceda 36, Kranj — dopoldan 12801 Ugodno prodam ZASTAVO 101, lesk 1977. Ogled v petek in soboto od 4dol8.ure. Rade Dimitrov, Hrastje '■• i-aven cerkve) 12802 Mm dobro ohranjen RENAULT <-•„'../. 1978. Informacije po tel. 50-755 0 ure dalje 12803 rodamOPEL KADETT 13 S. 5 vrat, m 1983. Telefon 21-820 12804 .V/dam odbijač — zadnji, smerno -juto. obrobo luči, prtljažnik in verige 1 /OLFA. Telefon 25-853 12805 -/lam OPEL KADETT, letnik ty Župančičeva 37, Kranj 12806 mm GOLFA JGL. letnik 1981. Cdnfeva 26/A, Jesenice 12807 Man ZASTAVO 750 SC, decem-riasilske24/A, Šenčur 12808 Mam ZASTAVO 750, letnik 1977. fes Jože, Zg. Bitnje 262 za Strahin-* 12809 Man MOPED V 14 za 4 SM, preden. Filip Klemenčič. Stara Oselica Sorenjavas 12810 . R-4, registriran do avgusta fcOgled v soboto do 17. ure. Miran Wfck, Reteče 77, Škofja Loka 12811 Man ZASTAVO 101, vozno, letnik •"; :n ZASTAVO 750, po delih. Ogled Rooldan. Kranj, Li kozar jeva 15 12812 Man VESPO 200 E. prevoženih 4H km, cena 22 SM. telefon 41-011 12813 Mm KOMBI IMV — marcedes Si dtesel, letnik 1980, prevoženih km, poraba 9 do 10 litrov; s po-fcdbo ali brez, ali menjam za cenejši *»] avto do 60 SM. Telefon 70-015 12814 - nova desna VRATA za avto '%^lvan, Kranj, Mlakarjeva 20 12815 NfcOM tigrotto 55, letnik 1972, jj^m in razširjen kason. Telefon -''■■■'Al popoldan 12816 Man MZ 250 ETZ, športno pre-*JH n NSU 1200 C, po delih. Fabi-Vrba 15, Žirovnica 12817 (ADO 1200, delno karamboli rano, fcitocelo ali po delih. Telefon 23-098 12818 V/dam R-12, letnik 1976 in 3 vrata Hl2,letnik 1976. Telefon 27-755 12819 V/,am neregistrirano ZASTAVO j*, letnik 1976, potrebno manjšega' *Mrikega popravila. Telefon 83-436 12820 MttVW 1200, letnik 1965, obno-'4jtt. Oilaj, Titova 3, Jesenice, tel. I« 12821 Man LADO 1200, letnik 1979, ^ifeoohranjeno. Izola, tel. 066-63-406 12822 R-4, novejši letnik in KAMP ICO, lahko karambolirano. viidbe na naslov: Karen Rajhard, Iščem upokojenko, ki bi bila pripravljena živeti z mojo mamo. Delala bi ji družbo in bila v pomoč pri hišnih delih. Zagotovljena stanovanje in hrana. Plačilo po dogovoru. M. D. Sp. Dobrava 3, Kropa 12896 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaku JOŽETA NARTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč, pevcem iz Podhrczij zu občuteno petje, Društvu upokojencev Naklo za spremstvo in delovnima kolektivoma Iskra Lipnica ter Kokra Kranj za podarjeno cvetje. Posebna zahvala tudi dr. Mariji Sajcvec za zdravljenje in g. župniku zu lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podbrezje, 30. septembra 1984 H ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame, stare mame sestre in tete ANTONIJE PRAVST se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vsem vašca-nom ter prijateljem, znancem in sodelavkam Gorenjskega tiska Kranj za iskrene izraze toplega sožalja, za darovano cvetje in vso pomoč, ki ste jo nudili v teh težkih dneh. Hvala tudi zdravnikom za lajšanje njenih bolečin in vsem, ki ste jo kljub slabemu vremenu v tako velikem številu spremili na tihi dom ter ga zasuli s cvetjem. Iskrena hvala g. župniku iz Hrastja ter g. kaplanu iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljive pesmi ter Pavlu Svetelu za lep govor pri odprtem grobu. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA! VSI NJENI Hrastje, 24. septembra 1984 Ne jokajte ob mojem grobu, le k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem in mir mi zaželite OBLETNICA 13. oktobra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil mož, brat in stric PETER JERIČ Kako prazen je dom brez tebe. ne morem verjeti, da te nikoli več ne bo. Vsem, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje, pn/igatc1 sveče, lepa hvala. ZA TEBOJ ŽALUJE ŽENA MARIJA Šenturška gora, 1.3. oktobra 1984 Izkoriščanje gozdov in varovanje narave v Triglavskem narodnem parku Nasprotja bo zgladil dogovor Gozdarji in varstveniki okolja imajo različna stališča do \ prašanja, kako sočasno vatovati naravo in gospodariti z gozdovi. Bled V nsrt |u •luliiskih Alp. \ (uli ncnili dolinah TW»niy 111 Rohin |c pred Stoletji nastala pravljica b ZluibrOgU; n skrivnostnem betom dn umu kozlu, ki je imel visoko v ^o ruh čudežni vri. obenem pa je bil va nih neznanskega skrivnostnima /a klada, Našel so jo človek, ki se je po I a koroni! Zlutorogovegu bogastva'. Zale/el m ustrelil je Zlatoroga, vendar ni računal Z njegovo čudežno močjo. I/ kryi ranjeno živali je zrasla cvetka, ki je 0 trenutku vrnila življenjsko nun. Y sveti je/i je Zlatorog najprej pogubi I pohlepnega lov ca. nato pa razdejal svoj gorski paradi/, in /a vselej izginil. Njegov /aklad je ostal skrit v gorah. (Tako je /api TRŽNI PREGLED K KANJ S,,lata od 80 do 100 din, spm.ua 00 din. evetaca 108 din. koren ček BO din, česen 250 din, čebula od 50 do BO dih, fižol 140 din, pesa 50 dm. ku mare 60 din. paradižnik 80 oin, paprika Od 70 do HO din, slive 80 din, jabolka od 50 do 00 din. hruške 00 din, grozdje od 80 do 100 d;n. limone 220 din. ajdova moka 110 din, koruzna moka 50din, kas.i od 90 do 100 din. surovo maslo 850 din, smetana 240 dm, skuta 170 dm. sladko zelje 00 din,.kislo zelje 100 din, orehi 750 din, jajčka 20 dm. krompir :50 din USl.NKi. Solata 80 din, cvetača 150 din. korenček 60 din. česen 200 din. Čebula 40 din; li/ol 158 din. pesa 50 din, kumare 80 din. paradižnik (H) din, pa pril-.a 90 d m. slive 80 din, jabolka 58 din hruške 100 din, grozdje od 80 do 90 din ajdova moka 176 din, koruzna moka liadin. surovo maslo 664 din. srn.M ma 200 dm. skuta 198 din, sladko želje 25 din. kislo zelje 44 din, klobase 381 din, jajčka od i,r) do 10,50 din, krompir 20 dm. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 13. oktobra bodo deiurne naslednje prodajalne: KRANJ I.\ OKOLICA: DO Živila Kranj - TOZD Malepm daja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp. SP Zlato polje, SI' I.abore. SP StoržH Kokrica. SP Prodduor. PC Britof, PC Klanec SP Planina center od 7. do 18, ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj. Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi .Šenčur pd 7 do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 11. oktobra pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj. Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure. TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. TRŽIČ ABC Bistrica, Mercator Križe od 7. do 17. ure, Živila Jelka. Trg svobode rt od 7. do 19. ure ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg. mesnica Mestni trg sal Stane 1'eterlm \ uvodu predstavi Ive TrtgUrvskega narodnega parku.) Zelja po obnovitvi Zlatorog tvoga raju pod Triglavom je privedla tudi do /amisli o ustanovitvi TriglaVskV ga narodnega parka Pred sestde.se tirni leti sta Mu/ejsko društvo Slovo nije in Slovensko planinsko društvo /a 20 let zakupila 1400 hektarov doline Triglavskih jezpf, To je bil začete* sedanjega narodnega parka, ki obsega 8,1:805 hektarov ozemlju v skrajnem severozahodnem kotu Ju goslavijc. Pred ireini leti ji- i/sel tudi pt/fcrVhpii zakon. L'j; • «"• ■ ■'>•>> n\-\ LOTERIJA srečka št. din srečka št. din 0 60 56495 1.000 7390 660 7745 600 27450 10.060 7865 600 099090 30.060 07105 8.000 240000 30.080 333075 80.000 2051 800 26 120 ,r).T71 600 70 80 035041 30.000 80 80 127131 30.000 27426 6.120 8272ti 4.120 722 2Uft 087080 30.000 5502 800 160507 200.000 15112 4.000 485956 30.000 2734*2 10.000 44162 4.000 57 80 53582 6.000 027 400 87032 4.000 8447 1.000 106212 1,000.000 280747 80.000 248042 100.000 18 120 1.1 80 68 120 53 14(1 78 100 00087.'} 30.000 0808 2.120 402058 2.000.140 122.78 8.100 10078 6.100 4 00 386278 80.100 66044 4.060 10 100 15 160 69 140 55 100 629 200 875 200 69880 6.000 i lenu določa, nuj bi s parkom ohranili izjemne naravne m kulturne vrednote, zavarovali rastlinstvu m živalstvo, značilnosti neživega sveta, a hkrati zagotovili tudi nadaljnji ra/ voj kmetijstva in gozdarstva. Na papirju vso lepo in prav, veliko težjo pa je crke in duh /akona uresničevati. Ne bi mogli trditi, da so si gozdarji in naravovarstvcnikl skočili v lase (tako kot Zlatorog in pohlepni lovec); vsekakor pa imajo /a zdaj še različna stališča o tem, kako izkoriščati gozdovi« in varovati naravo. »Vpreteklosti smo dokazali, da znamo gospodariti z gozdovi!« »Triglavski narodni park je naša dediščina, je okolje, v katerem živimo in delamo.« pravijo v blejskem gozdnem gospodarstvu, ki ima v pai ku dve potmi vseh gozdov. »Teg'a se dobro zavedamo, zato skušamo temu prilagoditi tudi gospodarjenje / goz do\ i. Varstveniki okolja nam pčitajo napako, ki smo jih še pred sprejel jem /akona zagrešili pri gradnji gozdnih cest. Napako priznamo in si tudi prizadevamo, da ti jih v dveh ali treh letih omilili. Žal pozabljajo, da je gradnja v lak in cest le delček gospodar jenja / gozdovi. Glede na to, da gozd pokriva kar sodem dese tm parka, bi morala delovna organi /acija Triglavski narodni park zaposliti strokovnjake, ki naj bi na gozdarska dela gledali bolj'življenjsko in no le skozi predpiše. Z razširitvijo parka so spet oživele zamisli, da bi gozdno območje Marin lika. od Belega potoka do Tofove ga grabna, razglasili za rezervat, gozd s posebnim namenom. V tem gozdu /o dve desetletji nismo sekali »Zahtevamo, da se vsaj predpisi!« V Sloveniji imamo približno 150 predpisov, ki se nanašajo na varstvo Okolja,« pravijo v delovni orgam/aci ji Triglavski narodni park. »Večina Uporabnikov prostora jih rti up..ste vala. tudi gozdarji no. Po sprejetju zakona o Triglavskem narodnem parku zahtevamo, da se je treba v parku obnašati tako, kot zahteva za konodaja tudi v ostalih gozdovih. Po končanih delih pri gradnji ceste morajo uporabniki zatraviti nasipe, tako kot določajo predpisi, ki veljajo zu vso Slovenijo in Jugoslavijo. Vlaki1 in cc,'sto v gozdovih so vse kakor potrebne, vendar jih morajo gozdarji načrtovati in graditi tako, da ne bodo preveč grobo posegle v naravo — brez velikih nasipov, brez miniranja skalnih previsov in celih pobočij ... Na Pokljuki so dokazali, da znajo graditi lepe ceste. Veliko slabše pa so tiste v okolici Kleka, v Vratih (preširoke) ter cesta, ki prek Suhe vodi na Vogar. in samo v zadnjih desetih letih bi morali i/ njega spraviti 10 tisoč kuhi kov lesa. Tako določajo na.ši gozdnogospodarski načrti, ki jih je potrdil tudi republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker to ni bilo mogoče, smo dodatno obremenjevali druge gozdove, zato lesna industrija vse bolj pritiska na gozdno gospodarstvo in s tem posredno tudi na Triglavski narodni park. Že pred dvanajstimi leti smo i/de lali načrt za cesto v Martuljek. V parku se bolj kot za cesto, ki nuj bi po njihovem mnenju odprla gozd tu-' di za onesnaževalce okolju, ognevujo za žičnice, čeprav bi le-te bolj kot ceste spremenile celotno porabo naru ve. Vzdolž pobočja, kjer bi potekale, bi nastale daleč vidno poseko. Naj sklenemo /. ugotovitvijo gozdarskega inštituta: gozdarji smo že v preteklosti dokazali, da znamo gospodariti /. go/dovi. Sicer jih tudi v park ne bi mogli vključiti!« poudarjajo v blejskem gozdnem gospodarstvu. — v parku upoštevajo Že mednarodna komisija je ugotovila, da |e Martuljek dragocena narodna vrednota, ki jo je treba čuvati. Že leta 1949 - v času. ko je bila zavest o varovanju okolja manjša kot danes - so ga z odlokom zavarovali pred posegi. To področje je se zelo malo oskrunil človek, zato bomo slo venski skupščini predlagali, da ga razglasi za gozd s posebnim namenom. Ne strinjamo se / gozdarji, da so žičnice bolj škodljive naravi kot ceste. V Tolminu, kjer so bih se pred nekaj leti v vrhu jugoslovanskega gozdnega žičničarstva, smo lahko videli, da so se poseke, kjer so nekdaj stale žičnice, že lepo zarasle. Nekateri nas ob vsem tem tudi sprašujejo, zakaj mora park imeti otoke neoskrunjene narave (rezervate). Tako zahtevajo mednarodni predpisi, sprejeti v New Delhiju. Družba, ki hoče takšen park imeti, jih mora zato tudi upoštevati.« C. Zuplotnik Uspešno gasilsko tekmovanje Radovljica — Občinski štab civilne zaščite iz Radovljice je priredil v nedeljo, 7. oktobra 1984, na nogometnem igrišču v Lescah redno občinsko tekmovanje gasilskih oddelkov v civilni zaščiti. Na njem je sodelovalo skupno 44 ekip, od tega 27 iz krajevnih skupnosti. Kot so ocenili organizatorji, je bila udeležba glede na skupno število teh delujočih enot zelo zadovoljiva. Tekmovalci so se s 36 oddelki pomerili v vaji s hidrantom, 8 oddelkov pa je pokazalo znanje v uporabi motorne brizgalne. Večina tekmovalnih ekip je dosegla dobre rezultate. Najboljše so se razvrstile takole! Med moškimi tekmovalci v vaji z motorno brizgalno so zmagali gasilci iz leske Verige, ki so za 876,2 točke prejeli prehodni pokal. Na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci LIP Bled z 864,3 točke, na tretje mesto pa njihovi sodelavci iz temeljne organizacije Rečica z 842,7 točke. Enako vajo je opravila le ena ženska ekipa; to so bile gasilke blejske Vezenine, ki so zbrale 603,2 točke. Tudi v vaji s hidrantom je tekmoval samo en ženski oddelek; tekmovalke leske Murke so zbrale 712 točk in si priborile prehodni pokal. Med moškimi je bil v tem tekmovanju najuspešnejši oddelek Sukna iz Za-puž, ki je z 895 točakmi osvojil prehodni pokal. Na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci KS Bohinjska Bela z 892 točkami, na tretje pa gasilci iz KS Brezje z 890 točkami. Nastopile so tudi mešane tekmovalne ekipe. Najboljši je bil oddelek hotela Golf z Bleda, ki je z 914 točkami dosegel prvi rezultat na vsej prireditvi, drugo mesto je zasedla ekipa leškega Žita z 907 točkami, tretji pa so bih tekmovalci psihiatrične bolnice iz Begunj z 898 točkami. Pred nedavnim so tekmovale tudi splošne enote civilne zaščite iz radovljiške občine. 33 ekip se je preizkusilo v nuđenju prve pomoči in vajah raznoterosti. Zmagala je ekipa blejskih Vezenin pred tekmovalci blejskega zdravstvenega doma in radovljiške knjigoveznice. s. Saje Na blejskih Blatih Molznice v novem hlevu Na KŽK-jevem kmetijskem posestvu na Hlodu so v petek po več tednih odlašanju preskusili mol/išče v novem hleui. v katerega bodo danes prignali iz starih hlevov še zadnje i?-med 1S0 molznic. Bled Krave bi morali preseliti v novi hlev že maja letos, vendar m bilo mogoče /uradi nekaterih malenkosti,- pravi Karel Pivec, vodja delovišča Bled. Ra/n siti smo morali problem mešanja gr* -ke. odpraviti pomanjkljivosti pri bazenu za mleko ter zamenjati nekatere neustrezne uvožene dele /. novimi. Za hlev, ki je veljal okrog 80 milijonov dinarjev, bi morali že nekaj mesecev vračati denar, l'rve obroke posojila smo že odplačali, krave pa smo vanj preselili sele i '.oh dneh Delavci smo že težko čekali na ta trenutek, saj- je bilo v stani hlev ih se veliko težaškega ročnega dela. V sodobnem molziscu. . - .'■ rem bomo lahka naenkrat molzli 20 krav. se bo molža skrajšala vsaj M eno uro; precej lažje bomo tudi vzdrževali čistočo. Zdaj bomo morali razmišljati so o računalniško vodenem dodajanju močnih krmil in dragih krmnih dodatkov Na ta načm bi boljo izkoristili mlečne sposobno sti krav. Izboljšali bi gospodarnost prireje in izognili bi se temu. da bi kravam nasuli v jasli več krmil, kot bi jih potrebovale. Stara hleva bomo preuredili: enega v skladišče umetnih gnojil in v garaže za kmeti; ske Stroje, drugega v porodnišnico, nekaj prostora pa bo tudi v reze ce se po povečal staie/ goved. Preureditev bo veljala lt) milijonov narjev.h Na blejskih Blatih so lani in letos izsušili 38 hektarov travnikov in pašnikov v bližini hlevov. Ko so že upali, da bo največje kmetijsko gradbišče dobilo nekdanjo podobo, so 4pot prihrumeli stroji • in začeli kopati jarke za vodovod Radovna —Radovljica, Delavci posestva se upravičeno sprašujejo, če kmetijskih in vodovodnih del res I bilo mogoče uskladiti, (cz) Maraton »Treh src« 27. oktobra Kranj — Poletna sezona množičnih rekreativnih prireditev v Sloveniji se bo sklenila v soboto, 27. oktobra, ko bo v Kranju pod pokroviteljstvom Radenske i/ Radencev še zadnji letošnji maraton »Treh src« .Start bo letos pol ure prej, kot je bil druga leta — torej ob pol dvanajstih. Prireditelji so se letos prvič odločili za računalniško obdelavo podatkov — to nalogo je prevzela Iskra Delta — zatO bodo sprejemali prijave le se pol ure pred začetkom tekmovanja, nikakor pa ne kasneje. Predhodne pismene prijave sprejema Zveza te-lesnokulturnih organizacij Kranj (Cesta Staneta Žagarja 27). Udeleženci rekreativne prireditve bodo lahko izbirali tako kot druga leta med velikim (42 km) in malim maratonom (21 km) ter trimskim tekom na 10 kilometrov. Tek na 42 kilometrov bo veljal za slovensko prvenstvo v maratonu, (cz) Matija Klinar iz Podhoma pri Gorjah se predstavlja Dolgčasa nisem poznal nikoli Podnom -- Na koncu vasi stoji v hribu ob cesti, ki vodi proti Spodnjim Gorjam oziroma Vintgarju, Klinarjeva domačija. Tja sem se napotil že pred dobrim tednom na pogovor /. Matijo Kli-narjem, gasilskim veteranom, ki je znan širom po Gorenjski, in prizadeven sodelavec več drugih družbenih organizacij. Ker je ravno odhajal v Trento po opravkih za gorjansko planinsko društvo, sva se domenila za ponovno srečanje, ko bo imel več časa. Kljub svojim 84 letom namreč nikoli ne postaja brez dela. Ob drUgem obisku sem ga že v jutranjih urah našel na vrtu pri uljnjaku, kjer se je mudil s čebelami. »Toliko imam opravkov, a jih komaj še zmorem,« je dejal v opravičilo, da sem ga čakal, in nadaljeval: »Počasen sem postal, ker težko hodim. Tudi počutim se ne prav dobro, tako da nisem prave volje za pogovor. In kaj naj vam povem O sebi? Nič zanimivega ne boste zvedeli,« so je. skromen kot je. upiral objavi pomenka v časopisu. Nadaljnji pogovor ni bil prav nič suhoparen. Morda se boste vsi, ki ga boste prebrali, pridružili mojemu mišljenju! Matija Klinar ni imel lahke mladosti. Rodil se je v kmečki družini v Plav-škem Rovtu nad Jesenicami prvo leto toga stoletja. Bil je eden izmed desetih otrok, očeta so izgubili v ranem otroštvu, njemu je bilo le dobro leto. Komaj je končal ljudsko šolo na Jesenicah, že se je razbesnela prva svetovna vojna. Med njo je delal na domači kmetiji, ob koncu pa so ga poklicali k vojakom. Kmalu po vrnitvi je dobil službo v lesni trgovini, kjer je kot delovodja skrbel za prevzem lesa s Pokljuke, Me-žaklje in Jelovice, pa žaganje in odpo-šiljanje lesa. Pri zasebnem lastniku je delal vse do druge svetovne vojne, po njej pa se je s prodajo lesa ukvarjal do upokojitve 1955. leta pri kmetijski zadrugi za nekdunjo občino Bled-Zasip-Gorje. Marljiv gasilski član »V svojem poklicu sem bil vedno zadovoljen, saj sem delal z dobrimi ljudmi,« se je pohvalil sogovornik in dodal: »Tako je bilo tudi pri društveni dejavnosti. Najdalj sem se ukvarjal z gasilstvom. Zanj sem se zanimal že na Hru-šici in pozneje v Gorjah, kamor me je privedlo delo. Potlej smo 1931. leta v Podhomu ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. Postal sem njegov prvi poveljnik. Imeli smo kar 37 članov, vendar smo razpolagali le z ročnimi brizgalnami in skromnim gasihkim orodjem. I^eta 1939 pa smo dobili jrvo motorno brizgalno, kar je bila v« lika pridobitev za vas in njeno okolico. Sleherni gasilec je komaj čakal, da se je naučil ravnanja z novo napravo.« i Delovanje društva so takoj po vojpi obnovili. Matija Klinarja so izvolili za predsednika. Tej dolžnosti je ostal zvest vse do letošnjega občnega zbora, ko so ga zamenjali mlajši, njega fa so imenovali za častnega člana. Ta cšen naziv so mu dodelili tudi v Gasilski zvezi občine Radovljica, kjer je prav tako letos predal drugim predsedniško funkcijo. Pred tem je v gasilski organizaciji opravljal vrsto dolžnosti; po 1950. letu je bil predsednik Gasilske zveze za okraj Radovljica-Jesonice in podpredsednik te zveze za kranjski okraj, kamor je pozneje spadala tudi Radovljica; 1955. leta je postal predsednik blejske gasilske zveze, po ustanovitvi ene zveze za celotno radovljiško občino pa je vodil njeno delo. »Težje je opravljanje funkcionarskih kot gasilskih nalog,« je naglasil gasil- ski veteran in pojasnil: »Gotovo i*»i vztrajal toliko časa, če ne bi imel** sebi dobrih tovarišev, ki so opravili*-liko dela. Danes lahko z zadovoljstvu« ugotavljam, da smo po vojni usiamn* veliko novih gasilskih društev. \ čU»-stvo vključili mladino in ženske, ^ novi opremi zagotovili usposobljen*« gasilcev ter veliko pripomogli tudi k poznavanju požarnega varstva mti prebivalstvom. Staremu člov eku je br težko dojeti tolikšen napredek gas'.-stva.« Priznanja za društveno delo Med pogovorom mi je pogled u& stene, okrašene s priznanji, diplomi-mi, slikami in drugimi spominki k I je Matija Klinar prejel za dolgoteč* sodelovanje v gasilski organizaciji a drugih društvih. Tam hram tuđ -dela s srebrnim vencem, s kal je odlikoval predsednik Tito 1963.leti »Vseh priznanj niti nimam razsa vljenih,« je nadaljeval, »saj sem jih dobil kar precej samo v gasilski organi zaciji. Najbolj sem bil vesel kipca Ma tevža Haceta, imam pa tudi odlikov* nje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge in zvezno gasilsko odlikovanje. Priznati moram, da so me pn znanja vedno gnala k še večji delavnosti.« Razen gasilstvu je bil ves pred« di planinstvu. Še kot mladenič je oble-zel številne naše gore, do letos kar 29 let vodil delo gorjanskega pJ* ninskoga društva. Njegovo spio*:-,-aktivnost označujeta naziva častr.egi predsednika v gorjanskem turistične« društvu in Rdečem križu Zasip-ftd-hom. * Dolgčasa nisem poznal nikoli,« I za sklep pogovora pribil Matija K Prepričan je, da je delo v humanu* nih organizacijah, med katerimi i gasilska poseben pomen, nujno vse ljudi koristno. Treba je ; imeti veliko volje, požrtvovalnosti vztrajnosti, da se pokažejo sadov Pri njem so vidni tudi v domač >:š eden od dveh Klinarjevih sinov je poveljnik domačih gasilcev, ena od titk hčera pa vzorno gospodari s pekami Planinskega društva Gorje Tisto o Matijevi ljubezni de ivSK sem zapisal že na začetku. Naj y*a zaupam samo še to. da se čebelars posveča že kar sedem desetletij Bedilo in slika: Stojan Saje