RIS1KH AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 24. CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 29th, 19.ni. LETO XXXIII—VOL. XXXITI Dva ver fcft'ajsti radio program Slo- radio kluba bo v nede- :J0- J- februarja, bol Ulrie uarja, bolj instrumep-vsebine. Program se bo '-r,a*il kot sledi: L Slovenski radio orkester — Polka. . 2- Mr. in Mrs. John Knific, 'Mt-unjo na gitaro. Slovenski radio orkester — v'ilfek. ,4. Dr. Wrr J. Lausche — ln,ajio solo. ;>- Slovenski radio orkester — Polka. (>- Mr. in Mrs. Knific, igranje !la Kitaro. Slovenski radio orkester — skladba iz "Slepca." O » . • Eddip Simončič-Simms, ''"'ttionika. Slovenski radio orkester — vaiiek. jr1(|- Mr. in Mrs. John Knific, IRraU,ie na gitaro. 'L Slovenski radio orkester Polka. Violina in klarinet, Mr, ^ jt'ter in Mr. Charles Lausche, J1 rku domačih pesmic. Slovenski radio orkester ^ Polka, Slovenski radio orkester valček Ker je bil šerif zaposljen, je šel kaznenec sam v državne zapore Columbuc, Ohio, 28. januarja. "Well, tu me imate!" je zaklical Thomas Collins iz Lawrence okraja, ko je potrkal na ogromna jetniška vrata v Oolumbusu. Stražnik ga .je pa začudeno pogledal in vprašal, kaj želi. "Kaj želim?" pravi Collins. "V ječo bi šel rad." Nakar reče stražnik : "Vi ne morete v ječo!" — "No, ta je pa lepa!" reče Collins. "Jaz moram na vsak način v ječo, ker je sodnija tako odredila." Nato stražnik: "če je sodnija tako odredila, potem morate imeti s seboj papirje, predno vas spravimo v zapore." "Papirje?" pravi Collins, "i, seveda jih imam." In potegnil je iz žepa uradni papir, na katerem še naznanja razsodba sodnije. Papirje je pregledal ravnatelj zaporov in jih pronajdel v redu. "Mislim, da so pravi!" reče ravnatelj. "Sure, da so!" odvrne Collins. "Glejte, jaz sem bil obsojen v mestu I ronton, Ohio, radi požiga od dveh do 20 let zapora, šerif je bil zelo zaposljen in ni imel časa me pripeljati sem, pa sem mu rekel, naj ga nič ne skrbi, bom pa sam šel. Vraga, nisem mislil, da je tako težko priti v zapore." No, Collinsu so ustregli, in težka jetniška vrata so se zaprla za njim. -o-- Ne spomenikov, pač pa kruha je danes treba ........■: ■: - Na smrt obsoiena, ker je umorila moža San Antonio, Texas, 28. januarja. Glasom izreka porotnikov mora 49 let stara Clara Uhr, ki je umorila svojega soproga, plačati umor s svojim življenjem. Kongresman v Indiani je Bivši governer in senator bil aretiran, ker se je Edwards je storil v dal podkupiti obupu samomor Evansville, Ind., 28. januarja. Jersey City, N .J., 28. janu- Harry E. Rovvbottom, kongres- arja. Jutri bodo položili k večno- man iz prvega distrikta v drža- mu počitku Edward Irving Ed- vi Indiana, republikanec, se je wardsa, bivšega governerja in danes podal zveznemu maršalu, senatorja države New Jersey, ki ga je aretiral, nakar je bil Naredil je sam konec svojemu prepelje« pred komisarja in pod življenju, ko si je pognal krog- i$10,000 varščine izpuščen na ljo v glavo. Dva prijatelja, ki svobodo. Kongresman Rowbot- sta ga hotela obiskati, sta ga na- tom je bil odličen član Ku Klux organizacije. Kongresmanu se očita, da je prejel $750.00 od Aarona in Walker Ayerja, nakar je bil neki njun sorodnik imenovan za 'poštarja v Rock-portu. Poštni oddelek vlade je že 5. januarja naznanil, da je bil prisiljen odpustiti pet poštarjev v prvem kongresnem di- ši a mrtvega v postelji. V rokah je držal revolver. V sobi so dobili kratko pismo, naslovljeno na njegovo hčer, v katerem sporoča, kje lahko dobiti njegove za-varovalninske listine. Pravega vzroka za samomor se natančno ne ve, toda prijatelji pravijo, da jc bivšega governerja in senatorja zadnje čase usoda zelo hu- striktu v Indiani, ker so prišli do obiskala. Lahko je zrl nazaj do svojih služb potom podkup- na sijajno kariero, katero je nine. Takoj ko je prišlo to ozna- imel •/,& seboj kot governer in se-nilo v javnost, je kongresman m tor, in kot velik sovražnik Rovvbottom zginil, toda se je prohibicije je prišel tudi v po-včeraj sam podal zveznim obla- štev kot predsedniški kandidat, stem. Rowbottom je star 40 let, Njegovo finančno stališče je bilo in je bil jako poznan v politiki močno omajano, ko je bankroti-države Indiana v dnevih, ko je r al a New Jersey Security Com-Ku Klux Klan imel največjo moč pany, katere predsednik je bil, v državi, dokler ni prišlo do in ko. je bil L. Weinberger, eden !graf ta in raznih drugih zloči- glavnih delničarjev zaprt radi nov, katerih posledica je bila, da sleparije. To mu je omajalo telo je dobil dosmrtni zapor glavar in omračilo duh. Malo pred sa-Ku Klux Klana, neki Stephen- memorom je še preskrbel za svo-son. Rovvbottom je bil trikrat1 jo papigo sveže vode in hrane, izvoljen v kongres iz India ne, lansko leto pa je bil poražen po demokratu. .,> -o-- -0- f Program se začne razpošiljati Uhr -ie bil tekom sPan-'a s t0čtl° ob 5. uri popoldne, v ne- ubit- Mrs- Uhr bo Prva ženska tlel) v državi Texas, katero je zade- 1. februarja, potom radio . f°stajeWJAY in traja eno uro. la smrtna obsodba. Lexie Jones, fot vidite iz programa, ie nare- vojak iz Fort Sam Houston, je .n času primerno v predpust- l)riča'' da je ubil moža na pngo- nes je bil tu ubit znameniti češki in ie na programu Varjanje njegove žene, in je za zrakoplovec, Einer Lundborg, ki Švedski zrakoplovec Lundborg, ki je rešil Laha Nobile, je bil ubit Stockholm, 28. januarja. Da- Ta družina je dobila zastonj dobro kosilo Philadelphia, Pa., 28. januarja. Skozi okno stanovanja Laški poslanik protestira v Washington« Washington, 28. j a n u a r j a. Laški poslanik Nobile Giacomo di Martini se je pritožil pri državnem oddelku v tem mestu radi nekega govora generala J dobi smo, ...____________ Vo,.i Polk in valčkov, da se bo- to del° dobil $500.00. V zločin !je v polarnih krajih svoje dni ^ lahko pošteno naplesali. Le ''e bil zamešan tudi neki drugi;rešil življenje laškemu generalu Velik prepir po radiu medjPazite se pred tatovi! Zad- Z Pi-i 'Plavite se! vojak, ki je bil že obsojen na 15 Nobile, katerega zrakoplov Ita-let zapora. mokrimi in suhimi radi Wickersham poročila Potom WJAY radio postaje v Clevelandu se je sinoči vršila velika debata radi Wickersham poročila. Philip Mather, znani milijonar in blagajnik "Crusaders', organizacije v Clevelandu, je nje čase so na delu v naši naselbini fazan. Pri tem si je zlomil vrat padel Mussolinija. General But-in poginil na velikem krožniku na peči. Y Roparji in ovce ^ Sl'edo, 28. januarja, je zna-i l)(%ijski kapitan McMasters rote eno vršijo svoj posel. Ko pa ^■nico pripeljal na sodnijo, tekom prihodnjih 18 mesecev zgotovjleno. Načrti so pripravljeni. V novem poštnem poslopju se bo vsa bolj poznanih svetovnih zrako-plovcev. Služil je pod štirimi zastavami, toda njegovo najbolj j junaško delo je bila rešitev laške zrakoplovne eks p edicije pod 11111 ie moralo gotovo postati vro-si-cu, kajti pripeljal je si- ce '•«!t0 ko uro lahko odpravljalo 1,200, j ;odstvom Reneraia Nobile! Lund-000 pisem. Poslopje bo dolgo ^ j(? z največjo spretnogtjo vodil svoj zrakoplov, in posrečilo se mu je pri hudem vetru in na ledenih tleh pristati z zrakb-plovofn, vzeti Italijana na krov, 800 čevljev, 350 široko in 200 čevljev visoko. Listnica uredništva Prosimo vas, da se podpišete, dotični namreč, ki nam je poslal pismo z "radoveden." Uredništvo mora imeti ime in naslov vsakogar, s komur posluje. Slepar s pismi I nakar se je srečno vrnil na švedsko. odkoder jo je vzel. doč' Z;a *ma P°lici-ia vse mJm Vel'ki grešniki skoro ne-eno kršijo svoj posel! N- NoXe uradnice ode V zad».ii letni seji ženskega vlfeka S..D. Z. Zveze so bile iz- lZeSe sledeče uradnice za leto "S * Ck^T' keT Iboto' Z1' januarja ob 8" uri ZV6' Predsednica Frances Sku- " ^ u"lužLnec neko Čer v S" DomU' V Sp°dnji dV°" , tajnica Rose Havnv blasrai- 1 P f ■ ,feJ"zbeneC nek° rani. novo poslopje. Dobrodošli Pjsm0 inPotegmlček izpisma. ^ gamski ob()jega spola, ker ZaPisnikarica.' Nadzorni v c/i^^boS fe umrla imate Priliko Seznaniti Se" Za" Mary lžanc Marv Gro- V 4 V ri Tel bave bo na tudi za Poročene do- el Seje se vršijo Sk trili i^ ^ * $ ' volj. Ste prav vljudno vabljeni. t0r6k v mesecu ^ ' Podrobnost, jutri^ y Prosimo naslov DirekTof^vnTSsti, Ed. v tOTek «e je podala Mrs. 'w oze Cvelbar iz Milwau- J^o ^irll kot m,čel-Grill, 705 E. 155th St ^ dobr;"Tn Se enkrat nik komisije za rokoborbo. v Nottingham bolnico. Podvreči JPhno svojega brata; , se bo morala operaciji. Pnjate- Clev 1"Velbarja' ki biva uekjfe v Podpredsednik Zedinjenih ljice so prošene, da jo obiščejo. donnsr11, Prosimo- da se nam držav, Charles Curtis, je bil vče-' Za Rdeči Križ Posije naslov. raj n let star. Prirej. dništev' Slov- N- Doma * Ogenj je naredil v radn-' fe,)ruarja maške- Ventura, Colombia, za ni ve&r. 000 •škode. Mi V Clevelandu se je doslej na-Buena j bralo $63,708 za Ameriški Rde-$2,000, tči Križ v podporo onim, ki so tr-! peli radi suše. za preskušnjo. Toda očividno je, da niti dva člana preiskovalne komisije nimata enakega mnenja glede prohibicije. Temu vzrok je, ker sedanja Volstead postava nikakor ni izraz ljudske volje. Sploh nobena postava glede prohibicije ne bo nikdar odgovarjala zahtevam naroda. Natančna poročila, ki jih je dobila Crusaders organizacija, kažejo, da danes samo 6 držav skuša usiljevati prohibicijo, štiri pa le deloma, vse ostale države se pa sploh ne zmenijo za Volstead postavo, fn osem držav je prohibi-cijsko postavo celo odpravilo. --o-- Mladinska sodnija Načrt za gradnjo nove mla- V torek večer so obiskovali uzmoviči našo naselbino. Tako so se splazili v spalnico Mr. in Mrs. Joe Jemc, 6410 Varian ave., kjer so odnesli hišni gospodinji $50.00, gospodarju pa $15.00 in , J , uro z verižico. Tatovi so delali|Slak' Podpredsednik, Flor j an avtomobil slednjega dirjal 70 tako previdno, da jih niso nič: Cesar, tajnik, Frank Kužnik, milj na uro, in pri tem pobil ne-čutili V hišo so prišli skozi 0k- blae:ajnik' Louis Sl,Pan> opisni- kega otroka. Toda Mussolini ni no. — Ravno isti večer je pa po- kar' Louis Ferfol-'a' Joseph Plut dal ustaviti avtomobila, pač pa skusil svojo srečo neki uzmovič in JosePh Košak' nadzorniki, in zapovedal voziti naprej, rekoč: v Grdina Shoppe na St Clairiostali direktorji so: Louis Si- "Ka.j je eno življenje, če se gre Ave. Ubil je v ozadju okno in se |mondič- Rudolf Novak- Mike Vr" za državne posle?" splazil v prodajalno'. Slučajno fek' Louis Gliha' John Ro^el- - je prišel doli po stopnicah Mr. 1 rank Sever- Math ZuPanci,č- Valentin Dobravec Matt Grdina, ki je slišal ropotjJosePh Vrček- Cenjenemu ob- V sredo zjutraj je preminul in zaklical, nakar je vlomilec cinstvu se naznanja, da se odda- eden zelo dobro poznanih roja-zbeža.1. Kolikor so ugotovili, je ia velika dvorana s kuhinjo vred kov v Clevelandu, Valentin Do-odnesel samo nekaj nogovic in !za razne P°roke- društvene vese-, bravec, star 41 let. Poznan je bil svilenih robcev, drugih stvari ilice in razna zborovan-ia P° Pn" kot dober družabnik in izvrsten pa ki jih je že imel nakopičene me,'no nizkih cenah- Mesečne peveč. v Clevelandu je bival 17 da jih odnese, pa ni imel časaiseje direktorjev in ■ društvenih iet. Doma je bil iz gred. Ga-odnesti. Rojaki, zapirajte, po- ^opnikov se vrše vsak drugi meljnov, Gorenjsko. Tu zapu-noči vrata, in okna! torek v mesecu ob 7:30 zvečer, šča žalujočo soprogo in eno hčer- _o--Kadar je porotnik bolan ko, v Chicagi pa sestro, in dve Obisk Porotniška služba ni nič kaj sestri v stari domovini. Bil je V sredo popoldne nas je ob- prijetna, zlasti če slučaj, o kate- član društva Maccabees, Slov. iskal v našem uradu R e v. A. rem se obravnava, ni zanimiv. Sokola in društva Novi Dom št. Bombach, novi župnik fare sv. Tako je mislil tudi porotnik 7 S. D. Z. Pogreb ranjkega se Kristine v Euclidu. G. župnik! Britton, ki sedi te dni na sodni- vrši v soboto zjutraj iz hiše ža-je poln navdušenja za intenziv- ji sodnika Baer. Včeraj popol- losti na 6023 Bonna Ave., pod no delo na novem mestu. dne, ko se je obravnava že pri- vodstvom Fr. Zakrajšek. Naj bo Dobro blago čela, Brittona ni bilo nikjer, blagemu ohranjen blag spomin Kdor hoče jesti fine suhe in Sodnik je dal iskati, in res so ga I med nami! dinske sodnije v Clevelandu so sveže mesene klobase, krvave, je- našli sedaj gotovi. Poslopje bo veljalo $1,500,000, kar so ljudje dovolili pri zadnjih volitvah. Zemljišče bo veljalo $260,000, poslopje samo $1,100,000, $50,000 notranja opretha. Srebrna poroka Zadnjo soboto sta praznovala Mr. in Mrs. Frances Globočnik, 426 E. 160th St. srebrno poroko. Prav iskrene čestitke obema! Klub društev Slov. N. Doma priredi 17. februarja maške-radni večer. tretjem nadstropju pre-trne in ^'na^^prii^n^^N^^ je»ocU Je še razprodaja in bi. cesia. ženskih in dekliških suken in n ftV: um «ipoi a. Za Slovensko Mladinsko šolo, Policija je kriva fJ,lek' kat.?re dobite/ resnic; »lovensKO miaamsiiu »u»u K j.. J ■ Dreiskovaia tako nizkih cenah, da se izplača S. N. Doma sta darovala Carm- komisija, ki je preisKovaia ola Tent št 1288 T. M., $25.00 j vzroke streljanja od strani de-KUP™- in društvo Slovan št. 3 SDZ pa $5.00. Iskrena hvala za velikodušne darove. Klub društev Slov. N. Doma priredi 17. februarja maške-radni večer. tektiva McNeely;, ko je slednji V bolnico ustrelil Joseph Fortinija, misleč, Mrs. Terezija Jakšič, 1045 E. da je slednji razvpit ropar Fil- 67th St., se je morala podati v kowski. Direktor javne varno- Mt. Sinai bolnico, kjer se bo mo-sti se ni hotel tozadevno izjaviti, rala podvreči operaciji, želimo " Albanski kralj Zogu se je rojakinji, da se čimprej zdrava prišel na Dunaj zdravit. j vrne domov. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVINIAN DAILY NXW3PAP1H Published daily except Sundays and Holidays „ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poitt, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta »160 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto »5.60; pol leta «3.00 Za Evropo celo leto »7.00, pol leta »3.60. Posamezna Številka 3 cente. V«a pisma, dopise in denarne pošli J at ve naslovite: Ameriika Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 06». JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3ra, 187». No. 24. Thu., Jan. 29th, 1931. Nekaj o deportaciji Brezdvomno sedanja gospodarska kriza provzročuje mnogo bede radi nezaposlenosti tudi med inozemci, zlasti med onimi, ki so prišli v Združene Države razmeroma pred kratkim časom. Ne le da jim je težko dobiti delo, kajti na vadno ameriškim državljanom je dana prednost s strani mnogih delodajalcev, marveč se je tudi zgodilo, da so bili mnogi odpuščeni od dela, tako da bi mogli ameriški državljani priti na njihovo mesto. In kar je za njih še težje, je okolščina, da se mnogi izmed teh inozemcev bojijo prositi za odpomoč s strani dobrodelnih ustanov, javnih ali privatnih. Slišali so, da se izpostavljajo nevarnosti deportacije, češ da so postali "javno breme" (public charge). Njihova bojazen ni popolnoma nevtemeljena, dasi morda ne ravno toliko, kolikor si oni predstavljajo. Po zakonu je vsak inozemec, ki tekom petih let po zadnjem prihodu v Združene Države, prosi in dobiva dobrodelno podporo, izpostavljen nevarnosti deportacije. Sprejemanje podpore in pomoči s strani privatnih socijalnih ustanov ali privatnih bolnišnic samo na sebi ne izpostavlja nevarnosti deportacije, dasi so se tupatam zgodili slučaji, ko je radi kakih korakov s"strani teh privatnih ustanov tudi prišlo do deportacije. Ako je sploh mogoče, naj inozemci, ki niso še pet le v Združenih Državah ne sprejemajo podpore ali odpomoči Od strani kake javne dobrodelne ustanove ali pa od bolnišnice ali zavoda, ki je popolnoma ali deloma vzdrževan od javnih skladov (t. j. od federalne, državne, okrajne ali občinske uprave), kajti v takem, slučaju oni postanejo "public charge." Ako se stvar preiskuje in se pokaže, da so postali "public charge" iz razlogov, glede katerih ni mogoče dokazati, da so nastali po vstopu v Združene Države, utegnejo biti deportirani. Obenem, ako se tedaj pokaže, da so oni laki ljudje, ki ob vstopu sploh ne bi smeli biti pripuščeni, je deportacija precej gotova stvar. Izmed ljudi, ki ne smejo biti pripuščeni, so oni, ki utegnejo pasti na breme javnega dobrodelstva (likely to become a public charge). Ta pojem je seveda jako elastičen in meglen, ali ravno radi tega tiči v njem še večja nevarnost, ker daje prosto polje priseljeniški oblasti. Seveda je mogoče, da ta nedoločni pojem se utegne vporabljati proti inozemcen^ ki radi sedanje nezaposlenosti, :o prisiljeni zaprositi za podporo, ali ni verjetno. Ako se to zgodi v kakih slučajih, bodo razun nezaposlenosti igrali vlogo tudi drugi razlogi, zlasti kake telesne ali duševne hibe, ki utegnejo priti na dan tekom preiskav započete vsled tega, ker je bil kdo naznanjen da je dobil podporo. Zdi se brezmiselno, da bi prenočevanje par noči v občinski preno cevalnici ali sprejemanje prostega kosila moglo spraviti člo veka v nevarnost deportacije. Na drugi strani, ni dvoma, da inozemec, ki ni tukaj še pet let, mora biti jako previden Priporoča se, da tujerodne skupine same — njihove organizacije, jednote, cerkve in društva za sedanjo odpomoč — bi, kolikor mogoče, same skrbele za one rojake, ki še niso pet let v tej deželi. V glavnem gre za to, naj vsak inozemec, ki je prišel zadnjič v Združene Države pred manj'kot pet let, bodi previden v sprejemanju podpore iz javnih skladov. Nevarnost ni toliko v tem, ker je kdo sprejel javno podporo, marveč ker preiskava utegne dovesti na dan kak drug razlog deporta cije. Kajti vsak inozemec se lahko deportira tekom petih let iz istih razlogov, radi katerih sploh ne bi mogefbiti pripu-ščen. Privatna podpora ne prihaja v poštev. Ako je kedaj jiako redko — prišlo do deportacije kakega človeka, ki je bil brezplačno v privatni bolnišnici, je bilo zato, ker ga je ta ustanova naznanila in ker je preiskava prinesla na dan kak drug razlog za deportacijo. Kar se tiče petletne dobe, treba imeti vedno v mislih, ua zakon vedno govori o zadnjem prihodu. Če je bil inozemec tukaj mnogo let, pa je šel v inozemstvo tudi za en dan, se stvar računa od zadnjega prihoda. Kakor rečeno, ni verjetno, da bo sedanja kriza provzro-čala mnogo več deportacij iz razloga javne podpore, ali v vsakem slučaju, je priporočati, da prizadeti inozemci bodejo previdni. IMENA DAROVALCEV ZA BRIZGALNO V ŽUŽEMBERKU Nabiralec John Miller..... (dy Mazovič. Skupaj $24.50. Po $2.00 so darovali: Johni Maple Heights, O. Količek, Frank Kmet, Anton Nabiralca Frank Legan in Bek. —• Po $1.00: Nick Spelič, Joe Legan Joe Koren, Ivana Kramaršič,; Po $2.00: John Glivar.— Po družina Povše, Jernej Knaus, j$l.CO: Anton Kuhelj, Frank Le-Mary Turk, John Pugelj, Anton gan, Joe Legan, Charles Hoče-Gliha, Frank Vidmar, Fred Jaz- var »t., Charles Hočevar ml., Fr. bee, Joe žgajnar st„ Joe žgaj- Per,ko. — Po 50 centov: Louis nar mL, Jakob Mencili, Joe Sa-i Kastelic, Jakob Jemec, Martin dar in Ivana Janežič. — Po 75c: j Martinček,' Anton Perko, Ana Frank Fabjan. — Po 50 centov: | Boh, John Fortuna, Ignac No- Joe Fabjan, Frank Gornik, Joe Drenšek, Frances Jerman, Max H obi ne. Po 25 centov: Anton J aro, Frank Terček, Frances K rašovec, Steve Cogonič in An- vak, John Fortuna B.. Louis Li- poglavšek. — Po 25 centov: J. Lipoglavšek, Frank Starec Jr., Frank Gorše, Joe Pečjak, Frances Legan, Antonija Legan in Julija Legan. Skupaj $14.25. Nabiralka Mary Vucetič, 16412 Arcade Ave. Anton Grdina $3.50. Ferdinand Nahtigal 3.00. Mary Une-tič, $2.25. John Jamšek $2.00. o $1.50: John Kastelic, Frank Waland. — Po $1.00: Joe Mer-var, Anton Kuhelj, Alois Jerše, Ignac Milner, John Germ, Mr. Dankin, Anton Owen, N. Vidmar, N. N. Ahlin, J. Krištofelc, John Pekol, John Kern, Mary Miklič, Roman Maver, Joe žele, Krist Mandel, Mary Kuhelj, Frank Straus, Anton Ulčar, R. Posch, Mary Sternad, Fr. Tomšič, M. Drenšek, K. Novinc, Mary Kovačič, Mike Anžlin, Frank Pucelj, J. Koncilja, M. Jert, Alojzija Trenton, Josefine Pečjak, Victor Kline, Mary Dolšak, Mary Belaj. — Po 50 centov: Frank Kener, Anton Maver, Mary Maren, F, Bek, Mary Furlan, J. Ferlin, Ana Lekan, Mary Sadja, Frank černe, Anton černi-goj, F. Kumelj, Mary Zdolšak, Frank Malnar. — J. Kramar 25 centov. Skupaj $55.00. Nabiralka Terezija Jakšič Po $2.00: Mike Nachtigall, Joseph Pečjak. — $1.50: Louis Zupančič. — Po $1.00: John Jakšič, Ana Butala, Ana Kuhelj, Karolina Smrekar, Ana Perko, Frank Vidmar, Math Štrumbelj, Mary Noda, Anton Mervar, Ana Pleše, Frances Hočevar, Frank Adamič, Joe Hro-vat, Mrs. J. Zorman, Anton Novak, J. Pintar, Mr. štamfel. — Frank Mramor 75 centov. — Po 50 centov: Mary Pečjak, Angela Pečjak, John Komin, B. B. Leu-stig, Anton Novak. — Skupaj $25.75 Po 50 centov: John Gornik, Mrs. Slapnik, Louis Merhar, J. Blatnik, Frank černe, Frank Legan, Louis Radina, Anton Zupančič, Apolonija Glavič, Henry Zalokar, Mary Mišmaš, Joseph Jerše. — Po 25 centov: Joseph Grdina, John Smrekar, J. Kremžar, Ana Boldan, Frank Suhadolnik. $7.25, prej $25.75. skupaj $33.00. 'S Nabiralec Joe šlogar, 1149 E. 63. St. Društvo Slovenski Sokol $10. John in Katarina Ubič $6. — Po $5.00: Rok šprajc, Anton Grdina, John Gruden. Fr. Jakšič $3.80. — Po $2.00: John Špeh, Frank Jerič, Paulina Lek-še, Mr. in Mrs. Salomon, Louis in< Jennie Roje. — Po $1.00: Angela Dežman, John Ponikvar, Math Križman, Andrej šlogar, Julija Šlogar, Fany Smole, Fa-ny Hočevar, James Podboj, Janko Rogelj, Ana KlančaV, John Petrič, Frank Pintar, Mary Ma-kol, Joe Koželj, Frank Belaj, J. Hrovat, Ana Bole, Frank Fabjan, Anton Jančigar, M. Straus, John Hrovat, John Koncilja, Joe Legan, Frank Lončar, Angela Legan, Joe Vidmar, Kristina Mohorčič, Anton Fifolt, Fred Gorenčič, Josephine Kramaršič, Joe Hrovat, Matija Debeljak, Frances Oražem, Fr. Zalokar, Frances Ubic, Jos. Kožel, Anton Malenšek. Jakob Požun 75 centov. — Po 50 centov: L. Zupančič, Joe Košmerl, Chas. Kar-linger, Joe Somrak, Joe Hrastar, Anton Kutnar, Frank Kutnar, John Walland, Julia Nolan, J. Plut, frank Koščak, Pavel Sever, Anton Tomšič, John Ahlin. — Po 25 centov: "Louis Somrak, Frank Berkopec, Joe Hrovat. Društvo Žužemberk $25.00. — Skupaj $111.70. Nabiralec Frank Koren Felix Z ure $2.00. Po $1.00: Mike Marešič, John Mišmaš, J. Hočevar, Andrej Jančigar, Avgust Wolk, Ana Zaviršek, Rosi Gorenčič, John Fortuna, Adams Bucher, Mike Buckovič, John J. Zaje, Joseph Lipovec, Frank štrumbelj, Joseph Tekavčič, J, Klaus, Dorothy Jakšič, Frank Pire, Ignac Longar, Fr. Koren. Po 50 centov: Louis Medved, F. Smole. Anton Svet, Anton Vi-dervool, Anton Anžlovar, Frank Butala, Anton Loušin, August Kolander, Frank Debeljak, Valentin Vidmar, Rudolf Kastelic Frank Poje, John Hribar, Joe Sneider 25 centov. — Skupaj $27.75. Skupna vsota $270.00. Omenjena vsota je bila posla- na na županstvo v žužemberk. Lepa hvala vsem darovalcem, posebno pa marljivim nabiralcem, kajti dandanes nabirati ni lahka stvar. Kdor izmed rojakov pa še ni nič daroval ali ga nabiralci morda niso obiskali, ta še vedno lahko to stori s tem, da svoj dar prinese ali pošlje na 1 spodaj označeni naslov. Torej še enkrat, lepa hvala vsem, posebno rojakom v Maple Heights, ker so sami od sebe začeli nabirati in nabrano vsoto oddali na pristojnem mestu. Za društvo žužemberk, John Ubic, 1426 E. 55th St. Par kapljic limone na riž, ko se kuha, pa se ne bo sprijel in bolj belo barvo bo dobil. # * Riž, ješprenjček, fižol itd se rad prismodi in vsa jed je uničena. Namaži dno lonca z maščobo, pa se ti ni bati, da bi se kaj takega pripetilo, četudi malo dalj časa postojiš pri sosedi. Ako kuhaš ubito jajce, dodeni vodi malo žlico kisa in vsebina jajca se ne bo izcedila iz lupine. * < Pred uporabo namaži novo emajlirano posodo znotraj z maslom, pa prevlaka (glazura) ne bo razpokala in odpadla. * Ako se pri šivanju s strojem ubodeš, tako da krvaviš in blago, ki ga imaš v roki, onesnažiš, namaži preko madežev vlažnega škroba (šterke), počakaj, da se posuši, nato pa s krtačo odstraniš. * Naše gospodinje navadno jajca "stepejo" z vilicami ali pa imajo za to pripravno mehanično orodje. Zelo hitro in enostavno se doseže namen na ta način: Vzemi čist in suh kozai*ec, ubij vanj jajce, pokrij z belim papirjem, nato pa hitro tresi v rokah. Ako dodaš še malo sladkorja, bo še prej gotovo. * Jajca se preizkušajo glede nji- hove svežosti tudi na ta način, da jih položimo v vodo. Ako se široki konec postavi kvišku, jajce ni sveže. * Najbolje opereš steklenico, če naliješ vanjo mrzlega čaja ter pustiš stati. Nato dobro pretresi in izplakni in steklenica bo popolnoma čista. * / Kis je izvrstno sredstvo za umivanje oken in tudi muhe se ne bodo prijemale stekla. Cvetice bodo ostale dalj časa sveže v kozarcu, ako se vodi, v kateri stoje, doda par drobnih koščkov belega mila. 4> Kadar kuha'š meso stare kokoši, ali tudi kako drugo trdo meso, dodaj v lonec par drobcev sode. Pusti naj meso počasi vre in meso bo mehko. * Kadar kuhaš šunko, pusti jo v isti vodi, dokler se popolnoma ne shladi. * Znano je, da kis oživi barve. Vsakemu litru vode, v kateri iz-plakuješ obleke, bluze itd., dodaj malo žlico kisa, nato dobro izžemi ter hitro posuši. * Nove zastore, rjuhe in drugo belo blago, je prvikrat težko oprati, ker vsebuje apno. Namoči blago celo noč v topli vodi, kateri dodaj dve pesti soli. S. Wegen: NOČ OB MRTVEM MORJU Dolgo pot sem imel za seboj; prepotoval sem Jordansko ravan, bil v Tiberiji, videl Galilejsko morje, spal v Kapernaumu. Kako lepa so tam zelena jezera, kako krasne cvetoče mimoze v svoji zlati lepoti. Toda tu ob Mrtvem morju je bilo .vse neusmiljeno sežgano, in celo morje samo, na katerega bregovih sva sedela ob taborskem ognju, je ležalo, vklenjeno v neskončno pečevje, kakor gnijoč mrlič v puščavi. Ni bilo slišati 'šuma valov, voda ni udarjala ob bregove, noben galeb ni letal nad mrtvo gladino. V hladnem vodovju se ni zganila nobena riba, niti žaba se ni nikjer oglasila. Skorja iz soli in zemeljske smole je pokrivala bregove in povzročala, da je bil vtis še brezupnejši. že podnevi, ko sva šla ob obali, sva se čudila, da ni bilo nikjer nobene sledi življenja. Samo kragulji so krožili nizko nad zemljo. Prežah so na kače in jih spretno lovili s svojimi bledormenimi kremplji. Moj vodnik Saad, napol gol, šibak Arabec iz Galileje, mi je pripovedoval -stara izročila in pravljice, potem je pa zopet zapel nekaj otožnih, hrepeneče -koprnečih napevov, ki so mi bili tuji in katerih zmisla nisem doumel. čudno čuvstvo me je obšlo; do neznosnosti sem občutil ločenost od ostalega sveta in pogrešal celo naše lastno, šumno življenje. "Jutri ti bom zapel še neko drugo pesem," je rekel Saad. "Zdaj pa morava pogasiti ogenj in iti spat. Luč vabi kače in črne škorpijone. Te golazni je tu vse polno, pod vsakim kame-nom jih najdeš in njihov pik je strupen. Sreča, če piči kača v prst, potepi ga odrežem, potrosim na rano peska in stvar je opravljena, če pa te piči v vrat, potem se pa le poslovi od življenja." S peskom sva zadušila ogenj in najine zbite kosti zleknila po skalnatih tleh. Toda dolgo ni hotelo biti sna in zavidal sem Arabca, ki je smrčal, da se je razlegalo. Pogled se mi je potapljal v. veličastno nebo, blodil med neštetimi zvezdami, misel in želja pa sta hiteli v šumna, žarko rasvetljena mesta. Tako sem slednjič nekoliko zadremal. A ne za dolgo, kajti nenadoma sem začutil ob licu se plazečo golazen, sluzasto-mehko in mrzlo. Odprl sem oči in odre-venel od brezmejnega strahu. . . V -temi sem razločil obrise velike kače, ki je počasi lezla čez moje telo. Njen rep je cele sekunde žgačkal moje levo uho. Ne da bi se ganil, sem ležal z odprtimi očmi, dočim je kača, zvita v svitek, legla na moje prsi. Preživljal sem čudna čuvstva studa in strahu. Zdelo se mi je, kakor da bi se od vseh strani vile proti meni brezštevilne kače. Lovil sem sapo, mrzel pot me je oblival, in udje so mi kakor oka-meneli. Kmalu, kmalu bo moje telo v njeni oblasti in bo razpadlo v prah. . . Potem jeUem strašnim predstavam sledila popolna onemoglost., Bal sem se odpreti usta, da bi poklical Saada, bal sem se premakniti noge, bal sem se svojega lastnega diha. Nehote sem se spomnil žalostnih oči goloba, ki je v stekleni gadji ječi negibno in vdano čakal smrti. . . Polagoma je začfela minevati noč ; zvezda za zvezdo je obledela in se izgubila v vsemirju. Da ne bi ob pogledu na kačo zarjul. sem zaprl oči in ležal dalje v mrzli odrevenelosti. Kako dolgo sem ležal, ne vem, a ko sem oči odprl, je bilo že docela svetlo. Vame so strmele ostre, bakrene kačje oči. Dvignila je svojo smrtonosno glavo in se zanimala za moje lase, s katerimi se je poigravala jutranja sapa. Bila je to ena najbolj nevarnih in strupenih puščavskih kač, iz družine kobre, siva, z rožnatim trebuhom, nad meter dolga. Nebo se je pordečilo v žarkih vzhajajočega solnca, soparica se je dvigala iz tal, jaz sem pa še vedno negibno ležal in se boril z brezmejnim strahom in pekočo žejo. Nebo in grlo sta mi bila popolnoma izsušena in bal sem se, da me ne bi napadel kašelj, ki bi stresal telo in razdra-žil kačo, da bi me pičila. Bolj ko sem mislil iia to, bolj sem čutil potrebo, da zakašljam. V grlu me je vedno bolj ščegetalo in nič ni pomagalo, da sem zadrževal sapo. — Zakašljal sem večkrat zaporedoma, žival je dvignila glavo, gnusno zasikala in napihnila vrat kakor žogo. Konec! — mi je šinila misel v možganih. — Sedaj me piči v rame ali v vrat! — Možgani so delovali kakoV divjajoč motor, toda nobena rešilna misel ipi ni prišla na pomoč. Kačja glava se je pomikala bliže in bliže, položaj je postajal čimdalje bolj grozeč. In zopet sem moral za-kašljati, zopet se je streslo telo in avtomatično je sledilo grozno sikanje golazni. Tedaj, v največji stiski, sem se domislil na izhod: s težavo sem nabral ustnice v piščal in začel žvižgati. Hrepeneči Saadov napev se mi je neizbrisno vtisnil v spomin in je postal sedaj moja rešitev. Mučni in nelepi so bili zvoki, a učinek je bil popoln. Kobra je nahala sikati, vrat ji je splahnil in kača se je začela v plesu pozibavati. žvižgal sem vedno glasneje, vedno bolj vreščeče, čeprav mi je pohajala sapa in sploh nisem nikoli znal posebno žvižgati. Upal sem, da bom na ta način prebudil tudi Arabca — toda tega ne bi bil mogel niti s trom-bami in pavkami: njegovo glasno, enakomerno smrčanje je še naprej skrunilo tisočletni mir te mrtve pokrajine. V tem se je zibala kača tik pred mojo glavo in njene mrzle oči so neprestano strmele na moja usta. Videl sem nabrekle strupene žleze komaj deset centimetrov oddaljene od moje glave. . . Ta smrtni ples pa ni mogel večno trajati in že sem mislil na nova sredstva, ko je kača nenadoma zopet postala nemirna. Pozabila je na moje žvižganje, nehala plesati in zopet napihnila vrat. Obrnil sem pogled v vis in takoj razumel vzrok: v neznatni višini sredi nebesne modrine sem opazil kragulja. Prežeče oči so bile obrnjene niz-dol in tako je plaval v vedno ožjih krogih naravnost in navpično nadme. Z zadnjim, srce sti-skajočim žvižgom je zlezla kača z mojega telesa in se vila proti bližnjim bazaltnim skalam. A bilo je prepozno. Kragulj je pa-padel kakor, kamen nizdol, zasadil svoje ostre kremlje v kačo tik pod glavo in se hitro zopet dvignil v zrak. Zaman se je golazen vila pod ptičevimi peroti, njeni gibi so postajali vedno slabejši, čim više se je dvigal kragulj v nebesno modrino. Potem je visel živ trak kakor vrv navzdol in začel izginjati v ptičevi golši: kragulj'je požrl kačo leteč v luči solnčnih žarkov. Z napeto pozornostjo sem fDalie na 4. strani.) Fantje nekega lovskega kluba so priredili imenitno zabavo, pri kateri sta igrala harmonika in ohajčan glavno vlogo, in strašno so ga cehali. Drugi dan se srečata dva, ki sta se udeležila te zabave in prvi reče: "To je bila noč! Na svojo sramoto moram priznati, da sem se zjutraj znašel na policijski postaji!" "Blagor tebi!" vzklikne drugi. "Pomisli, jaz sem šel pa naravnost domov. . ." a' Pri bari sta slonela dva prijatelja in se pogovarjala o tem in o onem. Pa vpraša prvi: "Kako se pa kaj z ženo razumeta?" "O, prav dobro!" "Res V" "Da, res, vedno sva oba vesela in zadovoljna. Kadar mi namreč ona vrže kastrolo v glavo, je ona vesela, kadar me pa ne zadene, sem pa vesel jaz." A Bil je izučen kamnosek in v vojni je izgubil levo roko. Skrbelo ga je, kako si bo odslej služil kruh. Sila še vedno kola lomi in tudi kamnosek se je privadil. Delal pa je tako: Vstopil se je pred kamen, katerega je mislil oklepati, stisnil dleto med zobe ter se s kladivom tolkel po zadnji strani glave, pa je šlo. A Obtoženec je stal pred sodnikom, toda ker mu niso mogli dokazati posebne krivde, ga je sodnik oprostil, rekoč: "Tako, le pojdite in glejte, da vas zadnjikrat vidim tukaj!" "Ali mislijo iti gospod sodnik v penzjon?" nedolžno vpraša va-gabund. "Tine, tukaj berem v Ameriški Domovini, da je Škodljivo spati z odprtimi usti. Ali misliš, da je v spanju mogoče imeti usta zaprta?" "Ne vem, draga ženica, toda lahko se malo vadiš, kadar ne spiš." A Janez je prišel k vojakom in nekega dne jo je mahal mimo milostljivega gospoda frajtarja. ne da bi ga pozdravil. Gospod frajtar se je seveda takoj poslu-žil svoje cesarsko kraljeve pravice in dolžnosti, pa je Janeza ustavil in mu dal pošteno lekcijo, kakor se spodobi to od višjega do nižjega: "Kaj pa vendar misliš, greš mimo mene, puhaš cigareto in ti niti na misel ne pride, da bi salutiral." Janez je stal pred gospodom frajtarjem kot bi ga bil vlil in kakor se to šika in je predpisano, da se stoji pred vzvišeno osebo, in ponižno odvrne: "Gospod feldvebel so nas* učili, da ne smemo sal utirati s cigareto v ustih." A "Ljuba moja mamica, zakaj je pa nevesta vedno belo obleče- Na splošno željo Služba pogrebnega zavoda se je razvila iz splošne želje. "da se onim, ki so preminuli, izkaže kolikor mogoče največ spoštovanja. Moderni pogrebniški direktor je mož, ki ima tehnično prakso in veliko skušenj. Njegovo delo obstoji v tem, da da potrebne nasvete in vso pomoč^ žalujočim. Naše podjetje je z vsem preskrbljeno, da je na razpolago v tem oziru. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI rOGRKBNIK 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 na?" vprašuje mala Bertka; "Zato, ker izraža bela barva radost, kakor izraža črna žalost." "Zato je torej ženin vedno črno oblečen," jo pogrunta mala. A Fantu je umrl oče in sosed ga vpraša: "Kaj so bile očetove zadnje besede??" "Nič — so bili mati pri njih do konca." A Gruča prijateljev je stala skupaj in se razgovarjala o 18. dodatku ali amendmentu. Eden j" rekel tako, drugi drugače. Vsi so se udeležili debate razui1 Franka, ki je stanovitno molčal-Pa ga vpraša eden: "No, kaj p* ti praviš k,temu?" "Kaj naj V* rečem? Jaz sem že imel o tem vprašanju diakuzijo s prijateljem Johnom." "In do kakšnega zaključka sta prišla?" "Nisva prišla do nikakega zaključka —' on je prišel v bolnico, jaz pa »t policijsko postajo." Trcartan oprti ▼••ha sr«4« M» •kali «•!• lat«. 6111 ST. CLAIR AVI. HEnderiOB 7112 Naznanjamo Cenjenemu slovenskemu občinstvu, da sinu PRESELILI v naše nove prostore na (»223 ST. CLAIR AVENUE kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne PRVI SLOVENSKI PLUMBER DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE f Najboljši mehaniki so pri nas zaposljeni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In si; vam prav vljudno priporočamo. 6521 ST. CLAIR AVB. C« hočet« delo »octn! in Doittno. rokličlt« men«. Randolph 5188 (Tho. ».)! HEnderson 6148 NAZNANILO IN ZAHVALA rojena Surlz črna žena ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran če me ne zapustiš, če me ne Napodiš od sebe, je vse poravna-: vse pozabljeno. Tam na dru-i?1 strani reke naju pričakuje v llekem votlem drevesu moja sta-!"a m»ti, ki bo skrbela zate kakor za lastnega sina. In sedaj, k» sem te zopet dobila, bomo šli Kk"Pno tja dol v mojo prekras-!!? domovino, kjer naju čaka to-"ko sreče in veselja." Kje pa se bova! nastanila? — Z1 se več ne spominjaš, da sem ^ Ogovoril že pred poroko, da le maram ostati med tvojimi godnimi brati, ki se potikajo po t »vetu brezsmotreno kakor divji ; u°madi?" i Stanovala bova zopet v tvo-;! J1 (hlši,.Radko." Hišo v Bjelini sem že zdav-š ^ Prodal." Si bova pa kupila novo, več-J0J" lePšo kakor je bila stara," ro ne gre kar tako, Nigana; i ll>»am namreč nič več denarja. I 8e. sv°je imetje sem vtaknil v °Jo novo hišo. Nekaj denarja . atn sicer še izposojenega pri I ljurerih kmetih' toda domači ^ Je me ne smejo več videti — ' 7^radi sramote ne. Sicer pa I tudi Zalka in otrok ne- Ij'V, lttleti, da bosta mogla žive- p denarju mi nikar ne govo-^adko! En sam kamen tu ,a m«jem vratu je toliko vre- fe,n' da si ž | ^ hiše : kaki I 3e!" njim lahko kupiva Se — in moj oče ima zakla-orj kak kralj. Vse je tvo- pOtem bom pa postal vam či- 111, -........... — fdko, kaj je pač denar v dar?16' 5 2 mojo dušo? Vse ti p0~ vj lm- Ravnaj s tem imetjem | £!noma p°svoji volji- v,.?je-I ° pri ^upapstvii vse pre- Mož je , - zastokal. V njegovi duši na tvoje ime." je globoko vzdihnil in 0 divjal strašen boj, srce se zastajala sapa spričo tako dožr"ih do^odkov' ki sc> se ško Je krčevito stiskalo, v ustih i ( el?Ho poigravali z njegovo n« i-' in sl)ričo temne, zagrnje- Usod0, ee 'n n»«otove bodočnosti. Ker ku'11 odločiti, ga je cigan- j^^^ijela za roko hoteč ga silo-l)ah 1,1 at' Vl yozda- France Jo Je ti snil.°d sel3e in se ozrl tja Pro" c ** hišici, tja, kjer mu je °bist i tolika sreča: oči so mu h0 e na svetlobnih žarkih, ki Ij^l u ^ oken domače hiše požigi /*Hrinje Pozdrave. Tako'je nj^/fN minut kakor zaniak-Jdaj se je vzdramil in hre-ti jj stegnil obe roki tja pro-its z erilu domu; a naenkrat jih in j.,')ot- krčevito potegnil nazaj • 1)reltrižal na prsih: iz oči kanila grenka solza, mu a Po obrazu in padla na domača tla — še v zad- pozdrav 1 konč v slovo. Boj je t <*k > gom' Zalka! — rran »»je« , 8 teb()j! • • • Na svide Vsi", zvezdami---v ne- jvj.. — v nebesih!" k0 i„ ° Prijel črno ženo za ro- zapovedal: 1 ojdiva!" lložeti a Sta skozi fcr°Kd P1'01 i se" bii^'p^0 jutro na vse zgodaj sta liožetj I"06 iu "na žena na se" dvH ' ,:'er sta jih opazila ona so bile res bistre kakor jastrebove in njen pogled je bil pravcati orlovski pogled, ki je zasledil še tako skrivne stvari. Ravno Bistra je prva zasledila Franceta; ona je najprej izvedela za njegovo hišo, razmotrila vse njegove razmere in tako vodila Niga-no s svetom, zvijačami in dejansko pomočjo, da je ta slednjič našla Franceta. In zdaj, ko je pripeljala Nigana moža s seboj, je Bistra oba z veseljem sprejela v svojo požrtvovalno materinsko oskrb. In res bila jima je skrbna in vešča vodnica na poti v Nigani-no domovino. Poznala je vsa pota, še tako skrita stezica ali br-vica ji ni bila neznana, v vsaki zagati je našla izhod, v vsaki nesreči je znala tolažiti, v vsaki bridkosti bodriti, v vsaki nevarnosti pomagati. Skrbela jima je za živež, pripravljala udobno prenočišče in sama čula celo noč. Zase ni marala nič in zdelo se je, da res ničesar ne potrebuje. Ljubeznivo je pogledovala Niga-no, a na moža se je često ozrla z zaničljivim, nevoljnim očesom, skoro z gnevom. Toda kakor hitro se je ob takih prilikah Nigana proseče ozrla proti njej, so ji takoj izginile zločeste poteze iz obraza in v njenih očeh je naenkrat zaigrala močna materinska ljubezen.--- Tako so se naši popotniki od-mikali blejski okolici. Potovali so po najbolj samotnih krajih, deloma po gozdu, deloma po savskem produ in drugi dan popoldne dospeli v Ljubljano. Tukaj je napisal France Zalki svoje poslovilno pismo. Zapustili so Ljubljano in odšli naprej proti cilju. Zdaj jih je vodila pot skozi temne gozdove, zdaj so našli mehko stezico ob kakem potočku, zdaj so zopet morali prekoračiti ta ali oni vinorodni dolenjski grič. Dan je sledil dnevti, a skoro brez razlike za naše popotnike. Jedva je vsako jutro posvetilo solnce, že je zažarelo cigankino oko, stisnila je ustnice in z desnico dala za-povedovalno znamenje za odhod. Bregar je ostal mrzel in tih, da, dan za dnem je postajal žalost-nejši. čim bolj se je oddaljeval ljubemu blejskemu kotu, tem bolj mu je legala na rame teža skrbi, čelo se mu je gubančilo in njegovih usten.ni obkroževal nasmehi j aj. Nigana je uporabila vse svoje zmožnosti, da bi moža spravila v dobro voljo. Laskala se mu je, zatrjevala svojo ljubezen in zvestobo, a vse zaman. Francetovo srce je ostalo hladno, njegov pogled oster; vkljub vsemu prigovarjanju ni mogla izvabiti niti ene prijazne besede iz njegovih ust. — Po večdnevnem prizadevanju se je Nigani tudi posrečilo odstraniti z obraza črno barvo. Zdaj je zopet zažarelo-njeno lice v vsej svoji zapeljivi lepoti. Toda vsa njena krasota je pustila Franceta trde ga in mrzlega kot kamen. V začetku mu-je hotela biti kakor sužnja in vsak dan je podvojila svojo skrb za ljubega moža; a ker si ni mogla pridobiti njegovega srca, je legla , nekega dne tudi na njen obraz temna senca in vsled neprestanega joka so se ji pordečile oči. Nekega večera je — kakor navadno - mi lasmi — prosim te, daj mi vsaj deseti del!" France je molčal dalje in se ni ganil-. Tedaj je žena skočila pokonci, pogledala moža z jeznimi očmi in mu zagrozila: "Ako nočeš moje ljubezni, pa imej moje sovraštvo! Upam, da se boš lahko prepričal, kako se ciganka zna maščevati in rešiti svojo čast!" še enkrat se je porogljivo ozrla nanj in nato izginila. France je ostal zatopljen v svoje misli. — čez nekaj časa je zaslišal z griča, ki se je dvigal ravno nad njim, otožno petje (Dalje prihodnjič). -o- * Eks-kajzer Viljem je praznoval svoj 72. rojstni dan. MALI OGLASI Soba se da v najem, front, za enega fanta ali dvoje deklet. Parna gorkota, s hrano ali brez. Garaža na razpolago. Vprašajte med 4. in 8. uro zvečer. Eel. EDdy 1207-J. 9006 Columbia Ave. ._(25) Stanovanje se odda v najem, štiri sobe, garaža. Tudi ena soba se odda za enega fanta. 1087 E. 64th St. Radio bolan Ako je vaš radio bolan, pokličite KEnmore 3793-W. Mi zastonj preskusimo vaše cevke. Računamo samo 75c, da se oglasimo. 19510 Arrowhead Ave. (26) DOBER Točna postrežba! The Hill Coal Co. 12G1 MARQUETTE Kl>. HEnderson 5798 Domače blago Naznanjam, da imam veliko zalogo prve vrste domačih suhih klobas, želodcev, plečet in domačih šunk, katere prodajam po prav nizkih cenah. Tudi izvrstne riževe in krvave klobase lahko dobite vsak čas. Se toplo priporočam rojakom ob vsakem času. Razpošiljam tudi po pošti na vse kraje, kamorkoli želite. Matija Križman, St. Clair Ave., in 61. cesta zraven Skufca restavranta Cleveland, O. Rad bi dobil ! delo, 17-letni fant, tu rojen. V Igrdteriji ali mlekarni ali v slič-! nem podjetju. Vprašajte na 1143 Norwood Rd. (24) V najem najem se da mala hiša, po zelo nizki ceni, v Nobel, O. Zelo pripravna, za par oseb. Hiša se nahaja na 941 E. 236th St. Za ključe in podrobnosti se pa oglasite pri John Koprive, 1052 E. 72nd St. (25) DEBELI PREŠlCl NARAVNOST L DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osna M ženi, pregledali od mesta in £ pripeljani kamorkoli. Pridite in izberite si jih. h. f. heinz Willoughby, O. Tel. 110-J-2 V najem se da stanovanje na 15423 Waterloo Rd., hiša sama za sebe, 6 modernih sob in garaža. Rent j $30.00 na mesec. Odgovorni ljudje naj se oglasijo. Pokliči-; te CHerry 3410. (27) Naprodaj !je hiša s štirimi sobami in s trgovino v Newburgu, v slovenski i naselbini, blizu Slov. Del. Dvo-| rane. Takoj $1500, ostanek po $25 na mesec. Lastnik je zunaj mesta. Vprašajte pri J os. Glo-bokar, 986 E. 74th St. Tel. EN-dicott 3968. • (25)' GRDINA'S SHOPPE PopolM taloga efclak !■ ti« *pr«ma ib Brnita la drailc* Beauty Parlor Vadao *a)a«d«n*lil iaaakl klobuki. • Dekle išče hišno delo. Ima skušnjo za delo v candy prodajalni. 6709 Whitney Ave. Tel. FLorida i 2345-J. (24) Odda se stanovanje, tri sobe, jako čedno stanovanje. Najemnina je $15 na mdsec. Vprašajte na 6904 Peck Ave., blizu 69. in 71. ceste. (Jan. 27. 29. 31.) Razprodaja se še vedno nadaljuje. Torej žene in dekleta, ne odlašajte več! Sukenj imamo še veliko izbero, in sicer vsakovrstne barve, za velike in male žene. Ne odlašajte več. Pridite sedaj. Suknjo dobite za vas ali za vašega dekleta od $2.50 in $4.50 naprej.! SE NI TREBA Zakaj bi torej odlašali! . nič ženirati. Le pridite Obleke za pranje po 69c m . „• _ svilnate obleke $2.50, $2.98 in leteli v naso trgovino. $3.50 ter $7.95. Vse drugo bla- Je ravno taka, postrežba go je na razprodaji. Pridite po! kot pri tujcih, Cene »O p» vašo suknjo in obleko. Se vam ' zelo zmerne. Se vam priporočam. priporočam Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave. (Jan. 29. 31) M. VRANE2A 17105 Grovewood Ave. ' (Tba.) vecera odšla Bistra v okolico po živež. Ko sta tako France in, Nigana sama počivala v senci košatega drevesa, se je vrgla žena k moževim nogam in začela strastno vzdihovati "O Radko, ljubi me vendar vsaj nekoliko!" Kakor zamaknjen je zrl mož, ne meneč se za njene besede, proti bližnjemu gozdu in ji ni odgovoril ničesar. Zdaj ga je začela žena še sil-neje prositi in mu očitati: "Radko, moj Radko! — darovala sem ti svojo dušo, svojo srečo, svoje življenje — vse! — Ali res nimaš za me prav ničesar? Ali si mar vse pozabil, kar si mi prisegel v šatoru mojega očeta in pozneje po poroki v najini !. ijj. ~ •Mwuuzeijne čarovni- stari koči?--Daj mi samo " ^j'stra se ji je pa popol- polovico one ljubezni, katero si l-«gtt!o, zakaj njene oči I izkazoval tisti bledi ženi z zlati-' družb rJa iz Bodešič- Pa "Jih / se je Povečala še za ose-je namreč počakala . Kaninu Bistra 1 a mati z imenom Va: tfl,0 bila čudna posta-lov«ko °L sključen hrbet, or-n°s. temno na-k sij.,,^ izpod katerega žt*ečih Uje z,ih' kakor oglje !h Polt 0C1, temnorjava, zagore- !>eli k JJ'J obrazu, lasje pa doba st sne}f: zares živa po-Ce- lm,? škodoželjne čarovni- V A BILO PECLAKSKI priredi VABILO KLUB BANKET, PLES IN LETNO SEJO dne 31. januarja ob 8. uri zvečer V SPODNJI DVORANI SLOV, NAR. DOMA NA ST. CLAIR AVli. Dobrodošli vsi samski, obojega spola, k,er imate priliko seznaniti se med seboj; pa tudi oženjeni naj se udeležijo. Zabave bo za vse dovolj. Vljudno vabi OD Bon T y 7 T min irr 11 n MIMIH m T T i u m f nin n T jr t n VABILO NA PRIJETNO DOMAČO ZABAVO katero priredi SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PODRUŽNICA ŠT. 10 V NEDELJO, DNE 1. FEBRUARJA V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE Pričetek ob, 7. uri zvečer. Vstopnina samo 50 centov Godba pod spretnim vodstvom JACK ZORC Ob 8. uri se bo sctvirala skupna večerja Vse članice naše podružnice, članice sosednih podružnic kakor tudi ostalo občinstvo vljudno vabi ODBOR 025323535323915353484848484890482302232323232323482353 če ne bi imel baS zdaj za rešiti gnesti moje otrple noge ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se tem potom iskreno zahvalimo, ki so kolikor mogoče pomagali za olajšavo ob Času smrti naše drage, ljubljene soproge, oziroma matere ANTONIJA DURJAVA Nepozabna pokojnica je bila rojena v vasi Gorica-Moravče pred 47. leti: umrla je po kratki in mučni bolezni dne 12. januarja, 1931. Za lepe cerkvene obrede, trud in večkratne obiske pokojnice se najlepše zahvalimo Rev. L. Virantu, hvala bolniški strežnici Mimie Durjava, ki je lepo skrbela za bolnico; Mrs. Horvath, ki je čula ob smrtni postelji pokojnice do njenega zadnjega diha. gre najlepša zahvala; ravno tako Mrs. Gradišek in Mrs. Primožič za, vso pomoč in trud ob času tega žalostnega trenotka. Hvala sorodnikom, ki so prihiteli, da se za vedno poslove od pokojnice.' Lepo se zahvaljujemo članicam Oltarnega društva za molitve ob krsti, članom in članicam društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ in Samostojnega društva S. N. Dom za vence in lepo spremstvo na zadnji poti. Ker ne želimo, da bi bili darovalci za maše zadušnice. vencev in oni, ki so žrtvovali čas in avtomobile prezrti, se vsem skupaj iskreno zahvalimo, kakor tudi vsem tistim, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru. Pcferebniku J. J. piuvna gre hvala za točnost in ga vsem Slovencem priporočamo ob enakih slučajih. Ta krasni MAJESTIC Radio-Combination Kot 1-2 prejšnje cene Prejšnja cena Prihranite si Ti si prestala. Deco trpečo, Le Ti se veseli, mati nam draga, v žalosti, tugi; in to si želi: Al' nisi znala srce potVto da se pri Bogu kaj da pustiš! Tvoj'ga moža. snidemo vsi! Žalujoči: Frank Durjava, soprog. Max, sin; Mimic, Angela, Pauline, hčere. Lorain, O.. 28. januarja, 1931. SEDAJ Instaliramo popolnoma s tubi vred. Naša zaloga je omejena. Ne odlašajte. Pridite in si izberite vaš radio še danes. Odplačila tako nizka kot $2.00 na teden. ENdicott 2252 ENdicott 2252 IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE Ta krasen kabinet iz orehovine s Coloratura Dynamic sneaker, posebno adoptlran za oddaljene kraje.—Osem tubov. Popolnoma jamčen. POSEBNOST Poslužite se domačega podjetja, ki je v resniel tudi pripoznano kot NAJVEČJI, NAJBOLJ MODERNI FOTOGRA-FIČNI ATELIJE V DRŽAVI OHIO Odprto vsaki dan. Ol) nedeljah odprto od 10. zjutraj do 4. popoldne Dovolili vam bomo od $25.00 do $100.00 za vašo staro Victrolo ali Radio, ako kupite novo Radio Combination. Naše CENE SO NAJNIŽJE V CLEVELANDU! Prepričajte se. Izberite sedaj, ko je prilika ODPRTO ZVEČER DO 9. URE POGOJI ZA VAS, KI BODO P R I M E R N I BUKOVNIK STUDIO 6405 ST. CLAIR AVENUE Telefon: HEnderson 5013 Music House 5800 BROADWAY r -------\ | Piratje na reki Mississippi SPISAL FRIEDRICH GERSTAFCKER /a "Amerišlfo Dnmnvino" preve] A Šabee Kapetan se jo nasmehnil, nato pa .se obrnil do tega, ki je bqš govoril, in rekel: — Pojdite, Blackfoot, z varni se imam nekaj pogovoriti. — In ne da bi čakal njegovega odgovora, je stopil proti vratom in odšel. — Da, Blackfoot, — je rekel kapotan, ko je prišel Blackfoot k njemu, — naša stvar dobro stoji, toda vendar za skrajni shiea.j še nismo dovolj pripravljeni. Preveč jih je namreč, ki. vedo za našo skrivnost, in dasi se zdi izdaja težavna in nevarna, pa vendar ni nemogoča. —• Hm, strela božja, kaj nam pa pravzaprav morejo? — se je roga! nagovorjeni. — Pa čeprav celo gnezdo odkrijejo, rad bi poznal onega, ki bi nas žiVe ujel! —--■ Ali je to vse, kar nam gro- je vprašal vodja. In zi V ali ne bi že samo to značilo velike izgube? Da, velika izguba bi bila, če bi prišli ob to zatočišče, kakršnega ne najdemo več v Ze-d in j enih državah. Ne, Blackfoot, to se ne sme zgoditi! Toda naj bo že tako ali tako, naša dolžnost je, da se pripravimo za vsak slučaj. ••— Nu, kaj nimamo čolnov — in dalje spodaj ležečega malega otoka? — Kaj nimamo tam preko t močvirju koče, kamor nam ne more slediti nihče, ki natančno ne pozna poti, katera pa je vedno pod vodo? — In vendar še vse to ne zadostuje, — je rekel Kelly, ki se je ob teh besedah odkril ter/ si potegnil z roko po laseh, mokrih od večerne vlage. Bil je res lepa in močna postava, ta kapetan rečnih piratov. Temni kodri so mu obdajali njegovo visoko, lepo oblikovano Čelo. njegove velike, črne. oči so blestele v svetlem, izziva-.j>»čem blesku, in njegova gornja ustna mu jo potrepetavala, ko je bolj sebi, kakor svojemu tovarišu govoril: Ha, prokleto bodo debelo gledali, če nas mislijo prijeti! Ha-ha-ha, jaz že kar vidim njihove osuple, bebaste obraze, ki jih i>odo režali, ko bodo z brega strmeli za nami ter delali pri tem vsakovrstne sklepe in zaključke. — Ampak kaj pa imate pravzaprav v mislih, ali se sme vedeti to? — je vprašal Blackfoot, — močan človek, ki je bil svojemu vodji z dušo in telesom vdan.—Nikakor ne morem uganiti, kaj vam je naenkrat padlo v glavo. — Radi bi vedeli, kaj mi po glavi roji? — je vprašal Kellv po kratkem premolku. — čakajte, takoj izveste. Mene je namreč pričelo skrbeti za našo varnost. — Kaj! Ali je kak izdajalec med nami? Koga sumite, kapetan? Sem ž njim! Kje je ta mrha? — Ne, ne, — je odvrnil Kelly in smehljaje pogledal v divji, in zdaj vendar prestrašen obraz moža. — Ne, nevarnost 'je minila, ampak kakor se lahko pojavi na enem kraju, tako se lahko pojavi tudi na drugem. Saj Ateste, da je hotel Rowston v svojem, smrtnem strahu izdati našo tajnost Sreča je bila, da Regulatorji niso ničesar, sumili in da je Indijanec tako hitel, toda kljub vsemu temu je imel on namen, in da nismo bili tedaj izdani, se imamo zahvaliti samo raznim srečnim okoliščinam, če bi bili tedaj izdani, bi bil naš lepi otok danes kup razvalin in pepela, zakaj čeprav bi'se nam posrečilo rešiti golo življenje, bi bilo to tudi vse, kar bi mogli rešiti. — Vse naše imetje, ki je sad triletnega trdega dela, pa bi padlo v roke. naših preganjalcev. Vidite, to je nevarnost, kateri se ne smemo izpostavljati in na katero moramo biti bolje pripravljeni. — Nu, že prav, že prav. . . Ampak -— kako? —* je vprašal Blackfoot zamišljeno. •— Kaj naj storimo? ....... Mnogo, zelo mnogo. . . Vse, kar je v naših močeh. To, kar posle j. skupimo V New Orleansu za naplenjeno blago, ne smemo več shranjevati tukaj, kajti na ta način se utegne zgodit i, da bomo zbirali in hranili za one, ki nas zalotijo. V Iloustonu, v Texasu, imamo zaveznike in tja moramo spraviti vso naplenjeno blago, če nas tukaj doleti izdaja, dobro. . . Potem ne bomo imeli samo kraja, kjer nas čaka plačilo našega dela 'in truda, marveč bomo imeli hkrati tudi kapital, s katerim začnemo lahko znova — podjetne in iznajdljivi1 glave vedno kaj novega iznajdejo'. Ampak še vse to nam ne zadostuješ če nam sovražnik odreže južno pot k čolnom, ali če to pot celo odkrije,- tedaj je celo naše življenje v nevarnosti, kajti čeprav, se nam posreči, da se nekaj časa držimo v fortu, moramo končno vendar p od leč i večji sili. —- Nu, nu, ampak kaj se da ukreniti proti temu? — je zabrundal Blackfoot. — Sicer pa smo tukaj že tri leta, pa še živa duša ne sluti, ne v Mississippi.ju in ne v Arkansasu, kakšna družba je zbrana na tem otoku. — Ker nam je šlo tri leta tako po sreči, — je rekel Vodja resno, —nas mora že samo to dejstvo siliti k previdnosti, za- kaj videli smo že dovolj zgledov pri drugih podobnih podjetjih. Poleg tega pa se je naša družba v zadnjem letu tako razširila, da je skoraj nemogoče misliti, da bi še dolgo mogla ostati tajna Naši agent je žive v vseh obročnih državah Unije, in kdo ve, koliko jo še takih, kakor je bil oni Rowson, Id nas je bil pripravljen izdati, samo da reši svojo lastno kožo. In proti takim .slučajem sejo treba zavarovati. še je način, s katerim lahko preprečimo vsako zasledovanje; še več: mi se lahko zasledovalcem v pest smejem o. — In ta način bi bil? — je rekel Blackfoot napeto. —- Parnik! — je zašopetal vodja ter pri tem napeto opazoval obrazne poteze svojega zaveznika, radoveden, kakšen vtis bo to napravil onanj. ko ostali po cele dni in tedne zasidrani, in brodarji v mimovo-zečih čolnih bodo mislili, da smo hoteli pasirati na levi strani tega otoka, pa smo pri tem obtičali na sipinah. Toda ljudje iz Helene so vendar ^pravili Svoj čoln' pod platane, ne? — se je nenadoma prekinil Kelly. — Da, Bol i val' je fro] ž njimi dol. čoln bodo pripeljali nazaj, da bodo ž njim transport irali konje, — želel bi, da bi bil Peter nekoliko previdnejši, — je rekel kapetan novoljno. — On je sicer priden in vporaben, toda s svo- drugih važnih in nujnih stvari; najbrže bom moral v kratkem na kratko potovanje v notanjščino dežele. Ali od Simrova še vedno ni nobenega odgovora? — Ne, čudno je, da ne da nobenega glasu od sebe. Toliko vem, da tiči nekje v Georgiji, in znamenje, ki nam ga je zadnjič dal, je bilo ugodno; to je pa tudi vse, kar vem o njem. — Kakor so zdi, jo bil v Geor-giji zelo zaposlen, — je rekel kapetan Kelly. — Ampak najbrže je mislil, da dela sam zase in da je naša pomoč dobra samo dotlej, dokler jo potrebuje. Toda jimi neumnostmi lahko spravi j proti temu so sredstva. .. Naj le sebe in nas v nesrečo. — I, nu, to je, da ne misli rad, — je rekel Blackfoot; — zakaj bati n je dobil že dovolj, in zadnji udarec v obraz tudi ni bil ■kar tako. — Ampak, da prideva — Parnik! •— je ponovil ta, osupnjen že nad samo drznostjo te misli. — Hm, hm, pri moji veri, ni slaba misel. . . Strela božja, na ta način bi jo lahko od-kurili po Mississippiju navzgor in naravnost v Mehiški zaliv. . . Pri Bogui, parnik moramo imeti, prav pravite, parnik ! To je kapitalna ideja! Toda, kako naj ga dobimo? Ali ga kupimo, ali si ga morda prilastimo na kak drug način? In če ga enkrat imamo, kako nam bo mogoče, da bi ga imeli vedno v svoji bližini in v dosegu, kajti sicer nam ne more koristiti? Stvar se sicer imenitno sliši, ampak če nekoliko globlje premislim, ne vem, kako bi se jo moglo uresničiti. — In vendar je to mogoče, — je rekel Kelly. — Blackfoot, vi postanete kapetan tega parnika, iz katerega bomo naredili prevozni brod, ki bo vozil med Memphisom in Napoleonom." S tem bomo obenem dosegli, da bodo ljudje vedno zaposleni ih hkrati bomo neprestano v zvezi s kraji, kjer žive naši zavezniki. Nato bomo že tako uredili, i da bomo večkrat v tukajšnji bli-Ižini. . . še več: tukaj bomo lah- nazaj k parniku: kje bi se ga najbolje kupilo? In pa: ali ne bi nakup parnika naredil velike luknje v naši blagajni? — Kupil bi ga v New Orleansu ali pa v Cincinnatiju, mislim, denarja imamo dovolj, — je odvrnil kapetan. — V pismu mi je sporočeno, da nam bo prikrma-ril "Hudičev Bili," kot ga imenujete tukaj na otoku, dobro na-tovorjen čoln z Wabash reke. Pa tudi iz Pittsburga, Cincinnati-ja, Louisville, iz Paduce, Mem-phisa in St. Louisa sem prejel danes pisma, ki s*poročajo o skorajšnjem pojavu čolnov s sijaj- počaka; našega malega advokata Brooma še ne pozna? — Ne, menim, da ga ne pozna. Ta je prišel šele štiri tedne zatem, ko nas je oni zapustil. — Prav; torej naj gre on tja. Naj vzame tukaj za ježo konja, katerega lahko potem tam proda. Pismo, ki ga bo vzel seboj, vam bom izročil jutri zjutraj. Toda čakajte, da ne pozabim • v močvirje morate poslati sla, preden konji odidejo. Water-ford ima tam drugo opravilo, sice bi ne bil doma. Ali so bile deske preneseno v pristanišče? (Dalje prihodnjič) nim plenom. Poslej naj se po-dvoje ponoči straže, da ne zamudimo signala. Zdaj so kratke noči in skrbeti moramo, da imamo vplenjeni čoln vedno že pred jutranjo zoro pod platanami, kaj# ti sicer bi utegnili mimo vozeči čolnarji kaj sumiti. — In kdo bo oskrbel nakup parnika? —- je vprašal Blackfoot. — Ali boste vi sami oskrbeli to, ali boste to morda prepustili to kakemu našemu komisi-jonarju v izvršitev? — To stvar bi sam opravil, NOČ OB MRTVEM MORJI! (Nudalievani* >z 2. strain opazoval tragedijo v zraku, dokler sivi trak ni popolnoma izginil in je kragulj, zmagoslaven in sit, zatonil za bližnjimi griči. šele sedaj sem se zopet zavedel svojega klavernega položaja in svoje žeje. Toda noge me niso držale in glasno sem začel kli cati Saada. "Gospodu se gotovo kaj hude-jga sanja," je dejal in si mel zaspane oči. "Nekaj strašnega," sem rekel, vendar mu nisem hotel povedati resnico, ker sem se bal, da me bo imel za bojazljivca. "Hude sanje naznanjajo srečo, dobre pa žalost!" me je poučil Arabec in začel radovedno DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN LJUBE J MAMICE MARY AJSTER ki je umrla dne 29. januarja, 1929 Naše solze se še niso posušile in v naših srcih si šq vedno zapisana z največjo ljubeznijo, draga soproga in ljuba mamica. Še vedno čakamo, koda.; -bomo zaslišali Tvoj mili glas, toda naša srčna želja se' nam ne izpolni, dokler se zopet vsi srečni skupaj snidemo nad zvezdami. — Žalujoči ostali: John Ajsler, soprog. Johnny Charles, sin. Joe Volan, brat v Minnesoti; Frank Volan, brat v Chicagu; Agnes Volan, sestra v Jolietu. Cleveland, O., 28. januarja, 1931. Krasni slovenski radio program prihodnjo nedeljo!