TAPRAJTI...« 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 28. junija 2007 • Leto XVII, št. 26 

25. junij: Dan državnosti 


SLOVENIJA, NOVA IN USPEŠNA DRŽAVA NA ZEMLJEVIDU EVROPE 

Nastanek nove države, čeprav že z zametki za samostojnost, je zgolj na videz preprosta zadeva, v resnici pa nadvse zapleteno in zahtevno dejanje. Kljub temu dejstvu se je politični zemljevid Evrope v zadnjih desetletjih temeljito spremenil; proces še ni popolnoma končan, kajti prav zdaj so aktualne razprave v, rekli bi lahko, svetovnem merilu, kdaj bo Kosovo, nekdanja jugoslovanska pokrajina, postalo samostojna država. Poti do samostojnosti so bile različne, ponekod povezane z vojaškimi spopadi in množico mrtvih, drugod brez žrtev, na dokaj miren način. Slovenska skupščina je razglasila neodvisnost Slovenije 
25. junija 1991, česar jugoslovanska oblast ni bila pripravljena spoštovati, zato so se čez dva dni začeli oboroženi spopadi med jugoslovansko armado in slovensko teritorialno obrambo ter slovensko policijo. Spopadi, ki so jih zelo pozorno spremljali tudi na Madžarskem, zlasti v obmejnem prostoru, so se končali 3. julija 1991, januarja naslednje leto so slovensko samostojnot priznale številne evropske države, 22. maja 1992 je postala članica Organizacije združenih narodov. Slovenija si je postavila visoke standarde, ki naj uravnavajo njeno življenje. Rečeno je bilo, da kot soustvarjalci evrop-slovenske poti do letošnjega dneva državnosti, 25. junija. Posplošeno je mogoče napisati, da je bila odločitev za samostojno državo pravilna, izpeljana z malo žrtvami – in tudi rezultati samostojnosti so dobri: Slovenija je postala prepoznavna država že prej, zlasti pa s članstvom v Evropski uniji; nacionalno valuto tolar je zamenjala za evro in prvo polovico leta 2008 bo predsedovala Evropski uniji. Z gospodarskim razvojem poskuša nadomestiti zamujeno oziroma dohiteti uspešnejše 



države in tako dalje in tako ske zgodovine in duhovnega najbolj žlahtnemu v tem iz-naprej, kar bralke in bralci izročila Slovenci potrjujejo ročilu. Preveč prostora bi bilo Porabja poznajo, čeprav Slosvojo pripadnost in zvestobo potrebno za temeljito oceno venije ni pogosto v madžarskih elektronskih in tiskanih medijih, razen v narodnostnih. Slovenija je sprejela tudi prvi zakon, ki ureja odnose s Slovenci zunaj njenih meja. Na sprejemu ob dnevu državnosti v ponedeljek, se je širšemu krogu obiskovalcev z obeh strani meje predstavil novi slovenski generalni konzul v Monoštru mag. Drago Šiftar. Čeprav je v Porabju, s konzularnimi pristojnostmi v Železni in Zalski županiji, le kratek čas, ima izdelano vizijo, katerih nalog se bo lotil v sodelovanju z narodnostnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi in seveda s Slovenijo. Tako postavlja na prvo mesto vso širino nalog v narodnostnem izobraževanju in k temu dodaja velik pomen krepitve gospodarskega razvoja Porabja, tudi s pomočjo pomembnih gospodarskih družb iz Slovenije. Poudarja še: »Moja želja je, koliko bom uspel, ne vem, bom pa vložil vso svojo razpoložljivo energijo, da dvignem samozavest Slovencev v Porabju. Tako da se ne bodo sramovali uporabljati slovenščine in svojega porabskega narečja v javnosti, da bodo s ponosom povedali, da so Slovenci in z enakim ponosom, da so madžarski državljani, ki tu živijo že stoletja.« 
Ernest Ružič 
2 


Pogovor: dr. Karel Gadanyi, rektor Visoke šole Dániel Berzsenyi 


S 1. JANUARJEM 2008 BO SOMBOTEL 
UNIVERZITETNO MESTO 

Visoka šola Dániel Berzsenyi v Sombotelu je pred veliko organizacijsko in vsebinsko spremembo: združila se bo z Univerzo v Sopronu v novo Zahodno madžarsko univerzo, s sedežema v Sopronu in Sombotelu, kjer bo s 1. januarjem 2008 Univerza Savaria. Kot ocenjuje rektor dr. Karel Gadanyi, prinaša nova organiziranost pomemben razvojni napredek v mesto in v Železno županijo. Odprle se bodo nove možnosti sodelovanja z domačimi in zlasti tujimi univerzami – uresni
čena bo 20-letna želja Visoke šole Dániel Berzsenyi in mesta Sombotel. Prihodnji petek in soboto bo blizu 1400 mladih na posebnih slovesnostih prejelo diplome, med njimi ne bo Porabske Slovenke ali Slovenca, bo pa konec študijskega leta, ko je Visoko šolo Dániel Berzsenyi obiskovalo blizu 7200 študentov, poučevalo pa jih je okoli 300 profesorjev. »Rečem lahko, da je bilo študijsko leto dokaj uspešno. Največ težav smo imeli z zagotavljanjem denarja za delo, kar ni samo naša, ampak madžarska značilnost. Mladih za študij je iz leta v leto manj, visokošolskih ustanov v državi pa več. Tudi zavoljo tega se želimo povezovati z univerzami v sosednjih državah,« ocenjuje rektor dr. Karel Gadanyi, ki za sodelovanje z mariborsko Univerzo, zlasti s Pedagoško in novo Filozofsko fakulteto, pravi, da je dobro in uspešno, zato poteka že 37 let. »K nam prihajajo študentje in profesorji iz Maribora, mi gostujemo pri njih; izmenjujemo publikacije. Pred dvema letoma smo podpisali sporazum o univerzitetni mreži, kamor spada osem univerz: mariborska, osiješka, univerza iz Vidma v Italiji in druge. Vsekakor želimo to sodelovanje dobro izkoristiti.« 
Visoka šola Dánel Berzsenyi je pred petimi leti uvedla evropski študij na univerzitetni ravni. »Imamo nekaj diplomantov, hkrati zaznavamo tudi težave. Po tem, ko je naša država postala članica Evropske unije, odhajajo mladi raje na študij v tujino, kot ostajajo na Madžarskem, kjer ima enak študij kar 7 univerz. Za to smer so se izobraževali tudi ob delu, zato je manj rednih študentov v državnem merilu in na naši šoli. Na Madžarskem je določeno, koliko študentov financira država, zdaj je to 56 tisoč študentov.« Zmeraj aktualno vprašanje, kakšna bo usoda slovenske katedre, ki ima zelo majhen vpis iz Porabja: »Sombotelska univerza bo tudi po 1. januarju 2008 ohranila vlogo posredovalke slovenske kulture in znanosti v tem delu Madžarske. Manj študentov imamo tudi zato, ker mladi odhajajo iz Porabja na študij v Slovenijo, kar se mi zdi dobro in umestno. Še bolje bo, ko se bodo mladi v čim večjem številu po diplomi vračali iz Slovenije na primerna delovna mesta v Porabju oziroma na Madžarskem. Na katedro sprejemamo tiste študente 
– Madžare, ki se želijo naučiti slovenski jezik kot enakovreden jezik v Evropski uniji. Menimo, da ne smemo pozabiti na takoimenovane majhne jezike, kamor sodita madžarski in slovenski jezik, kajti kljub številčni majhnosti imata bogato tradicijo in kulturo. Pri nas je zdaj veliko zanimanje za študij hrvaškega jezika in sicer zaradi potovanj na Hrvaško in ker prihaja Hrvaška na Madžarsko z močno turistično propagando. Podobno – sem prepričan – bi morala ravnati tudi Slovenija: nastopati s pozitivno propagando slovenske kulture in tradicije, s čimer bi povečala zanimanje tudi za študij slovenskega jezika. Seveda ne mislim, da bi se pri nas izobraževali samo učitelji, ampak bi se diplomanti zaposlovali na vseh področjih javnega življenja.« Med pomembne pridobitve minulega študijskega leta sodi nova, moderna univerzitetna knjižnica s 500 tisoč naslovi in večjim številom računalnikov. Naložba je bila vredna 1,4 milijarde forintov, v knjižnico prihaja dnevno okoli tisoč študentov, redni obiskovalci in izposojevalci knjig so tudi dijaki in občani Sombotela: »Težko si je zamisliti univerzitetno središče brez moderne univerzitetne knjižnice,« poudarja rektor, dr. Karel Gadanyi. 
Ernest Ružič 



3 

NEMIRNOST INO VÜPANJE 


60. OBLEJTNICA DNEVNIKA ANE FRANK 
25. junija je bila šestdeseta la vse dogoudke ino žitek fa-familijo vörejšili iz Holandije, se dvej leti skrivali. Tüdi ori-majo vöspisano »Samo za oblejtnica prvoga vödanja milije, štera je živela v stalnoj gda so jo Nemci okupirali, ar ginalni dnevnik je razstavlen Žide!« Po ousmoj vöri vev štampanji Dnevnika Ane bojaznosti, ka jih gestapovci se boji za svoje čeri. Iz toga je na etom mesti. Zvün muzeja čer jim je nej sloboudno iti Frank, 13 lejt stare deklične, odkrijejo. V začetki je pisala nika nej gratalo, ar je Nemčija v Amsterdami ino Centra Ane vö na cesto! Ranč v svojem štera se je rodila 1929. leta v Dnevnik samo za sebe. Ali napovejdala bojno tüdi Zdru-Frank v Berlini so razstavlena vogradčeki, niti pri poznan-Frankfurti ob Maini v bogatoj gda je na radio London čüla ženim državam Amerike. Nju-pisma, fotografije ino menje caj se ne smejo zdržavati. židovskoj familiji, pa je ešče holandskoga ministra za vo skrivanje se je dramatično poznana dela Ane Frank, kak Za nji je prepovejdano hognes den simbol trplejnja Ži-šolstvo, šteri je ranč tak kak končalo: nikak jij je ovado, so kratke pripovesti i eseji tüdi diti v gledališče, v kino ino dov za časa holokausta. Ana oni biu v emigraciji, opomi-najšli so je, zgrabili ino de-v Muzeji holokausta v Was-drüga mesta zabavanja. Na Frank bi komaj 12. junija toga nati na tou, ka morejo zbrati portirali. Sosedje so pa najšli hingtoni. javnom mesti je Židom preleta dopunila 78. leto. Gda so 

Anin dnevnik, pa ga skrivali povejdano gojiti šport, nej 1933. leta nacionalsocialisti 
do konca bojne. Familijo so Kratki odlomek iz njim je sloboudno obiskavana oblast prišli, je familija 
odpelali najprvle v Auschwitz-Dnevnika: ti kopališča, niti igrišča za emigrirala v Amsterdam. Ana 
Birkenau. Oktobra 1944 so tenis, hokej i podobna mes-Maria Frank je živejla vse vkü-
Ano i njeno sestro Margoto 20. juni 1942, sobota ta. Prepovejdano nam je per samo 16 lejt, ar so Nemci 
odgnali v Bergen-Belsen, gde »Oča je biu že 36 lejt star, prestoupiti prag krščanskij njuvo familijo po dvej lejtaj 
sta obej preminoule od tifusa. mati pa 25, gda sta se oženi-hiš. Židovska deca samo žiskrivanja na ednom padlaši 
Edno par kednov po tistom so la. Moja sestra Margot se je dovske šole lehko obiskavamalo pred koncom drüge 
britanski sodacke oslobodili narodila 1926. leta v Frank-jo. Pa zvün toga ešče kelko svetovne bojne odkrili ino 
taborišče. Gda je Rdeča ar-furti ob Majni. Ges sam pri-sramotnij zakonov smo se odpelali v koncentracijsko 
mada oslobodila Auschwitz-šla na svejt 12. junija 1929. mogli držati. (...) taborišče. Samo edna kotriga 
Birkenau, je Oto Frank, šteri leta. Tak ka smo mi Židje, familije je preživejla arest, naj
je edini iz familije živ ostano, smo 1933. leta – gda je Hit-8. julij, srejda me njeni oča Oto Frank, šteri 
odišo nazaj v Amsterdam. ler prišo na oblast – emigri-(...) Ešče živem. Samo ne je po bojni dal štampati njeni vse dokumente holandskoga Sledi se je znouvič oženo z rali v Holandijo, gde je oča pitaj me, gde ino kak. Ti na-Dnevnik. Ano-Marijo Frank so lüdstva, šteri se nanašajo na žensko, šteroj so esesovci, doubo direktorsko slüžbo ravno nika ne razmejš, zavmourili februara ali marca čas nemške okupacije, med ranč tak kak njemi, bujli cejlo pri firmi (...) tou raj povem, ka se je zgo1945. leta v koncentracijskom njimi tüdi dnevnike, se je Ana familijo. Vse do svoje smrti je Eti v Holandiji smo trno dilo od nedele naprej. (...) taborišči Bergen-Belseni, gde odloučila, ka svoj 

nemirovni bili za-Okouli tretje vöre popoudne
volo dogoudkov vi nikak zvoni na vrataj. je pokopana v masovnom Dnevnik predela 
ino hitlerovskih Ges sam nej čüla, zato ka anonimnom grobi. Nagrobni ino ga po bojni da 
židovskih zakonov sam na verandi ležala na kamen, šteri se vidi na kejpi, vöštampati. Če gli 
v Nemčiji, gde je ligeštuli, nikšo knigo sampa so dali postaviti njeni so-je z velkim veseljem 
ostala naša žlata. štejla pa sam se sunčila. Za rodniki. Te kamen pripove-ino optimizmom 
Dvöma mojima malo časa je trno nervozdavle o tom, kak je nečloveški poslüšala novice o 
stricoma se je posre-na prišla v künjo Margot: režim vničo njeni mladi žitek, tom, ka se zavezni
čilo pobegniti pred Oča je doubo notripozvanje vmouro njeno sestro Margo-ške sile približavajo, 
preganjanjom v od SS-sa(...) Strašno samto, mater Editho ino milijone je ona dosegnola ža-
Ameriko. (...) Leta se zbojala. Notripozvanje! drügih nedužnih lidi. Ana je lostni konec. Njeno 
1940. se je tüdi eti Vsakši zna, ka tou znametri mejsece pred tistim, kak so želenje, ka bi rada 
v Holandiji končo nüje. Že sam si predstavlala jo aretirali, dopunila 15. leto, postanola pisatelji
mirni žitek, ar je koncentracijsko taborišče i pa je zato nejso včasi vmouri-ca, se je nej moglo 
najprvle vövdarila zasebne zaporne celice. Naj li kak tisto deco, šteri so ešče spuniti. Njeni Dnev
bojna, potom toga pistimo, ka očo odpelajo?nej bili 15 lejt stari. Tiste so nik, šteri je poznani 
je prišla kapitula-Ednostavno se nede glaso, včasi po prihodi poslali v plin-na cejlom svejti, ar 
cija, Nemci so oku-me je trouštala Margot, med ske celice. je prevedeni v 55 
pirali Holandijo i tistim časom, gda smo na Tüdi Dnevnik Ane Frank je jezikov, je po bojni 
s tem se je začnolo mater čakali(...)Gda sva eden simbol ino dokument dau štampati njeni 
tüdi preganjanje tak same sedele v spalnici, masovnoga vničavanja Židov oča, Oto Frank. Na 
Židov. Židje morejo mi je Margot priznala, ka Začnola ga je pisati 12. junija, lija vküper z dvöma drügima živo z njou vred v Švici pouleg nositi žuto zvejzdo! Bicikli-je notripozvanje adresirano gda je na svoj rojstni den do-židovskima familijama preži-Basela, gde je svoja zadnja lej-ne so obvezni prejkdati ob-njej, nej pa oči. Zdaj sam se bila za dar v rdeče platno ve-vela več kak dvej leti, se gnes ta posvejto spomini svoje čeri. lasti! Za nji je prepovejdano ešče bole postrašila. Margot zano irko. Familija je bila te že nahaja muzej. Najdena so tüdi Njeni dnevnik je pripravo za voziti se na tramvaji. Nej se je ešče samo 16 lejt stara. v Holandiji, kama je emigrira-pisma iz korespondence Oto-štampo, spravlao v red foto-je sloboudno voziti z avto-Pa takše mlade dekline tüdi la, ar so žitek Židov v Nemčiji ja Franka z njegvim svakom, grafije, dokumente i predme-mobilom. Samo med tretjo leko odtrgajo od svoje famiže popolnoma onemogoučili. šteri je živo v Ameriki. Oto te za stalno muzejsko zbirko v ino štrto vöro popoldnevi lije?(...) Med skrivanjom na padlaši je Frank ga je proso, naj najde Amsterdami, štera se nahaja majo pravico küpüvati, ali Ana dvej leti skrbno zapisüva-kakšo možnost, ka bi njegovo na padlaši tiste hiše, gde so samo v tistih bautaj, štere Suzana Guoth s strani nacističnih zločincov. padlaši, gde je fami-
Porabje, 28. junija 2007 

4 


Pogovor z Elizabeto Kovač – Erži néni 

»NAJBOLJ ME VESELI, DA DELA VELIKO MOJIH BIVŠIH FOLKLORISTOV NA KULTURNEM PODROČJU« 


Na letošnjih Porabskih dnevih v Sakalovcih je dobila priznanje »Za Porabje« dolgoletna mentorica sakalovske folklorne skupine Elizabeta Kovač, ki je v Sakalovcih za vsakega – starega in mladega – le Erži néni (teta). To je bila tudi v mlajših letih, in tudi če je sama prosila, naj jo kličejo le za Erži, so ji rekli, da ji ta naziv pripada, in naj ga jemlje kot znak spoštovanja. Pod njenim vodstvom je odraslo več generacij folkloristov, v sedanjih skupinah plešejo otroci in vnuki nekdanjih članov. Je učiteljica razrednega pouka, ki se je vse do leta 1972 ukvarjala le z madžarskimi plesi in z otroškimi skupinami. Na vprašanje, kako je začela delati s sakalovsko slovensko folkloro, je odgovorila: »Spomladi 1972 me je nekdanji sošolec z učiteljišča Tibor Németh zaprosil, naj mu pridem pomagat k sakalovski folklorni supini, ki je bila ustanovljena 1969. ali 70. leta. Šlo je le za en večer, za enkratno pomoč, iz katere je postala ljubezen in sem kar 13 let ostala pri sakalovski folklorni skupini. Potem je vodenje skupine prevzela ena od mojih folkloristk, na žalost je skupina potem razpadla. Februarja leta 1997 me je osebno poiskalo nekaj mladih iz Sakalovcev in so me prosili, naj vodim na novo ustanovljeno skupino. Pri prvi skupini je verjetno pomenilo motivacijo tudi dejstvo, da v tistem času ni bilo enostavno priti do potnega lista in potovati. Čeprav danes to ni več problem, možnosti so neskončne, mladi vseeno z veseljem prihajajo na vaje. Toplo mi je pri srcu, ko vidim, da pleše od šest do osem parov, da imajo tudi ostroško skupino, torej tradicija se bo nadaljevala.« 
• Ko ste začeli delati v Sakalovcih, slovenskih plesov niste poznali, kajti na Madžarskem ste končali tečaj za koreografe. Kdo vam je pomagal? 
»V tistem času je sakalovska folklora sodelovala z beltinško skupino. Boris Žalig, vodja njihove skupine, nam je z veseljem skočil na pomoč. Hkrati so v Murski Soboti organizirali tečaj za vodje folklornih sku-pin, ki sem ga končala tudi jaz. Tako sem se naučila goričke plese. Hitro sem ugotovila, da pri plesih ni ostre ločnice, kajti podobne plese sem se učila 
kot otrok od svoje babice, ki je bila Madžarka. Pri plesih se ne da začrtati neke meje, češ do sem so slovenski, od tukaj pa madžarski, kajti ljudje so na tem območju živeli nekoč skupaj, so skupaj delali in se tudi skupaj veselili, plesali. Fizične meje se sicer lahko postavljajo z železno zaveso ali zidom, toda plesom in nasploh kulturi se ne mora postaviti meja.« 
• V Sloveniji (sploh pa v tis-tem času) se bolj držijo tradicije, ko postavljajo na oder ljudske plese. Vi ste imeli ljudske plese za izhodišče, ko ste pripravljali koreografije. Pomislimo le na koreografijo z vilami ali na pranje ponjav. 
»Takrat sem imela v načrtih, da bi pripravila serijo koreografij, povezanih s kmečkimi opravi
li. Koreografija »pranje ponjav« je v spomin na mojo babico. Ponjave so ženske pred setvijo prale v reki Rabi, kajti na njih so potem sušili zrnje. Ob neki taki priliki se je babica v dežju, ker je pač bila znojna, grdo prehladila, dobila je vnetje prsne mrene in se je komaj izmazala. Ljubezen do petja in plesov sem podedovala od nje. Pela je, če je bila dobre volje, pela, če je bila žalostna. Babice in dedki imajo v vseh skupnostih pomembno vlogo pri ohranjanju tradicije.« 
• Tudi pri sakalovski folklori ste vzgajali vrsto generacij, tako v sedemdesetih in osemdesetih letih kot tudi pri novi skupini v devetdesetih letih in po letu dva tisoč. V čem vidite največjo razliko med »starimi« in novimi folkloristi? 
»Veliko je sicer 
razlik, toda kar 
se mi zdi najbolj 
pomembno, je 
to, da so bili ne
kdanji folkloristi 
bolj navezani name. Drugačni so bili odnosi, spoštovali so me. To sem videla tudi zdaj ob prevzetju priznanja, ko so po vrsti prišli k meni in mi čestitali, prav tako ljudje moje generacije iz vasi. Sedanji mladi vidijo v meni strogega mentorja, ki jih žene na vajah, ki zahteva od njih lepo vedenje… Čez nekaj let bodo verjetno tudi oni prevretnotili mojo osebo, ko se bodo zavedali, kakšne lepe in vsebinsko bogate večere oz. nastope smo preživeli skupaj.« 
• Veliko ste potovali s folkloro. Na katero pot, na kateri nastop s spominjate najraje? 
»Najlepše -verjetno tudi za to, ker je bilo najdaljše -gostovanje je bilo pri Lužiških Srbih v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Tam smo bili zelo »skupaj«. Na tem gostovanju se je zgodilo, da sta dva fanta pozabila nošo v internatu, in sta to opazila šele takrat, ko smo se približevali cilju, ki je pa bil kakih sto kilometrov od prenočišča. Nič drugega nam ni preostalo, kot da smo si »sposodili« nošo od muzikantov. Žrtvi sta bila Laci Korpič in Tibi Šömenek, njiju smo pa oblekli v dekliške bele hlače in bluze, podobne srajcam. V tistem trenutku jima ni bilo vseeno, po zelo dobro uspelem nastopu smo se pa vsi veliko smejali.« 
• Ali so vam kakšna potovanja delala tudi sive lase? 
»Spominjam se gostovanja v Kopru, vse je bilo zelo v redu, nastop in tudi kopanje na bližnji obali. Le ko smo se hoteli vrniti v Koper, smo opazili, da naš šofer ni v stanju, da bi lahko vozil. Škodilo mu je sonce in še kaj… Razen razbite šipe se ni zgodilo hujšega, le jaz sem imela potem več sivih las. Ko smo šli na pot, sem zmeraj le eno prosila. Naj ponovno zagledam zvonik monoštrske cerkve, kajti to pomeni, da smo se vsi zdravi vrnili domov.« 
• Po 23-ih letih (z novo skupino po desetih) ste se odločili, da prenehate s mentorstvom. Verjetno ni bila enostavna odločitev? 
»V srcu, v mislih bom zmeraj s skupino. Če bodo potrebovali pomoč, jim bom občasno pomagala. Toda tako zdravje kot tudi leta me opozarjajo, da to ne bo šlo neskončno. Enkrat je treba reči, zdaj se pa ustavi, zdaj pa nehaj. Tako čutim, da je skupina zdaj v redu, ima zadosti članov… Nehati je treba, ko si na vrhu, ne pa ko propadeš.« 
• Kako čutite, a si niste priznanja zaslužili že prej? 
»Starost ti daje neko modrost. Človek ne dela več zaradi priznanj in nagrad. Sem mnenja, če Bog obdari nekega človeka z neko sposobnostjo, ga obdari zato, da bi to uporabil v dobro svojega sočloveka. Kar me najbolj veseli, je to, da dela veliko mojih bivših folkloristov na kulturnem področju.« 

Marijana Sukič 


Porabje, 28. junija 2007 

5 




»ŽE PROTI KONCA 
DEMO« 

Na programu Intereg III/A je samouprava Verica skurok 34 miliaunov forintov dobila na tau, ka se v vesi turistično območje vönapravi. Program se uradno 30. julija konča. Kak zdaj stojijo, pa ka tau turistično območje pokriva, od tauga sam spitavo Andraša Dončeca, veričkoga župana. »Najvekši tau programa, mislim na pejneze, je tau, ka se kulturni daum obnovi. Tau de 27 miliaunov forintov koštalo.« 
• Ka baude s te zidine, ostane kulturni daum? 
»Tau funkcijo de mejla kak do tejga mau, pa zvün tauga se ešče eden informacijski center vönapravi v tauj zidini. Baude edna soba, gde do računalniki, pa prejk tej leko 
pridejo turisti do vsakše fele informacije, če je kaj zanima. V plani mamo ešče, da edno lokalnozgodovinsko razstavo napravimo, dapa tau že zvün projekta. 
smo nej meli taši prostor. Zdaj so vömenili dvera, okna, strejo, pod, pa centralna kurjava baude že potejm.« 
• Zvün zidine ka mate ešče v programi? 
»V programi mamo ešče edno učno paut (tanösvény) tü na Verici z imenom Travniške orhideje. Ta učna paut se začne na Verici z edno dvojezič
no informacijsko tablov z zemljevidom pa dé cejlak do Ritkarovec, od tistec pa nazaj pridemo ta, od kec smo štartali. Med potjauv si sedem 

INSPIRACIJA Pismo iz Sobote Dragi moji, lüblene moje, neje dobro! Nej, nikak je nej dobro! Tej dnevi med sprtolejtjo pa med letom so mi vcejlak vöspili pamet. Na, neškem prajti, ka sam nouri grato. Nej, toga sploj neškem prajti, depa zgodilo se je nika vcejlak drugoga! Ousto sam brezi inspiracije! Si leko brodite? Rejsan, ka se mi je kaj takšoga že tö zgoudilo, ali nigdar me je nej tou tak dugo držalo za glavou, za šinjek pa eške za pete. Kakoli škem delati, nika čednoga ne morem naprajti. Doj si sedem, ka bi kaj piso. Sedim pa li sedim pa samo sedim, pa mi nika ne spadne v glavou, od koga bi piso. Nika, vcejlak prazna glava ne more čistak nika vö iz sebe sprajti, nika roditi. Tak sam kak djalova njiva, ka nikšen pouv ne da od sebe. Pa si brodim vsefele, kak bi té žitek brezi inspiracije nikak preživo, dokeč inspiracija nazaj pride. Tak sam si te dun nika zbrodo. Kcuj sam se vzeu pisati nika vcejlak drugoga. Vö de vidlo, kak bi ge piso, depa tou do delali drugi namesto mene. Ja, malo mo sebe pa svejt kouli sebe znoro, sam si pravo. Pa sam se prejk mreže - vej pa vejte, prejk računalnikov - nut zglaso, ka leko, sto šké z meuv cejlo knigo piše. Ja, tak sam tou dau nut zglasiti. Pa sam gor prišo, kak se leko tak kradne lidam njina inspiracija, če svoje nemaš. Dober biznis! Depa moje inspiracije eške itak nej bilou nazaj. Zato sam si brodo, kak tadale noriti. Sejdo sam s pajdašami pa vleko na vüje, ka sto kaj dela, ka stoj šké ali pa že piše. Hop, sam zgrabo edno vcejlak dobro pripovejst, leto brž domou pa jo napiso prva, kak bi si tou človek sploj leko zbrodo. Brž smo jo v knjigi vödali, tisti, ka sam njemi vkradno pripovejst, me je malo lagvo pa čemerasto gledo. Ge sam si toga nej preveč k srci gemau. Vej pa un má eške tadale inspiracijo, moja pa se je nin zgibila. Pa zdaj tak delam tadale. Edni koulivrat gučijo, ka kradnem ideje. Ge pa pravim, ka iškem inspiracijo. Tou pa je dun nej nikšno kradnjenje, nej! Vej ne vejm, če mi eške kaj pajdašov ostane zavolo takšoga mojoga dela. Depa tou name ne miga preveč. Meni je najbole naprej valaun, ka dobro pa dosta slüžim. Tou se pri mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, tö pozna. Nikšno velko poštenje sam doubo v tom časi, gda iškem svojo inspiracijo. Čeglij ništerni gučijo, ka sam lopov gé. Njoj pejnezi trno lepou denejo pod nousom. Ste zdaj vidli vi tou!? Pejneze slüžim nej najbole pošteno, njoj pa žmano denejo. Na, vej meni tö. Pa zdaj zato tadale iškem inspiracijo pa kcuj molim, naj go ne najdem. Ka gda mo začno vö iz zdaj eške prazne glave pisati, dun nede tak dobro, kak je zdaj. Lepou mo eške tadale od drugi ideje odavo, kak če bi vcejlak moje bile. Pa zdaj že nika nouvoga delam. Že sam nika ednomi prejk vzeu. Samo vam tou ne smejm vöovaditi, ka sam njemi vkradno. Že so se najšli takši, ka tou po mojoj šegi iškejo inspiracijo. Pa mi tou leko prejk vzemejo. Miki  … DO MADŽARSKE  
Že šest prehodnih točk Na železnožupanijskem odseku madžarsko-avstrijske meje deluje že šest prehodnih točk. Lani sta se namreč madžarska in avstrijska vlada odločili, da bosta olajšali turistom prehod meje. Zato sta odprli prehodne točke pri Monoštru, Rönöku in Pornóapátiju. Letos, ob tretji obletnici vstopa v Evropsko unijo, so odprli še tri prehodne točke, in sicer pri Nemesmedvesu, Nardi in Gornjem Čataru, na območju, kjer živijo gradiščanski Hrvati. Te prehodne točke lahko prestopijo turisti peš ali s kolesom, ni pa dovoljen promet z avtomobili. Prehodne točke, na katerih ni stalne kontrole, so odprte od začetka aprila do konca oktobra vsak dan od 6. do 22. ure. Nazaj pošiljatelju 20. junija se je napotil v Nemčijo prvi od tistih kamionov, ki odvažajo komunalne odpadke, ki so bili nelegalno pripeljani na Madžarsko. Gre za kakih 4100 ton komunalnih odpadkov, večinoma iz države Baden-Würtenberg, ki so jih deponirali na več lokacijah na Madžarskem. Nemška država zagovarja stališče, da izhaja le polovica teh odpadkov od tam, zato bo pokrila transportne stroške samo v tistih primerih, ko je dokazano, da so odpadki bili pripeljani iz Nemčije. Pri odhodu prvega kamiona je bil navzoč tudi minister za varstvo okolja Gábor Fodor, ki je nanj nalepil nalepko z napisom »Nazaj pošiljatelju!«. Dve preiskovalni komisiji v zadevi Gripen Vlada se je na seji 20. junija odločila za ustanovitev vladne preiskovalne komisije, ki jo bo vodila bodoča državna sekretarka Ministrstva za obrambo Ágnes Vadai. Člane komisije bo imenoval premier, delo bodo opravili brezplačno. Komisija bo pregledala ves potek nabave lovskih letal od začetka do podpisa pogodbe, in bo iskala ogdovor na to, zakaj se je Orbánova vlada leta 2002 nepričakovano odločila za švedske lovce, znamke Gripen, če pa je leta 2001 bilo popolno soglasje o tem, da bodo ruska letala v madžarski vojski zamenjali z ameriškimi lovci F 16. Isto zadevo bo jeseni začela preiskovati tudi parlamentarna komisija.  
na štrtoj tabli kaže, gde je s slamov pokrita kuča, na dvej tablaj so naravne vrednote (természeti értékek), na slejdnjoj si pa leko poglednemo ritkarovski zvonik.« • Gde stoji zdaj projekt? »Informacijske table so že kreda, pa so že gorpostavlane tü. Pri kulturnom daumi že samo farbanje fali, ovak je že vse kreda. Uradno 30. julija se zapre projekt. Svetašnja predaja de pa 19. augusta, gda de državno srečanje Slovencev tü na Verici.« K. Holec  
Porabje, 28. junija 2007 





Zavolo informacijskoga cen-informacijski tabel leko pogtra smo cejlo zidino mogli lednamo. Na prvi je zemljevid obnoviti. Do tejga mau smo (térkép), na drugi je zgodoviza volo tauga nej mogli niše na vasi, na tretjoj piše o razprireditve nej organizirati, ka tresenom naselji (krošeu), 
6 



»TAU NE MORE TAPRAJTI, MERIKO VIDETI TRBEJ« 

Petdesetšesoga leta je sploj jo. Mi že tü vse mamo, ka oni smo se pelali pa smo že tam zato ka tam je doma Šanjina • Kak se je vam vidlo djedosta lüstva vöodišlo v Me-majo, pa itak ne moremo tak bili.« brat. Tau pokrajino tak zove-sti? riko, šteri so tü njali stariše, živeti kak oni. Oni bola mirno • Nej si se bojala na letali? jo, ka pokrajina djezero jezer. »Tau je dobro pitanje. Sto rad brate, sestre pa vse spoznan-živejo. Domau pridejo s slüž-»Nej, samo te je bilau malo Tau je sploj lejpo bilau. Te je-ma reform künjo, tistomi se ce. Dugo lejt so samo oni ojdli be, njim se nej trbej trüditi, pa špajsno, gda je ta gor üšlo. Da zere so vse med planinami.« gvüšno vidi. Mena se je nej domau, dapa par lejt nazaj se tadala delati, naj več pejnez je že gor prišlo letalo na tisto • Ka je najvekša razlika vidlo, sploj težko sam se vcuj je tau že malo spremenilo. majo. Oni tiste pejnaze, ka višino, kak trbej, te je že dob-med Meriko pa med Vogr-vzela. Oni vse neslano djejo, 
ro bilau.« sko? pa samo malo začimb nüce
• Te si že zato malo lakejše »Vejn tau, ka je tam vse velko. jo. Nam je tau sploj špajsno. gratala, gda si vö z letala Tam so poštije velke, rami, au-Zvün tauga ešče dosta kitajna zemlau staupila? tonge, dapa leko povejm, ka sko, pa meksikanarsko djesti »Tak mislim, ka tašoga reda se vse. Tau je čüdno bilau mena djejo. Pa ka se ešče vpamet vsakši malo pomiri, ešče taši sprvoga. Dostakrat so prajli, vzela, ka oni sploj dosta gotü, šteri se ne boji. Gda človek ka zdaj sé skaučimo ali ta, pa vejoga pa kokošečovoga mesa vö z letala staupi pa kaulak te gda smo se pelali, te sam djejo. Nej bilau tašoga dneva, pogledne, te se spamativa, ka samo z bejlim gledala, ka smo ka bi nej bilau mesau. Mena je je v Meriki. Tau je malo lagvo se več stau kilometrov vozili. tau malo špajsno bilau.« bilau, ka müva ne gučiva pa Njim je nika nej daleč.« • Bilau tak, ka si domotožje ne števa angleško. Zato smo • Ka se ti je najbola vidlo v mejla? pa samo šli za drugimi, pa Meriki? »Za tri kedne, kak smo tam smo tak te prejkprišli carine. »Vejn New York pa Philadel-bili, sam mejla. Zato, ka te Tau je zato nej tak leko, zato phia, bi prajla. V Philadel-smo bola tak doma bili, nej ka je na Kenedy letališči sploj phiji smo si poglednili zvon smo šli nikam, pa vejn zato. 
Od nas, iz Porabja, že tü odijo njim trbej, prislüžijo v osmi dosta lüstva, šteri gor pa doj svobode. Zato se tak zove, ka Te sam tak bila, ka bi üšla dotavö v Meriko malo si pogle-vöraj, pa se njim nej trbej dejo. Edno vöro smo čakali, s tejm zvonaum so zvonili, mau.« 
dat rodbino. Zdaj majuša je bojati, ka baude zranja. 

• Falilo ti je kaj? Marijana Holec bila, z mo-Za volo tauga živejo vejn 
»Mlajši pa vnukice. Sreča, žaum Šandorom Fodorom. bola mirno, kak mi. V 
ka potejm smo šli v Betle

hem pa v Philadelphijo. žlato ali mauž? nami pa med njimi. Dja 
• Marijana, ti maš v Meriki tejm je velka razlika med 
Te mi je tau domotožje »Obadva mava. Moža brat je sam vözračunala, ka smo 
taminaulo, vejn zato, ka vanej, pa moja materej sestra, tam kipüvali djesti, gvant, 
sam te pa vse dosta nauistino, ona več ne žive, samo pa vse drugo, če prejk zra
voga vidla. Tü smo že mlajši.« čunaš na naše pejnaze, 
samo dvanajset dni bili, 

tak ka tau je brž taodiššla, ka ta v Meriko šla? nas. Nika je nej dragšo. 
• Kak sta zdaj do tauga pri-skur telko košta kak pri 
lo.« »Nas so že dugo lejt zvali, naj Samo oni plačo štirikrat 
• Kakšna je Merika, v 

dvej stavkaj če bi taprajdemo, samo nej cajta, pa nej več majo kak mi. Zato pa 
la. leko pelala. Istino, ceringo • Naletja sta dobila vipejnez sva nej mela, ka bi se naletja živejo.« 
»Meriko videti trbej, tau so zvekšoga vse oni plačali, zum? 
samo tak taprajti ne dapa zato brezi pejnaz itak ne »Mi smo naletja dobili 
more. Drugo je pa ranč moraš titi. Zdaj majuša sva se vizum, vejn zato, ka smo 
vse tak kak pri nas. Tau zato tak odlaučila, ka va šla, že nej tak mladi. Naš sin je že dočas smo vö na vrata leko gda so podpisali izjavo o ne-je razlika, ka oni, gda s slüžbe ka sva zdaj mela 25. obletnico pred tremi lejtami gnauk sto staupili. Potistim že baukše odvisnosti. Betlehem se mi je domau pridejo, potistim že ne poroke.« titi, dapa njema so nej dali. bilau, zato ka nas je tam že ešče sploj vido, vejn zato, ka delajo. Tjöjati ne tjöjajo, samo 
• 
Kak dugo sta bila v Meri-Dvadvajsti lejt je star bijo, pa moža brat čako.« tam dosta Porabski Slovencov rejdko, zato ka djesti gotovo ki? nej bijo oženjeni, vejn so se • Gda ste najprvin New žive. Bili smo na pokopališči, tjöjpijo. Oni uživajo, nej kak »Eden mejsec.« bojali, ka tam ostane. Nam York zaglednili, kak se je gde smo sploj dosta taši gro-mi. Ka je ešče razlika pa je 

•
 Kak se ti je vidlo? so na deset lejt dali. Tak vejo, vam vido? bov vidli, gde so tisti pokopa-meni špajsno bilau, ka oni »Mena se je sploj vidlo. Dja ka sto že tü ma mlajše, vnuke, »Tisto ne moreš taprajti. Tisti ni, šteri so s Porabja gnauk če kama dejo pit, tam vsakši sam prajla, ka če mo zdravje kučo, tisti že tam ne ostane, varaš je strašno lejpi, pa straš-svejta tavö šli.« seba prosi, drugoma ne plamejla, te mo ešče gnauk üšla. če ma dolapriteče, nazaj do-no velki. Najbola se tau z leta-• Kakšno je lüstvo? čüvajo. Zaman so padaši.« Sploj pa zato, ka ešče na deset mau pride.« la vidi. Zato ka gda se šetaš, »Dosta fela lüstvo žive v Meri-• Živela bi v Meriki? lejt mam vizum.« • Kelko časa je trbelo, ka ste te drugo ne vidiš, samo velke ki. Židovdja, Kitajci, črni, bejli, »Sama nej, če bi cejla druži

• 
Vsakši, steri domau pri-v New York prišli? stavbe, štere tak vögledajo, žuti, vse fela. Tam nej špajsno, na z menov üšla, te ja. Ovak de z Merike, tau pravi, ka »Mi smo brž taprišli, zato ka kak če bi do nebes zrasle.« da po pauti dejo pa se nemški, nej.« de ešče gnauk nazaj üšo. smo mi v Budimpešti gorseli • Od tec ste kama šli? kitajski ali ranč slovenski po-Zaka? na letalo, pa smo se zravan »Mi smo od tec v Connecticat gučavajo, zato ka dosta fela Karel Holec »Vejn za volo tauga, kak žive-v New York pelali. Devet vör šli, v eden mali varaš Cant, nacije žive v tistom rosagi.« 




Porabje, 28. junija 2007 

7 


VIKTOR+VIKTORIJA 
Maribor 


BETEK 

10. OBLETNICA MESTNE ČETRTI 
MAGDALENA 

Viktor la. Una pa, kak če bi jiva nej 




čüla. Samo je nika zastonjala 

Varaš Maribor v Sloveniji je na s predsednikom Zveze, Jože-bogato kulturno, družabno 
zdraviva pojbič pa de-pa se obrnola na drugi kraj. 

štiri tala gora vtaldjan, naj ga tom Hirnökom tü. Na kratko, pa športno živlenje. V majuša 

klička. Zdraviva kak djedro, Zato se je brat Viktor za njou 

ležej leko ravnajo, kak je tau Porabje s svojimi lidami njim pa juniuša majo več kednauv 

bi prajli bole po domanje. Kak gora vzeu. 

pri velki varašaj. En frtau tala je ostalo pri srcej. V deseti razne programe, sto vej bole 

bi pa nej bila, če pa zdravo gej-- Njajte jo, naj eške bou malo 

varaša se zove Mestna četrt lejtaj so večkrat bile pozvane loviti ribe ali se brsati, špilati 

ta pa se naganjata po friškom betežna, pa de po tistom šla 
Magdalena, stero so ustanovi

kulturne skupine tak iz Po-rokomet, odbojko, šah... pa 

zraki skur cejle dneve. Ja, kak v šoulo. 

li pred desetimi lejti. Zatau so rabja v Maribor kak naaupek. kulturne programe. Odrasli 

bi nej zdraviva bila? Depa - Nika nede betežna, ka je že 

letos, 6. juniuša, meli tej Vara-Števanovske pa varaške ljud-majo mladinsko pa starejšo 

eške najbole zdravi mlajši zdrava, -je mama nej škela 

pihalno godbo pa Mejšani 

pevski zbor Angel Besednjak, 

stere smo že leko spoznali v 

Porabji tü. 

Letos se leko srečamo z „Ma


zmejs zbetežajo. Pa je tak be-popüščati. 

tek zaodo našiva dvojčka tö. Zdaj se je dun zglasila eške 

Najprva je začnilo škrabati po Viktorija. Najprva je malo 

guti Viktorijo. Malo po tistom skašlala, po tistom zastonjala 

je začno kašlati Viktor. Oba 
nagnouk pa sta vroučiva gratala. Nika, trbelo je v postelo. 



Pila sta vrouči tej z medom pa požirala tablete. Viktorija je že za pet dni zdrava bila. Viktora pa je tadale küjalo. Tak bi sestra že mogla iti v šoulo, Viktor pa je eške mogo ležati v posteli. Depa Viktorija je nej mejla kakše velke vole v šoulo iti. Zato je tadale ležala v posteli. Mami pa ati se je 
pa z groubim glasom začnila tumačiti. 
-Mama pa ata, viva nika 
ne vejta! Ge 
sam že rejsan 
zdrava. Depa 
pri brati zato 
ležim, ka po
lonje njegvoga 
betega na sebe 
vzemem. Tou 
znamenüje, 
ka idnouk bole brž zdrav grata. Ge njemi tak pomagam. Zato me dun njajta, ka tou obredim. Ge sam zdaj nikšne fele padar. Ja, tak si je brodila Viktorija. Brat Viktor pa je kcuj samo na velko klumo. Že za dva dneva pa je biu znouva zdrav kak djedro. Kak bi pa nej biu, če pa njemi je pou betega pomagala tazbetežati njegva sestra. 
šanciprogramz naslovom »10. praznik MČ Magdalena -Radi pojemo in igramo«. Svoj jubilejni svetek so povezali z zdaj že tradicionalnim srečanjom pevskij zborov, vokalnij pa inštrumentalnij skupin toga tala Maribora. Zvöjn domanji mlašeči pa odrasli skupin je bila pozvana samo Slovenska zveza s kulturno skupino iz Porabja, zatau, ka doudji lejt dobro leko delamo vküper. Varaške pevke so z veselim programom pozdravile jubilejni svetek. Na začetki programa je gospaud Zupan Gorazd zvöjn pozdrava, svetešnjoga guča vörazdejlo več priznanj ob 10. obletnici dela, med njimi je leko prejkvzela predstavnica Zveze priznanje, štero je bilau podeljeno Zvezi Slovencev za aktivno sodelovanje z mestno četrtjo Magdalena, ka je za nas velko poštenjé. Prejdnji toga tala varaša so se včasik na začetki svojga dela želeli povezati s Slovenci v Porabji prejk Slo


slovenske plese. Vsakšo leto 
so pozvani mlašeči futbalisti 

riborčani” na Državnom srečanji Porabski Slovencov. Želimo si tadale tašne žive, dobre stike, kak smo ji leko preživeli v zadnji deseti lejtaj z njimi. Pri tejm največ dela ma tajnica Štefka Čontala, stera trno lepau gora prime naše skupine, nas furt informira pa pozove na programe, nam pomaga sprajti skupine od nji. S svojim smeječim obrazom, prijaznim glasom, z 
dobro volauv nam je pri srcej, 
steri go mamo srečo osebno 

tou nej najbole vidlo. 

-Na, vö se skoba-Tak delata Viktor pa Viktorija. 
do Zveze? Nisterni od 
caj pa v šoulo, - 

venske zveze. Kak so prišli se brsat tü, škoda, ka so samo poznati. 

njij, parkrat leko šli senički mlajši V imeni vsej nas ob tej priliki tü 

iz postele 

Kak bi pa naj ovak, vej sta pa 


kak gospaud Murko, so bili tak, ka so ške vcuj vzeli vara-iskreno čestitamo ob 10. rojst
dvojčka, nej? 


na izleti v Porabji, gda so se ške mlajše tü. nom dnevi MČ Magdalena. 

sta jo gor Miki Roš 

zvöjn pokrajine leko spoznali Mestna četrt Magdalena ma Klara Fodor 

goni-


Porabje, 28. junija 2007 


MALČKI IZ PORABJA 
V SOBOTI 

Vrtec Murska Sobota in Zveza Slovencev na Madžarskem sta pripravila tradicionalni tridnevni tabor za malčke iz porabskih vrtcev. 10. tabor je bil od 18. do 20. junija v Murski Soboti. Porabski otroci, prišlo jih je 15, v spremstvu 14 mamic oziroma babic ter vzgojiteljice Agice 
PETEK, 29.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: OPIČJE NORČIJE, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVALSKI OTROCI, 16.25 SORODNI DUŠI, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... BIZANTINSKI SLONOKOŠČENI SKRINJICI, 17.40 ČUDEŽNI PLANET, FRANC.-JAP. POLJ. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 20.30 ALPSKI VEČER 2007, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: POČITNICE SO TU, 0.15 ČUDEŽNI PLANET, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL PETEK, 29.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.40 FRASIER, AM. NAN., 13.05 MLADINSKA REPREZENTANCA, NIZ. FILM, 14.45 MOZAIK, 15.40 ŽOGARIJA - KO IGRA SE MULARIJA, 16.10 ZDAJ!, 16.35 MOSTOVI - HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 ŠKOFIJSKA ORGLARSKA DELAVNICA, DOK. FELJTON, 18.35 DEŽELA DOLGEGA BELEGA OBLAKA - NOVA ZELANDIJA, 19.05 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUSKA NAD., 19.50 KRONIKA Z LENTA, 20.00 RESNIČNA LEGENDA O EIFFLOVEM STOLPU, FRANC. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 ZLO, ŠVEDSKI FILM, 23.35 STANDER, KOPR. FILM, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL  
SOBOTA, 30.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB: POČITNICE SO TU, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK. NAN., 14.15 ZADNJA SLIKA, ANG. FILM, 15.55 POLETNI VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 PREKLETI KRALJI: ŽELEZNI KRALJ, FRANC. NAD., 21.25 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.40 LEADBELLY, AM. FILM, 1.45 DNEVNIK, 2.05 INFOKANAL SOBOTA, 30.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 VROČI STOL, 10.20 RESNIČNA LEGENDA O EIFFLOVEM STOLPU, FRANC. DOK. SER., 11.10 VODNA BOMBA ZA DEBELEGA MAČKA, LATVIJSKO-ESTONSKI FILM, 12.55 DEŽELA DOLGEGA BELEGA OBLAKA -NOVA ZELANDIJA, DOK. ODD., 13.25 ŠKOFIJSKA ORGLARSKA DELAVNICA, DOK. FELJTON, 13.55 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 15.40 ZDAJ!, 16.05 SP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 16.55 EVROPSKA LIGA V ODBOJKI, SLOVENIJA -PORTUGALSKA, 19.00 EP V RITMIČNI GIMNASTIKI, 19.50 KRONIKA Z LENTA, 20.00 GLOBUS, 20.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.00 GALA KONCERT SKLADB MOJMIRJA SEPETA IN JURETA ROBEŽNIKA, 23.05 VRTILJAK, 1.20 SLEDI V ČASU, AVSTR. NAD., 2.15 ZABAVNI INFOKANAL  
NEDELJA, 01.07.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 SLEDI, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 ALPSKI VEČER 2007, 14.45 VRTIČKARJI: ŽUR, TV NAD., 15.15 RESNIČNO ŽIVLJENJE, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - GALERIJA IGRALCEV: POKLON DUŠI, JEŽKU IN MILI SKOZI MEŽANKINE SPOMINE, 18.15 PAJKEC PIKO, RIS., 18.20 VETERINAR JOC, RIS., 18.30 KRAVICA KATKA, RIS., 18.35 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 18.40 ŽREBANJE LOTA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA RTV SLOVENIJA IN ANSAMBLA GREGORJI S SOLISTI, 21.35 INTERVJU, 22.25 ARS 360, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 Z OGLEDALOM, V UGANKI, ŠVEDSKI ČB FILM, 0.40 DNEVNIK, 1.05 INFOKANAL NEDELJA, 01.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.15 SKOZI ČAS, 10.25 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 11.05 NAŠA PESEM 2007, 12.05 MED VALOVI, 12.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.30 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 14.05 SPEEDWAY ZA GRAND PRIX, 15.25 SP V STRELJANJU NA PREMIČNE TARČE, 16.30 SP V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 17.15 DP V ULIČNI KOŠARKI, 17.20 EP V RITMIČNI GIMNASTIKI, 19.50 KRONIKA Z LENTA, 20.00 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 20.50 FRASIER, AM. NAN., 21.15 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 23.00 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 23.45 OBRITOGLAVCI, KAT. FILM, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL  
PONEDELJEK, 02.07.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 SLOVENCI V AVSTRALIJI: SREČANJA V SYDNEYJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NAJLEPŠE AVSENIKOVE MELODIJE, KONCERT, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: JAPONSKA, 16.15 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNO-RAZV. ODD., 16.35 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MORSKI PSI V SREDOZEMLJU, FRANC. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 DAMA S KAMELIJAMI, IT. NAD., 0.35 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 1.05 MORSKI PSI V SREDOZEMLJU, PON., 1.55 DNEVNIK, 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 02.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.35 POLETNI VRTILJAK, 13.50 VRTIČKARJI: ŽUR, TV NAD., 14.15 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 14.45 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 15.45 ARS 360, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN: NOTRANJSKA, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 HENRIK OSMI, ANG. NAD., 19.45 KRONIKA Z LENTA, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE BRINA, 23.30 NA NOŽ, ANG. NAD., 0.00 NEPOVRATNO, FRANC. FILM, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL  
TOREK, 03.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 MORSKI PSI V SREDOZEMLJU, FRANC. POLJ. ODD., 12.00 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.50 OBZORJA DUHA, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.15 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 S SMRTJO SEM ZAČEL ŽIVETI, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZA RESNIČNI KONEC VOJNE ALI ROGNROLL, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ABSOLUTNO GLOBALNO, 23.30 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 0.30 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 1.00 S SMRTJO SEM ZAČEL ŽIVETI, DOK. ODD., 1.50 DNEVNIK, 2.30 INFOKANAL TOREK, 03.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.20 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE BRINA, 13.20 STUDIO CITY, 14.20 SLEDI, 14.55 SP V STRELJANJU NA PREMIČNE TARČE, 16.05 PRVI IN DRUGI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 19.50 KRONIKA Z LENTA, 20.00 ŠEST JUNIJSKIH DNI, FRANC. DOK. SER., 20.50 VISEČI VRT, ANG. NAN., 22.30 FELICE, FELICE, NIZ. FILM, 0.15 DOMOVINA, KRONIKA PRELOMNEGA OBDOBJA, NEMŠ. NAD., 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL  
SREDA, 04.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČIL, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKIP ROGRAM, 11.05 S SMRTJO SEM ZAČEL ŽIVETI, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 ZGUBICA, DANSKI FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 PORTRET OTONA ŽUPANČIČA: VEM, O VEM SVOJ DOLG, V PRSIH TU ME ŽGE ..., DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 ŽELEJČKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROPARJA, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 BREZ REZA: DR. DIMITRIJ RUPEL - EVROPSKE RAZSEŽNOSTI SLOVENSKE KULTURE IN POLITKE, 23.25 GOERINGOVA POSLEDNJA BITKA, NEMŠ. DOK. SER., 0.20 PORTRET OTONA ŽUPANČIČA, PON., 1.10 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 1.40 DNEVNIK, 2.20 INFOKANAL SREDA, 04.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.50 LESTVICA NA DRUGEM, 15.35 ŠEST JUNIJSKIH DNI, FRANC. DOK. SER., 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 IZLET, MLADINSKI FILM, 18.55 KATARINA VELIKA, ANG. DOK. NAD., 19.45 KRONIKA Z LENTA, 20.00 POKLIC: ARNE, DOK. PORTRET, 20.50 TRI SUPERZVEZDE V BERLINU - ANNA NETREBKO, PLACIDO DOMINGO IN ROLANDO VILLAZON, 22.55 BOVLING ZA COLUMBINE, AM. FILM, 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL  
ČETRTEK, 05.07.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 PORTRET OTONA ŽUPANČIČA: VEM, O VEM SVOJ DOLG, V PRSIH TU ME ŽGE ..., DOK. ODD., 11.50 SVETO IN SVET: AVTORSTVO SVETEGA PISMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 13.45 POLNOČNI KLUB: POČITNICE SO TU, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRASTAČJA PATRULJA, RIS. NAN., 16.10 MOJA ROLKA, IGR. FILM EBU, 16.25 ENAJSTA ŠOLA: KORUZA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP: UPANJE VEDNO OBSTAJA, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MOJSTER MIHA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KDO SE BOJI DR. JANEZA RUGLJA?, DOK. ODD., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KNJIGA MENE BRIGA, 23.20 VOKALNA SKUPINA AMARCORD, LEIPZIG, 0.45 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 1.15 DUHOVNI UTRIP: UPANJE VEDNO OBSTAJA, 1.30 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL ČETRTEK, 05.07.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.00 LABIRINT, 14.50 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 15.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.10 MOZAIK, 17.05 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 BREZ REZA: DR. DIMITRIJ RUPEL - EVROPSKE RAZSEŽNOSTI SLOVENSKE KULTURE IN POLITKE, 18.00 POROČILA, 18.05 DOSJE: DOLGA, DOLGA POT, 18.55 SLOVENSKI OKTET V POSTOJNSKI JAMI, 19.45 KRONIKA Z LENTA, 20.00 MOJA HČERKA, MOJE ŽIVLJENJE, NEMŠ. FILM, 21.30 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.10 NE SAMO ... AMPAK VEDNO, ANG. TV FILM, 23.55 IZBIRNE SORODNOSTI, IT. FILM, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL  


Holec, so stanovali v soboškem dijaškem domu, večina aktivnosti pa je potekala v bližnjem vrtcu Miške. Geslo jubilejnega tabora je bilo Od zgodbe do igre. S pomočjo krajših zgodb in ob izdelovanju slikanic ter metuljev so se mladi Porabci učili materinščine; bili so tudi 

na izletu z vlakcem, jahali so konje in se tudi kopali v bazenu, kar jim je ob visokih temperaturah tudi najbolj ugajalo. Tabor je tako v tem šolskem letu zaokrožil gostovanje vzgojiteljic iz Murske Sobote v porabskih vrtcih, ko so iz Murske Sobote v Porabje dvakrat mesečno prihajale Frida Cör, Danica Roškar in Helena Drk. 
se 


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. 

Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, 
SWIFT koda: OTPVHUHB