IZ M15 IN ZSlfiZllfi VODSTVO Modna trgovina nasproti glavne pošte. prifborcf&kv vse modne in nalcitne predmete, potrebščine za lcrojače in šivilje, damslco perilo, bluze, hišne halje, narodne vezenine, zastave, trakove in znalce. Klobuki za dame in deklice. * Potrebščine za modistinje. ❖ Popravljanje damskih klobukov. Poseben oddelek za gospode: vsake vrste klobuki za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vsi športni in toaletni predmeti. KOLEDAR (V e s tn i lv) ------ XXIV. =-- šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1910. Izdalo iti založilo vodstvo. V Ljubljani. PisLc »Narodne tiskarn©". 1909. Oho OZ 33, C G k t Leto 1910. je navadno in ima 365 dni (med temi 67 nedelj in praznikov); začne se s soboto in konča s soboto. Začetek leta IS) 10. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 27. listopada. Godovinsko število. Zlato število . . . 11 Rimsko število ... 8 Epakta ali lunino kazalo XIX Nedeljska črka B Solnčni krog . . . 15 | Letni vladar: Jupiter. Letni časi. Začetek pomladi 21. sušca. J Začetek jeseni 23. kimavca. Začetek poletja 22. rožnika. i Začetek zime 22. grudna. Znamenja za lunine premene. Mlaj....................@ Ščip ali polna luna . . @ Prvi krajec............]) j Zadnji krajec . . . . ( Solnčni in lunini mraki leta 1910. Leta 1910. bodeta solnce in luna po dvakrat mrknila, v naših krajih bo viden le drugi lunin mrak. 1. Solnce popoloma mrk n e dne 9. vel. travna. Mrak se prične ob 4. uri 36 min., popoln postane ob 6. uri 2 min. zvečer, konec popolnega mraka bo ob 7. uri 17 min., konec mraka sploh ob 8. uri 44 min. zvečer; pri nas neviden. 2. Popoln lunin mrak bo dne 24. vel. travna. Mrak se prične ob 4. uri 44 min., postane popoln ob 6. uri 7 min., konec popolnega mraka ob 6. uri 57 min., konec mraka sploh ob 8. uri 20 min.; tu neviden. 3. Solnce deloma mrkne 2. listopada. Mrak se začne 48 min. popolnoči, konča se ob 5. uri 24 min.; tu neviden. 4. Luna popolnoma mrkne dne 16. in 17. listopada. Mrak se prične ob 11. uri 42 min., postane popoln ob 0. uri 52 min., popoln mrak se konča ob 1. uri 44 min., sploh preneha ob 2. uri 55 min. zjutraj. Cerkveni prepovedani časi. Ženitve so prepovedane od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih in javni plesi so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, o Telovem in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe i. dr. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in dne 24. grudna. *H J> PROSINEC * JANU ARI J Dnevi Gadovi in nedeljski evangeliji 1 Sob Novo leto. Obrez. Gosp. Beležke. Ko jc bil Herod umrl. Mat. 2. 2 3 1 5 6 7 8 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. N. pred razgl. G. Makarij. Genovefa, d.; Slavimir. ( Tit, šk.; Dobromir Telesfor, p.; Grozdana. 3 kralji ali razgl. G. Darin. Valentin, šk.; Svetoslav. Severin, op.; Bogoljub, m. lžletni Jezus v templju. Luk. 2. 'J 10 11 12 13 1 1 15 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. po razgl. Gosp. Julijan, m. Pavel L, p.; Dobroslav. Higin, p. m.; Božidar, op. © Arkadij, m.; Blagaja. Veronika, dev.; Bogomir. Hilarij, šk.; Neda. Pavel, pušč.; Radoslav. 0 ženitnini v Kani Gal. Ivan 2. ir, 17 18 11) 20 21 22 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 2. po razgl. G. Ime Jez. Ant. p.; Ratislav. Sv. Petra stol v R.; Vera. j) Kanut, kr.; Hranimir. Fab. in Seb.; Živojin. Agna, dev. muč.; Janja. Vincencij, m.; Sviioj. 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20. 23 2-1 25 2(1 27 28 29 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 70nlca. Zaroka M. D. Timotej, šk.; Milislava Izpreobrn. Pavla; Kosava.® Polikarp, šk.; Vsevlast. Ivan Zlatoust; Dušana. Julijan, šk.; Dragomil. Fran Sal., šk.; Gorislava. Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8. 30 31 Ned. Pon. 60nica. Martina d.; Desislav. Peter Nol., sp.; Divna. Dan vzraste za 57 min. Dan je dolg 8 ur 35 min. do 9 ur 32 min. j> SVEČAN ★ FEBRU ARIJ ^ H* Hrv.-srbsko: Veljača. Poljsko: Luty. Češko: Unor. 28 dni. 3-^ Rusko: . Luž.-srb.: Maly rdžk. Bolgarsko: 4>enpyapnli. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Tor. Ignacij, šk.; Budimil. Beležke. 2 Sred. Svečnica ; Ljubomira. ( — 'ipt 3 Čet. Blaž, šk.; Bojmir. 4 Pet. Andrej Kor., šk ; Daroslav. 5 Sob. Agata, d. m.; Jagoda. Jezus ozdravil slepca. Luk. 18. G Ned. 50nica. Doroteja; Žalimir. 7 Pon. Romuald, op.; Malina. 8 Tor. Pust Ivan M ; Zvezdodrag. 9 Sred. f Pepelnica. Ciril AL, šk. 10 Čet. Šolastika, d.; Vojmil. © 11 Pet. Adolf, šk.; Dobrana. 12 Sob. Evlalija, d. m.; Zvonimir. Hudobni duh izkušal Jezusa. Mat. 4. 13 Ned. 1. postna. Katarina; Vrativoj. 14 Pon. Valentin, m.; Cvetna. 15 Tor. Favstin in Jov.; Ljuboslava. IG Sred. f Kv. Julijana; Strahomir. J 17 Čet. Donat in tov., m.; Vesela. 18 Pet. j Kv Simeon; Dobrana. 19 Sob. f Kv. Julijan; Bratomil. Jezus se na gori izpremenil. Mat. 17. 20 Ned. 2. postna (kv.) Elevterij, šk 21 Pon. Maksimilijan, šk.; Miloslav. 22 Tor. Stol sV. Petra v A. Gojslav. 23 Sred. Peter D.; Čudomil. 124 Čet. Matija, ap.; Divka @ 25 Pet. Valburga, op.; Vladoj. 26 Sob. Marjeta Kort.; Krašimir. Jezus izgnal hudiča iz mutca. Luk. 11. 27 Ned. 3. postna. Leander; Nikna. 28 Pon. Roman, op.; Inoslav. Dan vzraste za 1 uro 22 min. Dan je dolg 9 ur 35 min. do 10 ur 57 min. SUŠEČ ¥ MARCU Ožujak. Bfezen. -*g-Naletnik. 31 dni. Dnevi Godovi in nedeljski 1, Tor. Albin, šk.; Belin. 2 Sred. j Sredp. Simplicij, p.; Milena 3j Čet. | Kunigunda, c.; Mislav. 4j Pet. j Kazimir, sp.; Sladoje. ( 5| Sob. | Agapeta, m.; Danica. Jezus nasitil 5iX)U mož. Ivan (!. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. 121 Sob. 4. postna (sredp.) Fridolin. TomoAk., c uč.; Košana. Ivan božji, sp.; Bodin. Frančiška R.; Danimir. 40 muč.; Stana. Heraklij, m.; Radoja. © Gregor I., pap.; Božana. Judje hoteli Jez. kamenjati. Ivan 8. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5 postna (tiha). Rozina, vd. Matilda; Desimir. Longin, m.; Velislav. Hilarij, m.; Ljubislava. Jedert, d.; Budimir. J) D. M. 7 žal.; Slavoljub. Josip, ž. D. M.; Zlata. Jezusov prihod v Jeruz. Mat. 21. 6 postna (cvetna) Evgenij. Benedikt, op.; Tuga. Bazil, m ; Milojka. Viktorijan, m.; Dražislav. •Vel. čet. Gabrijel; Jaroslav. •Vel. pet. Predrag. @ f Vel. sob. Dizma; Srdan. 20 Ned. 21 Pon. 22 Tor. 23 Sred. 24 Čet. 26 Pet. 20 Sob. Jezus 27 Ned. 28 Pon. 20 Tor. 30 Sred. 31 Čet. Jezus vstal od smrti. Mark. 10. Velika noč. Vstaj. Gosp. Velikn. poned. Ivan Kap.,sp Ciril, šk.; Branivoj. Angela F., vd.; Pribislav. Modest, šk.; Mojmir. Beležke. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji l Pet. Hugon, šk.; Mutimir. Beležke. 2 Sob. Fran Pavl.; Gojmir. Jez. se prikazal pri zap. vratih. Ivan 20. 3 Ned. 1. povelik. (bela). AbundijC 4 Pon. Oznanjenje M. D. Dušica. 5 Tor. Vincencij F.; Dabiživ 0 Sred. Sikst, p.; Čudna. 7 Čet. Herman, sp.; Radivoj. 8 Pet. Albert; Viijenica. 9 Sob. Marija Kleofa; Ljuban © Jezus, dobri pastir. Iv. 10. 10 Ned. 2. povelik. Ezekijel, pr. 11 Pon. Lev 1. p.; Rada. 12 Tor. Zenon, šk.; Ljubomir. 13 Sred. Hermenegild, m.; Milutina. 1 l Čet Justin, m.; Jelača. 15 Pet. Helena, kr.; Gestirad. 10 Sob. Turibij, šk.; Božislava. ]) Jez. napovedal svoj odhod. Ivan 10. 17 Ned 3. povelik. Rudolf, m. 18 Pon. Apolonij, m.; Gradislava. 19 Tor. Lev IX. p.; Tihorad. 20 Sred. Marcelin, šk.; Dragislav. 21 Čet. Anzelm, šk.; Dragomira. 22 Pet. Soterin Kaj, p., m.; Ljutomer. 23 Sob. Adalbert, šk.; Vojteh. * Jezus obljubil sv. Duha. Ivan 10. 24 Ned. 4. povelik. Jurij, m. (v) 25 Pon. Marko, ev.; Tugomir. 20 Tor. Klet, p.; Sekana. 27 Sred. Peregrin, duh.; Raduna. 28 Čet. Pavel kriški; Slavica. 29 Pet. Peter, m.; Tankoslava. 30 Sob. Katarina S., d.; Samorad. Hrv.-srbsko: Svibanj. Poljsko: Maj. Češko: Kvoten '■%- 31 dni. -§>• Rusko: Mah. Luž.-srb.: Rdžovnik. Bolgarsko: Mah. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Jezus učil o molitvi. Ivan IG. Beležke. 1 Ned. 5. povelik Filip in Jak., ap. 2 Pon. Atanazij, šk.; Živana. ( 1 ■ d 3 Tor. N.sv.križa; Solnčarica. ^ v 4 §red. Florijan,m.; Cvetoslav. 1 ^ 5 Cet Kristov vnebohod. Desirad. G Pet. Ivan Ev. p. lat. vr. Dragovit. 7 Sob. Stanislav, šk. m ; Ognjana Jez. govoril o pričanju sv Duha. Iv. 15 8 Ned 6. povelik. Prik. sv. Mihaela. 'J Pon. Gregor Nac., šk.; Prvinica. © 10 Tor. Antonin, šk.; Dvorna. 11 Sred. Mamert, šk.; Ljerka. 12 Čet. Pankracij, m.; Stojmir. 13 Pet. Servacij, šk.; Jasna. 14 Sob. f Bonifacij, šk.; Svetolik. Jezus gov. o sv. Duhu in ljub. Iv. 14. 115 Ned. Binkošti. Duhovo. 16 Pon. Binkoštni pon. Ivan Nep. J) 17 Tor. Paškal; Dušoje. 18 Sred. f Kv. Feliks, sp.; Mladica. 19 Čet. Čelestin, p.; Vitoslava. 20 Pet. fKv. Bernardin,sp.; Milodar. 21 Sob. f Kv. Valent, m.; Jelina. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. 22 Ned. 1. pobink. Sv. Trojica. Boža. 23 Pon. Deziderij, šk.; Milorad. 24 Tor. Marija D., p. kr.; Cveta (g 25 Sred. Urban L, p.; Nosimir. 2G Čet. Telovo. Dragica. 27 Pet. Magdalena; Volkašin. 28 Sob. Avguštin, šk.; Jaromir. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 29' Ned. 2. pobink. Maksim; Dana. 30| Pon. Ferdinand, kr.; Milica. 31 Tor. Angela, d.; Bojslav. ( | Dan vzraste za 1 uro 8 min. Dan je dolg 14 ur 19 min. do 15 ur 27 min. ROŽNIK * JUNIJ 30 dni. ■>' Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji ll Sred. j Juvencij, m.; Radovan. 2| Čet. j Marcelin, m.; Velimir. 3i Pet. I Srce Jezusovo; Radosava. 41 Sob. i Fran Kar., sp.; Dika. O izgubljeni ovci. Luk. 15. 5 Ned. 3. pobink. Bonifacij, šk. 0 Pon. Ncrbert, šk.; Milutin. 7 Tor. Robert, op ; Veselica. © 8 Sred. Medard, šk ; Višeslav. 9 Čet. Prim. in Felic , m.; Kalina. 10 Pet. Marjeta, kr.; Dostana. 11 Sob. Barnaba, ap.; Rusmir. 0 velikem ribjem lovu. Luk. 5. Id Ned. 4. pobink. Ivan Fak., sp. 13 Pon. Anton P., sp.; Zorica. 14 Tor. Bazilij, šk.; Zlatana J) 15 Sred. Vid in tov. m.; Vidoslav. 16 Čet Fran Reg., sp.; Dragimir. 17 Pet. Adolf, šk.; Tratomir. 18 Sob. Feliks in Fort.; Bodin. O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 5. pobink. Julijana; Volkos. I Silverij, p.; Milava. j Alojzij; Vekoslav | Aliacij, m.; Miloš. (f) Cenon, šk.; Gostimir. Ivan Krstnik. Kres. Janislav. Viljem, op.; Grlica. 19 Ned. 21) Pon 21 Tor. 22 Sred. 23 Čet. 21 Pet. 25 Sob. Jezus 26 Ned. 27 Pon. 28 Tor. 29 Sred 30 Čet. nasitil 4000 mož. Mark. 8. 6. pobink. Iv. in Pav.; Hrana Hema, vd.; Vladislav, f Lev II., p.; Zorana. Peter in Pavel, ap. Peroslav : Spomin sv. Pav.; Pavlimir. ( Beležke. Dan vzraste do dne 21. za 18 min. in se zopet skrči do konca meseca za 2 min. +M MALI SRPAN + JULIJ f- Hrv.-srbsko: Srpanj Poljsko: Lipiec. Češko: Červenec. ^tF- 31 dni. JS;-V Rusko: lO.uiii. Luž.-srb.: Pražnik. Bolgarsko: Ikvu.. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 Pet. Sob. Teobald, pušč.; Bogoslav. Obisk. M. D.; Dragonama. Beležke TP'n 0 lažnjivih prorokih. Mat. 7. 3 4 5 (i 7 8 9 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 7. pobink. Helijodor; Nada. Urh, šk.; Belizar. Ciril in Metod, šk , slov. ap Izaija, pror.; Domogoj. © Benedikt IX., p.; Negoda. Elizabeta, kr.; Milolika. Anatolija, d.; Hvalimir. 0 krivičnem hišniku. Luk. 10. 10 11 12 13 14 15 10 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 8. pobink. Amalija; Ljubica. Pij L, pap.; Medo Mohor in Fort.; Draguška. Marjeta, d. m.; Dragan. Bonaventura; Svoboilin. j) Henrik 1, ces.; Vladimir, kr. Dev. Marija Karm.; Bogdan. Jezus plakal nad Jeruz. Luk. 19. 17 18 19 20 21 22 23 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 9. pobink. Aleksij; Držislav. Kamil Lel., sp.; Miroslav. Vincencij Pavl.; Radoš. Marjeta, d. m.; Česlav. Danijel, pr.; Olga; Zora. Marija Magd..; Pribina. @ Apolinar, šk.; Brana. 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 24 25 20 27 28 29 30 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 10. pobink. Kristina; Ratimir. Jakob, ap.; Boljedrag. Ana; Jana Pantaleon, m.; Dušan Inocencij, p.; Svetomir. Marta, d,; Dobrila. ( Abdon in Senen; Vitadrag. Jezus ozdravil gluhon. Mark. 7. 31 Ned. 11. pobink. Ignacij Loj., sp. Dan se skrči za 50 min. Dan je dolg 15 ur 45 min. do 14 ur 52 min. ■ y VELIKI SRPAN * AVGUST Dnevi — Godovi in nedeljski evangeliji 1 Pon. Vezi Petra, ap.; Dedomir. 2 Tor. Pore.; Alf. Ligv.; Bojan. 3; Sred. j Najdba sv. Štef.; Mirača. 4 Čet. ' Dominik, sp.; Ljubačica. 5 Pet. Marija D. Snež.; Dabrina. 0 Sob. Izpreobraženje G.; Vlastica. O usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 12. pobink. Kajetan; Vidojka Cirijak in tov. m.; Godeslav Roman, m.; Našemir. Lovrenc, m.; Juriča Tiburcij, m.; Bolemir. Klara, d.; Dobrogost. Hipolit in Kasij.; Davola. ]) 7 Ned. s Pon. il Tor. 10 Sred. 11 Čet. 12 Pet. 13 Sob. Jezus c 14 Ned. 15 Pon. 16 Tor. 17 Sred. 18 Čet 19 Pet. 20 Sob. 13. pobink Evzebij; Dobrina Vel gosp Vnebovz. M. D. Rok, sp.; Nemira. Liberat, m.; Majda. Joahim; Branislava. Ludovik Tol., šk.; Ljudevit. Štefan, kr.; Žarka. cv) O božji previdnosti. Mat (1, 24-33. 14. pobink. Ivana Frančiška Timotej, m.; Ostrivoj Filip Ben., sp.; Bogovoljka. Jernej, ap.; Borivoj. Ludovik; Dragorad Ceferin I., p.; Perunika. Josip K., sp.; Ljubidrag. ( 21 Ned. 22 Pon. 23 Tor. 24 Sred 25 Čet. 20 Pet. 27 Sob. Jez. obudil mladeniča v Najmu. Luk.7. '28 Ned. 15. pobink. Srce M Milogaj 29 Pon. ’0bgl. Ivana Kr.; Želided. 30 Tor. Roža Lim., dev.; Milka. 31 Sred. :Rajko, sp.; Mildrag. Beležke. "TTTnir ... 'X' * m KIMAVEC ¥ SEPTEMBER Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Čet. Egid.op.; Mladin. 2 Pet. | Štefan, kr.; Miljeva. 3| Sob. | Evfemija in tov , m.; Lepa. © Jez. ozdravil vodeničnega. Luk l-L 16. pobink. Ang.; Rozalija. 5 Pon. j Lovrenc Just., šk.; Nedeljka Hermogen; Radonica Bronislava, n.; Mrena. Mala gosp. Rojst. M. Dev. Korbinijan, šk.; Vsemir Nikolaj Tol., sp.; Rakita. 4 Ned. 5 Pon. 6 Tor. 7 Sred. 8 čet. I !) Pet. 10 Sob. | O največji zapovedi. Mat. 22. 11 Ned. 12 Pon. 13 Tor 14 Sred. 15 Čet. 16 Pet. 17 Sob. 17. pobink. Ime M. Slaven ]) Macedonij, šk.; Večedrag. Virgilij, m.; Zremil Poviš. sv. kr.; Znanoslav. Nikomed, m.; Petkana. Ljudmila, vd.; Sodimir. Lambert, šk.; Prvan. Jez. ozdravil rnrtvoudnega. Mat. 'J. 18. pobink. 7 žalosti M. D. Januvarij, m.; Vitodrag, (g Evstahij, m.; Morana, f Kv. Matej, ap.; Blagoslav. Mavricij in t., m.; Celimir. + Kv. Tekla, d. m ; Slavna, f Kv. Marija D. reš. ujet.; 18 Ned. 19 Pon. 20 Tor. 21 Sred. ■)■> Čet. 23 Pet. 24 Sob. Prilika 25 Ned. 20 Pon. 27 Tor. 28 Sred. 29 Čet. 30 Pet. Prilika o kralj, ženitnini. Mat. 22. 19. pobink. Kleofa; Uroš. ( Justina, m.; Stojslava. Kozma in- Dam.; Radomira. Venčeslav, kr.; Vidica. Mihael, v. a.; Bogomir. Jeronim, c. uč ; Jekica. Beležke. VINOTOK ★ OKTOBER cjS----------------------------------: Onevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. Remigij, šk.; Dragana. Beležke. Jezus oz dravil kraljičevega sina. Iv. 4. — TTinn- — 2| Ned. 3 Pon. 4 Tor. 51 Sred. 0 Čet 7 Pet. 8 Sob. 20. pobink. Rožn. v ; Miran. Kandid, m.; Vitomir. @ Fran Ser., sp.; Tegodrag. Placid in tov., m.; Dumnuka Brunon, sp ; Brunoslav. Justina, d.; Dragonika. Brigita, vd.; Dragosta. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. Ul Ned. 10 Pon. 11 Tor. Id Sred. 13 Čet. 14 Pet. 15| Sob. 21. pobink. Dionizij; Svetina. Fran Borg.sp.; Stremil. Nikazij, šk.; Negoslava. ]) Maksimilijan, šk.; Drugislav. Edvard, kr.; Rosica. Kalist, pap.; Sestrena. Terezija, d.; Radislav. Dajte cesarju, kar je ces. Mat. 22. 10 Ned. 17 Pon. 18 Tor. 11) Sred. 20 Čet. 21 Pet. 22 Sob. 22. pobink. Posveč. cerkva. Jadviga, kr.; Mira. Luka, ev.; Travica. c£) Peter Alk., sp.; Spasenija. Ivan Kanc., sp.; Raša. Uršula, d.; Stojslav. Kordula, d. m.; Zorislav. Jezus obudil Jajrovo hčer Mat. S). 231 Ned. 241 Pon. 25 Tor 20 Sred. 27 Čet. 28 Pet. 2!) Sob. 23. pobink. Severin; Živka. Rafael, vel ang.; Blagota. Krisant in K.; Zlatija. ( Evarist, p. m.; Vranica. Frumencij, šk.; Srebra. Simon in Juda, ap.; Mila. Narcis, šk.; Gradimir. Jezus pomiril vihar na morju. Mat. 8. 30 Ned. 31 Pon. 24. pob. Klavdij,m.; Vladika f Volbenk, šk.; Srečko. *5 --g> LISTOPAD * NOVEMBER :• 3- Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Tor. Vsi svetniki. Ljubomil. Beležke. 2 Sred Verne duše. Just, m. © -rTlil)n 3 Čet. | Viktorin, šk.; Bogomil. 4 Pet. 1 Karol Bor., šk.; Dragotin. 5 Sob. Caharija; Savina. Prilika o dobrem semenu. Mat. 13. c Ned. 25. pobink. Lenart; Ratislav. 7 Pon. Prosdocim, šk.; Zdenka. 8 Tor. Bogomir; Živka. S) Sred. Božidar, m.; Sebislav. 10 Čet. Andrej Av., sp.; Golobica.]) H Pet. Martin, šk.; Višnjica. 12i Sob. Martin, p. m.; Davorin. 0 gorčičnem semenu. Mat. 13. 13 Ned. 26 pobink. Stanislav K., sp. i 14 Pon. Jozafat K., šk. m.; Borislava. 15 Tor. Leopold, vojv.; Volčiča. 10 Sred. Ivan Trogirski; Večerin. 117 Čet. Gregor, šk.; Ljubava. (*) 18 Pet. Odon, op.; Oliva. 19 Sob. Elizabeta, kr.; Jelisava. 0 razdejanju Jeruz. in o sodbi Mat. 24 20 Ned. 27. pobink. Zavet. D. M. 21 Pon. Darovanje M. D.; Grmislav. 22 Tor. Cecilija, d. m.; Jczdimir. 23 Sred. Klemen, p. m ; Raviojla. ( 24 Čet. Ivan kriški, sp.; Jeca 23 Pet. Katarina, d. m.; Kolomir. 20 Sob. Silvester, op.; Radejka. 0 poslednji sodbi. Luk. 21. 27! Ned. 1. adv. Virgil, šk ; Vedrana. 28 Pon. 1 Sosten, m.; Lelija. 29 Tor. Saturnin, m.; Skoromir. 30 Sred. Andrej, ap ; Hrabroslav. Dan se skrči za 1 uro 11 min. Dan je dolg 10 ur 3 min. do 8 ur 52 min. —^ - — - GRUDEN * DECEMBER <} > f- Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Čet. Pet Sob. Eligij, šk ; Rajka. © Bibijana, m ; Tihomir. Fran Ks., sp.; Drago. Beležke. 3 -Tipn- Ivan Krstnik v ječi Mat 11 4 ft G 7 8 D Ki Ned. Pon Tor Sred Čet. Pet. Sob 2. adv. Barbara, d. m ; Velika. Sava, op.; Stojana. Nikolaj, šk.; Vladovita. f Ambrozij, šk ; Veselin. Brzm. sp. M. D. Mojslav. Peter For, šk.; Savica, j) Melhijad, p. m ; Tatomir. Ivan Krst pričuje o Kristu iv. 1. 11 12 13 14 15 IG IT Ned. Pon. Tor. Sred Čet Pet. Sob. 3. adv. Damaz, p.; Mira. Sinezij, m.; Široslav. Lucija, d. m.; Vitača. f Kv. Spiridijon, šk.; Vojmir. Kristina, d.; Cvetana. t Kv. Evzebij; Bogoslava. @ f Kv. Lazar, šk.; Strojslav. Ivan Krst poklican v prorok Luk. 3. 18 lil 20 21 22 23 24 Ned. Pon. T or. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. adv. Gracijan, šk.; Kraja. Ncmezij, m.; Uglješa. Liberat, m.; Boživoj. Tomo, ap.; Tomislav. Cenon, m.; Zvezdana. Viktorija, d.; Ozrislav. ( f Adam in Eva; Dunja. Simeon in Ana v templju. Luk. 2. 25 2(1 27 28 21) 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Božič. Rojstvo Gosp. Štefan, m.; Zlatka. ‘Ivan ev.; Pelislav. Nedolžni otročiči; Zenica. Tomo, šk.; Vrhoslav. David, kr.; Branimir. Silvester, pap.; Blažena. © Dan se skrči do dne 22. za 19 minut in zopet vzraste do konca meseca za 3 min. Dan je dolg 8 ur 50 min. do 8 ur 34 min. Velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. &L\ I. Dne 5. mal. srpana 1886 v Ljubljani. II. „ 19 tnal. srpana 1887 v Trstu. III. „ 29. tnal. srpana 1888 v Ptuju. IV. 8. vel. srpana 1889 na Bledu. C. v. . 24. kimavca 1890 v L j u b 1 j 9 n i. d VI. „ 23. mal. srpana 1891 v Kamniku. VII. 00* CM mal. srpana 1892 v Postojni. VIII. „ 26 mal. srpana 1893 v Sežani. IX. 7. vel. srpana 1894 v Novem mestu X. , 8. vel. srpana 1895 v Kranju. XI. „ 11. vel. srpana 1896 v Ljubljani. XII. „ 5. vel. srpana 1897 v Škofji Loki. XIII. „ 11. vel. srpana 1898 v Ribnici. XIV. 3. vel. srpana 1899 na Vrhniki. XV. 1. vel. srpana 1900 v Radovljici. XVI. „ 8. vel. srpana 1901 v Mariboru. XVII. 7. vel. srpana 1902 v Ilirski Bistrici XVIII. „ 6. vel. srpana 1903 v Litiji. XIX. 4. vel. srpana 1904 v Žalcu. XX. . 14. kimavca 1905 v Št. Juriju ob juž. ž / XXI. „ 2. vel. srpana 1906 v Logatcu. /' XXII. » 9. vel. srpana 1907 v Boli. Bistrici. XXIII. 13. kimavca 1908 v Ptuju. < XXIV. 8. vel. srpana 1909 na Jesenicah. ff /)4-u h tl 'J ^ ? c ^ Sc*,, /, - Poštne določbe. I Določbe za pissemsstco pošto. Navadno pismo v Avstro - Ogrsko, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20 gr (gramov). Navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosenske in hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar) in vso Nemčijo z Helgolandom, mora imeti tuzemsko znamko za 10 v (vinarjev). — Za lastni kraj, kjer se odda pismo (za »mestna pisma«), je pisemsko-poštna znamka tudi za 10 v. Pismo nad 20 gr do vračunši 250 gr v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 v. Pisem nad 250 gr težkih ne sprejema pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni pošti. - Le uradna, poštnine prosta dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu do 27, kg (kilograma); taka pisma, namenjena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, pa le do 1 kg. Pisma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20 gr 10 v, nad 20 do 250 gr 20 v; v Črno goro in Srbijo za vsakih 20 gr 10 v; v druge države do 20 gr 25 v; za vsakih nadaljnjih 20 gr 15 v več. Pri priporočenih (rekomandiranih) pismih se plača kot priporočilna pristojbina brez razločka teže tako za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 v. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve. Povratni listi (retur-recepisi) se pridevajo pismu le na izrečno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 v. Dopisnice so dovoljene v vsem obsežju svetovnopošt-nega društva in stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in vse Nemčije 5 v, v Črno goro in Srbijo 5 v, v druge k svetovno-poštnemu društvu spadajoče dežele 10 v. Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko kakor navadne dopisnice ; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč v vse dežele svetovno-poštnega društva. Tiskovine. Kakor tiskovine proti znižanim pristojbinam za take pošiljatve se dopuščajo: knjige, mehko in trdo vezane, slike, karte, objave i dr., tiskane, kamenopisane in fotografovane. Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov. Dovoljeno pa je pri cenilnikih lastnoročno vpisovanje cen in podpisavanje imen; pri korekturnih polah korekturni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati se sme tudi rokopis. V notranjem prometu, potem v onem z Nemčijo ne smejo prekoračiti teže 1 kg, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kg. Nefrankovane ali kot tiskovina pretežke pošiljatve pošta zavrača. Pristojbina za tiskovine v notranjem prometu Avstro-Ogrske, z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 v do 50 gr; 5 v do 100 gr; 10 v do 250 gr; 20 v do 500 gr; 30 v do 1 kg. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 gr 5 v. Obrazci in poizkušnje blaga. Poizkušnje blaga se morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, nego le ime ali tvrdko odpošiljalčevo, naslov prejemnikov, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo poizkušnje blaga presegati 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 gr. Pristojbina za obrazce in poizkušnje blaga v notranjem prometu Avstro-Ogrske in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 v do 250 gr, od 250 do 350 gr 20 v. V ostalem svetovno - poštnem prometu 5 v za vsakih 50 gr, najmanj pa 10 v. Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 v. Ako pa naj se izroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaračuni se vroč-nina z 1 K za vsakega 7*/„ km za prejemnika, odtegnivši že plačanih 30 v. Poštno-denarne nakaznice (komad po 3 v) do zneska 1000 K mora sprejeti vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Liechtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K. V Bosno in Hercegovino je od denarnih nakaznic plačati: do 60 K 20 v, do 100 K 30 v, do 300 K 60 v, do 600 K 00 v, do 1000 K 1 K 50 v. V Nemčijo in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 v, za vsakih nadaljnih 20 K 10 v; v Črnogoro, Srbijo in Turčijo (c. kr. poštne urade) je plačati do 50 K 20 v, do 100 K 40 v. do 300 K 80 v, do 600 K 1 K 20 v, do 1000 K 2 K. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge vnanje države znaša: za vsakih 50 K 25 v. — Na Angleško, Irsko, Meksiko, Peru, Rusijo: za vsakih 25 K 25 v. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske so porabiti »mednarodne poštne nakaznice«, katerih kom. stane 3 v. Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev. Zalepke (po 11 v) se rabijo kakor pisma. Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeti iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, mora naznaniti to dotičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da bo odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati iz tega, da se je pismo nazaj vzelo. Prav tako se tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko izpremeni. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako glaseč se naslov, in ako je pismo zapečačeno, tudi pečat Pri priporočenih pošiljatvah se mora .na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemm list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 v, v dežele svetovno-poštnega društva 50 v. Zgodi se to lahko tudi brzojavnim potom. II. Določbe za vozno pošto. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke (pakete) z denarjem; listine z navedeno vrednostjo; zaveznice in dr.; pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr; vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg; "pošiljatve proti poštnemu povzetju; vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morejo oddajati zaprta ali odprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 v) zadostuje zapečačenj'- z dvema pečatoma; ako se rabijo pa drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navzkrižne zavitke in zapreti s petimi pečati — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih le za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice i dr. se morajo oddati vedno zaprti: navesti se mora njihova vrednost, zapečatijo naj se s petimi pečati, ako se porabi navzkrižni zavitek. Vozno-poštne pošiljatve se morajo vsebini primerno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do vsebine, ako se ne odprd ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvice i dr.) se morajo pritisniti pečati v zadostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam, se mora pridejati poštna spremn.ica (komad stane 12 v). Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morejo vozno-poštne pošiljatve tudi pošiljati v notranjem prometu. V slučaju, ako se izgubi pošiljatev ali pa poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za 3 kilograme 15 K, za 5 kilogramov 25 K in za vsak nadaljni kilogram 5 do 6 K. S poštnim povzetjem smejo vozno-poštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko-ogrski ter bosensko-hercegovinski poštni uradi in do istega zneska tudi v Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, mora navesti oddajnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami: »povzetje................K . .v«, natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 v. Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo, Ogrsko, okupirane dežele, Črno goro in Srbijo po ‘/a°/o> to je 1 v od vsakih 2 K, najmanj pa 12 v. Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne pošiljatve se dostavljajo na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim slom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda »ekspres« ali »s posebnim slom«. Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 v. Za pošiljatve v deželne okraje iznaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7' .. km za prejemnika, odračunši že plačane pristojbine. Dostavnine je plačati za denarna pisma do 1000 K 10 v, nad 1000 K za vsakih 5000 K ali del tega 20 v; za zavoje do 5 kg teže in do 1000 K vrednosti 10 v, nad 5 kg teže in do 1000 K vrednosti 20v; za poštne nakaznice do 1000 K 6 v. Za samo obvestitev (aviso) denarnega pisma ali zavoja se plača 5 v. Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov. I. Kolek xn iti ©ni c©. Do 150 K....................................— K 10 čez 150 „ 300 „....................................— „ 20 300 „ 000 „.................................— „ 40 GOO „ 900 „.................................— ,, 00 900 „ 1.200 ,,.................................— „ HO 1.200 „ 1.500 „ 1 „ - 1.500 „ 1.800 „ 1 „ 20 1-.800 „ 2.100 „ 1 „ 40 2.100 „ 2.400 „ 1 „ 60 2.400 „ 2.700 „ 1 „ 80 2.700 „ 3.000 „ 2 „ - 3.000 „ 0.000 „ 4 „ — 0.000 „ 9.000 „ G „ - 9.000 „ 12.000 „ 8 „ - 12.000 „ 15.000 „...............................10 „ 15.000 „ 18.000 ...................................... 12 „ cez čez 18.1 «10 Do 21.000 „ 14 K — v 2i. a«i 24.000 „ ■ ie „ - )) 24.000 27.000 ■ 18 „ - >> 11. Kolek za pisma, Do 4 K . K - V 4 )> 40 „ • — u » 40 )) 80 „ • — „ 26 80 120 „ • - „ 38 120 }) 200 „ • - „ l>4 f) 200 )) 400 „ 1 „ 26 )) 400 >) (300 1 „ 88 )) (300 )) 800 „ . 2 „ 50 800 f) 1.600 5 „ — )) 1.600 » 2.400 ,, 7 50 J) 2.400 )) 3.200 „ • io „ — )) 3.200 )t 4.000 „ . 12 50 J) 4.000 )) 4.800 „ 15 „ — 4.800 0.400 „ • 20 „ - )f (3.400 8 000 „ . 25 „ — ) ) 8.000 1 > 9.600 „ • 30 „ — i) 9.600 11.200 „ . 35 ,, — )) 11.200 )) 12.800 „ • 40 .. - }) 12.800 14.400 „ 45 „ — >> 111. Kolelt za pogodbe. čez Do 20 K . . . . .... - K 14 v 20 „ 40 „ . . . . 26 )f 40 ,, 60 „ . . . . ■— 38 )) 60 „ 100 ...... — » 64 )j 100 „ 200 • • • • 4 „ 26 200 „ 300 „ . ■ ■ • ■ 1 „ 88 )) 300 ,, 400 ,,.... 2 50 400 „ 800 „ . . . . '. '. '. 5 ” — » 800 „ 1.200 „ . . . . 7 „ 50 1.200 „ 1.600 „ . . . . . . . . 10 „ — 1.600 „ 2.000 . . . . 12 „ 50 2.000 „ 2.400 ...... . . . . 15 „ — 2.400 „ 3.200 „ . . . . . . . . 20 „ — )f 3.200 „ 4.000 „ . . . . .... 25 „ — j) 4.0(«) „ 4.800 „ . . . . . . . . 30 „ — 4.800 „ 5.600 „ ... . . . . . 35 „ — >> 5.600 „ 6.400 . . . . 40 „ — )i 6.400 „ 7.200 „ . . . . . . . . 45 „ — 7.200 „ 8.000 „ . . . . . . . . 50 „ — f> OOCn^COtO^- OQOQOOO0CONO)Cn^COM>-‘ 0000000000000000c000^05cn4*.00t0> 7T to *o o a* (D VI O 4» O a Q 4- tO >-* •- | | | | j | | | I I | OOOOltOCO^COCOtOtOtO*-**-* 111111111» I I I I I I 05 tO 00 4- | 05 tO 00 4^. 05 00 tO tO tO — OOOOI O O O O 05 to 00 4- O 05 to 00 4-* •~l I I I I I I I I I I I I I I I I I I I o wa>co | cDGocotototo — — — O5C0O5G0I QWO(^WO^COOO)COCOtOtOtO» ta"" če eo"~~ ca ČT' ca ' ca co ca ca ' ta w ca ca ca > O Cn 4*> 00 to ► > O O O O O C > O O O O O C 500^O5Cn4-COtO>—* lOOOOOOOOtDOOSOOi-^OOtO* 7? ps ■o o cr >1 co CA a •a o o o* CA o OiOOiOtn^4*.COOOtOtO‘ I M II II I I I : C? O Oi O Cji O Dl O Cn O Cn I II II I I I I II I h I I I I I II 00*- 05 to 00 4^ 00 oo to to to —* *— ooa50oa5 0ioo^^icoco0)0a^iooo^o:ootototo*- ta 'ta ’ca 'ca če ’ca'' ta Čo~~o> ro ca ta co o. 4- ta '—^»a '►* 'ca 80 cn 4*. 00 to — OOOOQQ'PO)^CnQi^OJtO‘-OOOOOOOOOOOOOOOOCOOO— 1 05 Cn 4* OO tO •— p T3 P O or 5 CD CA S •e o o O. CA O 5 05 OO tO •—* *— 300^00(005014*4*0000(0^** I I I I | I | | I I 4-*- 00 tO 05 I 4*. 00 tO 05 Cn 4» 4- 00 00 tO — — I I I I I I O O O O I O O O O 4-00 tO 05 O 4* 00 tO 05 to Cn Cn tO tO I I I I J I II I I I I I I I I I I I gl Cn | Cn 4*> 4*. CO 00 tO tO *—*- I O I OCnOCnOO»OCnOCn4*.4*-COOOtOtO* Razkaznica za obresti. harodnemu delu. ' Viljem Polak. Redka prikazen je bil v Slovencih Viljem Polak. Imel je res gorko srce za narod. Malo sem videl ljudi, kateri bi tako nesebično, iskreno in požrtvovalno bili vdani narodu, kakor je bil on. Vse nauke je dovršil v nemškem jeziku, živel je v tujini, in vendar mladostni narodni ogenj ni nikdar ugasnil v njegovem srcu. Zvesto, zares idealno ljubezen do slovenskega naroda je nosil v srcu svojem od zibeli do groba. Viljem Polak je bil inženir. Posvetil se je torej stroki, za katero so se takrat Slovenci še zelo malo brigali. Tehniške nauke je dovršil v Curihu. Že mladeniča je gnala želja v tuji svet, da si razširi obzorje. Taki so bili vsi Polakovi. V žilah Polakove rodovine se je pretakala neka nemirna kri, ki je hotela in silila vedno dalje in dalje. Njegov oče Gašpar je potoval peš iz Tržiča do Hamburga in potem v Belgijo. Viljemova brata Gottfried in Ferdinand sta mlada zapustila Tržič, in sicer oba brez dovoljenja staršev; zginila sta nenadoma. Skoraj so ju starši že mislili mrtva, a zaupajoči na njuno trdno voljo in vztrajnost so le upali, da živita. Njihov up se je uresničil. Čez dolga desetletja sta se oglasila — Gottfried iz Kalkute in Ferdi- nand iz Pittsburga v Ameriki.*) Tako je tudi Viljema Polaka gnal notranji nagon v svet. Bavil se je z gradnjo železnic, a to je poklic, ki ne veže človeka na stanovitno mesto. Sedaj je gradil železnice v naši državi, sedaj v inozemstvu, v Srbiji, v Švici in celo v Aziji. Ob teh podjetjih si je pridobil prijatelje, ki so mu bili res prijatelji; ti so: Fran Engelmann v Brnu, Fran Jahoda v Pragi, Stanislav Segietynsky, višji nadzornik državnih železic v p. v Čmovcih, Anton Padiaur, višji nadzornik državnih železnic v Gradcu in Švicar Fran Lusser. Z inženirjem *) Gottfried P. je sedaj senzal v Trstu; Ferdinand P. pa je irnovit in ugleden tvorničar v svoji drugi ameriški domovini. Oba sta samca. Prvi obiskuje sedaj vsaj enkrat na leto svoj dom v Tržiču, kjer bratje in sestre v „Kajži“ v nekaki patrijarhalični edinosti sami zase žive; le rodbinska vez in ljubezen jih družita. Ferdinand je živel v Ameriki že nad 40 let, a svoje ljube „Kajže“ ni pozabil. Mimogrede bodi omenjeno, da to ni kajža v pravem pomenu besede, to je domače — vulgarno ime, ampak njihov dom je skoraj palača v Tržiču, dvonadstropna hiša z več nego 20 sobami; stoji jako idilično med dvema stranskima odtokoma potoka Moše-nika, ki izvira izpod Ljubcla, vsa med vrtovi in travniki. Ni čuda torej, da je na stara leta tudi .Ferdinandovo srce zatrepetalo in zaželelo videti še enkrat ta ljubljeni kraj. Že po smrti svojih staršev pred malo leti je prišel po dolgem potovanju — treba mu je bilo premeriti vso Severno Ameriko in potem široki ocean — ali ni se zbal truda, da je le zopet videl brate in sestre in svojo milo domovino. In glejte čuda, v dolgih 40 letih ni pozabil svojega materinega jezika; z domačimi sc je tako gladko in v pravem tržiškem narečju pogovarjal, kakor bi ne bil nikdar z doma. Kako je bil vesel svoje stare domovine, svojih bratov in sestra, sc razvidi iz tega, da je bil sedaj že nekolikokrat na obisku iz svoje daljne domačije, in ko bi bil brat Vilko živel, ne rečem, da bi se pri njem ne bile obistinilc besede našega velikega pesnika: Mogla umreti ni stara Šibila ... J. K. Sebastjanom Rošem, ki živi v Belgradu, je bil znan že za mladih let. To je bil prijateljski krog, v katerem se je gibal in čutil srečnega Viljem Polak. Vseli teh svojih prijateljev se je v pogovorih kai rad spominjal. Ko si je utrdil obstoj in se končno naveličal trudapolnega dela in potovanja, vrnil se je v svojo domovino leta 1895. in je zadnja leta svojega življenja preživel v svojem rojstnem kraju Tržiču na Gorenjskem, največ pa v Ljubljani. Mladostni spomini so ga vlekli v rojstno hišo, „staro Kajžo“, in v Čičeve hiše z vrtovi. Tu je sadil sadna drevesa in potem, kadar je bilo treba, pomladi obrezaval. To ga je silno veselilo. Tržič mu je bil ljub kraj, kamor je vedno rad zahajal. V svojem ogroženem rojstvenein zavičaju je vselej storil svojo narodno dolžnost. Kadar so bile volitve, stal je v prvi vrsti na volišču in ako je bival v Ljubljani, ni nikdar zamudil volitve v Tržiču. V svoji oporoki je mislil na vsa narodna društva v Tržiču in jih bogato obdaril. Imel je za Narodni dom v Tržiču več deležev, ki jih je vse daroval zanj. Hotel je živeti v narodnem in kulturnem središču slovenskega naroda in zato si je izbral Ljubljano za glavno bivališče. Tu je živel sam s svojo soprogo, ni se kazal v javnosti, bil je miren in skromen človek. Ljubljančani so ga poznali le po imenu in po njegovem narodnem srcu. On sam ni iskal družbe, a tudi njemu, kakor je pri nas slaba navada, se ni nihče približeval. Opetovano je bil naprošen, da bi vstopil v ljubljanski občinski svet, v katerem bi mogel kot inženir razvijati plodonosno delovanje ter bi svojemu narodu ogromno koristil, a 011 je v svoji skromnosti odklonil vsako kandidaturo. Bil je odločen narodnjak in naprednjak, ali njegova mirna narava ni bila za javno politično delovanje. Kakor krasna skrita cvetica, za katero ne ve nevesta, da bi jo utrgala, zdel se mi je Vilko Polak. Gotovo mnogi in mnogi niso niti vedeli niti slutili, da živi v njegovem srcu tako neizmerna ljubezen za vse narodne in kulturne naprave slovenskega naroda. Kadar je bival v Ljubljani, ga je njegova vsak- , danja pot vodila po obedu v kavarno „Evropa“. V kavarni ni čital časnikov, ker jih je imel in čital doma. Tu je pil črno kavo, kadil smodko in se zelo rad pogovarjal o raznih strokah. Tu sem se ž njim seznanil. Ako Polak ne bi bil niti v kavarno zahajal, potem bi se sploh bilo težko ž njim seznaniti. Stanoval je v tisti hiši, kjer je kavarna. Od tistih dob sva se shajala vsak dan v kavarni, in sicer samo v kavarni in se po več ur razgovarjala o vseh dogodkih, ki so se vršili v Slovencih in Slovanih. Z novim znancem me je hitro zvezala vez iskrenega prijateljstva, kajti obema se je zdelo, da je našla, kakor Hrvat pravi, slika priliko. Bila sva si vsakdanja družabnika, ki sta se v mislih zelo strinjala. Pripovedoval mi je, kaj je na svetu izkusil in kako je gradil železnice. Pokazal mi je strokovni švicarski list, ki je popisal in dokazal, kako nerodno, da ne rabim drugega izraza, se je gradila bohinjska železnica. Saj je znano, kaj se je očitalo Koerberju. Pripovedoval je rad o Srbiji in Dalmaciji in o svobodni Švici. Hvalil je švicarsko duhovščino, ki ni naši nič podobna. O naši vladi ni rad govoril, vselej je stresel z glavo, češ, da je naša vlada le nemška in da ne misli nič drugega, nego kako bi zatrla Slovane. Govoril je rad o naši politiki in o naših narodnih društvih. Posebno se je zanimal za obrambne naprave in za gospodarska vprašanja, za kar se je zelo ogreval. Ko sem mu toplo priporočal zadružno organizacijo, naj bi jo podpiral, zlasti tržiško posojilnico, ki je za Tržič in okolico velike važnosti, sodeloval je sam nekaj časa pri tej posojilnici. Ni bilo važnega dogodka, o katerem bi se ne bila pogovarjala. Govoril pa je le o naših narodnih nalogah in je zmerom poudarjal, da si moramo sami pomagati in da mora m o še več storiti za narod. Na vlado se ne smemo nikdar zanašati. O kakih drugih stvareh, o kakih malenkostnih mestnih čenčali ni hotel niti slišati. Kakor pa je imel rodoljubno srce, tako je tudi imel mehko srce, zelo mehko srce. Bil je blag človek. Omenjal je rad „sirotinjo“. To besedo je prinesel s Srbskega. Cital sem v listu „Neue Ztlrcher Zeitung" 1894, kako je ob sklepu dela lepo obdaril delavce, vse od prvega do zadnjega. In značilno je zanj najbolj, da je v svoji oporoki na svoje bližnje sorodnike mislil prav toliko, da se ne more reči, da ni nič mislil, dočim je z darežljivo roko obdaril tržiško „sirotinjo“. Nekega dne sva sedela v kavarni. Bilo je pred štirimi leti. Moj prijatelj je bil zdrav in čil, čutil se je krepkega in takrat mi je zaupal svoje tajnosti. Pogovarjala sva se zopet o zatiranju Slovencev in o naši mladini. Ta mladina mu je bila vedno pri srcu. O družbi sv. Cirila in Metoda je vedno govoril, da je to koristna družba in da je nje delovanje res narodno. In tedaj se mu je razjasnil obraz, oči so se mu zaiskrile in z nekim srčnim občutkom je rekel: Vse bodem zapustil v narodne namene. Ta kratka izpoved inc je seveda prijetno dimila. Res sem nekoliko osupnil, a on je zopet rekel: vse. In potem je zopet tožil, da ima nekaj sorodnikov, ki se smatrajo za Nemce. To ga je bolelo in večkrat je tožil, kako mu je to neljubo. Narodni čut je bil v njem toli močan, da je rekel: Nemcem pa niti vinarja. Na brate bodem nekoliko mislil, dejal je, sicer pa bodem dal vse narodu. Zaslužil sem vse sam, boril sem se in pošteno trudil, naj bode vse narodu v korist. Ne da bi mu dajal povoda, tako je potem vedno govoril, in zdelo se mi je, da mu ni druge skrbi, kakor ta, kako naj bi ukrenil s svojo imovino. Ker je bila njegovi zelja, nosil sem to tajnost v srcu, in sem bil prepričan, da prijatelj ne prekliče svojih besed. Zaupal mi je vse, tudi to, kako hoče poskrbeti za svojo drago soprogo, tako da sem res zrl v njegovo zlato srce in ga vsak dan bolj občudoval in spoštoval. Začel je misliti, kako bi razdelil svoje premoženje v narodne namene. Ko bodem imel ves načrt gotov, rekel je, bodeva se posvetovala, ali bo vse tako prav. Toda, žal, zgodilo se je drugače, kar hočem še povedati. Sedaj naj poprej opišem njegovo življenje in delovanje. Gašpar Polak (pisal se je za Pollaka) se je porodil leta 1800., poročil se je s Franjo Naprctovo iz Tržiča. Iz tega zakona so sc rodili otroci: Franja, Marija, Adolf, Ivan, Josip, Gottfried, Ignacij, Stanislav, Žaneta, Vilko, Ferdinand, Teodora in Rajko. Družina Gašparjeva je bila torej mnogoštevilna; še mnogo-številncjša je bila družina Gašparjcvega očeta, kateremu se je rodilo 24 otrok od ene žene. Vsi Gašparjevi otroci so se dobro preskrbeli, imeli srečo in dosegli starost razen prvorojenke Franje, ki je preminila v nežni mladosti. Marija je bila soproga rajnega šolskega nadzornika Jakoba Smoleja. Adolf je bil trgovec v Ljubljani. Ivan je bil doktor prava ter dvorni in sodni odvetnik v Kranju (t 1866). Josip je bil občinski tajnik v Kranju, kjer sedaj biva v pokoju. Gottfried je senzal v Trstu. Ignacij je bil tvorničar na Dunaju. Stanislav je usnjar v Tržiču. Gospodična Žaneta je ostala samica in vodi po smrti staršev neizpremenjeno gospodinjstvo v „Kajži“; vsi bratje in sestre jo spoštujejo in ljubijo ne le kakor sestro, ampak štejejo jo za svojo voditeljico in svetovalko, ki jim nadotnestuje mater. Ferdinand je tvorničar barvar v Pittsburgu v Ameriki. Gospa Teodora živi kakor vdova Hofbaucr-jeva z edinim sinom doma v „Kajži“. Rajko, sodni pristav v p., biva v Tržiču. Od vseh otrok živi še petorica. Vilko se je porodil dne 7. malega travna leta 1843. v Tržiču hišna številka 174., imenovana „stara KajžaL Osnovne šole je obiskoval v Tržiču, potem pa je dovršil tri razrede realke v Ljubljani (1855—1858). Bil je v vseli treh razredih odličnjak, v 3. razredu v drugem tečaju po lokaciji tretji. V katalogu je zapisano , da si je za bodoči poklic izbral barvarski obrt. Vilko je bil že takrat zaveden narodnjak; v katalogu je namreč zabeleženo, da mu je materin jezik slovenski, kar je tembolj vpoštevati, ker se je na njegovem domu dokaj nemški govorilo. Svojo narodno zavest je kazal tudi v pisavi svojega imena. Pisal se je dosledno le Polak (z enim 1), tudi v tujini, dočim so sorodniki obdržali staro pisavo Pollak. Ker je ljubljanska realka imela takrat le tri razrede, nadaljeval je dovršinil realčne nauke v Požunu. Potem se je po- svetil tehniškim naukom. Študiral je tehniko najprvo na Dunaju, potem v Curihu (1864—1867). V Curihu se je seznanil s švicarskimi tovariši, kar je bilo za njegovo bodočnost velike važnosti. Najprej je služboval pri glavnem nadzorstvu državnih železnic in je trasoval pri Rudolfovi železnici v Gesausu; dalje je trasoval železnice v Dalmaciji, na Štajerskem in v Primorju (1868—1870). Bil je stavbni vodja pri gradnji železnice Line-Budejovice (1870—1874); potem je trasoval železnice na Češkem (1874—1875). V letih 1875—1879 je bil stavbni vodja pri gradnji dalmatinskih železnic (Splet-Knin, Splet-Šibenik). Leta 1880. se je postavil na lastne noge. Začel je sam graditi železnice. Najprej se je združil s Francozi in je bil v letih 1880—1883 namestnik nadzornika pri gradnji srbskih državnih železnic Belgrad-Niš. Pripovedoval mi je, kako slabega zastopnika je imela Avstrija v Belgradu. V neki pravni stvari, šlo je za precejšno vsoto denarja, obrnil se je do avstrijskega poslanika, a ta mu ni mogel, ali morda ni znal pomagati. Šel je potem k nemškemu poslaniku in je ž njegovo pomočjo takoj dosegel svoje pravice. V Dalmaciji in v Srbiji sc je naučil lepega srbskohrvaškega jezika, katerega je kaj rad govoril; ta jezik mu je rabil čestokrat tudi v pisanju. Ko je dogradil srbske železnice, bavil se je z lesno trgovino in je dobavljal hra-stovino za gradnjo železnic (1884—1887). Zadnja samostojna dela so mu bila na Tirolskem, v Švici in celo v Aziji. Leta 1887—1892 je bil podjetnik pri uravnavi reke Adiže (lschia-Wolkenstein) in državne ceste v dolini Valsugana v tvrdki Polak, Scoz & Co. in istodobno pri anatolskih železnicah (Lefke pri Ismidu) v tvrdki Seyfert, Lusser & Co. Lusser je bil Švicar iz Altdorfa (kanton Uri), Ernest Seyfert Saksonec, a Giovanni Battista Scoz iz Mattarella na Tirolskem. Gradbo ceste Pergine-Levico je pričel leta 1888., a dovršil dne 26. kimavca 1891. Mnogo preglavice in skrbi mu je prouzročala gradnja državne ceste Capitello alla Cis-Merlezzo v dolini Valsugana. Tu bi ga bile povodnji, ki so mu uničevale delo, in druge nezgode skoro spravile na beraško palico. Gradnja te ceste med Capitello alla Cis do Merlezza se je končala z veliko izgubo fl. 93.467'98. Prosil je vlado, naj se mu ta izguba prizna in povrne; navajal je v prošnji, da je v to podjetje založil vse svoje premoženje, katero si je v petindvajsetih letih pošteno pridobil. Bila je potem kolavdacija, sestavljali so se dolgi in natančni zapisniki in se je izkazalo, da so podjetnikovi podatki resnični, da je torej izkazana izguba resnična. To je pomagalo in ker je takratni poslanec Klun uspešno posredoval pri vladi, rešil je Polak svoje imetje. Zadnje podjetje mu je bil Albisov predor na progi Thalweil-Zug (Švica) v tvrdki Fran Lusser & Co. v Baru (1892—1894). Ta predor je dolg 3358 metrov, takrat poleg znatno večjega Gotardovcga največji predor v Švici. Graditelji so bili: R. Moser, G. Zollinger, J. Zurflilh, F. Lusser, V. Polak in E. Seyfert. Predor se je slovesno odprl dne 15. velikega travna 1894. Oba stavbna oddelka, vzhodni in zapadni, delala sta tako natančno, da sta se ob osi v sredini križala le za nekaj centimetrov. Viljem Polak se je svoječasno potezal za neko enako podjetje v domovini. O tem sploh ni rad go- 3 voril. Spoznal je svet in merodajne činiteljc, pridobil si je bogato izkustvo in zato ni imel mnogo zaupanja v vlado. Mnogokrat je poudarjal, kako Nemci mnogo govore in pišejo o pokvarjeni Rusiji, dočim ne vidijo doma podkupljive, in pokvarjene birokracije. Cim više, tem slabše. Zato je hvalil in slavil delavce, o katerih se je sam uveril, da so mu verno služili. Pripovedoval je, kako je slišal, da je nekdo kadil smodke, ki so bile ovite v stare (goldinarske) tisočake. Ali to še ni bilo največje zlo v Avstriji. Viljem Polak ni imel od doma znatne imovine. Pridobil si je vse s svojo bistro glavo. In ko je imel toliko, da bi lahko brez skrbi živel, poiskal si je družico in sc je dne 14. kimavca 1891 poročil v Ljubljani s Pavlo, hčerko znanega dežclnošolskega nadzornika Jakoba Smoleja (f 1899), s katero je živel v sreči in zadovoljstvu do konca svojih dni. Potomstva na svojo veliko žalost ni imel nobenega. Ljubezniva soproga ga je zvesto spremljala v tujini in se ž njim leta 1895. vrnila v domovino. Bila mu je edina dru-žabnica. Viljem Polak je živel le za svoj dom in zato ni iskal in si ni želel druge družbe. Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 29. sušca ob 8-07 uri zvečer, a položili smo ga v očetov grob v Tržiču dne 31. sušca 1908. ru brJel j tn-r Viljem Polak je bil močne in lepe postave. Bil je vedno zdrav, šele pred dobrima dvema letoma je začel tožiti, da mu nekaj ni prav. To je verno poročal svojemu prijatelju Sebastijanu Rošu, a tudi Franu Engel-mannu. Oba prijatelja nista nič slabega slutila, pripisovala sta to nastopajoči starosti, katera ima svoje težave in sitnosti, a tudi jaz, ki sem ga zrl vsak dan z obličja v obličje, nisem zapazil nič posebnega, nič nevarnega. Leta 1907. je šel v Karlove vari. Rad je šel tja, dasi sc je čutil zdravega, in vrnil se je v Ljubljano okrepčan in vesel. Mislil sem, da je sedaj vse dobro. Toda hitro sem zapazil, da je nekoliko drugačen. Barve je bil sicer zdrave, le nekoliko se je jel sušiti. Ker on sam ni nič tožil, zato sem upal, da ga pomlad spet oživi. Skrbelo me je to. Poprej mi je mnogokrat izrazil željo, da hoče še za živa izročiti svoje premoženje narodu. Nekoliko je to res storil, ali vsega vendar ne. Naložil je volila na posebne knjižice v Mestni hranilnici ljubljanski, potem pa ga je bolezen priklenila na posteljo, da ni več vstal in da ni mogel izvršiti svoje blage namere. Neštevilnokrat mi je rekel, da naj dobi vse narod in da bi bila škoda plačevati odstotke, saj nam tudi država ničesar ne da. Te trdne volje ni mogel izvršiti, prehitela ga je smrtna kosa. Kako stanoviten je bil v svojih ukrepih in kako samostojno je postopal, priča nam to, da je le nekaj časa pred smrtjo, ko je čutil, da se bliža smrt, povedal svoji dragi soprogi, ki jo je verno ljubil in spoštoval, kako je ukrenil s svojim imetjem. Izvršil je sicer vse nasvete glede volil in določil o nasledstvu, ali zadnjega nasveta, žal, ni mogel izvršiti. Oporoka. — Viljem Polak je napisal oporoko dne 6. svečana 1908. in je vse prejšnje oporoke proglasil za neveljavne. Prvo oporoko je sestavil dne 25. rožnika 1895 v Baru v Švici, drugo dne 25. malega travna 1900 v Ljubljani in tretjo dne 19. prosinca 1907 tudi v Ljubljani. V svoji zadnji oporoki takoj v začetku naglaša, oziroma prosi gospode, ki bodo imeli z izvršitvijo oporoke opraviti, da to delo blagohotno prevza- 3* mejo, ker je v korist naši mladini ali onemoglim starcem in revežem. Naglaša nadalje, da naj se vse v zmislu oporoke odda in razdeli. Vsi ugovori ali protesti oporoke naj se odločno odbijejo, ker je razdeljeno imetje samo njegovo. Ako vrednost katere knjižice (namreč hranilne knjižice) malo manj ali malo več od tu (to je v oporoki) naznačene iznese, pustiti jo je brez kake uravnave. Oporoko je svojeročno napisal v treh enako se glasečih izvodih. Izvršitelja oporoke je imenoval Rekarja, c. kr. okrajnega sodnika v Tržiču; ako ta ne bi hotel, Antona Trstenjaka, kontrolorja Mestne hranilnice ljubljanske; ako tudi ta ne bi hotel prevzeti izvršitve, naj se naprosita še Rihard Mally in Josip Šter, oba iz Tržiča. To častno opravilo je prevzel prvoimenovani izvršitelj in tudi takoj vestno izvršil. Viljem Polak je vedno imel v mislih le našo mladino. Govoril je le o njej, o potrebi slovenskih šol, dalje o tem, da je nadarjene in pridne mladeniče treba v naukih gmotno podpirati. In določil je celo tako, naj bodo ustanove tolike, da ne bodo dijaki stradali. Pozabil ni svojih tovarišev inženirjev in zato je volil lepo vsoto za slovenske visokošolce tehnike na avstrijskih ali inozemskih višjih tehniških šolah in kar je tudi važno, bode te ustanove deležen vsak slovenski dijak, ne morda samo tisti, ki se je slučajno rodil na Kranjskem. Polak je imel široko obzorje; bil je z vso dušo Slovan in ga je vsak napredek, zlasti na gospodarskem polju, močno veselil. Največji delež njegovega premoženja so dobili slovenski otroci. On sam nima potomca, ali je vedel, da je mladina naša bodočnost in da na naši mladini stoji naša domovina. Posebno je mislil na tiste otroke v narodnonevarnih krajih, koder ni slovenskih šol in koder se nam potujčujejo v nemških in italijanskih šolah. Te otroke je treba oteti narodni pogubi in jim ustanoviti narodno zavetišče, in zato je največji del svoje imovine zapustil n daroval družbi sv. Cirila in Metoda, katera nam, ustanavljajoč narodne šole in otroška zavetišča, čuva slovensko grudo in ščiti slovenske meje. Tak je bil Viljem Polak v svoji duši. Mislil je le na to, kako bi se dala okrepiti naša narodna moč. Tudi v tujini, kjer je živel in deloval s tujci, je zasvedočeval odločno svoje slovensko mišljenje in prepričanje. Ko je njegov stari prijatelj Sebastijan Roš izvedel, da Vilka ni več, pretresla ga je ta vest do dna srca in je žalostno vzdihnil, koliko je izgubila vdova in naša domovina vrlega sina. Ko je izvedel Fran Engelmann v Brnu, da je njegov zvesti prijatelj daroval vse mladini, ni ga ta vest iznenadila, pisal je, da je tako mislil Viljem Polak, „da je njegova oporoka v popolnem soglasju z njegovim mišljenjem in da ima vdova gotovo dosmrfen užitek." Takoj po pogrebu mi je gospa vdova Pavla Polakava prinesla v hranilnico pismo. To je bila Viljema Polaka oporoka. Iz te oporoke navajam ustanove. Ustanova »Inženir I.“ z glavnico K 6000'—. Ustanova za slovenske visokošolcc tehnike na avstrijskih ali inozemskih višjih tehniških šolah. Po smrti soproge in pa tudi takoj po smrti sestre Teodore pride ustanova v varstvo in oskrbo Mestne hranilnice ljubljanske, pri kateri je glavnica naložena. Ustanova »Inženir II." V oskrbi pri Mestni hranilnici ljubljanski. Ustanova znaša K 9000'— in se sme po preteku enega leta razpisati in oddati. — Po smrti sestre Teodore se priklopi glavnica ustanove „lnžcnir I.“ k tej glavnici, tako da bode vsa glavnica znašala K 15.000'—. Samo obresti te glavnice se smejo upotrebiti za ustanovo ali podporo slovenskega, dobro se učečega dijaka na koji avstrijski, pa tudi na inozemski visoki šoli za tehnike. Slabi uspehi študij pretrgajo podporo, koja sicer traje do redno izvršenih študij in izpitov. Odbor Mestne hranilnice ljubljanske ima pravo podeljevati ustanovo. Ustanova „U č i t c 1 j “ z glavnico K 6000'—. Last „Slovenskega bralnega društva v Tržiču". Oskrbuje Mestna hranilnica ljubljanska. Le obresti sme dvigati vsakokratni učitelj za petje in godbo rečenega društva. Ustanova »Dijaška kuhinja v Kranju" z glavnico K 6000'—. Oskrbuje odbor Kreditnega društva v Kranju. Obresti uživa dosmrtno brat Josip Polak, bivši srenjski tajnik v Kranju. Po smrti brata Josipa se smejo le obresti porabiti za dijaško kuhinjo v Kranju. Ustanova „Tržičan“ z glavnico K 3000'—. Oskrbuje občina tržiška. Le vsakoletne obresti se smejo porabiti za hrano in obleko starih, onemoglih, revnih v Tržiču rojenih Tržičanov in Tržičank, kateri se nahajajo v bolnici na Klancu ali v kateri drugi namesto te napravljeni hiralnici. Nadzorniki: župan, župnik tržiški in ravnatelj tržiške posojilnice. Ustanova »Slovenska učila" z glavnico K 1000'—. V varstvu in oskrbovanju tržiške posojilnice. Le vsakoletne obresti se smejo porabiti za slovenska učila siromašni slovenski deci tržiške šole. Ustanova »Vrtec" z glavnico K 2000'—. V varstvu in oskrbovanju tržiške posojilnice. Le iz vsako- letnili obresti sme odbor posojilnice kupiti obleko in druge potrebščine (samega denarja nikdar deliti) za deco tržiškega slovenskega vrtca in podeliti jej za »nikolaj-ščino“. Ustanova »Slovensko bralno društvo v Tržiču“ z glavnico K 3000'—, to je trideset glavnih deležev tržiške posojilnice (štev. 24/53). Le vsakoletne obresti se smejo porabiti na korist društva. Ustanova „Sokol“ v Tržiču z glavnico K 3000'—. Varuje in oskrbuje odbor Sokola. Le vsakoletne obresti se smejo porabiti po odborovem ukrepu. Glede ustanov »Slovenskega bralnega društva v Tržiču11 z glavnico K 3000' — , dalje »Sokola11 z glavnico K 3000'— in »Učitelja11 z glavnico K 6000' — je odredil natančno, da se po razdružitvi, oziroma oblastvenem razpustu, ako se v določenem času ne osnujejo društva z enakim smotrom, tri četrtine izroče »Vrtcu11 a ena četrtina ustanovi „Tržičan“. Drugi del oporoke je posvečen družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Tu določa oporoka: Vse moje še ostalo, tu niže navedeno premično imetje, in sicer vloge v hranilnicah, v posojilnicah, dalje vso vrednost posojil in vrednostnih papirjev, daroval sem družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, da upotrebi le vsakoletne obresti v korist in vzdržavanje slovenskih ljudskih šol in vrtcev te družbe. Vse to imetje pride svoječasno v varstvo in oskrbovanje odbora ali same družbe. Ako odbor za dobro spozna, sme posojila in vrednostne papirje realizovati, za to dobljene novce pa le pri dobrih narodnih zavodih naložiti. Vsa imovina, katero je Viljem Polak zapustil družbi sv. Cirila in Metoda, znaša vsled zapuščinske razprave K 190.187*04. To je pač izdaten znesek in Viljem Polak je največji dobrotnik družbe. Imenovati pa ga smemo največjega dobrotnika slovenskega naroda zato, ker je vse, kar je s trudom pridobil, daroval narodu. Največ tega denarja je naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski. Od enega dela ima pravico dvigati obresti gospa vdova, od drugega pa sestra Zaneta, a po smrti vdove in sestre stopi družba v užitek obresti. Tako je blagi mož preskrbel svojo soprogo in hkrati skrbel za slovensko mladino. Ako se družba sama prostovoljno razdruži ali pa če se oblastno razpusti, odda naj se vse podarjeno imetje Mestni hranilnici ljubljanski v varstvo in oskrbovanje, pa le obresti od tega naj se porabljajo za ustanove, polovica za slovenske dijake na realkah, obrtnih, trgovskih in na drugih tem sličnih šolah, druga polovica naj se doda k ustanovi z imenom „Inženir 11.“ za slovenske tehnike visokošolce, kakor je tam navedeno. Odbor hranilnice ima pri tem iste pravice, kakor pri ustanovi „Inženir II.“. Posamezne podelitve za srednje šole naj bodo v novcu manjše, zato pa za večje število dijakov, ene in druge pa v vsakoletnih zneskih vsaj toliko visoke, da dijaki ne bodo stradali. Ustanova „Z a vet išče tržiški siroti n ji “ z glavnico K 42.500*-. V Tržiču je Viljem Polak po tretjini solastnik hiše štev. 174 („stara K,ajža“) in popoln lastnik Čičevih hiš z vrtovi štev. 170 in 196. En del „stare Kajžc“ je sestre Žanete, eden brata Ferdinanda v Ameriki, eden pa Viljema Polaka. Uživanje imata do smrti soproga Pavla in sestra Zaneta. Po smrti obeh pride celo imetje, „slara Kajža“ z vsemi pripadki, tudi s Čičevimi hišami in vrtovi, in kolikor bode njegovega pohištva ostalo, v posest tržiški srenji kot zavetišče sirotinji tržiški pod posebnimi v oporoki navedenimi pogoji. Tretjina „stare Kajže“ je vredna K 22.500'—, Čičevo posestvo pa K 20.000' , skupaj K 42.500'—. Eventuvalna ustanova „Dijaška kuhinja v Ljubljani" z glavnico K 6000'—. Marti Puckovi, hčerki vodje nemške gimnazije v Ljubljani Aleksandra Pucska, zapustil je K 6000'—, toda tako, da so glavnica in obresti nedotakljive do dovršenega 24. leta Marte, do 1920. 1., potem postane lastnina Marte. Ako bi Marta Pucskova umrla pred dovršenim 24. letom, oddati se mora knjižica odboru dijaške kuhinje v Ljubljani, da uporablja vsakoletne obresti za pobolj-šanje hrane dijakom. Denar mora ostati naložen v Mestni .hranilnici ljubljanski, torej v slovenskem denarnem zavodu. Viljema Polaka oporoka je njegov najlepši životopis. Vanjo je vdahnil svojo plemenito dušo in svoje veliko narodno čuteče srce. Ta oporoka je verna slika njegova. S to krasno oporoko si je postavil spomenik, kateri bode še poznim, zadnjim slovenskim rodovom naznanjal in na vekov veke pričal, da je mala Slovenija rodila in imela velikega sina in rodoljuba, ki je vse, kar si je s trudom pridobil širom sveta, prinesel domu, vestno čuval in hranil, in ki je, ko mu je ugasnila luč oči, smatrajoč to za sveto narodno dolžnost, vse položil domu na alt ar. Živel je enostavno, kakor živi navaden meščan. Ni trošil nič po nepotrebnem, ni se zibal v udobnostih, kakršne si privoščajo imovitniki, samo da bi vse ostalo njemu, na katerega je on verno mislil. Po petindvajsetletnem skrbipolnem življenju in delovanju širom sveta se je vrnil v svoj rojstni kraj Tržič, a belo Ljubljano, po kateri je v tujini hrepenel, izbral si je za glavno bivališče, in ni se maknil z domače, njemu svete grude. Ljubil je našo domovino z vsem srcem svojim, veselil se je njenega napredka in zato, da bi jo okrepil, da bi utrdil slovenske meje proti sovragu Nemcu, zapustil je vse svoje imetje v obrambo slovenske domovine. Klanjajmo sc temu velikemu rodoljubu! Ne za-bimo Tržiča, kjer se nam je rodil! Mati slovenskih mest, ti bela Ljubljana, smeš biti ponosna in srečna, da ti je pritekel v naročje zvesti slovenski sin. Spominjaj se ga in imenuj Dunajsko cesto, na kateri je živel in pisal svojo zadnjo oporoko, z imenom Viljem Polakova cesta, a družba sv. Cirila in Metoda nazovi iz hvaležnosti in z% vzgled slovenskega rodoljubja novo šolo z imenom Viljem Polakova narodna šola. V Slovencih in Slovenkah pa naj živi spomin na Viljema Polaka do konca slovenskega roda. Anton Trstenjak. Narodna vzgoja v domači hiši. 1. Važnost narodne vzgoje. Slovenci imamo toliko posla in dela na vseh koncih in krajih, da često pozabimo na jako važne točke v nasilnem boju z našimi narodnimi nasprotniki, ki stezajo svoje kremplje po naši rodni grudi, nam hočejo vzeti eno največjih svetinj, naš mili materni jezik. — Vsi vemo, da bojujemo hud, neprimeren boj, boj pritlikavca proti dvema velikanoma. V tem boju nas bodri naravna ljubav do doma in svojega jezika, podžiga nas zavest, da se borimo za pravico proti krivici, ki nam jo dela nasprotnik. Naš odpor raste hvala Bogu — od dne do dne. A še mnogo bolj raste moč naših nasprotnikov. In s skrbjo se oziramo v daljno bodočnost svojega naroda, vpoštevajoč kulturno in materijalno premoč naših nasprotnikov. Kdaj in kako bode končal nekoč ta obupni boj ? Končno utegnemo celo podleči močnejšemu nasprotniku, četudi se borimo za sveto in pravično stvar. Nasilnost namreč ne pozna pravice. Seveda je še daleč, daleč do končne odločitve v tem boju. In če bi nazadnje odločevala samo številna in materijalna premoč v tem boju, potem smo mi gotovo premaganci. Žalosten pogled v bodočnost, kaj ne da. Vendar ne smerno obupati ter držati križem rok, da pristopi naš sovražnik k nam ter nam jih zveže. Nikakor ne. V tem našem boju smo mi skoro docela pozabili, da končno ne bode odločeval denar in sila, ampak odločevala bode narodna zavest teptanega ljudstva. Kadar bode stal ves narod na tako visoki stopnji, da se bode vsak posameznik zavedal svoje narodnosti, da bode pojmil dragocenost rodne grude in svetost materinega jezika, takrat bode ta boj prenehal sam ob sebi. Narodna zavest je naša rešitev; narodna mlačnost naša gotova propast. — Kadar bode vsakega posameznika resnično prešinjala prava sveta ljubezen do lastne domovine, potem ga ne bodo več omamili Judežcvi groši, da bi prodal rodno grudo svojemu smrtnemu sovražniku, potem ga ne bodo zmotile še tako sladke besede, da bi dal svoje otroke v tujo šolo. Oklepal se bode rodne grude in materinega jezika s tisto veliko ljubeznijo, ki jo ima otrok do svoje matere. Saj je domovina naša skupna mati in mi smo njena deca. In s svojo materjo domovino živimo in umrjemo. Glede na narodno vzgojo se je pri nas že mnogo, mnogo grešilo. Naša brezbrižnost in mlačnost v tem oziru se je že bridko maščevala na našem narodu in sc maščuje še sedaj. V katerem narodu dobite toliko odpadnikov in poturic, kakor jih je razmeroma ravno pri nas? Kje so tako pogostni žalostni slučaji, da so otroci nekdanjih naših voditeljev in boriteljev bodisi na slovstvenem ali na političnem polju narodno popolnoma nezavedni, ali pa še celo naši zagrizeni nasprotniki? Poglejte imena naših glavnih narodnih nasprotnikov po mestih in trgih! Sami Slovenci po rodu, ki pa so sedaj nam hujši nasprotniki od pravih Nemcev. Kaj je temu krivo? Temu je gotovo največ kriva malomarnost in brezbrižnost za narodno zavedno vzgojo. Nihče se ne meni za te ljudi v njihovi mladosti, da bi ohranil vsaj iskrico tistega naravnega ognja do rodne grude in materinega jezika, ki plamti v srcu vsakega človeka. Nasprotno; storilo se je celo vse, da je le ugasnila še zadnja iskrica. — Vem, da so temu krivi tudi drugi činitelji in življenske razmere, da je pri nas toliko odpadnikov, toda glavna krivda zadene vzgojo. Majhen narod smo, zato pogrešamo vsakega posameznika, ki zapusti našo četo. Škoda je za vsakega posameznega priprostega človeka, kateri pade nasprotnikom v roke; še stokrat večja škoda pa za vsakega izobraženca, ki bi lahko zavzemal važno mesto voditelja v narodnem boju. Vzgoja v narodnem duhu sc ne sme več pustiti samo šoli in toku časa, kakor se je to delalo do sedaj. Zadnji čas je, da dobi narodna vzgoja svoj trdni temelj že v domači hiši, ki se do najnovejšega časa žalibog ni zmenila dosti za to vprašanje. Tako je mladina rastla in se narodno zavedla šele v naših večinoma nemških srednjih in visokih šolah deloma po svojih učiteljih, največ pa sama po sebi. Vzdramil jo je- tok časa ravno v oni dobi, ko je mlada duša najbolj vzprejemljiva za vse lepo in dobro. Plemenita navdušenost se je polastila mladih gorkih src, ki so vzplamtela z velikim plamenom svete ljubezni do svete domovine. A mnogih se ni dotaknil ta tok časa, njih src ni ogrela ljubav do domovine, ker je niso razumeli, ker ni bilo nikogar, da bi razpihal malo iskrico, ki ki je še tlela v kotičku srca. In tako so ostali hladni in mrtvi za vse življenje napram svoji domovini in so, kar je še hujše, to mrtvilo v narodnem oziru zapustili tudi svojim potomcem. Tako se že drugi ali tretji rod docela izneveri svojemu narodu. Tako ne sme iti več dalje. Tako važno narodno vprašanje ne sme biti prepuščeno samo slučajem. Iskati moramo potov in sredstev, katera nas pripeljejo h gotovim- smotrom. To smo dolžni svojemu narodu, svoji deci in samim sebi. 2. Začetek narodne vzgoje in materinščina. Marsikje še vlada napačni nazor, da se otroka v rani mladosti še ne more vzgajati k narodni zavesti. Vse se jim zdi še prcabstraktno, da bi mogla pojmiti nežna duša naših malčkov. In vendar ni tako. Znano je, da vzgajamo deco v verskem duhu takorekoč še, predno začne govoriti. Matere pripovedujejo svojini otročičem toliko lepega o Bogu, o njegovih angelih ter jih uče moliti že, predno morejo dobro izgovarjati besede. Dobro in prav je tako. Otrokom se oživi verski čut in jih spremlja na vseli potih razburkanega življenja in jim je često edina opora. Ako je torej mogoča verska vzgoja v tako nežni mladosti, ali ne bi bila mogoča, če že ne istočasno pa vsaj leto pozneje tudi narodna vzgoja? Gotovo. Vzgoja k narodni zavednosti se pravzaprav že prične s prvimi besedami, ki se jih uči otrok izgovarjati, če ga učimo govora v materinem jeziku seveda. Zato se mora odločno grajati še tuintam razširjena razvada, da učijo otroka govoriti najpreje v tujem jeziku. Tako se otrok navadi misliti in tudi občevati v tujem jeziku, kateri mu je vse življenje pri-ročnejši nego materinščina. Prav tako napačno je učiti otroka skoraj istočasno materinega in tujega jezika. Pri nas niso tako redki slučaji, da blebečejo otroci s tremi ali štirimi leti slovensko in nemško. Starši so še ponosni na to izvenredno „zmožnost“ in »nadarjenost" svojih otrok in imajo prijetno zavest, da so otrokom s tem olajšali študije. Namen ni napačen, a žal, da se tako redko doseže. Ako govori otrok s tremi, oziroma štirimi leti na videz dobro že kar dva jezika, potem ne bode znal vse svoje življenje nobenega, vsaj temeljito ne. Seveda so izjeme, a zelo redke. Ako se že tako zgodaj začne polovičarstvo, ostane mu polovičarstvo navadno vse življenje. Škode pa ne trpi tuji jezik, ampak materinščina. Sicer nikakor ne trdim, da naj bi se naši otroci ne učili drugega jezika. Življcnski položaj našega naroda pač zahteva, da znamo tudi jezik svojih sosedov. A pred vsem moramo temeljito poznati vso krasoto in prožnost domačega jezika. Misliti se moramo učiti v materinščini, ne pa obratno, kakor se že dogaja tam pa tam. Dokler otrok gladko ne govori materinščine, toliko časa ga ne mučimo s tujim jezikom, če hočemo dobro otroku, sebi in svojemu narodu. Kadar že dobro obvlada svoj jezik ter zna tudi že misliti v njem, takrat lahko pričnemo s poučevanjem tujega jezika. Človek bi skoro ne verjel, kako so pri nas posamezniki še nerazsodni, oziroma lahkomiselni ravno v tem vprašanju. Sami govore z otroki v tujem jeziku, misleči, materinščine se otrok privadi itak od poslov. — Ali je potem čudno, da zna marsikdo bolj temeljito tuj jezik nego svojega, da sploh misli v tujem jeziku, četudi govori materinščino. Kakšna je taka materinščina, si seveda lahko misli vsakdo! — Da, v tem oziru smo zašli že tako daleč, da smo splošno skrajno natančni in skrbno pazimo na vsako malenkost, kadar govorimo tuj jezik, a skrajno malomarni, kadar nam rabi materinščina. V obče se posmehujemo, če kdo napravi majhno napako v tujem jeziku; materinščino pa lahko mrcvari kakor hoče, tega ne občuti več naše uho, ker smo že preveč navajeni. Govorica v milem materinem jeziku je tako-rekoč temelj vsej narodni vzgoji. Otrok mora poznati vse krasote svojega jezika, potem se ga šele more okleniti, potem ga more vzljubiti. Ako mu pa dela ravno njegov jezik težave in neprilike, ali je čudo, če ga zanemarja in pozablja, ž njim pa zanemarja in pozablja tudi svoj rod, svojo grudo, svojo domovino. 3. Pokažite otrokom domovino! Slovenci prebivamo sicer na majhnem, a lepem koščku zemlje. Malokje sc najde na tako majhnem prostoru toliko raznolike krasote, ki ne utrudi niti razvajenega opazovalca, kateri jo ogleduje samo z očesom, ne pa tudi s srcem. Krasna je naša domovina, krasna in tudi bogata! Kdo bi je ne ljubil? Domovinska ljubav je globoko zapisana v človeškem srcu. Celo živalim je več ali manj priljubljen rojstni kraj. In kako bi ne ljubil svoje domovine človek, ki ima najbolj razvito čuvstvo in notranje življenje izmed vsega stvarstva! Kako bi je ne ljubil, ako je že po svoji krasoti in bogastvu vredna njegove ljubezni! In vendar, koliko je med nami ljudi, ki hrepene po — tujini. Za lepoto in bogastvo domovine se ne zmenijo, temveč sanjarijo o zlatih gradovih, ki jih čakajo na tujem. Domača polja so jim premalo pisana, domača jezera premajhna, domača mesta preneznatna, domače gore prenizke itd. Vse, kar je domače, nima za nje nobene lepote, ker je pač — domače. In ti ljudje so vsi srečni, če se morejo otresti vsaj za nekaj časa nadležnega prahu domače grude in pohiteti tja ven v tuje življenje in vrvenje, da se naužijejo krasot tujine. Potem se pa zopet vračajo v naročje domovine nasičeni, hladni in topi. Od kod to? Kako je možno, da človek ne vidi lepote, ki se razprostira pred njim takorekoč na dlani ter si želi tujih krajev? Temu je vzrok napačna vzgoja. Nam se je že otrokom toliko pripovedovalo o čudesih tujih dežel. Vzbudilo se nam je že v mladosti hrepenenje po teh krajih. Vse se nam je slavilo v besedi in v knjigi, kar je bilo količkaj vrednega, samo da ni bilo domače. Ali je potem čuda, da smo si že otroci zaželeli v resnici gledati te kraje in ljudi, da smo noč in dan sanjarili o teh božjih čudesih in sanjamo še sedaj? Vsi so nam 4 kazali tujino kakor nekako obljubljeno deželo, domovine pa nam ni pokazal nihče. Vzgoja, ki tako postopa, ni naravna, še veliko manj pa narodna. Rodno grudo je treba spoznati in vzljubiti, potem sc šele lahko ozremo po tujini. Ako bomo poznali svojo domovino v vsej njeni priprostosti in krasoti, potem se nam ne bode zahotela tako hitro tujina. In če nas že pripelje pot v tuje kraje, bodemo sicer občudovali njih krasote, a ostali bomo pri vsem tem hladni in mislili na dom. Starši lahko mnogo store, da otroci spoznajo lepoto domovine in jo vzljubijo. Saj ni treba drugega, nego da uravnajo in brzdajo živo otroško domišljijo in radovednost. Samo opozoriti je treba otroke na to in ono posebnost, pokazati s par besedami njeno važnost, oziroma lepoto, vse drugo opravi naravni otroški dar opazovanja in pa razum. Ako si pa otrok sam ne ve pomagati dalje, obrnil se bode za pomoč na nas z raznimi vprašanji. Nikakor pa nočem trditi, da bi se morala živi otroški domišljiji obiti domovina z deskami. Bog varuj! Naj spoznava otrok tudi tujino, a vedno ga opozarjajmo pri tem na razliko z domovino. Cim bolj bode prav spoznaval tujino, tem vneteje bode ljubil domovino. Tudi tujina je lahko namreč lepa, da, celo lepša na prvi pogled od domovine; a tujina je hladna in docela ravnodušna napram nam. Domovina je pa prepojena z žarko ljubeznijo do vsakega svojega otroka. Tujci nimajo src za nas, pač pa domačini. Seveda moramo poznati in razumeti domače ljudstvo in ga sami ljubiti, če hočemo, da bode ono razumelo in ljubilo tudi nas. 4. Pripovedujte otrokom o naši preteklosti! Očita se nam, da nimamo svoje zgodovine. Koliko je na tem resnice, vemo sami najbolj. To nam očitajo tisti naši nasprotniki, ki vidijo zgodovino samo v kronanih glavah in v številu krvavih in nasilnih vojsk, kjer močnejši podjarmlja slabejšega. Mi pa dobro vemo, da bi še mnogi drugi narodi sedaj ne imeli zgodovine, ali vsaj docela drugačno, ako bi jih ne bili mi branili s svojo krvjo. — Sicer pa kaj bi se pričkali o tem, glavno je, da smo tu. Tu smo in zatirati se ne damo nikomur. Če imajo drugi preteklost, imamo mi pa bodočnost, ki je brez dvoma v naših rokah in pa v rokah naših bratov Slovanov. Pripovestice in dogodki iz zgodovine kaj blagodejno vplivajo na mlado otroško dušo. Otrokom se vzbuja narodni ponos, v srcu se jim rodi vroča želja, da bi postali sami tako slavni, da bi mogli storiti sami kaj podobnega za domovino in svoj narod. Slikajte otrokom v pripravnih povesticah našo preteklost, ki je polna trpljenja; borili smo se za druge, za tiste, ki so nas zatirali že od nekdaj. Poudarjajte, da so zahodne narode in sebe rešili samo naši pradedje s svojo junaško požrtvovalnostjo. Vsak košček naše lepe domovine je napojen z našim znojem in z našo krvjo. In četudi so nas nasprotniki zatirali že od nekdaj in nas zatirajo še sedaj, vendar smo se ohranili tisočletja. Če nas niso mogli zatreti spečih , ne bodo nas bdečih. Naša domovina ima vsega dovolj, le poznati jo je treba, le poiskati koščka kruha. Preživela je naše pradede tisočletja in sedaj naj bi odrekla nam naen- 4* krat kruha, sedaj, ko je naš rod. prelil potoke krvi za njo? Ne; tako nehvaležna ni naša domovina. Res je, da nam manjka zbranih primernih povestic iz naše zgodovine. Gradiva nudi dovolj naša stara zgodovina, zlasti pa turške vojne, samo uporabiti ga je treba, kar pa ni lahko delo. Otrokom ne zna vsak pripovedovati. To je posebna umetnost, ki jo še najbolj razumejo stari ljudje. Sploh se pa pri zgodovini nam ni potreba ozirati samo na naš narod. Stopimo k svojim bratom Slovanom, ki so imeli važnejšo vlogo v zgodovini. Tudi zelo značilne slučaje iz zgodovine drugih narodov lahko porabimo. Naj otrok vidi, koliko premore sveta domovinska ljubezen, kako se slavijo narodni junaki v življenju in po smrti. Naj pa otrok tudi sliši, kaj čaka narodnih izdajic. Le nekaj moram pripomniti še pri zgodovinski snovi, ki se vporablja pri narodni vzgoji. Največ pri-povestic iz zgodovine slika vojsko in prelivanje krvi, kar je pravzaprav velik madež za kulturnega človeka. Naj bi se taki slučaji kolikor mogoče omilili. Naš namen ni vzbuditi v otroku slast in strast do krvavega maščevanja. Kakor človek se mora zgražati nad tem, ne pa naslajati. Ne krvavo — tako se znašajo nad nasprotnikom barbari — pač pa se maščujmo plemenito in človeka dostojno. Sploh pa ne smemo pozabiti kolikor možno vporabljati kulturno zgodovino, ki nam nudi često mnogo več otroškemu duhu pripravne snovi. 5. Navajajte otroke na narodno delo! Iz dosedaj povedanega sledi, da vzgoja, ki jej je namen narodna zavednost, ni tako enostavna stvar. Ako bi vzgajali takorekoč samo teoretično, bi ne dosegli dosti, ker bi bilo pretežko za otroka v rani mladosti, pretežavno pa tudi za neveščega vzgojitelja. Zato sem podal le nekaj glavnih misli v tem oziru, ne da bi se spuščal v podrobnosti. Pač je pa mnogo laže otroke navajati na praktično narodno delo, ki mora roditi krasne uspehe, če se količkaj pobrigajo roditelji. Pri tem se ne potrebuje nobenega znanja, ne stane skoro prav nikakega truda in je otrokom in staršem takorekoč samo v zabavo in veselje. Prilike za navajanje otrok na narodno delo nudi vsakdanje življenje več ko dovolj. Tu bi še enkrat opozoril na družbeni nabiralnik, ki je izborno vzgojno sredstvo za narodno zavednost. O njem sem' govoril obširneje na drugem mestu in poudarjal, da bi ga morala imeti vsaka boljša družina na mizi. Naj omenim na kratko njegove prednosti. Radodarnost. Vsakdo je sebičen, posebno pa še otroci pri denarju. Zato gotovo ne bode škodilo, če se že otroci privadijo radodarnosti — lepi lastnosti, ki se vedno bolj pogreša. Krotenje strasti in poželjenja. Vsi otroci so kar mrtvi na sladčicc, ki jim škodujejo. Ako si pritrgajo vinar in ga vržejo po napotku staršev v nabiralnik, namesto da bi ga zanesli v prodajalno, premagajo sami sebe, kar ne škoduje njihovemu zdravju in celo koristi njihovemu značaju. Sočutje do bližnjega se vzbuja v otrocih, ako vedo, komu darujejo, hkratu pa se vzbuja tudi narodni čut. Čutijo se kakor bratci in sestrice drugih otrok, katerih ne poznajo, pač pa vedo, da govore isti jezik, ki ga govore sami. Nabiralnik je torej dober vzgojni pripomoček že vobče in za narodno zavest še posebno. Otroci sami vržejo vanj kak majhen dar, potem pa tudi nabirajo pri drugih, kadar imamo posete ali o drugih priložnostih. Zlasti primerno je, da se spominjajo svojih bratcev in sestric ob kakih posebnih slovesnostih, ko so sami veseli in srečni. Nabiranje znamek, stanijolnega papirja, starega denarja in igrač se je pričelo precej širiti v zadnjem času. Vendar bi se dalo še mnogo več doseči in se bode tekom časa tudi doseglo. Saj krog mladih sobojevnikov raste vedno bolj. Pri teh delavcih sc ne sme preveč ozirati na visokost daru. Saj je glavni namen moralni, 'ne pa gmotni dobiček. Rajši glejmo, da darujejo pogostoma, četudi nekoliko manj, to nič ne de. Iščimo potov in sredstev, da ohranimo svojo lastno kri — otroke — svoji domovini. S tem koristimo svojim otrokom in po njih lahko neizmerno svojemu narodu. Skrbimo pa o pravem času, dokler ni prepozno. Prehitro ne bomo začeli, pač pa morda prepozno. Kompoljski. Ljudsko štetje leta 1910. Značilno je za našo narodno potrpežljivost in ponižnost, da mirno, vdano prenašamo še tako hude krivice, če le pridejo z Dunaja. Kvečjemu zaropotamo malce po časopisju, sklenemo kako lepo sestavljeno resolucijo — in s tem mislimo, da smo storili svojo narodno dolžnost. Tako je tudi z uradnim ljudskim štetjem, ki se vrši od leta 1869. sem vsako desetletje. Koliko krivic so nam dosedanja ljudska štetja prizadela, se ne da niti približno določiti, ker smo se za „take malenkosti*1 do današnjega dne zmenili toliko kakor za lanski sneg. Le, ako pogledamo k Čehom in vidimo, da je zadnje ljudsko štetje leta 1900. zamolčalo samo 180.000 Čehov in napravilo iz njih „ pristne11 Nemce, moremo vsaj približno slutiti, koliko rojakov se je nam odtrgalo od itak slabotnega narodnega telesa in jih vrglo v nenasitno žrelo vsenemške razpenjavosti. Glavna opora ponemčevalnim svrham avstrijskega uradnega ljudskega štetja je razpredelek popisovalnih pol: „občevalili jezik11. Pojem občevalnega jezika je nejasen in nedoločen in pripušča zato i najširšo razlago, kar seveda izdatno olajšuje „sveto ponemče- valno delo“ števnim organom, ki so ob narodnih mejah več ali manj povsod nemški. Zakon, na katerega podlagi se pri nas vrši uradno ljudsko štetje, je z dne 29. sušca 1869.; obstoji iz 5 odstavkov, ki govore o tem, kdaj se ima ljudsko štetje vršiti, in iz ministerskega predpisa v 35 paragrafih, ki določajo, kako se naj popisovanje izvaja. Akoravno pa ima ljudsko štetje med drugim tudi ta namen, da določi število in meje posameznih narodnosti; akoravno sc je na mednarodnem statističnem kongresu v Petrogradu leta 1872. sklenilo, da se naj splošnemu ljudskemu popisovanju pritegne tudi popis materinega jezika — sc v naši ljubi Avstriji narodnosti štejejo seveda po „občevalnem“ jeziku. Baš zaradi tega pa moramo na pravilno izpolnitev enajstega razpredelka popisovalnih pol: ..občevalni jezik“ polagati največjo važnost. Na podlagi tega razpredelka danes narodnostno ubijajo ne samo posameznike, ampak, kakor to zahteva vsenemški bojni načrt, prebivalstvo celega ozemlja. Na podlagi podatkov ljudskega štetja po občevalnem jeziku se ustvarjajo volilni okraji, dele deželni šolski in kulturni sveti, in na tej podlagi se bodo določevale tudi meje med posameznimi narodnostmi, ako se uvede teritorijalna narodna avtonomija kakor bodoča ustava. Kratko: uradna statistika se pri nas izrablja tako, kakor bi bila izvedena na podlagi materinega jezika. Glavno merilo, po katerem se v Avstriji merijo posameznim narodnostim politične, državljanske in druge pravice, je poleg gospodarske sile tudi število dotične narodnosti. Ker je naša gospodarska moč itak jako majhna, stremijo Nemci le še za tem, da nas tudi po številu oklestijo, kolikor je le mogoče. Jako dobrodošlo orodje pri tej „bogoljubni“ nameri jim je razpredelek občevalnega jezika na popisovalnih polah. Ker ni upati, da bi se v doglednem času zakon o ljudskem štetju v tem oziru kaj izpremenil, nam ne preostane nič drugega, nego delati z vsemi silami na to, da preprečimo ali vsaj po možnosti zmanjšamo krivice, ki nam jih bo skušalo uradno ljudsko štetje v narodnem oziru prizadeti. V to svrlio je potrebno, da dobro poznamo določbe ministerskih predpisov, tikajočih se ljudskega popisovanja. Štetje vodijo deloma občinski uradi, deloma okrajna glavarstva, in sicer občinski uradi v občinah z lastnim statutom (Ljubljana, Celje, Maribor, Ptuj, Celovec) in v onih občinah, katerim deželna politična uprava to nalogo poveri. V ostalih občinah vodi popisovanje okrajno glavarstvo, samo da mu morajo posamezni občinski uradi preskrbeti popis občine razven krajevnega in občinskega pregleda. Paragraf (§ 12.), ki o tem govori, je dokaj nejasen. Določuje namreč, da morajo občine z lastnim statutom same izvršiti ljudsko popisovanje, v ostalih občinah pa da ima deželna politična uprava pravico določevati, se li ima gotovi občini po njeni sposobnosti (nach MaOgabe ihrer Eignung) poveriti samostojno popisovanje ah ne. Kdaj je občina nesposobna, o tem ta paragraf molči, in to nejasnost bi v slučaju opozicije občine jako uspešno lahko izrabljale. V glavnih mestih, v mestih z lastnim statutom in občinah, ki se zde deželni politični upravi v to svrho sposobne, se štetje in popisovanje vrši potom nazna-nilnih listkov. Ti naznanilni listki sc razdele hišnim posestnikom, ki jih morajo vsak po en izvod izročiti svojim strankam, da jih izpolnijo. Ako je hišni gospodar Nemec, lahko na podlagi „hišnega prava“ prisili slovenske stranke, da zapišejo nemški občevalni jezik, tudi z grožnjami, da jim odpove stanovanje. Povsod drugod, kjer prebivalstvo še ni toliko izobraženo, da bi samo izpolnjevelo take naznanilne listke, se vrši ljudsko štetje s popisovalnimi polami. S temi polami hodi popisovalni komisar od hiše do hiše in po ustnih izjavah sam zapisuje podatke, katere mora na koncu gospodar s svojim podpisom potrditi. Na podlagi teh popisovalnih pol izdelane krajevne preglede pošljejo občine, katerim je politični urad to nalogo poveril, okrajnemu glavarstvu; ostale občine pa oddajo okrajnim glavarstvom le izpolnjene popisovalne pole, da sama izdelajo zahtevane krajevne preglede. § 26. predpisa o ljudskem štetju dovoljuje vpo-gledati v popisovalne pole in protestirati proti napačnim podatkom. Občinski urad mora take ugovore preiskati in napačne navedbe popraviti. Tudi okrajna glavarstva so (§ 27.) dolžna prepričati se o tem, so li podatki v popisovalnih polah pravilni ali ne. Po § 30. se kaznuje z globo do 40 K odnosno z zaporom do 4 dni, kdor bi v popisovalne pole zapisal kaj neresničnega. Deželna politična uprava mora (§ 32.) preiskati nepravilnosti pri štetju, na katere je bila opozorjena, takoj na licu mesta. — Te določbe izdatno omogočujejo nadzorovanje uradov in komisarjev, kadar izvršujejo ljudsko štetje; sicer bi se jim ne moglo niti uspešno na prste stopiti, ako se »spozabijo.“ Najvažnejša oseba pri ljudskem štetju je popisovalni komisar, ki ga (§ 23.) je po ministerskem predpisu z 1. 1869. imenovala vedno občina. Po ministerskem odloku iz 1. 1889. in 1890. pa se je ta pravica občini vzela in se je le okrajnim glavarstvom dovolilo imenovati popisovalne komisarje. Ker pa to izrecno nasprotuje zakonu (§ 2 3.), morejo občine protestirati proti imenovanju pristranskega popisovalnega komisarja. Podatki komisarja se navadno, kar se pravilnosti tiče, ne preizkušajo — kar on napiše, to obvelja; zato je važno, da si slovenske občine, posebno še, ako so ob narodni meji, ne dajo vzeti pravice, imenovati popisovalne komisarje. Kakor bi moral imenovani zakon o ljudskem štetju sploh biti predrugačen, tako bi potreboval korenitih izprememb zlasti v odstavkih, ki govore o komisarjih. Ncobhodno potrebno je, da se zakonitim potom omogoči ljudstvu neka kontrola nad komisarjevim ravnanjem. Pri predzadnjem in zadnjem ljudskem štetju so se ti komisarji v ponemčenih ali napol nemških krajih vedli v najvišji meri samovoljno. Niti povpraševali niso ljudi, ampak zapisovali so v popisovalne pole, kar in kakor se jim je zljubilo. Veliko uslugo jim je pri tem delal ..občevalni jezik". Ako so otroci hodili v nemško šolo, zapisali so nemščino za njihov občevalni jezik; tako se je dogajalo zlasti na Koroškem in po nekaterih krajih na Štajerskem. Da laški komisarji na Primorskem in posebno v Trstu niso ravnali drugače, o tem nimam povoda dvomiti. Kjer je bil uradni jezik občine nemški, tam se je javno proglasilo, da mora vsak Slovenec vpisati nemščino za svoj občevalni jezik. Prišel je nemški komisar k zavednemu Slovencu in ga vprašal, s katerim občevalnim jezikom naj ga vpiše. „Sem Slovenec, torej s slovenskim", odgovori ta. Toda nemško tudi znate? „Nekoliko“, je bil odgovor. To moramo zapisati; zapišemo torej: slovenski in nemški? „Če že mora tako biti". Komisar pa se je „zmotil“ in zapisal: nemški in slovenski. Ker pa se mora po navodilu, izdanem leta 1890. od ministerstva, navesti le eden jezik, sc je tega zavednega Slovenca prištelo seveda med Nemce. Tako in podobno se je ravnalo v neštetih slučajih in lahko mio prepričani, da bo prihodnje ljudsko štetje leta 1910. svedok še brutalnejšim nastopom. Danes imamo po vseh naših kronovinah nemške narodne svete, ki bodo gotovo z vsemi sredstvi delali na to, da bo kolikor mogoče malo Slovencev naštetih. Zato na noge, dokler je še čas, ukrenimo že sedaj vse, da nas najde leto 1910. pripravljene in organizirane ! Najuspešnejše sredstvo pri nadzorovanju komisarjev bi bilo seveda zasebno ljudsko štetje, izvršeno pred uradnim. Mislim, da nisem optimist, ako sem prepričan, da še lahko izvedemo zasebno ljudsko štetje kar najbolj natančno, zanesljivo in sestavno. Treba le, da takoj začnemo s potrebnimi pripravami, predvsem, da osnujemo nekak osrednji odbor, nekako vodstvo, ki bo štetje vodilo, organiziralo in nadzorovalo. Treba, da ljudstvo poučimo; zato se mora izdati potrebno število brošur in letakov, zato se mora začeti kmalu z intenzivno predavateljsko akcijo. Za vsak ponemčeni in narodno ogroženi kraj, bodisi ob narodnih mejah, bodisi sredi našega ozemlja, se mora zagotoviti najmanj po eden zapisnik. Popisovalni komisarji so navadno imenovani že meseca kimavca. Zaupniki naj na pristojnem mestu vprašajo, kdo je bil imenovan za njihov okraj za popisovalnega komisarja. Ako je to kak nemški zagrizenec, naj vlože slovenske občine ali pa slovenski prebivalci protest pri okrajnem glavarstvu proti imenovanju onega komisarja in naj prosijo, da se določi drugi, ki bo pravičen. Pri štetju naj strogo pazijo na to, da zasliši komisar — kakor je to njegova dolžnost — osebno vsakega rodbinskega očeta. Vsak naj se prepriča takoj, so li njegove navedbe bile zapisane natančno in dobesedno; ako je zapisnik napačen, naj vsakdo odkloni, overiti ga s svojim podpisom. Razvcn tega naj zahtevajo zaupniki po izvršenem popisu od občinskega predstojnika, da jim dovoli vpogled v popisovalne pole. Podatke v popisovalnih polah naj primerjajo s podatki, dobljenimi prej na podlagi zasebnega ljudskega štetja. Vsako nepravilnost (§ 30.) naj takoj naznanijo pristojnemu uradu in zahtevajo, da sc popravi. Ako bi pa predstojnik ne dovolil vpogleda, naj javijo to takoj okrajnemu glavarstvu s pripombo, da ne verujejo v pravilnost zapiskov. Ako bi se niti okrajno glavarstvo na to ne oziralo in niti zaupnikom ne dovolilo vpogledati v popisovalne pole, naj ti pošljejo ovadbo na deželno namestništvo in zahtevajo uradnika, ki naj bi preiskal popisovalne napake. O vsem tem pa morajo poročati še osrednjemu vodstvu zasebnega ljudskega štetja, da poskrbi za ugodno in takojšno rešitev zahtev in pritožeb. Na ta način bodemo strli tisto ost, ki so jo Nemci naperili na naše srce z zloglasnim občevalnim jezikom. Naša naloga je, z vsemi silami in sredstvi delati na to, da bo pri prihodnjem ljudskem štetju leta 1910. vsak Slovenec v enajsti raz-predelek popisovalnih pol zapisal slovenščino in sicer samo slovenščino za občevalni jezik in da zaradi tega ne bo trpel občutne škode. Ako smo to dosegli, lahko mirno zremo v bodočnost, v svesti si, da smo končno vendar enkrat izpolnili tudi to svojo — narodno dolžnost. Lev Brunčko. Po 60 letih. Leta 1848. je izdalo »Slovensko društvo v v C el ovc u“ vsem Slovencem na Koroškem razglas, ki pozdravlja obljubljeno ustavo. Potem pa nadaljuje: „Alj nas Slavjane je žulil še drugi, še težji jarm, — jarm ptujiga, nemškiga jezika v kanclijah in šolali. Nemščina v pisarnicah je vzrok, da smo Slovenci velikokrat posmehovanje in psovanje, škodo in krivico terpeli, da nobeden Slavjan do boljšiga stanu, do časti in narrnanjše deržavne službe brez nemščine priti ni mogel; — nemščina v učivnicali je vzrok, da Nemcov skoraj vsaki, Slovcncov pa le clo malo brati in pisati zna, ker so se slovenskim otrokam nemške čerke, nemške nerazumljive besede v glavo zabijale; nemščina le samo čislana je uzrok, da se marsikteri učenih in častitih gospodov mile matere Slovenije sramuje, njeni sreči in povzdigi se zoperstavlja, njej — svoji lastni materi — smertno jamo kople; — nemščina le sama s vsimi pripomočki obdarovana je uzrok, da smo mi Slavjani zastran omike in izobraženja zaostali, in da moramo sedaj po nedolžnim zasmehovanja in gerdih imen slišati. Serce nam od žalosti poka, ki spomenamo na vse to, in še več takiga: — oj! to je bil hud, hud jarm! Pa glejte, ljubi Slovenci! že je roka stegnjena, tud ta jarm nemščine nam odvzeti. Milostljivi cesar in deržavni zbor sta že izrekla jednakost in enakopravnost vsili narodov in jezikov po celim cesarstvu, v kanclije in šole se ima povsod materni jezik vpeljali. Brati! alj to niso zlate besede? pa vendar so še koj samo besede, da sc tudi v djanju morejo pokazati, je treba: 1.) Da se koroška dežela v dva kroga razdeli, namreč v slovenskiga in n e m š k i g a... Naša Koroška dežela se prav lehko brez vse zmotnjave v jeziku k neizmernimu pridu Slovcncov razdeli, ker sto in osemnajst tavžent samih terdili Slove n c o v na južni strani koroške dežele prebiva ... 2.) Da se v tim slovenskim krogu v vse očitne službe in kanclije visoke in nizke, duhovske in deželske, slovenski jezik začne vpeljevati . . . 3.) Da se v šolali slovenskiga kroga po postavah navk v slovenskim jeziku podeljuje . . . 4.) Da slovenski krog v nemški deržavi ne zibne (zgine) . . . Ker nekteri k v a s a j o, da so nam naši slovenski brati v Kranju (na Kranjskem) sovražni, da smo od njih veliko škodo terpeli, tak je to nesramna laž, nemško maslo i n skrita zvijača, nas Slovence še dalje razcepljene, tned seboj razkačene, in t a k o slabe in p t u j c a m s u ž n e o b d c r ž a t i.“ Tako »Slovensko društvo v Celovcu. “ S ponatiskom gorenjega razglasa smo hoteli podati Slovencem majhno zrcalo nekdanjih koroških razmer. Neugodne so bile prednikom pred 60 leti; skrajno neugodne so našim gorotanskim bratom sedaj; a kakšne bodo čez 60 let? Da se uveljavijo na Koroškem boljše razmere, nego so sedaj, zato moramo krepko zastaviti vse svoje moči. Na delo vsi, katerim bije srce za ohra-njenje slovenstva v zibelki njegovi — v starodavni častiti koroški deželi! Vsakdo izpolnjuj na svojem mestu svojo narodno dolžnost; vse prešinjaj misel: Slovenstvo, ki je v grozni pogibeli, se mora rešiti 1 Izvršiti se morajo v dejanju vzori, ki so krasno načrtani v resolucijah ..Slovenskega društva vCelovcu“ iz 1.1848. A. B. OP □id Posvetimo se obrambnemu delu! Potrebna so raznovrstna narodna društva, kakor pevska, sokolska, telovadna, izobraževalna društva, čitalnice, poučni in zabavni klubi itd. Vse te organizacije so ponos kraju in prebivalstvu. Toda pravo merilo politične zrelosti, resnične narodne zavednosti med Slovenci so in ostanejo narodno-obrambna društva. Lepo uspevajoča podružnica naše vseslovenske šolske obrambne družbe sv. Cirila in Metoda govori glasno vsemu svetu: Tu živi ljudstvo, ki se čuti enotnega z vsem slovenskim narodom, ki se veseli skupnih pridobitev, ki sc ne straši skupnih žrtev, ki gori za skupno prosveto, ki tarna nad skupnimi izgubami ter prisega skupno — osveto. Hvala Bogu, ta misel skupnosti je začela čimbolj prodirati v vse sloje našega naroda, toda vrhunec doseže šele takrat, ko dobimo v slehrno slovensko občino dobro uspevajočo podružnico naše obrambne šolske družbe. Da je obrambna organizacija res višek našega društvenega življenja, to so uvideli naši nasprotniki že davno. Na Kočevskem na pr. je društveno življenje splošno na najnižji stopnji. Skoraj nikjer ni pevskih, telovadnih, izobraževalnih in zabavnih društev, toda podružnico nemškega Schulvcrcina in Siidtnarke ima že skoraj vsaka občina. Kočevarji so spoznali, da jim je treba najprej srajce, za cilinder je še časa dovolj. V primeri s tem spoznanjem je tudi njihova požrtvovalnost za omenjeno bojno organizacijo. Ubogi krošnjarji, ki lazijo s svojo robo po svetu, so v domovini skoraj vsi brez izjeme člani imenovanih bojnih podružnic in s ponosom kažejo tozadevne izkaznice. Z zgledom požrtvovalnosti jim prednjačijo denarni zavodi. Tako je darovala letos mestna hranilnica v Kočevju 13.000 kron za narodne namene. Kje imamo podoben zgled pri naših denarnih zavodih? In kje imamo na Slovenskem občino, ki bi bila sledila siromaškim nemškim občinam v čeških Krkonoših, kjer je namreč več občin sklenilo, da plačajo po 2—4 v za vsakega Občinarja prostovoljnega narodnega davka nemškemu Schulvereinu? Podobno požrtvovalnost opazujemo ob jezikovnih mejah na Štajerskem in Koroškem; pa tudi v Ljubljani sami se lahko mnogo učimo od Nemcev, ki imajo pri svojih štirih bojnih društvih (ženski in moški podr. Schulvereina, ženski in moški podružnici Sudmarke) skoraj več članov, kakor jih je pri vseh ljubljanskih podružnicah naše šolske družbe sv. C. in M. Pri nas je še vedno polno praznih izgovorov: Ljudstvo nima zmisla za obrambne žrtve, ker ne čuti na sebi direktne nevarnosti. Ali pa: Imamo že itak preveč drugih društev. Prvi kakor drugi izgovor sta ničeva. Tudi Nemci na Gor. Štajerskem in Koroškem ne čutijo nobene nevarnosti za svojo narodnost, ker Slovencev pravzaprav niti ne poznajo. Vendar je v teh krajih čimdalje več dobro uspevajočih podružnic obeh 5* nemških bojnih društev, a člani so jim vsi sloji brez razlike političnih strank, največ je rudarjev, tovarniških delavcev in hlapcev. Sloga med njimi je tolika, da smo letos že dvakrat čitali, kako sta govorila na ustanovnih shodih katoliški župnik in protestantovski pastor o potrebi bojnih društev in o zaslužnem delu zatirati Slovence in Slovane sploh. Naš majhni, od vseh strani pritiskani narod pa čuti skoraj povsod posredno ali neposredno nevarnost brezobzirnega soseda. Treba je le ljudi, izobražencev, ki predočijo vso to nevarnost našemu ljudstvu. Kar se tiče izgovora o preobilici drugih društev, povedano je bilo v začetku. V nekem kraju na Goriškem so- našega organizatorja tudi plašili s takim izgovorom, češ: Toliko društev že imamo, da bo treba ustanoviti posebno društvo društev. Ko pa je bil družbeni zaupnik razjasnil važnost naše obrambne šolske družbe, lotili so se merodajni činitclji snovanja, in sedaj imajo tako lepo podružnico, da dela čast kraju in prebivalstvu. Vsa dosedanja društva vrhu tega lepo uspevajo. Pogostoma se sliši tudi izgovor: ustanovi se že podružnica, toda gotovo bo zaspala, ker ni ljudi, ki bi bodrili. Tak izgovor bi bil pač slabo spričevalo za tiste, ki imajo po svojem stanu dolžnost voditi ljudstvo, in najsi bi bil le en tak razumnik v občini. Dokazov imamo več, posebno je to dokazal naroden učitelj v bližini Ljubljane, ki se je sam lotil snovanja podružnice in pridobil takoj prvo leto toliko članov, da zasenči nova podružnica marsikatero trško ali mestno. Res je, da s samo ustanovitvijo podružnice še ni dosti storjeno. Prvikrat ljudje še radi plačajo članarino, za bodočnost pa je skrbeti odboru. Odbor mora pokazati, da podružnica nima samo namena pobirati članarino, temveč je del velevažne narodne organizacije, ki naj zbira in združuje vse Občinarje v skupno rodbino, kjer se bodo res čutili enoten del narodne armade, vsak zase pa bojevnika za naša narodna prava, vsi branitelje zatiranih naših bratov in sester. V ta namen si naj novi odbor v kratkem razdeli delo. Med novimi podružnicami jih imamo že nekaj vzorno organiziranih z agitacijskimi in veseličnimi odseki. Vsak član odbora je prevzel določeno mu nalogo: pridobivanje novih članov, razpečavanje družbenega blaga, pridobivanje trgovcev, da imajo v zalogi tako blago, širjenje družbenega glasila „Slov. Branika11 med člani in članicami, prirejanje shodov, predavanj, veselic itd. Srečno misel je imel vodja neke goriške podružnice, ki je nabavil za podružnico bioskop, da razkazuje za neznatno vstopnino poučne in zabavne slike s primernim tolmačenjem. Da je mogoče pritegniti k podružnici res vse Občinarje, treba se je ozirati na njihovo gmotno stanje. Zato je članarina večvrstna. Nikogar ne smemo siliti preko njegovih zmožnosti. Ni ga med odraslimi Slovenci takega siromaka, ki bi ne zmogel na leto vsaj 20 v. Ne prezirajmo takih sobojevnikov-podpornikov 1 Glavno je, da čuti vzvišeno zavest, da tudi on pomaga po svojih močeh reševati in braniti skupno dobro stvar, da je tudi on član narodne obrambne armade. Zrno do zrna . . . A. B. Med beneškimi Slovenci. ..Kaj jočeš se ti, krasotica? Kaj v klavrnih mislih živiš? Saj tudi ti, moja hčerica! mi vedno pri srcu stojiš. Glejl Tvoje sestrice na Dravi, na Soči, na Savi si že pripravljajo lovor, da v slavi veselo ovenčajo me - “ P. Podreka. Slovenija tolaži svojo hčerko — siroto beneško ... Nepozabni beneško - slovenski pesnik duhovnik Peter Podreka je dal duška svojemu narodno čutečemu srcu s pesmijo, katere prvi kitici navajam na čelu temu spisu. On je čutil, da ni še izgubljena beneška Slovenija za slovenstvo. Proslavljal in vzbujal je svojo domovino s pesmami polnimi narodnega oduševljenja in ljudstvo je vedelo ceniti njegovo delovanje; zato mu je bilo iskreno vdano. — Ko sem čital njegov životopis in pesmi, omilil se mi je ta rodoljub tako, da sem sklenil obiskati kraj, kjer je poslednjikrat služboval in kjer so shranjeni njegovi zemski ostanki. Ta kraj je Ro n ec v nadižki dolini. V naslednjih vrsticah hočem opisati spomine s svojih izletov v beneško Slovenijo in omeniti tudi zanimivosti in posebnosti, ki sem jih videl in doživel na teh izletih. Zvezde na nebu so jele ugašati nekega zimskega jutra. Na vzhodu se je svitalo in budile so se s svetlo zarjo ovenčane gore. Stopal sem previdno po razdrapanih potih in stezah proti državni meji; obšel sem predzadnjo slovensko vas Škrljev o, ki leži na prijaznem griču, in na to mahnil zopet nizdol proti mejni reki Idriji. Pot se je vila po skrbno obdelanih pobočjih rodovitnih gričev in kmalu sem bil v Mirniku, obmejni slovenski vasi. Na avstrijski strani je prav ozka dolina, ki se proti jugu širi, dokler se ne spoji pri Krminu s prostrano furlansko ravnino. Proti severu se dolina zožuje tako, da ima poleg reke prostor le še lepo zidana cesta, ki pa žal ni še izpeljana do svojega cilja. Na italijanski strani postaja dolina proti gorenjemu teku mejne reke tudi ožja; krasna cesta pa, ki se vije kraj reke, je izpeljana 12 km daleč proti severu. Ako bi ne bilo te ceste, bili bi Slovenci prebivajoči ob Idriji silni reveži. Kod drugod naj izvažajo svoje pridelke v mesto na trg? Še po več ur oddaljenim od nje rabi ta cesta. Na naši strani so v tem oziru na slabšem. Cesta Golo brdo-Zapotok čaka rešitve. Hudournik Idrija je majhna reka, ki pa v deževju silno naraste in drvi s seboj skale, trga bregove in preplavlja bližnje kraje. Ko poneha deževje, upade naglo in poleti v suši imajo vodo le globokejši tolmuni. Mirnik je majhna, a čedna vas, broječa kakih 30 hiš. Prebivalstvo je razen nekaj priseljenih laških kolonov (kmetov) samo slovensko. Mladina je narodno zavedna, posebno pa v vasi Golo brdo, ki leži za streljaj severneje ob isti cesti. Taka mladina je nada boljše bodočnosti. V Mirniku je narodna šola, kuracija in finančna postaja. Dušni pastir in učitelj skrbita s pomočjo drugih razbornili mož ohraniti vsekdar slovenski značaj tej zadnji slovenski vasi. Solnce je že vzšlo in razlivalo v širokih pramenih svoje žarke na pokrajino, ko sem stopil na 20 m dolgi most. Pravkar je prišel iz obmostne čuvarnice italijanski finančni stražnik zagorelega obraza in hitel odklepati močno verigo, s katero zapirajo o solnčnem zahodu most pa le tako, da vozovi ne morejo čez, za pešce je vedno prost prehod ob obeli straneh ceste. Dolina na tej strani je prostranejša nego na avstrijski. Obdaja jo nizko gričevje na zapadni in južni strani; onkraj teh gričev se širi beneška ravnina s furlanskim in laškim prebivalstvom. Na severni strani pa sc vzdiguje izprva manjše hribovje, ki sc proti severu po malem dviga do Matajurjevcga pogorja (1643 m). V tem gorovju so tri večje doline in več manjših, po katerih teko žuboreči potoki in vale svoje valčke v široko strugo reke Nadiže. Tod prebivajo beneški Slovenci. Del teh, namreč terski Slovenci in Rezijani domujejo bolj severo-zapadno, poslednji v dolinici pod Kaninom. Krenil sem po bližnjici proti Čedadu na severo-zapad. Vas, ki leži na italijanski strani Mirniku nasproti, je Ibana (Albami), spadajoča v občino P ra pot n o. Poslednje leži nekoliko dalje na levo ob cesti, ki vodi v Čedad. Jaz pa sem zavil nekoliko na desno in korakal zopet malo navkreber. Prišedši do polovice klanca, ki vodi k cerkvi sv. Duha, sem srečal kopico otrok s šolskimi knjigami v rokah; namenjeni so bili v šolo v Prapotno. Vprašal sem jih, kam gredo in od kod so? in odgovorili so mi seveda slovensko; vsi so bili Slovenci. Prav milo se mi je storilo, ko sem videl, koliko slovenskega naraščaja se tu sistematično potujčuje. Ti otroci so bili iz bližnjih zaselkov. Tu je prav jezikovna meja; Prapotno je že docela poitalijančeno, v Ibani so še Slovenci izvzernši kakega naseljenca ali bogatina - vlastelina. Poitalijančevanje ne napreduje hitro; vasi v ravnini so v večji pogibcli nego hribovske. Kraj je jako lep, vidi se tudi nekaj graščin z lepimi vrti, sadovnjaki in trtnimi nasadi, katere obkrožujejo plodonosna polja. Od omenjene cerkve se je vila pot nekaj časa po vrhu hriba; v njegovem vznožju se je odprla pred menoj bolj samotna globina. Ta pokrajina z zelo redkimi hišami se imenuje Bukovica, ki spada že pod župo Stara gora, v šolo pa zahajajo otroci v Čele. Bukovica je preprežena z mnogimi manjšimi potoki, ki sc iztekajo v večji potok Korenj (Como). Preko tega potoka sem bil v par minutah na glavni cesti. Steza, ki sem šel po njej, in potem cesta do bližine Čedada tvorita jezikovno mejo. Ob cestnem ovinku sem zagledal v neveliki daljavi nekaj zvonikov kritih s strešnimi opekami in nepregledno vrsto hiš; bil sem blizu mesta. Pred njim je furlanska vas Rualis in kmalu za njo živinski trg. Dospel sem do prvih hiš starega mesta Čedada. Stopil sem v gostilno, da se okrepčam za nadaljno pot. Prijazni krčmar beneški Slovenec mi je izborno postregel. Poslovivši se od njega, odpravil sem se dalje, da počakam poštni voz na oni strani mesta, ki je proti beneški Sloveniji. Od meje do sem sem rabil pičlo poldrugo uro. Stopal sem po ulicah, ki so večinoma ozke in tlakovane, do znamenitega mosta, ki je v dveh smelih lokih zgrajen čez Nadižo. Staviti ga je dal 1. 1557. beneški proveditor na občne stroške; izvel ga je mojster Eberhard iz Beljaka. Srednji steber sloni na skali sredi reke. Avstrijci so ga bolje podzi-dali in s tem okrepili tudi temelje longobardskega svetišča (Tempietto longobardo), ki se dviga nad strmim bregom Nadiže. Most je 48 m dolg, 4'5 /// širok in 22 m nad gladino reke. Postal sem sredi mosta, kjer je napravljen nekak hodnik, da sc pešci lahko izogibajo vozovom, in motril globoko zajedeno strugo, ki sc vije po njej kristalnočista, temnozelena Nadiža. Ogromne konglomeratne skale leže v strugi; krog njih se je zajedla voda globoko, odnesla grušč in ga pustila, nekoliko niže v strugi. Posebno krasna je reka ob malem vodovju; globokejša mesta so prozorno temnozelena, drugod pa teče voda komaj vidno po belem produ. V deževju pa je Nadiža strašno razburkana in preplavlja na daleč okoli obrežje; tu seveda ne more nič škodovati, ker ima zelo globoko strugo namreč 30 m. Od Čedada dalje se nižajo njeni bregovi do izliva v Ter (Torre); obe valita potem združeni svoje valove preko avstrijske meje v Sočo pri Villi Vicentini. Skoro tik mosta stoji nad strmim bregom Nadiže „Tempietto“ (Sta Maria in Valle), ki je bil nekdaj svetišče boginje Venere. Longobardski kralji so prelevili to zgradbo v cerkev; okoli nje so sezidali samostan, ki so se v njem nastanile benediktinke iz samostana Salta ob Teru. Dandanašnji so tukaj uršulinke, ki se bavijo s poučevanjem mladine ženskega spola. Od mosta vodi ulica nekoliko navkreber do glavnega trga, ob katerem je več znamenitih poslopij. Nisem bil prišel še prav do trga, ko sem opazil na desni strani ogromno cerkev s prav širokim in ne posebno visokim stolpom. To je stolnica, ki je sezidana iz lepo obdelanega kamenja. Ima tri ladje in razsežne oboke. Cerkev je iz dobe, ko so prenesli oglejski pa-trijarhi svojo stolico v Čedad. Ako krenemo sedaj proti trgu, imamo na levi znamenit muzej in na nam nasprotni strani je veliko državno poslopje, kjer so nastanjeni različni uradi kakor komisarijat, sodišče itd. Čedadski muzej sinje zaradi svojih znamenitih in važnih starinskih zbirk. Preko glavnega trga sem krenil v ozko ulico, vodečo iz mesta v severovzhodni smeri proti beneški Sloveniji. Čedad se razprostira na obeh bregovih reke Nadiže; večji del mesta je na desnem bregu. Novi del mesta se širi proti postaji; tu se dvigajo nova moderna poslopja. Potnik je prijetno iznenaden; prej je hodil po mestu kakor po nekakih velikih hodnikih; ko pride iz teh ozkih ulic, odpre se mu zdajci lep razgled na sivo gorovje in na zelene ravnine; krog sebe pa vidi lepa poslopja, obdana z vrtovi polnimi južnih rastlin. V Čedadu je končna točka krajevne železnice Videm-Čedad, ki je dolga 15-3 km in je bila otvorjena leta 1881. Beneškim Slovencem posebno rabi ta železnica, ker so z mnogimi opravki navezani na Videm, odkoder jim je hkratu izhodišče v razne kraje. Terski Slovenci in Rezijani odhajajo in prihajajo z vlaki proge Videm-Ponteba. Čedad, ki šteje sam 6800 prebivalcev in z okolico 9800, je živahno središče beneških Slovencev iz šent-peterskega in čedadskega okraja, ne le v trgovinskem, nego tudi v političnem oziru, ker se tukaj nahajajo okrajni uradi. Posebno ob sobotah kar mrgoli v Čedadu beneških Slovencev. Vse, kar pridelajo in kar je za prodaj, pripeljejo ali prinesejo na čedadski trg. Ob takih dneh prevladuje še dandanašnji slovenščina, posebno v tistih ulicah in trgih, kjer so trgovine. V gostilnah posebno v štirih, ki so v rokah beneških Slovencev, se zdi človeku, kakor da bi bil kje v kakem slovenskem kraju. Najživahneje je v tem mestu o sv. Martinu; tedaj je tu glavni semenj, na katerega prihaja tudi mnogo Slovencev iz avstrijskih obmejnih krajev. Čedad sam ima malo slovenskih prebivalcev; koliko jih je, je težko dognati, ker jih ima anagrafni urad vpisane za Lahe. Nad glasno slovensko govorico se tu nihče ne spotika. Italijanom v Italiji se Slovenci ne zde nevarni; zato jih tudi ne zapostavljajo, nego jih čislajo kakor svoje rojake; pravi Italijani nimajo tistega brezstidnega sovraštva do vsega, kar je slovensko, kakor iredentovci v avstrijskih mestih. Manjkalo je še 15 minut do odhoda pošte. Stopil sem v bližnjo tobakarno, da sc založim s svalčicami. V Italiji se prodajata tobak in sol, ki je tudi monopol, vkup. Vprašal .sem za cigarete; ženska, ki je bila pri tobačni prodaji, me ni umela, pač pa njen mož, ki je imel opravilo s soljo; zato je nemudoma priskočil semkaj in me vprašal, česa želim; na mojo zahtevo mi je vljudno postregel v slovenskem jeziku, kolikor ga je znal, kar mi je ugajalo; izrazil sem mu svoje zadovoljstvo. Poštni voz je bil pripravljen na odhod in šegavi laški postiljon mi je odkazal prostor v njem. Prostora ima voz navadno za 10 oseb, a bilo nas je 12; razume se, da smo sedeli na tesnem in smo si bili drug dru- gemu v napotje. Vrh tega sta sedela še dva potnika na kozlu, ker se nista mogla vriniti v notranjščino voza. Pošta čaka na potnike na trgu S. Giovanni. Skozi »Slovenska vrata" smo se odpeljali iz mesta in sprejela nas je ravna, krasna cesta, ki je ponekod celo do 10 m široka. — Brila je mrzla sapa. Začel sem se ogledovati po sopotnikih. Na levi mi je sedela kmetska ženska, ki je držala na kolenih velik jcrbas poln nakupljenega blaga. Prepričan sem bil, da je Slovenka, in se pričel pogovarjati z njo. Povedala mi je marsikaj o žitju Slovencev, kako težko jim gre, ker so visoki davki in vsak izkupljen novčič stane toliko truda in hoje. Najin pogovor je poslušal nek starikav debelušast gospod, ki se me je tiščal z desne strani. Bil je če-dadski zdravnik, ki se je peljal do Podbonesca.*) Umel je ta gospod nekaj slovenskih besed. Pričela sva torej razgovor in mož mi je bil kmalu simpatičen, ker je kazal spoštovanje do Slovencev. Znane so mu bile tudi razmere incd nami in avstrijskimi Italijani; obsojal je njihovo nestrpnost. Prijazno besedo sem imel tudi z drugimi sopotniki, ki so bili večinoma beneški Slovenci. V pol ure smo dospeli v zadnjo furlansko vas San Guarzo, kjer je nekaj potnikov izstopilo. Njihove sedeže so takoj zasedli novi potniki. Pot je zavila proti vzhodu in kmalu smo se vozili čez visoki most nad globoko, v skalovje zajedajočo se Nadižino strugo. Tukaj je jezikovna meja; stopili smo na slovenska tla in od tu dalje se čutimo bolj *) Zadnja postaja italijanske pošte; do tja prihaja pa avstrijska iz Kobarida. Od omenjene vasi je do avstrijske meje kakih 8 km. domače, ker nam zveni na uho, kjer se ustavimo, naša mila slovenska govorica. Še prcdno smo prevozili do mosta, odkril se nam je krasen razgled na hribe in gore in na vhode še precej odprtih dolin. Prva gora nam naproti je Matajur, čigar obronki se spuščajo polagoma na vse strani. Prav na vrhu gore se dviga veličasten spomenik, postavljen v spomin XX. stoletja od rojstva Zveličarja. Zidan je od rezanega kamenja; na širokem podnožju je lična, trdno zidana kapelica, ki ima kupolo in na tej stoji visok obelisk, imajoči v spodnjem delu votlino, v kateri se vidi od vseh štirih strani velik križ. Vrh obeliska je strelovod. Visok je spomenik 20 /»; stal je 12.000 frankov. Odkrili so ga dne 8. kimavca 1. 1900., v navzočnosti več škofov in nebroja ljudstva. Prispevke so nabirali po cerkvah in hišah. Po vsej Italiji je še 19 takih spomenikov in sicer v vsaki pokrajini, v večjih pokrajinah še po več. Bolj v ozadju na desno nam kaže svojo zasneženo glavo sivi Krn in druga vrsta velikanov julijskih Alp. Skoro pred nami na desno zapazimo na parobku zelo strmega hriba ogromne podrtine starega Karko-škega gradu (Gronumberg). Onstran mosta se deli cesta na dvoje; ena sega dalje, se kmalu razcepi in vodi v dve različni dolini in sicer: v šentlenardsko (podutansko) na desni in v nadižko na levi. Po prvi dolini sc pride na avstrijsko stran do Kanala, po drugi pa v Kobarid. Glavna cesta vodi izprva prav po strmem bregu Nadiže; le tam, kjer napravi poslednja velik ovinek, sc oddalji od ceste, a približa se ji zopet pred Št. Petrom. Na levi se odcepi cesta in pelje preko lepega mostu v prvo slovensko vas na desnem bregu Nadiže v Dolenji Bar n as (Vernasso). Blizu tega mosta smo zapazili ob cesti zelo staro cerkev sv. Kvirina, ki ima nekaj gotskili znakov na sebi in tudi tak napis iz leta 1493. — Zavozili smo nekoliko v strmino in kmalu drčali proti skupini čednih hiš, nad katerimi se vzpenja visok zvonik — to je Št. Peter Sl o ven o v. Št. Peter je precej velik in jako lep trg, ki šteje nekaj nad 900 prebivalcev. Že ob vhodu smo zapazili lepe hiše; tudi nekaj letoviških poslopij je v trgu samem. Župna cerkev sv. Petra je zelo stara, nizka in ne prevelika vzpričo števila župljanov, četudi samo domačih. O shodih in drugih prilikah, ko prihajajo skoro vsi duhovni obširne župe k fari in z njimi tudi nebroj ljudstva, mora postajati narod izven cerkve. Najbolj živahen dan v tem trgu je praznik sv. Petra in Pavla. Tu vam napolnjuje pestra množica naroda vse ceste, trge in ulice, tako da si mora človek šiloma delati pot skozi skoro nepredirno gnečo. Razvcn okoličanov in sploh beneških Slovencev prihajajo na ta sejem vsako leto tudi obmejni Slovenci iz Avstrije; precejšen kontingent udeležencev daje kobaridski okraj, posebno Kot. Popoldne pa se pripelje lahkoživa in zabave željna laška gospoda iz Čedada in drugih bližnjih krajev. Predpoldne bi rekel je trg ves slovenski; laški kramarji, ki imajo razno šaro na prodaj, skušajo s par slovenskimi besedami obrniti pozornost kupujočega občinstva nase. Nebroj slovenskega občinstva kramlja živahno po trgu. Krčmarji odpirajo vrata gostilniških prostorov na stežaj in iz kuhinj se razširja prijeten vabljiv duh različnih ukusnih pečenk. Nabito polne so gostilniške sobe, z miz se cedi žlahtna vinska kaplja — pivci ne štedijo nalivaje kupice. Predpoldne se vrši cerkvena slovesnost s procesijo po glavni ulici. Opoldne o neznosni vročini si poišče ljudstvo senčnate prostore in sc tam po svoje krepča in zabava. Krog dveli popoldne se prične na dvoriščih dveh gostilnic javen ples. Seveda imajo nalašč za to napravljene plesne podove, ki jih imenujejo brejarje ali kvadrinc. To vam je vrvenje, skakanje in piskanje. Čedadski godci izvajajo poskočne italijanske melodije, ki izzivajo veselo mladino na živahen ples. Krog srede poldneva se odpravijo naši hribovci in oddaljeni izletniki proti domu; v tem času pa privre, kakor že omenjeno, iz Čedada laška gospoda v lepih kočijah, kakor tudi prosto laško ljudstvo na navadnih vozeh ali peš. Odslej prevladuje v pozno noč v trgu laška govorica in zdi se ti, da si v popolnoma laškem kraju. Rajanje traja tja do ranega jutra. Ko se začenja na obzorju svetlikati, odhajajo zakesneli veseljaki izmučeni in z zaripljenimi obrazi k počitku. In prvi žarki vzhajajočega solnca posvetijo v prazne ulice. Vse je tiho; le iznad župne cerkve sv. Petra se oglasi zvon in s svojim brenčečim glasom oznanja nastop novega dne. Glas njegov se razlega po dolini nad megleno strugo mirne Nadiže tja do obronkov nizkih gričev in skalnatih gor, dokler se zadnji odmevi ne poizgube v sinji daljavi . . . V Št. Petru je notarski in davčni urad, orožniška postaja, pošta in brzojav. Od Št. Petra smo sc vozili po lepi cesti, ki se vije v neposredni bližini Nadiže tja preko državne meje. Prej široka dolina se polagoma zožuje in strmi hribi se dvigajo ob straneh. Nam na levi strani oziroma na desnem bregu Nadiže je več skupin hiš, ki tvorijo zaselke Navkula in S pa n j ut. Nekoliko više ob strmem parobku sloni večja vas s cerkvijo; to je Lan d ar, ki je zanimiv in slavnoznan radi svoje podzemeljske votline in cerkve sv. Ivana Krst. (Sv. Ivan v čele t. j. v skali). Landar je prijazna vas obrobljena na zapadni strani s strmimi hribi obraslimi s kostanjem in drugim listnatim drevjem. Ob bregu Nadiže pa se razprostira ozka ravnica s skrbno obdelanimi njivami in trtnimi nasadi. Na desni breg reke drži lepo izdelan most, to je tretji most od Čedada navzgor. Ob desnem bregu reke so dalje vasi: Tarčet, Bijace in Lazi. V bližini teh je stara cerkvica in podrtine gradu Ahrenberga s staroslavno kamenito mizo, ki so se krog nje nekdaj zbirali zastopniki landarskega sodišča. Peljali smo se premo proti severu. Po dveurni vožnji smo dospeli v Brišče, kjer smo izstopili. Pošta gre še do par minut oddaljenega zaselka P o d -bonesca, ki je njena končna postaja. Brišče je mala vasica razpoložena ob obeh straneh ceste. Tu imajo cerkev in kapetana, šola pa je v Podbonescu. Na zunanji strani cerkve je vzidana kamenita plošča z naslednjim napisom v gotskih črkah: Maiste(r) andr-e von lack Mai iahrs 1477. Pred vaško gostilnico so čakali na moj in mojega sopotnika beneškega Slovenca prihod trije naši znanci, beneški Slovenci. Po kratkem oddihu smo krenili na desno stransko pot, ki pelje do skupin lepo ležečih vasic, katerim je skupno ime Roncc. Nekaj časa smo šli precej polagoma navkreber, potem smo korakali po strmih stezah izdolbenih od nalivov, tampatam po stopnicah napravljenih v mehko zemljo. Ob straneh smo videli vzorne trtne nasade (latnikc) in sadovnjake, rodeče okusno sadje, ki dobivajo Rončani zanje lepe 6 novce. Posebno breskev je veliko. Da so se poprijeli s tako vnemo sadjarstva, je v prvi vrsti zasluga njihovega blagega pokojnega kapelana Petra Podreke, ki jih je vzpodbujal s svojim zgledom. Po dobre pol ure trajajoči naporni hoji smo prišli do kopice hiš, izmed katerih sc dviga lepi dom rodoljubne družine Domenežev. Tukaj je bil cilj mojemu potovanju. Sprejeli so nas z znano, uprav slovansko gostoljubnostjo. Po večerji smo sedeli v topli sobi krog velike mize in živahno kramljali. Bila nas je velika družina. Razgovor se je zasukal na to in ono polje; posebno smo govorili o minulosti beneških Slovencev in tu je prišlo marsikaj važnega v ospredje. V boljše umevanje položaja in razmer beneških Slovencev v prejšnjih stoletjili naj navedem nekaj stvarnih zgodovinskih podatkov posebno iz minulega stoletja. Beneški Slovenci so bili pod benečansko republiko dobrih 300 let. Leta 1797. je premagal Napoleon vso gorenjo Italijo in posedel Videm. Po kampoformijskem miru istega leta je prišla beneška Slovenija pod Avstrijo. Leta 1805. se je vnela zopet vojna med Napoleonom in Avstrijo in po sklenjenem miru v Požunu je pripala dežela na desnem bregu Soče italijanski kraljevini. V fontainbloškcm miru leta 1807. so določili, da naj bo Soča meja med Avstrijo in Italijo od njenega izliva do bližine Kanala. Od tod naprej naj ostane stara meja ob Idriji čez Kolovrat do Matajurja. Sedanje avstrijske vasi v kobaridskem okraju Staroselo, Kred in Borjana so bile pridružene Italiji. Ko so bili pregnani Francozi leta 1813., prišla je vsa Benečija zopet pod Avstrijo. Leta 1814. so določili naslednjo mejo med Avstrijo in Italijo : Od Predela do Mušiča nad Breginjem gre mejna črta po starem. Tukaj obide prejšnje beneške vasi: Breginj, Logje, Robedišče in prej naštete tri; potem gre do Matajurja in objame beneško občino Livek. Ti imenovani kraji so bili tedaj ločeni od beneške Slovenije in stalno spojeni z Goriško. S cesarskim patentom od dne 3. vel. srpana leta 1816. je bil pridružen čedadski okraj kraljevini beneško-lombardski. Še pred viharnim letom 1848. je začela Avstrija utrjevati podboneško cesto in prepovedala pod smrtno kaznijo uvažanje strelnega orožja na Beneško. Vkljub temu so ga dovažali prebivalci iz Stupice*) skoro vsak dan v koših za oglje in ga potem skrivali po votlinah in kletih, a nihče jih ni izdal. Ob izbruhu vstaje so ustanovili narodno stražo, ki je bila mahoma oborožena. Posebno so pazili narodni stražniki na tujce in jih mnogo pozaprli. Ob strminah nad cesto**) so kopičili velikanske skale, da bi jih zvalili na avstrijske vojake, če bi poskušali prodirati ob Nadiži. Komaj se je bila raznesla vest, da je papež blagoslovil Italijo in da so se uprle Benetke, Videm in druga mesta, začeli so se tudi beneški Slovenci gibati, navduševati za svobodo in staro republiko sv. Marka. Slišali so se klici ..doli z Avstrijo" in petje domoljubne pesmi: *) Prva vas od Podbonesca v Italiji proti Kobaridu. **) Ta cesta vodi od Kobarida v Italijo; ob njej je dolina, koder teče Nadiža zelo na tesnem; na obeh straneh reke se dvigajo strme gore. preljubi moj dom, do zadnje moje tire jest ljubu te bom. Predraga Italija, Si v kjetnah živela objokana vsa, ’na diklja špotljiva do zdaj si ti b’la. Raztargi te kjctne, obriši suzo, gor vzdigni bandjero v treli farbah lepo. (Carlo Podrecca, Slavia Italiana pg 23.) K novoustanovljeni straži je pristopilo tudi mnogo Slovencev in ko se jc bil raznesel glas, da hočejo Avstrijci naskočiti Čedad, prihitelo jc ljudstvo iz vsega okraja, da bi ga branilo. Ko so izvedeli, da je avstrijski general Nugent prisilil Videni, da se mu je vdal, tedaj so spoznali, da je njih početje vodila le hipna navdušenost; vrnili so se zlovoljni domov in avstrijski bataljon je posedel brez težave Čedad. Po oklicu italijanske kraljevine so se vedno bolj širile garibaldinske ideje med beneškimi Slovenci. Že leta 1864. se je obleklo kakih 24 slovenskih mladeničev v garibaldinsko uniformo in javno nastopilo pred cerkvijo v Gornjem Barnasu. Po vojni leta 1866. in premirju v Krminu napravili so med beneškimi Slovenci plebiscit. Vsi k tej odločitvi poklicani so se izrekli za monarhističnokonsti-tucijonalno vlado kralja Viktorja Emanuela II.; en sam Slovenec je bil proti zedinjenju z Italijo! Avstrija si je sicer prizadevala, ohraniti si Benečijo vsaj do Tera, koder so bivali večinoma Slovenci. Zato re hotela odstopiti primierski okraj na Tirolskem, a italijanska vlada jc odgovorila, da ne more, češ, da jc plebiscit že odločil in tako je ostalo na tem, pri čemer smo sedaj. Prepričan sem, da se je pri izjavah delalo tudi s pritiskom, teroriziralo, in če bi bila dandanašnji dana zopet priložnost za izjavo, bi se mnogokateri oglasil za združenje z ostalimi Slovenci, oziroma z Avstrijo, ker posebno dobro se ne godi našim bratom v „svobodni kraljevini“. Glavne vzroke, da so se beneški Slovenci tako ogrevali za Italijo, moramo iskati le v tem, da je bila njihova pokrajina vedno spojena z drugimi italijanskimi deželami, torej so bili v vednem stiku z Lahi; zemljepisna lega njih deželice je taka, da se vse doline in griči spajajo v beneško ravnino — svet visi proti jugovzhodu; vrh tega ni bilo med njimi skoro nobene narodne zavednosti; ni čuda, saj je bila slovenska zavest še v avstrijskih slovenskih pokrajinah takrat šele v povojih. Sploh so bili beneški Slovenci vedno v kupčijskih zvezah z Lahi, z njimi so torej mnogo občevali in njih kraje posečali. Ko so bili pod beneško republiko, poverila jim je važno nalogo: obrambo svoje severovzhodne meje (ob praeservationem gentium barbararum). Zato pa jim je pustila in celo potrdila njih stare privilegije v javnem življenju in v cerkvah. Sploh je lepo ravnala z njimi in s tem si jih je pridobila bili so jej prav zvesti podaniki. Na ta način so vzljubili domovino, bili so svobodnejši nego ostali Slovenci, zato niso marali biti pod drugo državo, ki bi jim gotovo ne bila naklonila toliko svoboščin. Za glasovanje leta 1866. so prejeli beneški Slovenci slabo plačilo. Italijanska vlada je jela zatirati slovenščino. Že leta 1869. je dala županom na Beneškem tajen ukaz naperjen zoper nadaljno rabo slovenskega jezika v teh krajih; med drugim omenja, da se razširjajo med ljudmi tiskovine in katekizmi v slovenščini ; vlada mora ustaviti tako njej sovražno rovarstvo in krivca naj zadene kazen. Tedaj je izšla tudi stroga zapoved, da se mora poučevati v šolali v italijanskem jeziku; učitelj pa, ki bi se pod katero koli pretvezo predrznil rabiti slovenski jezik v pouku, naj se takoj odstavi. Med takimi in enakimi razgovori in spomini je mineval kratkočasni večer. Misliti je bilo na počitek; zakaj drugi dan je bilo treba zgodaj vstati. Eden izmed družbe nas opomni, da naj stopimo malo na dvorišče. In glejte, odprl se nam je odondod čaroben razgled: po hribih in gorah so plamteli veliki kresovi. Ako je eden pojemal, pa se je začel kje drugod drug dvigati; vsa okolica je bila bajno razsvetljena, vmes pa so se čuli zamolkli glasovi zvonov. Nam na nasprotni strani proti severozapadu smo opazili velikanski kres, ki je ponosno žarel proti jasnemu nebu, na katerem je brlelo nešteto zvezd; mogočni zvonovi sv. Andreja so pošiljali svoje bučeče glasove tja do strmih bregov. Vprašal sem zavzet: Komu na čast ta razsvetljava in svečano zvonjenje? V tistem hipu se nisem spomnil jutrišnjega praznika sv. treh kraljev. V beneški Sloveniji in bližnjih drugih krajih imajo lepo staro navado, da prižigajo kresove na večer pred sv. tiemi kralji, pred sv. Ivanom Krst. in sv. Petrom in Pavlom. Drugega dne nas je zgodaj vzbudilo zvonjenje. Vabilo je k maši. Ronška cerkev je še kake pol ure oddaljena od Domenže. Po strmih stezicah smo korakali k lični cerkvici na pobočju. Stopili smo v žagrad. Pričela se je sv. daritev in mašnik je čital slovenski evangelij. V tej cerkvi nimajo orgel, zato je vedno tiha maša, šele pri darovanju zapojo in tako je bilo tudi to pot. Nekdo je jel „naprej“ peti in nato mu je sledila vsa cerkev. Peli so staro božično pesem: Ta dan vsega veselja devica je rodila tega sina božjega, našega Odrešenika, Stvarnika nebeškega, angeljskega kralja; kdo je slišal le-tc glas: Devica je rodila — te čtida prevelika, itd. Peli so enoglasno in prenehali stoprav pred povzdigovanjem, potem so zopet nadaljevali druge kitice do konca maše. Po maši smo se sešli pred cerkvijo z nekaterimi odličnimi možmi tistega kraja. Čakal sem kapelana. Prišel je in povedal, da danes ni pridigal, ker se mu mudi k fari v Št. Peter, kar mu je bilo jako žal, da ne moremo biti skupaj par uric. Ljudstvo sc je razšlo; jaz pa sem si ogledal njihovo pokopališče. Po nekaterih stopnicah nizdol na levo sem dospel na prostorno groblje. Ogledoval sem spomenike in križe. Kar je bilo napisov, bili so vsi razven enega italijanski. Spomeniki so bili skromni; le tam na desni strani ob kapeličnem zidu mi je vzbudil pozornost večji in lepši pomnik. Tukaj je naj-brže oni, ki ga iščem, si mislim, in namerim korake v omenjeno smer. Stal sem ob lepem grobišču z dostojnim spomenikom, na katerem je slovenski napis. Pod to rušo počiva blagi beneški slovenski rodoljub kapelan Peter Podreka. Naj mi bode dovoljeno postaviti vzornemu rodoljubu na tem mestu skromen spomenik. Peter Podreka*) je bil markantna oseba med beneškimi Slovenci. Odlikovale so ga mnoge vrline, posebno ljubezen do slovenskega naroda. Rojen je bil v Št. Petru dne 16. svečana leta 1822. od imovitih roditeljev. Zahajal je v Čedadu v osnovne šole in prestopil pozneje v višješkofijsko gimnazijo v Videm, od koder je šel v bogoslovno semenišče. V teh letih je začela v njem kliti ljubezen do slovenskega naroda in poganjala je čvrste pogone. Uvidel je, kako je potrebno znanje slovenskega jezika duhovnikom, ki so namenjeni med Slovence. K temu je vzpodbujal tudi svoje tovariše. Dovršil je bogoslovne študije v viharnem letu 1848.; meseca vel. srpana i. 1. je pel novo mašo v Št. Petru. Ostal je nekaj časa doma, pozneje pa so mu naklonili jako obširno kapelanijo Trčm u n**), ki je le poldrugo uro oddaljen od avstrijske vasi Livka. Shajal se je pogosloma s takratnim livškim vikarjem Hrastom, s katerim sta si bila iskrena prijatelja. Mudil se je često v Kobaridu, kjer je imel stik z mnogimi uglednimi Slovenci, opazoval je njihovo družabno življenje in se praktično vadil v mili mu slovenščini. Na Trčmunu je ostal osem let. Leta 1857. je bil imenovan za kapelana v Št. Petru; šestnajst let pozneje, t. j. leta 1873. pa je bil nameščen na kapelanijo v Ronec in tukaj je ostal do svoje smrti dne 4. listo-pada 1889. Pokojnik je bil veselega značaja in jako zabaven. Odlikoval se je.s svojo vljudnostjo in gostoljubnostjo. *) Nastopna živolopisna črtica jc povzeta po krasnem spisu Zamejskega ,,Peter Podreka" v ,,Ljublj. Zvonu" 1890, str. 280. **) Rojstni kraj mentorja beneških Slovencev pesnika prof. dr. Trinka. Bil je v neprestani zvezi z odličnimi Slovenci, posebno s pokojnim urednikom „Zgodnje Danice" Luko Jeranom. Ta ga je večkrat vabil v Ljubljano, katere ni videl. Napotil se je enkrat tja in prišel do Postojne, kjer ga je čakal Jeran s fotografijo; gneča je bila tolika, da se prijatelja nista mogla vdobiti. Poklicali pa so ga nemudoma domov in čakati je bilo treba druge prilike, a ta mu ni bila dana. Ruskega učenjaka Baudouin de Courtenaya, ki je bil leta 1873. med beneškimi Slovenci, da prouči njih jezik, je sprejel radostno pod svojo gostoljubno streho in mu dal marsikatere zanimive podatke. Za dušno in telesno blaginjo poverjenih mu ovčic je skrbel z veliko vnemo. Učil je ljudstvo, kjer je znal in mogel; povzdignil je na visoko stopnjo sadjarstvo in vinarstvo in si s tem pridobil mnogo zaslug. Odlikovan je bil radi tega s častno diplomo in s svetinjo na sadjarskih razstavah v Trevisu in Vidmu. Mnogo zaslug si je stekel za slovensko narodnost. Sam navdušen narodnjak je skušal tudi druge napojiti s tem blagodejnim duhom in ne brez uspeha. Sicer pa se ne more v tem mnogo doseči v Italiji. Slovenščina je izgnana iz šol in uradov, le v cerkvah ima varno zavetje. Podreka je to dobro vedel in dal izraza svojim čuvstvom v naslednji pesmi, ki sta jej prvi dve kitici navedeni na čelu temu spisu; naj navedem še ostalih šest kitic, da imamo pesem v celoti. 3. Ali, mamica draga in mila, okove in žulje poglej, ki nosim in bom jili nosila jaz v svojem domovju vselej! 4. Jaz nisem ni v uradu ni v šoli, če prav tu od vekov živim; ko tujka beračim okoli, le v cerkvi zavetja dobim. 5. Ne poznam veselja, radosti, le solza mi solzo podi po bledem obličji; do kosti me laška pijavka mori. 6. Ko dajo lovorska vezila ti hčerke v preslavni spomin, jaz bom žalostinke glasila pod vrbo, potem pa — pogin! 7. In mamka! na mojo gomilo, te prosim, položi na njo cipresovo tužno vezilo, in kani 'z očesa solzo 1 8. — „Ne misli tak, hčerka slovenska! Ne obupaj na lastni prihod: Naj pride še sila peklenska, ne v n i č i slovenski zarod!" Vzpodbujal je često svoje tovariše, da naj bi pazili na lep in uglajen jezik, v katerem oznanjujejo božjo besedo. Primerno tvarino za to dobijo v knjigah Mohorjeve družbe, in ravno Podreka je omogočil tem koristnim knjigam dostop v mnoge zavedne družine. S sodelovanjem pok. šentpeterskega župnika Mučiča je Podreka priredil katekizem, s katerim sc je dal slovenščini na Beneškem krepkejši obstoj in katehetom omogočilo uspešnejše učenje. Vrlemu, agilnemu možu ni bilo dovolj, da je utrjeval slovensko idejo med svojim ljudstvom, hotel ga je tudi gospodarsko dvigniti do boljšega stanja, zato je vsako priliko izkoristil v pomoč svojini rojakom. Ves prešinjen z narodnim duhom je spesnil mnogo pesmi, katere so bile natisnjene v „Zgodnji Danici", „Zori“ in v „Soči“ (1. 1871. zgoraj navedena pesem). Leta 1874. je izšla v „Zori“ jako priljubljena in razširjena „Slavjanka“, ki jej je oskrbel primeren napev v tempu mazurke pok. kobaridski učitelj Carli. Podreka bi bil pisal gotovo mnogo več; ali jezik mu je delal zapreko in zato je, kakor sem že omenil, vzpodbujal posebno mlade bogoslovce, da naj bi se tesneje oklenili učenja slovenskega jezika. Započeto njegovo delo uspešno nadaljuje prof. Trinko. Hvaležno ljudstvo je postavilo Petru Podreki lep nagrobnik, ki naj priča še nadaljnim rodovom o častnem spominu rodoljubnega moža. S pokopališča sem se odpravil nizdol. Steze so bile postlane s kostanjevim listjem, ki mi je šumelo pod nogami. Nad menoj so krivili svoje veje stoletni kostanji in solnce je obsevalo s svojimi medlimi žarki prijazno pokrajino. Hotel sem videti domačo šolo, zato sem krenil nekoliko na levo in kmalu obstal pred enonadstropnim poslopjem, katerega pritlični prostori rabijo za učilnico. Precej velika šolska soba je opremljena skoraj tako, kakor so naše šole. Izpred šole je lep razgled. Pod nami na desno je slikovita nadižka dolina, ob drugih straneh nas okrožujejo strmi in visoki hribi. Ob velikih nalivih drve po globokih jarugah gorski potoki brzo v dolino, kjer jih sprejema Nadiža v svojo prodnato strugo. Po pobočjih je raztresenih več hiš z gospodarskimi poslopji; krog njih so lepi sadovnjaki in vinogradi. Vsako ravninico beneški Slovenec pridno obdela, da si pridobi kaj živeža. Rončanom dajejo glavne dohodke: sadje, vino in kostanj. Živinoreja je tudi na precej visoki stopnji. Imajo svojo mlekarnico, kjer izdelujejo jako okusen sir, katerega ceni tudi gospoda v mestih. Obdelovanje zemljišč jih stanc veliko truda, napornosti pa tudi denarja, ker ni mnogo delavnih moči. Mladeniči iz teh krajev gredo namreč radi na večja dela, zgradbe, n. pr. h gradnji železnic, v ope- karne v Avstrijo ali celo na Nemško in še dalje. Na zimo se vračajo nekateri domov in prinašajo lep zaslužek, s katerim si precej opomorejo. Lepe novce izkupijo tudi za drva; gore so obrasle z hrastovimi gozdi in koder ni še pela sekira, rastejo drevesa precej na gostem. Kar rabijo lesa za zidanje hiš, dajo ga jim domači gozdi. Za to jim rabi ponajveč kostanjev les, ki je neki sila trpežen, in lepega kamenja imajo tudi v izobilju. Po prisojnih pobočjih se solnčijo lepi vinogradi; večinoma so podzidani in amfiteatralično razporejeni drug nad drugim. Najbolj razširjena vrsta trte je tako-zvana »Izabela11 (Catania), ki daje rdečkasto šibko vino prijetnega okusa, posebno prikladno za poletne mesece. Razen te je še neka druga vrsta trte, ki daje belo vino (nekak „cividin“), tudi precej šibko, a zelo pitno. Seveda v teh gorkih krajih ni mogoče, da bi uspevale boljše vrste trt; v bližnji Goriški v isti zemljepisni širini sploh ne rodi trta izimši morda par latnikov pred kako hišo. Z vinsko kupčijo so beneški Slovenci veliko na slabšem nego mi. Kako more tekmovati njih domače lahko vino s finimi opojnimi coneglianskimi in onimi iz videmske okolice, katerim cena ni tako visoka, da bi razdirala kupčijo. Vino iz beneške Slovenije se potoči doma; tudi v Čedad ga oddajo nekaj. Krčem*) je itak vse polno, ker sme krčniariti vsakdo, da le naznani pristojni oblasti in vplača užitnine krog 5 fr. od 100 1. S tem je dana lepa prilika, da se more vino razpečati. Vendar ga precej zaostaja, ker je pridelek v Italiji naravnost ogromen, 1. 1908. krog 45 mil. lil. Vrnimo se zopet v Doinenžo, kjer je bil pripravljen obed. Razvnel se je živahen razgovor; imel sem zopet priliko opazovati blagoglasnost beneško-slovenskega narečja. Ruski prof. Baudouin de Cour-tenay deli bcneško-slovensko govorico na štiri narečja. Idrijsko narečje, ki ga govore Slovenci prebivajoči ob mejni reki v županiji Prapotno in sosednih krajih, je podobno precej onemu goriških Slovencev v za-padnih Brdih in na Kanalskem (desni breg Soče). Nadižko ali šentpetersko in tersko narečje je v marsičem podobno čakavščini, posebno v izgovarjanju polglasnega e in d. Vsem najnerazumljiveje pa govore Rezijani, ki imajo po mnenju .imenovanega profesorja svoj poseben jezik, kateri ni nobenemu drugemu slovanskemu podoben. Razen tega so še najti tupatam podnarečja, pač „vsaka vas ima svoj glas“. Najbolj azumljivo in lepozvočno je nadižko narečje, ki se odlikuje po izgovarjanju polglasnega d n. pr. vič (več) tič, Mučič, Gjačič itd. Naj navedem primere v stavkih. „Takuo mu je šlo dobro, da nije marau vič služit11. Blagoglasnost daje njih jeziku še to, da naglašajo v gotovih besedah končnico e n. pr. lepe, rade, vodč itd. „Veste, naše čcčice (zmanjševalna oblika za čeče-devojke) *) Pred poldrugim letom so izdali odredbo, ki omejuje število gostilnic v tem smislu kakor pri nas. so lepe in dobre". Staroslovenskih polglasnikov nimajo, izgovarjajo jih kot a n. pr. adiln, donas, knpac. „Pa veste, de vse dobro vzame na sviete ankrat konžtc." Dolgi naglašeni o je prešel v beneških narečjih v uo n. pr. takuo (tako), muorat (morati), težimo (težko) itd. Skupine ol, il se izgovarjajo redovito kot u, iu n. pr. biu (bil), mitom (moral), hodu (hodil) itd. G se izgovarja nekako kakor češki h. Svoj govor pričnejo često z ’n tadd, n. pr. ’N tada (in tedaj) ste bii tu Čedade. Pri lastnih imenih moškega spola jim rabi v mestniku ednine, kadar označujejo kraj, kjer so bili, končnica e. Vedno pa pridevajo imenu besedico til, pravzaprav (tu-u t. j. tam v) n. pr. tu Vidine, ta Špietre, tli Rance (v Vidmu, Šempetru, Roncu) itd. V tem je nekaj podobnega v drugih slovanskih jezikih. Rusi rekajo tudi v Pcterburgje, v Var-šavje, Čehi v Praze, v Brne itd. Slišal sem čestokrat izgovoriti besedo sija za slov. vrat. Na spomin mi je prišel ruski izraz za isto besedo men (šeja). Pač čudno, kako je prišel ta izraz med beneške Slovence in se tudi ohranil, ko je ostalim Slovencem nepoznan. Le v kobariškem kotu je menda še v rabi. Ako bi očistili beneško slovensko narečje vseh tujk, posebno laških in lakih podobnih primeskov, vzniknilo bi nam potem lepo, čisto slovensko narečje, ki je ohranilo svojo svežost in pristnost — živ svedok krasne govorice naših pradedov — starih Slovcnov. Lastna imena so ohranila svojo prvotno obliko, dasi so jim pridejali Lahi spakedrano tujko. Jako lepa krajevna imena so: Brdo, Breg, Brezje, Brišče; Čeple-šišče, Črneja, Črni vrh; Dobje; Gorjani, Grmek, Groblja; Hrastovlje; Javor, Jesenje, Ježica; Kozca, Krnice; Laze; Njivica; Oblica, Oborče, Ošnje; Platišče, Podbonesec, Podbrdo, Podccrkcv, Podrskje, Polje, Prapotnica, Pra-potno; Ravne; Seliče, Sovodnje, Stara gora, Studenec; Topolovo; Zavrh, Zavrt itd. Tudi priimki nam kažejo svojo pristnost n. pr. Barnjak (Brnik), Beligoj, Bera, Bledič, Bukovac; Črnejac, Črnoja, Črnota; Dugar, Duš; Golež, Gorenščak, Gozdnjak, Grbec, Gubana [gubanca = nagubana, ima velike gube; to je narodna jed za najbolj slovesne dneve n. pr. za sinjan t. j. sinji dan — dan cerkv. opasila (shoda)); Hlodič, Hus, Hvala, Hvalica; Jelina, Jereb; Klinjon, Korenič, Kosmačin, Krajnik, Kudrič, Kukovac, Kravina; Loščak; Moderjan; Obala, Orijehnja (Orehovlje), Podgozdnjak, Podo-reščak, Podrieka (Podreka), Prapotnik, Predon, Pušin; Rakar; Soku (Sokol), Sitar, Skaunik (Skalnik), Skok, Strgar, Suok (Sok); Trakonja, Trlikar, Tružnjak; Veli-ščič; Zabreščak, Zaligoj, Zdraulič (Zdravljic) i. dr. Solnce se je že nagibalo na zaton in prišel je čas, da sem se moral ločiti od gostoljubnih Rončanov. Spremljali so me v dolino do velike ceste, kjer se mi je ponudila priložnost, da se peljem z izvozčkoin, ki se je vračal prazen v Čedad. Pogodivši se z njim sva stopila s tovarišem v voz in se odpeljala po prašni cesti. Izvozček je leno privzdigoval bič in opleskal večkrat suha rebra utrujene živali. Vožnja se mi je zdela jako neprijetna in jedva sem čakal, da dospemo do cilja. Bila sva ravno v pogovoru, kar začutiva, kako trdo sc je zdajci ustavil voz, kakor da bi bil nekam zaril. Naglo skočiva iz voza in opaziva, da se je voz zadrl v obcestni kup grušča, kljuse pa je ležalo zleknjeno na tleh moleč vse štiri od sebe. Nekoliko vinjeni voznik je opletal živinče z bičem, da bi ga spravil po koncu, pa nič ni izdalo. Pač mučen prizor! Nabrala se je gruča radovednih ljudi in nekateri njih so pomagali izvozčku spraviti žival po koncu. Midva pa tega nisva dočakala, zakaj kmalu za tem se je pripeljala pošta in postiljon naju je z nagajivim nasmehom spravil na varno v svoj voz. Ko sva dospela do Čedada, delala se je že terna, zato sva pospešila svoje korake proti avstrijski meji . . . In zopet sem prinesel prijetne vtiske iz omiljene mi Beneške Slovenije. R. Orel. \?estnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani XXIV. o o Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXIV. velika skupščina dne 8. velikega srpana 1909 na Jesenicah. Nič sovraga se ne bojmo; Kakor skala trdno stojmo! Naš namen je solnčno čist: Vse le narodu v korist! Pod slavolokom ozaljšanim z narodnimi troboj nicami in z gorenjo kitico, ki jo je zložila narodna pesnica Marica Komarjeva iz Št. Vida nad Ljubljano, se je kmalu po 9. jutranji uri dne 8. velikega srpana 1909 vršil na Jesenicah na Gorenjskem sprejem skup-ščinarjev. Pred vhodom v trg jih je pričakoval pripravljalni odbor na čelu množice domačinov in raznih narodnih društev kakor jeseniškega „Sokola“, ognje-gascev in dr. Gospe in gospodične pripravljalnega odbora so bile v narodnih nošah; tudi stara moška narodna noša je bila zastopana; četa sokolskega naraščaja v kroju je prijetno povzdignila slikovitost. Predsednik jeseniške podružnice, hkratu načelnik pripravljalnega odbora dr. Fran Kogoj je prisrčno pozdravil prišelce kakor nositelje tiste ideje, ki sta jo širila sveta solunska brata, kakor boritclje za slovensko 7* besedo. Zali valil je družbo, ker si je izbrala Jesenice za letošnjo skupščino in pokazala, da ve ceniti to pre-važno točko, ki je vsled železnic, ki se tu križajo, postala nekako mednarodno prehodišče, a je jako ogrožena. Govornik je izrekel željo, da bi nas vse prešinjal duh, ki je navdajal naša blagovestnika sv. Cirila in Metoda. — Ob ginljiveni nagovoru je izročila potem učenka Anka Balohova v narodni noši prvo-mestniku krasen šopek svežih cvetic. Nato je čvrsto nastopil malček Tonček Vil man, gojenec družbenega otroškega vrtca, in vneto pozdravil skupščinarje. Govorili so še: voditeljica otroškega vrtca gospodična Angela Rekarjeva, jeseniški višji učitelj Josip Se d lak, ki je pozival na vztrajno delo sklicevaje se na silni boj, ki nam ga je biti s sovražniki, in dr. Janko Pretnar, predsednik podružnice za Savo-Javornik-Koroško Belo; poslednji je prinesel pozdrave slovenskega delavstva, čigar otrokom je otvorila družba sv. Cirila in Metoda zavetišče; v imenu delavskih trpinov je zaklical gostom: dobro došli! '*) Tolikim iskrenim pozdravom se je odzval družbeni prvomestnik Andrej Senekovič poudarjajo, da se je družbeno vodstvo razveselilo, ko se je sprožila misel, da bodi letošnja skupščina na Jesenicah. Odbor umeva nevarnost, ki grozi tej točki. Šopek, ki ste ga poklonili, naj nas spominja ljubezni do našega naroda, vere, da ta narod ostane. čist in nepomešan, in nadc, da naše delo ne bo zastonj. Ne glejmo na osebe! Stvar nam bodi merodajna. Lani se je vršila naša skupščina pod *) Gerent jeseniške občine, kjer ima družba sv. Cirila in Metoda tri šolske vrtce — dasi rodom Slovenec — se ni prikazal skupščinarjem. nemškim terorizmom, danes se pa nadejamo, da bomo mogli zborovati mirno in navdušeni za našo stvar. Nato je odkritih glav zapela množica jugoslovansko himno Lepa naša domovina in sprevod z godbo gasilcev na čelu in z njihovo zastavo se je jel pomikati na zborovališče. Hiše jeseniških narodnjakov so bile odičene s slovenskimi zastavami. Iz oken je sulo cvetje na mimogredoče. Antona Trevna dvorana na Savi št. 16, kjer smo bili namenjeni zborovati, je bila premajhna za nepričakovano veliko število skup-ščinarjev; zato se je vršila skupščina na prostornem Trevnovem vrtu. Iz družbenega odbora so bili navzočni na skupščini: prvomestnik Andrej Senekovič, njegov namestnik Luka Svete c, tajnik dr. Gregor Žerjav, blagajnik Aleksander Hudovernik, odborniki: dr. Dragotin vitez B1 e i we i s- T r s t e n išk i, Fran Črnagoj, dr. Ernest Dereani, dr. Ivan Mrhar in Fran Pahernik; nadzornika: dr. Ferdinand M tl 11 er in dr. Vladimir Ravnihar; razsodnika: Matej Ražun in dr. Dragotin Triller. Otvoritev. Zborovanje je otvoril ob 11. uri družbeni prvomestnik vladni svetnik Andrej Senekovič s temle ogovorom: Častita gospoda! Otvarjam 24. skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Prišli ste od vseh krajev, da vidite, koliko je vodstvo doseglo tekom zadnjega leta, . da slišite o uspehih, katere ima pokazati, da presodite njegovo celotno delovanje, da poročate, če ste opazili pri družbi kaj slabega, in podaste nasvete, kako bi se te napake odpravile, na kak način bi se družbeno delovanje podvojilo, potrojilo, da pokažete vire, s katerimi bi mogli njeno delovanje pospešiti. Vodstvo je leta 1908. hodilo tisto pot, katero si je začrtalo na zadnji skupščini. Nastopalo je povsod objektivno, pred očmi le koristi slov. naroda; na zbadanja in napade od raznih strani je molčalo. Notice je pošiljalo vodstvo vsem slovenskim listom, od katerih je bilo pričakovati, da jih objavijo. Nekateri listi so objavljali poslane notice v polnem obsegu, pred vsemi „Slov. Narod“, ki je bil včasih do polovice poln poročil o naši družbi; prinašal je redno vsak mesec objave o družbenih doneskih tako, da so bili v teh izkazih navedeni vsi dohodki do zadnjega vinarja, da je imel vsakdo natančen vpogled v družbene prispevke in videl v teh izkazih svoj dar. Drugi časopisi so prinašali le lokalne objave o vesteh, o katerih so mislili, da bodo čitateljem ugajale. Na svoji strani smo pa imeli tudi list posebnega kon-sorcija „S 1 o v e n s k i Branik", ki je imel edini smoter, vzpodbujati in navduševati ljudstvo za delo v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Vsem tem listom sem dolžan iskreno zahvalo, želim, da tudi v prihodnje podpirajo našo družbo in prinašajo rade volje njene objave. — Bili so pa tudi nekateri listi, ki so metali notice v koš ali jih pa grdo pokvarjali. Dne 6. rožnika (201etnica Stldmarke) smo poslali notico: „Dajmo Nemcem odgovor!" vsem slovenskim listom, tudi „Slo-vencu". To notico sta prinesla oba ljubljanska slov. dnevnika, le stavek, ki se je glasil: „Da skušamo nabrati čim več narodnega davka za družbo sv. Cirila in Metoda" pretvoril je »Slovenec" v stavek: „Da skn- šamo nabrati čim več denarja za obmejne Slovence". Pripombo o nabiralnikih je sploh izpustil in pristavil, da sprejema vsak denar. Nočem rabiti ostrejše besede, rečem le, da honetno to ni bilo. „Slovenec“ se je tu pobahal z idejo, ki ni zrastla na njegovem zelniku; našopiril se je s tujini perjem tudi pri pozivu za obrambni sklad, katerega je potvoril v poziv za obrambni sklad obmejnih Slovencev. V potvarjanju notic so mu sledile „Dolenjske Novice". Dne 31. malega srpana 1909 je poslalo ..Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu" „Dolenjskim Novicam" notico o vrtni veselici, katere čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. ..Dolenjske Novice" pa so vest o prireditvi veselice pretvorile tako, da se „čisti do- // biček vporabi za obmejne Slovence". Očitalo se nam je strankarstvo; skupščina, ki je v to poklicana, naj presodi naše delovanje! Mariborska „Straža“ je očitala vodstvu, da je ptujska ženska podružnica pristopila k zvezi slovenskih društev za Štajersko in Koroško. Vodstvo ni odgovarjalo, ker ne more imeti ničesar proti temn, ako pristopi katera podružnica tudi h kaki bratovščini. O sporu med ..Slovenskim šolskim društvom" v Celovcu in Ciril-Metodovo družbo bo podrobneje poročal gospod tajnik. Tudi letos je imela družba sv. Cirila in Metoda veliko število dobrotnikov, ki so se je spominjali na smrtni postelji. Družba je prejela zadnje leto sledeča volila: 1. Marija Pavšek v Litiji 169 K 53 h; 2. Anton Hajšek v Slov. Bistrici 81 K 18 h; 3. Vekoslav Legat v Celovcu 100 K; 4. Župnik Jos. Sovič v Slov. Gradcu poleg lanskega volila 100 K še dedni delež 249 K 57 h, torej skupaj 349 K 57 h; 5. Josip Kremenšek iz Lazov pri Planini 90 K; 6. Ivan Biček v Trstu 50 K; družba ima dobiti še ta-lc volila: 1. Frančiška Pavlina Lešnik v Ilirski Bistrici 400 K; 2. Egidij Bončar v Ljubljani 100 K; 3. Viljem Martinak v Ljubljani 1000 K; 4. Iv. Boncelj v Železnikih 500 K; 5. Ivan Lokar iz Mirna na Goriškem 400 K- Umrli so nadalje sledeči rodoljubi in sotrudniki družbe: 1. Ivan Mrašovec v Gradcu; 2. A n t o n D i t r i c h v Postojni; 3. H i n k o Dolenec v Razdrtem. Poživljam slavno skupščino, da zakličemo blagim dobrotnikom: Slava! Poudarjam še enkrat z ozirom na razne napade, da se ljubezen do družbe ne da nikomur vsiliti, prosim pa častite skupščinarje, da sodite o našem delovanju objektivno, ne glede na osebo, ki stoji na govorniškem odru, če vam je ta oseba ljuba ali ne. Predstavljam došlega vladnega zastopnika gosp. okrajnega komisarja Kordi na, pozdravljam edinega državnega poslanca gosp. ljubljanskega župana Ivana Hribarja, dež. poslance gg. dr. Vilfana, dr. Trillerja, dr. Gregorina, Gabrščka, Franka, P črto ta, dr. S la vika in profesorja Mikša iz Rusije; obžalujem le, da ne moreni pozdraviti kakega ministra-krajana, kakor ga ima priložnost pozdraviti na svojih ^ zborih nemški Schulverein. 'o r' -n>. Formalno omenjam § 14. družbenih pravil, ki pravi: Glavnih skupščin se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: a) častni družbeniki; b) po- krovitelji; c) člani družbenega vodstva; d) člani družbenega nadzorništva in razsodništva; e) podružnični zastopniki. Poročilo tajništva. Družbeni tajnik dr. Gregor Žerjav je poročal o družbenem delovanju takole: Slavna skupščina! Leto, ki preteka od zadnje C.-M. skupščine v Ptuju, bode za vselej s častjo zapisano v zgodovini slovenskega naroda. Izza leta 1848. in dobe narodnih taborov ni stopila narodna zavest Slovencev na tako elementaren način v ospredje. Dne 13. kimavca 1908. se je vršila skupščina naše družbe v Ptuju, kjer je izbruhnila nemška strast in sovraštvo v dotlej nam nepoznani meri. Tedaj se je pokazalo, kako ljubi naš narod svojo šolsko družbo. Socijalni skupini, ki na tak živahen način pokaže, kako je vsem njenim članom na usodi posameznikov in narodne organizacije, gre z vso pravico ime narod, dasi Slovenci nimamo svoje državne celote. Po 13. kimavcu je odmevalo po vsej domovini. Osmino velike skupščine smo praznovali v Ljubljani ob krvi ustreljenih mučenikov Rudolfa Lundra in Ivana Adamiča. Kot nepolitičnemu društvu, ki nam preži c. kr. vlada za vsakim korakom, nam ni dovoljeno, da C.-M. družba javno izrazi svoje mnenje in občutke. To pa bi bilo tudi nepotrebno, saj vsi verno, kaj smo si zaprisegli ob grobu Lundrovem in Adamičevem. Poročati o družbenem delovanju v preteklem letu mi je letos toliko lažje, ker je naše narodno časopisje v posebnih oddelkih, posvečenih obrambnemu delu, o njem veliko poročalo in se je ustanovil izven družbe mesečnik ..Slovenski Branik", ki sestavno goji manjšinska vprašanja. Poročal bom letos povsem suho in stvarno o našem položaju in delu, saj čuvstva, ki nas k temu delu vleče, je v vsakem narodnem srcu dovolj. Pred dvema letoma smo si odkrito priznali, da je družbena notranja organizacija, naše podružništvo v veliki meri le na papirju in da mu je treba izpopolnitve ter globokosežne reforme. Taka reforma se čez noč ne da izvesti. Vendar se je naša organizacija v zadnjili dveh letih ojačila bolj, kakor je je bilo poprej v celem desetletju. Nismo sicer še došli tako daleč, da bi povsod podružnice izgubile tisti svoj slučajni značaj in bi delale trajno, redno in sestavno. Nismo še prišli skoro nikjer do tistega ideala podružnic, ki sem jih popisal v koledarju naše družbe za leto 1908. — vendar so nekatere podružnice že dospele tako daleč, da gredo pri nabiranju članov do zadnjega slovenskega moža in žene svojega okoliša, da svoje člane poučujejo o naših narodnih obrambnih vprašanjih in da se bo končno moglo jim izročiti kak manjši okoliš na meji v neposredno oskrbo. Most med diletantizmom, ki je „ v podružništvu neizogiben, in sestavnim delom bodo gradili naši potovalni učitelji, kojih število se bo moralo še pomnožiti. Na Kranjskem se je naša organizacija od lanske skupščine zelo okrepila. Ljubljanske podružnice so ohranile svojo delavnost; priporočam pa, da si popolnoma točno opredele svoj okoliš po okrajih ter le v teh okrajih nabirajo člane. Šentpeterska ženska in moška podružnica, dalje novoreformirana šentjakobsko-trnovska že delajo na podlagi tega načela. Želeti je, da se za dvorski in kolizejski okraj osnuje nova podružnica, ako se prva ljubljanska v tem smislu ne re- formira. Lc take krajevno opredeljene podružnice bodo mogle podrobno agitačno delo izvrševati in zanesti demokratičen značaj v podružništvo. Predavateljev in poročevalcev bo mogla centrala dovolj postaviti. Vodmat doslej ni samostojno organizovan, priklopil se bo lahko novi pravkar snujoči se važni podružnici za občino Moste, ki ima veliko nalogo, da reši moščansko šolsko vprašanje in zabrani vsakateri nemški pojav v tej važni postojanki pred durmi bele Ljubljane. Krog Ljubljane smo ustvarili par dobro delujočih podružnic. V Šiški dobro deluje moška in se je ustanovila ženska podružnica. Ustanovili smo dalje vrlo poslujočo podružnico na Viču, ustanovili Škofljico-Lavrico, h kateri je začasno priklopljen tudi Ig. Grosuplje so naravnost vzorna podružnica. Za Dobrunje-Štepanjo vas se podružnica pravkar snuje, na Posavju že deluje. Št. Vida nismo mogli doslej oživiti in moramo žal podružnico črtati. Medvodc-Sora se že snuje. Mreža krog Ljubljane bo kmalu popolna. Podrobnejši podatki o podružništvu bodo razvidni iz koledarja. Kako smo začeli organizovati ljubljansko okolico, sem navedel kot primeren vzor, po katerem naj bi se iz vseh mest in trgov vršilo organizacijsko delo v okolici. Izmed delov Kranjske dežele je Dolenjska še najbolj organizovana, za njo pride Notranjska in končno Gorenjska. Kot važno pridobitev je imenovati novo podružnico v Kočevju, ki ima občni zbor še ta mesec. Ona naj postane središče narodnega prosvetnega gibanja kočevskih Slovencev. Nemci napenjajo vse moči, da razširijo meje kočevskega jezikovnega otoka. V črnomeljskem, metliškem in novomeškem okraju pritiskajo z gora v slovensko dolino, v kočevskem okraju samem pa drže k tlom vsak slovenski pojav in sicer kakor smo videli, tudi z roparsko silo. Na vztočni meji jezikovnega otoka smo podprli Čepi je, da morejo graditi lepo javno šolo. Visi pa še vedno rod insko vprašanje; vendar ni dvoma, da se s pomočjo črno-meljske podružnice in agilnega dr. Maleriča posreči to vprašanje popolnoma urediti. V metliškem in novomeškem okraju se borimo proti šulferajnski šoli v Lazih. Družbena šola v Rožnem d o 1 ti sc o t v o r i še letos; tudi glede na druge tamošnje razmere se je primerno ukrenilo. V Lazih bo zidal šulferajn za svojo šolo novo poslopje. Akt o novi slovenski šoli na Vrš n i h selih leži že dolgo nerešen pri dež. šolskem svetu. Ako bodo okrajni in deželni šolski sveti, dalje pa tudi deželni odbor poslovali nagleje in pravičneje, se bodo nameni naše družbe, ki se ne straši nobenega izdatka, lahko uresničili. Naše delo v kočevskem okraju, dalje v najskrajnejši Gorenjski sc odteguje vsaki objavi. Družbena organizacija na Primorskem je veliko boljša, nego na Kranjskem. Tržaške podružnice vse delujejo, Goriška dežela je pa posejana s pridnimi podružnicami. O našem narodnem položaju v Trstu izpregovorim posebej; kar se Goriške tiče, ima družba delokrog le v takih krajih, kjer narašča industrija. Pozorni moramo bili na Tržič, ki ima velikansko bodočnost, v Krm in u se deluje z naše strani jako uspešno. V Gorici sami deluje „ Š o 1 s k i dom“, družba pa je pripravljena v kolodvorskem delu mesta pomagati, ako se lokalnim činiteljem posreči stvariti vse za to potrebne pogoje. Veselo se razvija podružništvo na Štajerskem, Samo leta 1909. smo ustanovili 12 podružnic, 5 pa jih je oživelo. Kakor svež veter gre po zeleni Štajerski. Naše delovanje se je najbolj kazalo v dravski dolini od Spodnjega Dravograda navzdol. Vsako prošnjo smo ugodno rešili. V posameznosti se spuščati ne morem; vendar porabim priliko, da naprosim krajevne činitclje, naj prošnje, kadar jih pošljejo, opremijo s prav podrobnimi podatki. Kolikokrat se je že družbi pripetilo, da je hipoma rešila prošnjo za kak velik šolski donesek, a so se isti prosilci, ki so v prvem navdušenju pisali, potem umikali in niso hoteli delovati pri izvršitvi projekta. Tako 11. pr. se je nekoč neki krajevni odbor pod vodstvom Frana Žebota iz Št. lija silno zavzel za ustanovitev neke važne šole, a ko je družba rešila prošnjo, ni bilo o nadaljnem sodelovanju niti govora. Torej vsaka taka zadeva prosim, da se resno in vztrajno oprime, ne le za hip. Na Koroškem deluje danes le 5 podružnic. 3 se ustanavljajo. Ob tej priliki moram pojasniti razpor radi ..Slovenskega šolskega društva". Družba sv. Cirila in Metoda je od nekdaj bila pozorna na Gorotan, saj je v veliki meri zanj ustanovljena. Delovala je v sporazumu s tedanjim vodstvom koroških Slovencev, kateremu je načeloval nepozabni Andrej Einspieler. Bilo bi krivično tajiti, da se je od družbene strani mnogo storilo za probuditev koroških Slovencev. Nešteti podružnični shodi in veselice so se prirejale, kjer so govorili govorniki iz centrale poslani. V času, ko je imela družba še prav malo dohodkov, se je lotila ustanovitve šole v Velikovcu. Vse to po inicijativi in v sporazumu s tedanjim celovškim odborom. Izza kakih 9 let pa je to propagadno delo naenkrat nehalo. Podružnice so začele pešati, nič več ni bilo v njih tistega navdušenega in požrtvovalnega dela. Tačas je prešlo politično vodstvo na Koroškem v druge roke. Družba pa se je še vedno držala starih tradicij ter v vsem svojem delovanju bila odvisna od te politične centrale. V vseh zadevah je čakala nje nasveta pa tudi njene inicijative. To vodstvo si je želelo „skrb in dclo“, kakor tudi sedaj poudarja, družba pa naj bi financirala. V resnici pa so bila to leta, v katerih ni prišlo nič inicijative iz Koroške. Le župnik Ražun se je trudil krog šentjakobskega vprašanja. Končno smo prišli do prepričanja, da tako stagniranje nič več ni vzdržljivo, podružnice večidel in vse podrobno delo je spalo. Družba je nastavila potovalnega učitelja, da pride v direktni stik s prebivalstvom in spozna njega kulturne potrebe. Mislim, da ta sklep lanske skupščine ni bil greh. Ako bi čakali, da pride od ..Katoliškega političnega društva11 zadostna inicijativa, bi utegnili zamuditi še eno desetletje. Dasi pa smo stopili v neposreden stik z novimi činitelji, ki jih to društvo ne priznava, nismo ..Katoliškega političnega društva11 ignorirali. Prosili srno za informacije, a nismo vselej dobili odgovora. Ako torej do skupščine v Bohinjski Bistrici do marsikojega dela ni prišlo, ne gre krivda družbi, temveč le dejstvu, da smo se zanašali na inicijativo činitelja, ki tega svojega monopola ni uporabljal. Izza leta 1907. naj nam pa nihče nič ne očita. Nobene resne prošnje iz Gorotana nismo negativno rešili, podpirali smo osebe t in zavode, ki imajo z narodno izobrazbo stike. Družba rada podpira vsako narodnoizobraževalno stremljenje na Koroškem. Res je, da ni ustanovila po Velikovcu nobene nove ljudske šole. To pa ne le radi tega, ker se z našimi skromnimi sredstvi na drug način več opravi mnogokje, kakor potom šolskih stavb, ki zahtevajo velike in trajne investicije, tudi inicijative ni bilo. Za šolo v nekem kraju je bilo vse pripravljeno, a preprečil jo je knezoškofijski ordinarijat v Celovcu. Za šentjakobsko šolo se je družba hotela engažirati in je bila pogodba že sklenjena, a prišla je razsodba upravnega sodišča, ki je potrdila slov. stališče. Danes se vzdržuje v Št. Jakobu javna slovenska šola v prostorih, ki jih je sezidala slovenska darežljivost. Glede šentjakobske šole nam je »Katoliško politično društvo" izjavilo, da nas odvezuje sklenjene pogodbe. Družba pripravlja ustanovitev nekaterih manjših šol, izpopolnitev Velikovca, podpira slovenske šole in vse, kar je z njimi v zvezi. Komaj je lanska skupščina storila sklep o potovalnem učitelju za Koroško, se je takoj ustanovilo novo „Slovensko šolsko društvo". Dne 4. grudna 1908. je deželna vlada koroška potrdila pravila novega društva. Dne 10. prosinca 1909. je nam naznanilo „S. Š. D." razloge svoje ustanovitve. Izjavilo je, da bode predvsem korporacija, ki bo nasproti oblastvom zastopala pravice Slovencev do šolstva, dalje potrebuje „Gospodinjska šola" v Št. Jakobu neko pravno osebo, ki je nje lastnica, novo društvo da hoče ustanavljati podružnice, a se ozirati na stare Ciril-Metodove podružnice; Ciril-Metodova družba pa ne bi smela novih podružnic ustanavljati. Družba se ni mogla odreči delovanju na Koroškem, nakar je „S. Š. D.“ naznanilo, da se pride predsednik g. Ražun sam pogajat. Naznanil je to z dopisom dne 3. svečana 1909. Isti ^ dan pa je po trditvi „Mira“ bilo poslano na nas vse drugo pismo. „Mir“ je to bajno pismo objavil. Družba je vprašala g. Ražuna, kdaj je to pismo bilo poslano; a ta je moral „Mir“ desavuiraii z dopisom dne 7. vel. srpana 1909., kjer nam poroča, da se .je uredniku „Mira“ pripetila zamenjava, kojo kot neljubo obžaluje. Dne 19. svečana se je vršila seja, koje se je udeležil predsednik g. Ražun; uspeh je bila sledeča resolucija, ki jo je obljubil g. Ražun priporočiti odboru „S. Š. D.“: Slavno ..Slovensko šolsko društvo" za Koroško v roke predsednika g. župnika Mateja Ražuna pri Sv. Jakobu v Rožu. Pri seji ožjega odbora družbe sv. C. in M., kateri je prisostvoval g. župnik Matej Ražun in kateri je svoje mnenje pismeno izjavil šolski vodja in župnik v Št. Ruprtu pri Velikovcu g. Fr. Treiber, se je po vsestranskem razgovoru sprejela sledeča resolucija, ki jo je gosp. župnik Ražun obljubil priporočiti odboru „Slov. šolskega društva". Družba sv. C. in M. jemlje na znanje ustanovitev „Slov. šolskega društva" za Koroško ter z veseljem pozdravlja od njega izraženo željo, da bodi njegovo razmerje do družbe sv. C. in M. odkrito in prijateljsko, delovanje obeh društev pa ne samo složno, ampak skupno. Družba jemlje nadalje naznanje, da hoče „Slov. šolsko društvo": I. zastopati in braniti pravice slovenskega naroda v šoli, v javnosti in napram oblastim, II. ustanoviti in vzdrževati gospodinjsko šolo pri Sv. Jakobu v Rožu. V prvem stremljenju obljubuje družba sv. C. in M. „Slov. šolskemu društvu" svojo podporo ter prosi, da tudi „Slov. šolsko društvo" družbo obvešča vselej o svojem delu ter pripravlja družbeno sodelovanje. Glede šolskega vprašanja pri Sv. Jakobu v Rožu izjavlja družba, da hoče iz svojih sredstev vzdržati zasebno ljudsko šolo s pravico javnosti, kakor je primerna potrebam tatnošnjega prebivalstva, to pa le v slučaju, ako bi sedaj obstoječa in iz javnih sredstev oziroma iz normalno-šolskega zaklada vzdrževana šola iz kakšnih posebnih vzrokov prenehala biti kot taka. Zato pa prosi družba sv. C. in M., da slavno „Slov. šolsko društvo'1 za Koroško opusti ustanavljanje samostalnik svojih podružnic ter oživljanje in snovanje podružnic prepusti edino le družbi in ob enem družbo pri tem njenem stremljenju tudi moralno podpira. (Razlogi za to so znani zastopniku „Slov. šolskega društva" g. Mateju Ražunu). Ako slavno „Slov. šolsko društvo" tem predlogom pritrdi, naj se sestavi sporazumno izjava, v kateri na eni strani „Slov. šolsko društvo" razglaša, da ne ustanavlja podružnic marveč podpira organizacijo družbe sv. C. in M., družba sv. C. in M. na drugi strani pa poudarja, da bode stremljenju „Slov. šolskega društva" za slovensko ljudsko šolstvo posvetila vso svojo skrb in pozornost. Slavno „Slov. šolsko društvo" se naprosi, da o tej resoluciji družbi sv. C. in M. naznani svoje sklepe in tem predlogom pritrdi, da izgine med društvoma vsako nesporazumljenje in da moreta obe društvi uspešno delovati v prid ljubemu slovenskemu narodu. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 20. svečana 1909. Pričakovali smo, da se ta izjava sprejme tembolj, ker smo od drugih blizu „S. Š. D." stoječih činiteljev dobili zagotovila, da je ta rešitev najboljša. Kako smo se začudili, ko nam sporoči „S. Š. D.“, da se je soglasno, torej tudi z glasovi istega gosp. Ražuna in gosp. Treiberja sklenilo, da se družba odreci vsakemu delu na šolskem in izobraževalnem polju na Koroškem in se omeji na sprejemanje denarja, v kateri namen tudi sme podružnice snovati. Družba naj bo finančni minister, „S. Š. D.“ pa naj opravlja vse druge resorte, ki jim troske pokriva ta finančni minister. Stališče „S. Š D.“ se je torej v tistih dveh mesecih, ko ni odgovorilo, bistveno izpremenilo. Poprej je bil glavni pogoj, pod katerim ne ustanavlja podružnic ta, da mi prevzamemo neke dolžnosti do Št. Jakoba; ko smo se glede teh dolžnosti sporazumeli z g. Ražunom, sedaj pa stavi drug pogoj, namreč opustitev vsega praktičnega dela in le plačevanje računov „S. Š. D.“. Umevno, da nas je to pogrelo. Odgovorili smo negativno. Razlog je bil kratko ta, da bi bilo naravnost ponižujoče, če bi družba dala eksekutivo iz rok; opravičeno bi jej lahko člani odpovedali zaupanje, ako za izdajanje denarja potrebuje posebnega društva. Nato je odbor „S. Š. D.“ poslal še odvetniško polemiko. Končno smo mi izjavili, da vztrajamo na stališču, da se ne moremo odreči, takole: Slavno ..Slovensko šolsko društvo11 v Celovcu! O cenjenem dopisu z dne 29. vel. travna 1909. se je vršil v vodstveni seji dne 23. rožnika 1909. vsestranski razgovor. Po daljšem posvetovanju smo prišli do naslednjega soglasnega zaključka: Družba sv. C. in M. vztraja na opetovano izraženem stališču, da se ne inorc odreči nobeni vrsti narodnega delovanja na Koroškem, ki jej je po pravilih dovoljeno. Ne smatra pa le za pravico, da deluje na Koroškem, temveč sploh za najznamenitejšo dolžnost, katero jej je izročil slovenski narod. Zdi se jej pri tej priliki potrebno ponovno zagotoviti, da ni in ne bode delala nikdar ovir delovanju kake narodne organizacije in seveda tudi ne delovanju Vašega cenjenega društva. Po zatrdilih v dosedanjih cenjenih dopisih upamo, prosimo in se zanašamo, da se tudi z Vaše strani opusti vse, kar bi utegnilo kaliti dobro razmerje med Vašo in našo organizacijo. Saj je dela za nas dovolj, osobito imate Vi v veliki nalogi boja za ustanovitev javnih manjšinskih slovenskih šol na podlagi šolskega zakona in v tozadevnem pouku slovenskega naroda na Koroškem krasen in obširen delokrog. Sicer pa prepusti o vprašanjih, o katerih se sedaj med nami vrše pogajanj a, družba sv. C. in M. končno odločitev letošnji svoji veliki skupščini, ki je itak pravzaprav edino poklicana za njih rešitev. — Z narodnim pozdravom: Vodstvo družbe sv. C. in M. v Ljubljani, dne' 24. rožnika 1909 Ta dopis je vzel odbor „S. Š. D.“ na znanje in kot odgovor na ta apel izjavil, da zagotavlja, da se bode pri svojem delovanju z vso skrbjo ogibalo vsakega nasprotovanja C.-M. družbi, in je uverjeno, da bode isto storila tudi slavna družba njemu nasproti. Ker tedaj ni prišlo do sporazuma, smo si zagotovili lojalnost. Jaz sem uverjen, da bi lahko v marsikoji zadevi prišli do dogovorov tembolj, ker sem že svoj čas za slučaj, da ne pride do kompromisa, predlagal stalne skupne seje vsak mesec, ki bi se jih udeležili zastopniki „S. Š. D.“ in C.-M. družbe. V odboru „S. Š. D.“ odločuje dr. Brejc. Leta je smatral za svojo nalogo, da prvi prelomi dogovor, „da sc bode „S. Š. D.“ skrbno izogibalo vsakega nasprotovanja družbi sv. C. in M.!“ Dasi v to nepoklican odbornik, je sklical sejo podružnice v Celovcu v namen, da izzove njen razpust; to se mu je tudi posrečilo. Bodisi tedaj, da priznamo, da vodijo gospode pri „S. Š. D.“ kaki 8* stvarni razlogi, to preminjanje stališč in ta prelomite v pogodbe in pomota v „Miru“ ne delajo primernega razpoloženja za spravo. Tako, gosp. dr. Brejc, se ne postopa, če se ponuja roka. 7 Kar se pa tiče našega nadaljnega stališča,' pa izjavljam: koroško slovensko ljudstvo ne more za to, če se mi z nekaterimi njegovimi »voditelji" ne moremo sporazumeti glede „S. Š. D.“. Družba je ustanovljena za mejo, torej pred vsem za Gorotan. Delovali bodemo naprej v pomnoženi meri, če nam bode radodarnost Slovencev iz drugih dežela to omogočila. Le obračajte se vsi bratje Korošci z zaupanjem na svojo staro prijateljico družbo sv. C. in M. Ne prinašamo vam, kakor vam pripovedujejo, tistega preklicanega kranjskega liberalizma, ampak ljubezen in pomoč vaših bratov tostran Karavank. Tudi če nas nekateri vaši zaslepljeni vodje črtijo, mi pridemo, ravnaje se po izreku: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Slavna skupščina blagovoli to naše stališče odobriti! Prehajam na popis našega šolstva: Imamo 6 ljudskih šol s 25 razredi in 1273 otroki, med njimi 564 dečkov, 709 deklic ter 18 vrtcev s 1081 otroki, med njimi 502 dečka in 579 deklic. Skupaj torej dečkov 564 + 502 = 1066, deklic 709 f 579 = 1288, skupaj 2354 otrok. Na vseh teh šolah poučuje 9 moških, 19 ženskih učnih moči ter 18 vrtnaric, torej 46 učnih moči. Vrtci so osnovani v krajih, kjer imamo prebivalstvo, ki vsled svojega socijalnega značaja rabi zavetišče za otroke, kjer so starši na delu in kjer nam otroke Nemci love. Na novo se je otvoril vrtec v Ormožu, osnovani pa so že tudi vrtci v Ptuju, Brežicah, Slovenski Bistrici, na Vrdeli in vKrminu. Povsod načelno vodstvo plača le vrtnarico in šolske potrebščine, prostor in kurjavo pa morajo oskrbeti lokalni faktorji. Družbeno ljudsko šolstvo je preteklo leto storilo močen korak naprej: VKrminu na italijanski meji smo ustanovili svojo šolo v poslopju, ki ga je sedaj kupila družba sv. C. in M. Pomagala jej je pri tem goriška podružnica, ki bode storila vse, da se iz- datek kmalu pokrije. Že letos smo imeli 45 učencev, med njimi 24 dečkov, 21 deklic. Za enorazrednico je to lep začetek tembolj, ker smo radi nujnih adaptacij mogli šolo šele po začetku šolskega leta otvoriti. Šola se kmalu razvije v dvorazrednico; novi šolski vrtec jej bo zbiral mladino. Ako se v Krminu ustanovi še posojilnica, oprostimo naše ljudstvo kmalu italijanskega jarma. V Mariboru je ostalo pri starem. V naši šoli je bilo 5 7 deklic. Mariborski Slovenci so tam začeli sistematično obdelovati vprašanje tamošnjega in okoliškega šolstva, družba je predlogom načelno pritrjevala. Upajmo, da krajevni činitelji kmalu pripravijo vse potrebno, da pride do ustanovitve nujnih ljudskih šol v tem mestu. Muto smo razširili v dvorazrednico. V enorazrednico je zahajalo lani 45 otrok, dvorazrednica jih šteje letos 62. Boj proti tej šoli je ljut in besen ter nasilen, pa izdal ne bo toliko, da bi ne rešili, kar je po rojstvu in krvi našega. V Velikovcu smo imeli 210 učencev, torej za 20 več nego lani. V 4 razredih je bilo 68 dečkov in 142 deklic. Dečkov je torej premalo, njih število pada, čim sc bližamo višjim razredom. Da dosežemo pravico javnosti, smo razpisali eno mesto za posvetno moško učiteljsko moč. Potem ne bo treba našim učencem hoditi k izpitom na deželno šolo. V Trstu smo imeli letos skupno 916 otrok. Od teh 448 dečkov in 478 deklic. Za koliko javnih šol v smislu zakona, si lahko izračunamo. Mnogo smo jih morali odkloniti, ker ni prostora. 16 razredov teh naših šol je bilo krajevno tako razdeljenih, da je bilo 10 razredov v našem poslopju pri Sv. Jakobu, 2 ulici Chiar-bola, en razred pri nunah, en v ulici S. Francesco in 2 na Aqucdottu. Napredovali smo od lani za 2 razreda, v jeseni se otvorita še 2 razreda, da jih bo 18. Razdeli se ravnateljstvo dekliške šole, da bomo torej imeli v Trstu dve dekliški šoli, kojih novo bo razviti v višjo dekliško šolo. Radi bi razvili svoje šolstvo že letos še za par razredov, da bi ne bilo treba otrok odklanjati, a manjka prostorov. V očigled temu in žalostnemu stanju naše šole pri Sv. Jakobu je vodstvo sklenilo naročiti načrte za popolno prezidavo te šole, da bode namesto stare trdnjave stopila moderna zgradba. Na tržaških šolah, kjer je bilo letos 8 dekliških in 8 deških oddelkov, je poučevalo letos 7 moških moči in 11 dam, med njimi 5 nun. 5 teh moških moči je bilo tam imenovanih za učitelje na državno šolo na Lipskem trgu, prideljeni pa so družbeni šoli. To malenkostno drobtino narn je vrgla vlada misleč, da uteši naše klice po ljudskih šolah. A moti se! Da se vidi naša napredujoča moč, naj še pojasnim, da imamo po dva prvih deških in dekliških razredov. V deška prva razreda se je vpisalo skupaj 111 dečkov, v drugem razredu je bilo 108 dečkov, v tretjem 94, v četrtem 56, v peti razred pa se jih je vpisalo 43. Povsod pomanjkanje prostora, ki sili, da odklanjamo. Ob ilustraciji tega evropskega škandala v Trstu si dovolim že danes opozoriti, da računa c. kr. vlada napak, če meni, da se bomo mi zadovoljili s 5 državnimi učitelji. Že letos jeseni bo prišlo do krize. Zopet se nam bo priglasilo stotine otrok; letos, kakor je pričakovati, se bo oglasilo za vsprejem v družbene zavode mnogo več kakor 1000 otrok. Mi jih ne bomo mogli toliko vzeti pod streho, s krvavečim srcem jih bomo odklanjali in starši bodo stali z otrokom na roki pred pragom naše šole. Pri današnjih razmerah bo nemožno od slovenskih staršev zahtevati, naj še potrpe in počakajo. Kaj se utegne iz tega še razviti, to je danes nedogledno, gotovo pa ne bo v nečast slovenstvu, še veliko manj pa v čast tej državi, v kateri živimo. Kar se tiče uredbe naših šol, se sklicujem na lansko svoje poročilo. Pri nabavi učil nismo štedili, opremiti smo šole kar mogoče dobro z vsemi potrebami; prošnjam za mladinske knjige od strani obmejnih šol smo vsem ugodili, priredili celo vrsto božičnic. Učni uspehi so bili povsod dobri. Razmerje z učiteljstvom je bilo ugodno, kar mogoče smo ugodili njih opravičenim materijalnim zahtevkom. Vrtnarice so večinoma zadovoljno gojile stik z delavskimi starši. Zahvala gre ljubljanskim damam osobito gojenkam dekliškega liceja in višje dekliške šole oziroma njihovi voditeljici M. Wessncrjevi, ki so pripomogle, da smo priredili lepe božičnice na jezikovni meji. Kar smo dajali za šole in učitelje podpor, se odteguje javnosti. Dolžnost mi je, da tu izrazim iskreno zahvalo naprednemu časopisju, ki je požrtvovalno delalo za družbo. To časopisje naj nam nadlegovanja ne zameri. Še vedno je v širših krogih premalo znana naša šolska družba, le potom zgovornih besed, ki tisočkrat pomnožene hite med narod, moremo prodreti. Zaključuje svoje poročilo opomnim, da obhajamo prihodnje leto 251etnico. Tedaj bo ob naši strani že delovala mlada gospodarska obrambna organizacija. Društveni prijatelji in njeni gojenci pa se bodo zbrali polnoštevilno krog nje. Ta proslava naj bi postala velikanska narodna manifestacija za šolstvo najbolj eksponiranega dela slovanstva na jugu ob važni točki na Adriji. Družbeno vodstvo se je zbiralo redno vsak mesec k vodstvenim sejam; vmes pa so se vršile številne seje odsekov in ožjega odbora. Naša pisarna, sestoječa iz treh vrlih uradnikov, ki jih ne vodi pri tem delu nič drugega kakor ljubezen do naroda, in enega pomožnega uradnika — vsi pa pod ravnateljstvom našega prvomestnika kot vodje pisarne 90 rešili preteklo leto ogromne množine dela. Še leta 1906. je bilo 1300 ekshibitnih številk, leta 1907.: 2089, leta 1908.: 3424, letos pa jih imamo že 3320 do danes. Pri tem so računani le inicijativni dopisi pisarne brez knjigovodstva in ves prihod dopisov. Za poštnino se je izdalo leta 1907. 853 K, leta 1908. 1400 K, letos pa že nad 1000 K. Ne tajim, da v mnogem nismo dosegli, kar smo želeli in kar se je morda tu ali tam od nas pričakovalo, oviralo nas je pri tem pomanjkanje pomoči lokalnih činiteljcv, spletke nasprotnikov in dejstvo, da podrobno delo še ni povsod osobito na Štajerskem in Koroškem razdeljeno. Pokrajinske zveze in potovalni učitelji nam bodo omogočili, da bomo lahko povsod v vsakem eksponiranem kraju imeli svojo roko. Dasi torej sami najbolj čutimo, da bi bilo treba še stokratnega dela in pomočnikov, vendar prosim, da se to poročilo vzame na znanje, ker smo vodstvo in uradništvo se trudili po vseh svojih močeh, da koristimo ljubljeni naši družbi in se tem potom bližamo smotru svojega življenja in dela, da bo naš narod na svoji zemlji svoj gospod. Debata o tajnikovem poročilu. (Po stenogramu.) Prvomestnik je otvoril debato o tajnikovem poročilu in prosil na izrecno željo vladnega zastopnika, da naj pride vsak govornik na oder. K besedi se je oglasil šentjakobski župnik Matej Ražun: Moj namen in moja naloga je edino le ta, da na tukajšnji skupščini govorim toliko, kolikor je potreba v pojasnilo razmerja med obema društvoma. Glede prevzetja šentjakobske šole konštatiram kot predsednik „Slov. šolskega društva11, da glede prevzetja ni bila sklenjena nobena pogodba, ampak je obstal le usten dogovor, ki bi se bil moral pa šele potrditi. O tej točki samo toliko. (Klici: Jako malo!). Nespo-razumljenje ni povzročeno od naše strani.7'bogovor se je pismeno sestavil pozneje in poslal društvu z razliko, da se je pasus ustnega dogovora v Ljubljani, „da pri ustanavljanju podružnic sodeluje tudi ..Slovensko šolsko društvo", izpremenil v toliko, da pravi pismeni odgovor: „da dovoljuje družba sv. C. in M. „Slov. šolskemu društvu" pri ustanavljanju podružnic le moralno podporo". To je ono, kar nas je razdružilo. (Klic: To je vendar malenkost!) Mislim, da to ni nikaka malenkost. (Klic: Če je to edini povod razdruženju, ste pač malo narodni!) Jaz se narodnosti ne pustim od nikogar učiti! Jaz sem naroden in si nasprotnega ne pustim očitati. Stavek: da bi bila družba le finančni minister, je napačen.:'Mi smo samo predlagali, da se denar, ki se zbere, porabi sporazumno med obema društvoma. Naj omenjam, da so se pogajanja izpo-četka res razvijala, da smo bili tudi mi veseli; bili smo prepričani, da se bomo sporazumeli. Toda preskrbelo se ni niti potrebnih listin, kaferih še sedaj nimamo. Naš namen je bil solnčnočist., Navzkriž je prišlo šele potem, ko se je poudarjalo, da ustanavljaj samo družba svoje podružnice, „Slov. šolsko društvo" pa naj to opusti. (Klic: Vsak svoje!) Rekli smo, da opustimo, toda delati hočemo vendar. Storili smo vse, da bi ostalo delo skupno in edino. Vidim, da preveč govorim; sklepam z največjim obžalovanjem, da šene more vsled tega nesporazuma ohraniti edinost in skupno delovanje; vidim, da je tu to nemogoče, zato pozdravljeni: Z Bogom! Delajmo skupno, le toliko časa smo močni! (Hrup; klic: Kdo dela razdor?) Prvomestnik je odgovoril takole: Gospod župnik trdi, da ni obstajala pogodba, ampak le dogovor1 glede prevzetja šentjakobske šole. Da temu ni tako, je razvidno iz sledečega dopisa „Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem", ki ga je družbi poslalo na dopis, v katerem je družba sv. C. in M. vprašala, ostaneli v zadevi šentjakobske šole pri sklenjenem dogovoru. Na to vprašanje nanašajoči se del dopisa »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" slove: »Glede šentjakobske šole izraža podpisani odbor »Družbi sv. C. in M." iskreno zahvalo za njeno pripravljenost, to šolo vzdrževati; ker je pa upravno sodišče z razsodbo od 6. grudna 1907. razdelitev šentjakobske šole v slovenski in utrakvistični oddelek * označilo kot nepostavno in se bode vsled tega na javni ljudski šoli v Št. Jakobu pač moralo zopet uvesti status quo ante, tedaj je nameravana ustanovitev narodne ljudske šole v Št. Jakobu vsaj za sedaj postala brezpredmetna in se bode vsled tega postavljena stavba porabila takoj v pospeševanje gospodarske in gospodinjske izobrazbe koroških Slovencev. Ker pa te vrste nameni ne spadajo v okvir ,.Družbe sv. C. in M.“, — kar se je v imenu družbe opetovano poudarjalo — tedaj je, kakor že rečeno, lanskoletni dogovor z ..Drtižbo sv. C. in M.“ radi l g) Zavarovalnina 35 „ 37 „ h) Davki 308 31 „ i) Razno 356 „ 45 „ 2.034 „ 98 Skupaj . . . 16. Račun stroškov otroškega vrtca v Celju. d) Plače šolskim sestram za šolsko leto 1907/8 .......................... 720 K - v b) Najemnina za vrtec................ 360 „ — „ c) Učila................................. 86 „ 97 „ Skupaj . . . Odnos . . . 3.234 „ 05 1.166 97 53.346 K 81 v Prenos . . . 17. Račun stroškov otroškega vrtca v Gabrju pri Celju. a) Plača in nagrada vrtnarici . . 860 K — v b) Učila 15 ., 92 „ Skupaj . . . 18. Račun stroškov otroških vrtcev v Hrastniku. a) Plače vrtnaricam 1.600 K — v b) Učila 252 „ 05 „ Skupaj . . . 19. Račun raznih podpor in posojil................... 20. Račun od družbe najetih in povrnjenih posojil............................................... 21. Račun plačanih obresti od najetih posojil 22. Račun stroškov za družbeni koledar 1909 23. Račun stroškov za narodni kolek .... 24. Račun stroškov družbenih razglednic. n) Stroški za božične razglednice od leta 1907 690 K — v b) Stroški za razne razglednice . 1.187 „ 74 „ Skupaj . . . 25. Račun stroškov za računske, oziroma gostilničarske listke................................... 53.346 K 81 v 875 „ 92 „ 1.852 „ 05 „ 3.780 „ — „ 8.153 „ 78 „ 551 „ 22 „ 1.757 „ 06 „ 432 „ — „ 1.877 74 „ 173 „ 06 „ 26. Račun stroškov za družbene nabiralnike. K. Napravnik, Kra!upy, za 100 komadov........................ 598 K 40 v Fr. Stupica, Ljubljana, za 600 komadov...................... 3.004 ,, 50 „ Zveza slov. zadrug, Ljubljana za 100 komadov 601 ,, 20 „ Skupaj . . . 27. Račun stroškov za šolske knjige in učila 28. Račun stroškov za mladinsko knjižnico. . 29. Račun stroškov družbene pisarne a) Plače trem uradnikom in enemu pom. uradniku 3.395 K — v b) Plače dvema pot. učiteljema 400 „ — „ c) Plača slugi 154 „ — „ d) Potni stroški 645 „ 52 „ e) Najemnina, kurjava,razsvetljava za pisarniške prostore .... 918 „ 36 „ /) Poštnina, ekspedicija družbe- nega blaga i. t. d 1.290 „ — „ g) Razne tiskovine 635 „ 12 „ h) Pisarniška oprava in drugo. . 222 „ 44 „ 30. Račun prehodnih stroškov . Skupaj 31. Račun raznih stroškov. . . 32. Račun stroškov za pokojninski zaklad. a) redni prispevek 1.888 K 07 v b) izredni prispevek 1.000 „ - „ Skupaj . Izdatki znašajo torej leta 1908 skupaj. . . Na glavnico leta 1908 naloženi znesek . . Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1908 I. 4.204 1.488 299 10 „ 18 „ 70 „ 7.660 1.135 3.008 44 „ 20 „ 39 „ 2.888 „ 07 93.483 K 13.370 „ 50.270 „ 72 v 87 „ 60 „ Družba je imela leta 1908. i. s. dohodkov (brez prebitka iz leta 1907.) 136.268 K 69 v stroškov.............................................. 93.483 „ 72 „ torej prebitka........................................ 42.784 K 97 v Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1907.1.................... 8.133 K 86 v Prirastek leta 1908. Naložene pokroviteljninc in volila............. 13.370 „ 87 „ Skupaj . . . 21.504 K 73 v Odpadki leta 1908. Vložna knjižica posojilnice v Marenbcrgu štv. 448 20 „ — ,, Stanje dne 31. grudna 1908.1................... 21.484 K 73 v Račun pokojninskega zaklada za učitelje i. t. d. Stanje dne 31. grudna 1907.1...................... 1.000 K 76 v Prirastek leta 1908. a) Prispevki učiteljstva 671 K 07 v b) Prispevki družbe 2.888 „ 07 „ Skupaj . . . 3.559 „ 14 „ Stanje dne 31. grudna 1908.1. . . . .... 4.559 K 90 v Družbena imovina cl xi e 31. grudna 1 9 O H. 1. A. Aktivna imovina. I. Posestva. rt) Posestvo vložna št. 2204 katastralne občine mesta Trst, vredno...................... 44.000 K — v b) Grajščina Kienhofcn (Muta), vložna št. 1114 deželne deske za Štajersko, vredno 18.000 „ — „ c) Posestvo vložna št. 211 katastralne občine Velikovec, vredno.................... 100.000 „ — „ d) Posestvo na Savi, vložna št. 463 katastralne občine Jesenice, vredno .... 24.000 „ — „ Skupaj . . . 186.000 K — v II. Šolski inventar in učila................. 2.570 , 45 , III. Pisarniški inventar..................... 1.007 „ 52 „ IV. Zaloga družbenih knjig..................... 330 „ 20 , V. Veselova knjižnica.......................... 300 „ — „ VI. Zaloga družbenih razglednic................ 696 „ 46 „ VII. Terjatve (gotove). «) za koledar.......... 555 K 94 v b) „ narodni kolek .... 1.998 „ 72 „ c) „ razglednice.... 1.489 „ 01 „ d) „ računske listke. . . . 527 „ 98 „ Skupaj . . . 4.571 „ 65 „ Vlil. Brezobrestna posojila 5.120 IX. Družbena glavnica. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 3560 ...................... 21.094 K 73 v b) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 2386. . . c) Delnica »Narodne tiskarne" v Ljubljani št. 65 pr. 200 K, vredna. . . . d) Brunšviška srečka serija 7690 št. 16.................... 200 120 70 „ - Skupaj 21.484 73 X. Pokojninski zaklad za učitelje, učiteljice in vrtnarice. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 8129 pr..................... XI. Blagajniški ost a nekd ne 31. grudna 1908. 1. in sicer naložen a) pri c. kr. poštno hranil, uradu na Dunaju, ček. konto št. 810.153 z vi. 312 3.350 K 89 v b) pri podružnici Jesenice posojilnice v Radovljici vložna štev. 40 452 „ 20 „ c) pri Kmetski posojilnici v Ljubljani, vložna štev. 55 (tekoči račun)................ 46.467 „ Skupaj 51 4.559 90 50.270 „ 60 B. Pasivna imovina. I. Posojilo pri Mestni hranilnici v Ljubljani vknji- ženo na posestvu na Muti 11.241 K 53 v II. Posojilo pri Mestni hranilnici v Ljubljani vknji- ženo na posestvu na Savi............... 9.923 „ 28 „ III. Neporavnani računi....................... 3.601 ,, 57 Skupaj . . . 24.766 K 38 v C. Čista imovina. Ako od aktivne imovine................ 276.911 K 51 v odštejemo pasivno imovino..................... 24.766 „ 38 „ dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1908. 1. . 252.145 K 13 v Družbene imovine dne 31. grudna 1907.1. je bilo Aktivna imovina.............................. 214.270 K 64 v Pasivna imovina............................... 21.428 „ 62 Čista imovina................................ 192.842 K 02 v Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1908.1.......................... 252.145 K 13 v s čisto imovino z dne 31. grudna 1907. 1. . . . 192.842 „ 02 „ vidimo, da se je družbena imovina pomnožila v letu 1908 za.................................. 59.303 K 11 v Vodstvo: Andrej Senekovič 1. r. Aleksander Hudovernik 1. r. Za nadzomištvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Proračun družbe sv. Girila in Metoda v Ljubija za leto 1910. Stroški. 1. Deška ljudska šola v Trstu 23.500 K 2. Dekliška „ „ 10.800 3. Otroški vrtec v Rojanu ............................. 2.300 4. „ „ pri Sv. Ivanu......................... 1.600 5. „ „ v Rocolu.............................. 1.800 6. „ „ na Vrdeli............................. 1.200 7. „ „ v Skednju........................... 1.800 8. „ „ v Pevmi............................. 1.500 9. Razne podpore vrtcem................................ 1.200 10. Šolstvo v Krininu.................................. 4.600 11. Otroški vrtec v Tržiču............................ 1.800 12. „ „ na Savi............................... 2.100 13. „ „ na Jesenicah.......................... 1.000 14. Šolstvo v Št. Rupertu.............................12.000 15. „ v Mariboru................................. 2.300 16. „ na Muti.................................... 4.600 17. Otroški vrtec v Celju............................ 1.200 18. „ „ „ Ormožu............................ 1.000 19. „ „ „ Gabrju............................ 1.000 20. „ „ „ Hrastniku......................... 2.000 21. Vrnjena posojila in obresti.................... . 1.260 Prenos . . . 80.560 22. Razne podpore in posojila....................... 30.000 23. Koledar......................................... 1.800 24. Narodni kolek.................................... 600 25. Razglednice..................................... 2.400 26. Računski listki.................................. 500 27. Nabiralniki..................................... 1.200 28. Šolske knjige in učila.......................... 2.000 29. Mladinska knjižnica.............................. 500 30. Družbena pisarna................................17.000 31. Pokojninski zaklad (600 K + 4000 K) . . . . 4.600 32. Razni stroški................................. . 3.000 33. Za ustanovitev novih šol in vrtcev............ 30.000 Skupaj . . . 174.160 13 o 1 locl lv i. 1. Podružnice........................................ 46.000 K — v 2. Veselice.......................................... 3.000 „ - ,, 3. Podpore občin, posojilnic i. t. d......... 6.000 „ — „ 4. Razni darovi.......................................... 8.000 „ — 5. Dohodki iz nabiralnikov.............................. 20.000 ,, — 6. Časniki........................................... 8.000 „ — „ 7. Vžigalice ........................................ 6.000 „ — „ 8. Drugo družbeno blago.................................. 2.000 „ — 9. Šolske knjige..................................... 1.400 „ — 10. Koledar........................................... 2.700 „ — 11. Družbena poslopja in posestva 500 „ — „ 12. Narodni kolek 10.000 „ — 13. Razglednice.......................................... 5.000 14. Volila 1.500 ,, _ 15. Obresti od naloženega denarja 2.000 „ — 16. Računski listki 6.000 „ — 17. Narodni davek 1.200 „ _ 18. Razni dohodki 1.000 „ — Skupaj . . . 130.300 K — v Stroški za leto 1910 174.160 K — v Dohodki............................................ . 130.300 „ — „ Primanjkljaja torej . . . 43.860 K — v Podružnice. A. Doneski podružnic leta 1008. I. Kranjska. 1.) Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, ž............... 2.282 K 50 v 2.) „ šenklavško-frančiškanska, ž. . . . 2.248 „ 50 3.) „ šentpetrska, ž............................. 1.465 „ 27 „ 4.) Velike Lašče...................................... 1.286 „ — „ 5.) Ribnica ž 882 „ „ 6.) Trebnje 803 „ 49 „ 7.) Metlika 760 „ 40 „ 8.) Jesenice, ž 634 „ 20 „ 9.) Novo mesto, ž 562 „ — 10.) Turjak 555 „ 29 „ 11.) Kranj, ž 553 „ — „ 12.) Logatec, ž 510 ,, 13 „ 13.) Vipava 506 „ 35 „ 14.) Ljubljana, prva ljubljanska 480 ,, — ,, 15.) Vrhnika, ž 469 ,, — „ 16.) Ljubljana, šentpeterska, m 395 ,, 40 ,, 17.) Kranj, m 375 „ — ,, 18.) Tržič 342 „ — „ 19.) Dobrava, Kropa, Kamna gorica 331 „ 34 ,, 20.) Stari trg 290 „ 14 „ 21.) Novo mesto, m 263 „ 04 „ 22.) Radomlje 240 „ 71 „ 23.) Idrija, m 226 „ 58 ,, 24.) Sava 216 „ 38 „ 25.) Zagorje 208 „ 99 „ 26.) Ribnica, m....................................... . 208 „ 25 „ Prenos .... 17.095 K 96 v 27.) Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, m. . . . 203 „ — 28.) Mokronog................................................... 202 ,, — 29.) Vič........................................................ 200 „ - 30.) Bled....................................................... 196 „ 71 31.) Dovje...................................................... 185 „ 47 „ 32.) Gorenjska dolina (Kranjska gora) .... 181 „ 84 33.) Cerknica................................................... 153 ,, 20 „ 34.) Kamnik, m.................................................. 145 ;j __ 35.) Zatičina................................................... 143 „ 80 „ 36.) Litija..................................................... 141 30,, 37.) Idrija, ž.................................................. 122 „ 70 „ 38.) Bistriški okraj,.............................................ž.......................................... 120 ,, _ 39.) Krško, ž........................................ 118 1’ — ” 40.) Škofja Loka................................................ 111 „ 40 41.) Kamnik, ž.................................................. 107 _ _ 42.) Posavska prt Ljubljani..................................... 104 ,, — 43.) Logatec, m................................................. 102 „ — 44.) Jeseniška občina........................................... 100 45.) Postojna, m................................................ 100 , — 46.) Črnomelj, m................................................. 96 „ 47.) Postojna, ž................................................. 92 „ 48.) Radovljica, m........................................ 87. ____ 49.) Črnomelj, ž................................................ 84 ,, 80 50.) Šiška, m.................................................... 74 „ 40 51.) Cerklje..................................................... 70 „ 65 52.) Ilirska Bistrica-Trnovo, m.................................. 64 ,, — 53.) Pivka-Št. Peter................................... 64 „ 54.) Unec....................................................... 60 „ — „ 55.) Brdo....................................................... 56 „ 69 „ 56.) Železniki ....................................... 48 ,, __________ 57.) Žuženberk.................................................. 34 _ 58.) Radovljica, ž 30 — 59.) Naklo na Gorenjskem............................. 13 _____ II. Štajerska. 1.) Ptuj, ž 1.304 K 60 v 2.) Vransko, 767 ,, 67 „ 3.) Celje, m 645 „ 17 ,, 4.) Hrastnik 628 ,, — ,, 5.) Gradec, izvenakademiška 567 „ — „ 6.) Mozirje, m 473 ,, — ,, 7.) Maribor, m 461 „ 29 ,, 8.) Trbovlje, ž 372 ,, — „ 9.) Žalec, m 362 ,, 84 ,, 10.) Gradec, ž................................................ 358 „ 19 ,, 11.) Trbovlje, m.............................................. 334 „ 60 ., 12.) Ljutomer................................................. 320 „ 92 ,, 13.) Celje, ž................................................. 300 „ - „ 14.) Št. Jurij, m............................................. 275 „ 95 ,, 15.! Kozje . 241 „ 70 „ 16.) Rajlienburg.............................................. 232 „ 58 „ 17.) Ruše..................................................... 215 „ - „ 18.) Ptuj, m.................................................. 210 „ 22 „ 19.) Polzela.................................................. 195 „ 21 „ 20.) Lcmbah................................................... 189 „ 76 „ 21.) Gradec, akademiška....................................... 186 ,, — „ 22.) Lehen.................................................... 175 23.) Maribor, ž............................................... 170 „ - „ 24.) Sv. Lovrenc........................................- 166 „ — ,, 25.) Sv. Lenart............................................... 162 ,, 50 ,, 26.) Žalec, ž................................................. 161 „ — „ 27.) Šr. Jurij ob j. železnici, ž............................. 130 „ — ,, 28.) Ormož, m................................................. 119 „ 33 „ 29.) Rečica................................................... 114 „ — 30.) Gornja Radgona........................................... 112 „ 22 ,, 31.) Slovenji Gradec........................................... 109 ,, 80 ,> 32.) Braslovče................................................. 101 „ 31 „ 33.) Slovenska Bistrica........................................ 100 34.) Šmarje pri Jelšah......................................... 100 „ - ,, 35.) Velenje................................................... 100 „ Prenos .... 10.462 K 86 v 36.) Ormož, ž...................................... 90 „ 17 „ 37.) Brežice....................................... 83 „ — ,, 38.) Vuzenica...................................... 80 „ — „ 39.) Gornji grad................................... 78 „ 40 ,, 40.) Vulired....................................... 74 „ - „ 41.) Škofja vas poleg Celja................................... 45 „ 42.) Velika Pirešica............................... 6 „ — „ Skupaj' .... 10.919 K 43 v III. Koroška. 1.) Borovlje...................................... 200 K — v 2.) Velikovec...................................... 71 „ 30 „ 3.) Šmarjeta v Rožni dolini........................ 70 ,, 55 , 4.) Kotmara ves in okolica......................... 15 „ — „ 5.) Šteben in okolica.............................. 13 „ — ,, Skupaj .... 369 K 85 v IV. Primorska. a) Goriška. 1.) Gorica, m 1.700 K — v 2.) Gorica, ž.................................................'............................................ 900 „ — „ 3.) Ajdovščina, m....................................... 553 „ 80 ,, 4.) Komen 351 „ 18 „ 5.) Sežana, ž.............................................. 270 „ - „ 6.) Ajdovščina, ž....................................... 236 „ 60 ,, 7.) Briška, v Biljanah..................................... 160 ,, 40 ,, 8.) Bovec 139 „ 64 „ 9.) Vrtojba 118 „ 39 „ 10.) Brje................................................... 75 „ - 11.) Prvačina....................................... . 40 „ — ,, b) Trst. 1.) Trst, m........................................... 7.405 K 12 v 2.) „ ž 3.484 „ 79 „ 3.) ,, Skedenj............................................ 904 „ 62 ,t 4.) ,, Grcta-Rojan........................................ 550 „ — „ 5.) „ Sv. Ivan........................................... 140 ,, — ,, Skupaj .... 12.484 K 53 v Posnetek. 1.) Kranjska — 59 podružnic 20.707 K 98 v 2.) Štajerska — 42 „ 10.919 „ 43 „ 3.) Koroška — 5 „ 369 „ 85 4.) Primorska: a) Goriška — 11 podružnic . 4.545 K 01 v b) Trst — 5 . 12.484 „ 53 „ _____________________________17.029 „ 54 „ Skupaj .... 122 podružnic .... 49.026 K 80 v 1 3. Imenik podružnic leto lf)()S). I. Kranjska. 1. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska podružnica Ustan. dne 16./X. 1887. — 1. Marija Kagerjeva, 2. Josipina Valova, 3. Bibijana Bisailova, Namestnice: Julija Valenčičeva, Pavla Ličanova, Pavla Medenova. -• Ust. 10, let. 40, skupaj 50. 2. Bled: Ustan. dne 30. lil. 1886 z odi. min. za notr. stvari št. 4775. — 1. Jakob Peternel, hotelir; 2. Franica Peternelova; 3. Jos. Verhunc, hotelir. Namestniki: dr. Jos. Hočevarjeva, Jos. Žirovnik, naduč.; Kat Drolova, učit. — Odborniki: Ad. trbežnikova, Jul. Vovkova, A. Jensko, A. Ropret. — Pokr. 7, ust. 3, let. 01, skupaj 101. 3. Brdo: Ustan. dne 24./X 1907 z odi. dež. vlade št. 5818. 4. Cerklje nad Kranjem: Ustan 1889. Andrej Kmet, nadučit. 2. Evgen Vavken, modroslovcc; 3. Milka Kernova. Odborniki: Ivan Barle, Ivan Kalan, dr. Jos. Hacin. Pokr. I, ust. 18, let. 29, podp. 3, skupaj 51 5. Cerknica in okolica: Ustan. dne 18./Vil. 1907 z odi. dež. vlade v Ljubljani, št. 4288. — 1. Jožef Rohrmann, notar; 2. Jurij Gregorc, okr. sodnik; 3. Marija \Verlijeva, knjigovodkinja Namestniki: Dr. Jos. Červeny, okr. zdravnik; Iv. Lavrič, trg iu pos.; Z. Mohorčič, davčni upravitelj. — Pokr. -f 3, let. 90 skupaj 93. 6. Črnomelj: Moška. Ustan. 1886, potrjena z odi. okr. glav. v Črnomlju 21. I. 1887. — 1. Dr. Jos. 'Malerič; 2. Melhijor Dolenc; 3. Alojzij Štepec. — Namestniki: Rudolf Schiller. Anton Spreitzer, lv. (Jšlakar. — Pokr. -f 3, ust. 1. 7. Črnomelj: Prva belokranjska ženska. Ustan. dne 8./X. 1892. 1. Rafaela dr. Maleričeva; 2. Josipina Primožičema; 3. Albina Prezeljeva. Namestnice: Marija Klinčeva, Mara Prančičema, Tilda Spreitzerjeva. Pokr. 4 1, ust. 7. .8. **Dob: Občina in okolica. Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani 13./Vil. 1909, št. 1947. - 1. Janko Vilar; 2. Matija Hiti; 3. Franja Pirš. Namestniki: Fr. Majdič, Blaž Vojska, Ivo Detela. Odborniki: Primož Grošelj, Fran Prenar, Mart. Orehek. — Ust. 6, let. 42, podp. 3, skupaj 51. 9. fDobrunje poleg Ljubljane (Stepanja vas, Bizovik, Hrušica, Do-brunje). 10. '"'Domžale in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani 8. VIL 1908, št. 3793 — 1. Kristijan Engelman; 2. Anton Juvan; 3. Antonija Kuheljeva. Namestniki: Emilija Slokarjema, Terezija Boletova, Jos. Kraljič. Odborniki: Andr. Slokar, Fr. Ravnikar, Josipina Adamičeva, Mar. Ravnikarjeva. Pregl, rač.: Fr. Kuhar, Ant. Skok. 11 *“Dovje-Mojstrana: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 27. IX. 1908, št. 4444. — 1. Jos. Zupan: 2. lv. Janša; 3. Gregor Klančnik. Namestniki: Fr. Jakelj, Fr. Hafner, Martin He-bajna, Gregor Zima, Ant. Dovžan, Ivan Mrak. — Ust. 3. let. 22, podp. 6, skupaj 31. 12. Gorenjska dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustan. z min. odi. dne 8. IV. 1886, št. 6134. — 1. Jos. Lavtižar, posestnik; 2. Makso Rasinger, pos.; 3. Vilko Praprotnik, davčni asistent. Namestniki: lv. Jalen, Jos. Zupančič, Mar. Černe, Jos. Rus, Marija Černilčeva, Karl B;s?g. — Pokr. -(- 1, let. 27, skupaj 28. 13. '' Grosuplje: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani, dne 20./I11. 1909, št. 7062. — 1. Ivan Rus, pos. in trg.; 2. Fran Kos, učitelj; 3. Micika Rusova. Namestniki' Mih. Adamič, pos.; Ivan Rus, uprav, vodovoda, Ana Adamičeva, posestnica. Odborniki: Tomo Aichholzer, postajenač.; Minka Košakova, sopr dež. poslanca; Al. Koprivc, pos. in trg.; Jak. Štrubelj, pos.; Pokr. 2, ust. 18. let. 22, podp. 14, skupaj 56. 14. Idrija: Moška. Ustan. dne 1 ./IX. 1886 z odi. dež. vlade št. 8837. — 1. Lavoslav Pogačnik; 2. Josip Seljak; 3. Filip Svetec. Namestniki: Jos. Oblak, Valentin Vidman, Fr. Tavzes. Pregl. rač.: Josip Modrijan, Anton Vončina. — Ust. 1, let. 77, podp. 12, skupaj 90. 15. Idrija: Ženska. Ustan. dne 29. X. 1892, z odi. dež. vlade št. 13.037. — 1. Sonja Peganova; 2. Rozalika Tavzesova; 3. Davorinka Bajželjeva. Namestnice: Karla Sotolova, Fr. Sedejeva, Marenka dr. Štverakova. — Pokr. 2, ust. 6, let. 87, podp. 13, skupaj 108. 16. Ilirska Bistrica-Trnovo: Moška. Ustan. dne 13. Vlil. 1886. Pokr. 2, ust. 2. 17. **Št. Jernej: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 31. 111. 1909, št. 589. — Jos. Tavčar, pos.; 2. Kar. Trost, nadučit.; 3. Ana Poljančeva. Namestniki: Fr. Gregorič, davč. uprav.; Ivan Gantar, učit.; Fr. Jurečič, učit. Odbornika: Leop. Kolbezen, kap.; Iv. Saje, nadučit. v p. Pregl, rač.: Mart. Volovec, trg.; Iv. Recelj, gost. — Ust. 1, let. 40, podp. 12, skupaj 53. 18. Jeseniška občina: Ustan. z odi. dež. vlade dne 11. Vil. 1905, št. 2534. ■— 1. Di. Fran Kogoj, okr. zdravnik; 2. Jak. Spicar, pos. urad.; 3. Lovro Humer, rest. Namestniki: Fran I>avlin, založnik piva; Fran Novak, brivec; Mavricij Smolej, urar. Odbornik: Peter Sitar, trg. — Pokr. -t 1. Let. 40, skupaj 41. 19. Jesenice: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav. v Radovljici z dne 15. 1. 1908, št. 852. 1. Marija Višnarjeva; 2. Apolo- nija V okov a; 3. Micika Pšenica-, 4. Adeia Balohova. Namestnice: Terezija Vizjakova, Marija Mesarjeva, Angela Rekarjeva, Katarina Podpačeva, Marija Krivčeva, — Let. 56. 20. Kamnik in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 31 ./III. 1889, št.3502. — 1. — ; 2. Fr. Stele; 3. Anton Križman. Namestniki : Martin Novak, Fr. Rojko, Makso Koželj, — Pokr. 5, nst. 6, let. 15, podp 45, skupaj 71. 21. Kamnik: Ženska. Uslan. dne 6./IX. 1891 z odi. deželne vlade, štev. 11.014. — 1. Anica dr. Krautova; 2. Marija Kratner-jeva; 3. Rezika Karol/tikova. Namestnice: Marjeta Koširjeva, Franja Debevčeva, Štefanija Sadnikarjeva. — Pokr. 8, let. 56, skupaj 64. 22. (Kočevje in okolica. 23. :i:*Kostanjevica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./111. 1909, št. 649. — 1. Dr. Albin Češarek; 2. K. Rastohar; 3. Tilka dr. Češarkova. Namestniki: 1 v. Malnarič, Sonja Kalanova, lv. Gerlovič. Odbornika: Ema Toporiševa, Lav. Bučar; namestnika: Ant. Pavčič, Ant. Štraus. Pregl. rač.: Fran Adamič, Ivan Goriup. — Pokr. -f- 1, let. 65, podp. 3, skupaj 69. 24. Kranj: Moška. Ustan. dne 28./XI. 1885, št. 4426. — 1. Fr. Šavnik; 2. Jos. Cvar; 3. Jos. Meden. Namestniki: Makso Pok, Ant. Šinkovec, Rud. Rus. — Pokr. 7, (6 + 2), ust. 7, let. 87, skupaj 102. 25 Kranj: Ženska. Ustan. dne 13.,Vlil. 1892, št. 10.889. — 1. Leopoldina Savnikova, mestna županja; 2. Janja Miklavčičeva, učiteljica; 3. Marija Pirčeva, soproga dež. poslanca. Namestnice: Matilda Majdičeva, soproga velctržca; Anuška Sajovičeva, trg. liči; Radojka Ullrichova, pos. — Pokr. 2, ust. 21, let. 81, podp. 1, skupaj 105. 26. Kropa-Kanina gorica-Dobrava in okolica: Ustan. z min. odi. ilne 30.111. 1886, št. 4775. — 1. Juri Magušar, pos. in trg.; 2. Zdravko Žmitek, zas. uradnik; 3. Luka Lazar, pos. in trg. Namestniki: Ant. Pogačnik, župan; Jos. Ambrožič, pos. ; Fr. Šolar, župan. Odborniki: Iv Fister, Iv. Potočnik, Ljudmila Pleničarjeva, Iv. Kralj, Iv. Markovič, Jos. Pogačnik. Ant. Pezdič, Minka Medičeva, Fil. Pogačnik, L. Jerše. Pregledovalca računov : Ana Božičeva, Jos. Pleničar. — Pokr. 5, ust. 4. 27 Krško: Moška. Ustan. dne 6. 111. 1887, z odi. dež. vlade dne 24. III., št. 3013. — 1. lv. Lapajne, ravnatelj v p.; 2. Janko Stare, davčni asistent; 3. Florijan Rozman, učit. — Namestniki: Jos.' Perovšek, cvid. geometer; Henr. Štancer, trg.; Fran Antolič, not. uradnik. — Ust. 5, let. 38, podp. 48, skupaj 91. 28. Krško in okolica: Ženska. Ustan. z odi. deželne vlade dne 27. Vil 1894, št. 13.985. 29. Litija: Ustan. dne 1 ./XI. 1886, št. 10.929. — 1. Bern. An-doljšek, nadučit.; 2. Luka Svetec, notar; 3 Vinko Watzak, poštar. Namestniki: Fr. Slane, župan; Emil Lajovec, trgovec; Janko Demšar, živinozdravnik. — Pokr. 37 J- 5, ust. 10, let. 37, podp. 89, skupaj 178. 30. Ljubljana: I. ljubljanska. Ustan. dne 14./X. 1885, z odi. dež. vi. št. 10.133. — 1. Dr. Vinko Gregorič, prim.; 2. Fr. Novak, gimn. profesor; 3. Davorin Karlin, gimn. profesor v p. — Namestniki: Rajko Perušek, gimn. profesor; Anton Hartel, gimn. prof; Al. Tavčar, rcalčni prof. - Odborniki: Dr. Jak. Žmavc, gimn. prof; Fr. Tajda, gimn. profesor; Emanuel Josin, blag. dež. izplačevalnicc. — Pokr. 72 +. 15, ust. 42, let. 170, podp. 32, skupaj 331. 31. Ljubljana: Šenklavško-f rančiškanska ženska. Ustan. 25./Vil. 1892. — I. Franja dr. Tavčarjeva; 2. Ana Klobučarjeva; 3. Franja dr. Gregoričeva. Namestnice: Marija Kochova, Terezina Knezova, Julija dr. Ferjančičeva. Odbornice : Marija dr. Zupančeva, Lina dr. Hudnikova. Jelka dr. Bretlova, Mar. Pintarjeva, Mar. Sičcva, Pavla Senekovičeva, Pokr. 22, ust. 16, let. in podp. ?, skupaj 38. 32. :i Ljubljana: Sentjakobsko-trnovska moška. Ustan. z min. odi. dne 29./I11. 1886, št. 3164. Št. Lapajne, okrajni glavar v p.; 2. Stanko Jesenko, banč. uradnik; 3. Fr. Trtnik, hraniln. uradnik. Namestniki: Anton Šeme, Jak. Smole, Rud. Zore in Matija Kode. Odborniki: Fr. Marn, Jcrn. Bahovec, Janko Kocjan, lv. Andlovič, dr. Or. Žerjav, dr. Pavel Kozina. Preglednika: Val. Kopitar, Mat. ROthl. — Pokr. 7 + 2, ust. 15, let. 68, skupaj 92. 33. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 4. Vili. 1892, št. 9208. — 1. Ivana Su-pančičeva, stavb, soproga; 2. Brigita in Vera Souvanova; 3. Jela Lazarjeva in Josipina Vidmajerjeva Namestnica; Mar. Petrovčičeva. Odbornice: Franja dr. Tavčarjeva, Milica Hribarjeva, Jelka dr. Bretlova, Uršula Souvanova. Ivana Begova, Antonija Kadivčeva, Marica Maroltova Pokr. 21, ust. 32, let. 1 K), podp. 50, skupaj 213. 34. Ljnbljana: Še n tpe terska moška. Ustan. z odi. min. dne 14.,IV. 1886, št. 5771. 1. Fran Mally, tovarnar; 2. Fran Podkrajšek, tajnik „Slov. Matice"; 3. Fr. Maselj, rac', stotnik v p. Namestniki: Viktor Rohrman, tovarnar; Fran Žvan, mesarski mojster; Fr. Medic, trg. sotrudnik; lv. Bonač, tovarnar. — Odborniki: Alojzij Lenček, kleparski mojster; Tomo Mencinger, trgovec; Fran Potočnik, pristav južne železnice. Pokr. 13 J- 3^7 ust. 30, let. 213, skupaj 259. 35. Ljubljana: Šen tpeterska prva ženska. Ustan.dne 12. IV. 1891. - 1. Antonija Mallyjeva, sopr. tovarnarja; 2. Helena Bavdekova, posestnica; 3. Ana Podkrajškova, posestnica. — Namestnice: Ana Podkrajškova, Milka Potočnikova, Katinka Žanova, Roza Počivalnikova. Odbornice: Antonija Kadiv-(eva, trg.; Ana Vičiteva, Ivana Vičičeva. — Pokr. 6, ust. 32, let. 116, skupaj 154. 36. Logatec: Moška. Ustan. dne 6./I. 1887. — 1. Jos. Prevec, sodnik; 2. Stanko Legat, šolski vodja; 3. Ivo Lavrič, davčni upravitelj. Namestniki: Fr. Majdič, višji živinozdravnik; Ivan Rihar, trg. in posestnik; Jos. Tollazzi, trgovec in posestnik. Pregled, rač.: Fr. Strmole, davčni kontrolor; Fr. Jurca, okr. tajnik. — Pokr. 1, let. 50, skupaj 51. 37. Logatec: Ženska. Ustan. dne 21.,Vlil. 1892, št. 9854. — Pokr. 6, ust. 4. 38. fMengeš in okolica. 39. Metlika: Ustan. z odi. dež. vlade dne 16. IV. 1886, št. 4886. 1. Kat. Gustinova; 2. Ljudevit Jutraš; 3. Agata Mokarjeva. Namestniki: Zdravko Novak, Zofka Grabrijanova, Leopold Moreta. Odborniki: Franja Popiničeva, Zofka Pobetova, Rado Predalič, Leopold Grabrijan. Pregl, rač.: Ainal. VTeiblova, Dako Makar. — Pokr. 4- 1, let. 122, skupaj 123. 40. Mokronog: Ustan. z min. odi. 1886, št. 1. — 1. Dav. Zvitter; 2. Lovro Tepina;'S. Iv. Smrekar. Podpredsednica: Josipina Rozmanova. Odbornika: Mara Likarjeva, Matija Brezovar. Namestnika: Ant. Mejač, Konrad Rozman. — Pokr. 2, ust. 1, let. 71, skupaj 74. 41. f Moravče in okolica. 42. *'-Moste: Občina in okolica. Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani 27. Vlil. 1909, št. 22.997. — A. Moški odbor: 1. Fr. Suppan; 2. Iv. Wortner: 3. Andr. Svetek. Namestnika: Fr. Remigar in Matija Dolničar. Odbornika: Jak. Lauter in Jernej Jeras. Pregl, računov: Matej Tomšič in Matej Seme. B, Ženski odbor: 1. Helena Zakotnikova; 2. —; 3. Ivana Peklajeva. Namestnici: Ana Slap/ličarjeva in Franja Ma-renčičeva. Pregl, rač.: Kat. Suppanova in Mar. Erklavčeva. Odbornica: Mar. Kranjčeva. — Ust. 6, let. 150, podp. 25, skupaj 181. 43. Naklo z okolico na Gorenjskem: Ustan. dne 18./IX. 1887. -Let. 1, podp. 25, skupaj 26. 44. Novo mesto: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./III. 1886, št. 3318. — 1. Ivan Krajec; 2. Edin. Kastelic, trg.; 3. Ivan Maselj, prof. Namestniki: Anton Žlogar, kanonik; Jos. Ogo-rentz, župan; Fr. Perdan, mest. uradnik. — Pokr. 3 + 5, ust. 17. 45. Novo mesto: Ženska. Ustan. z dop. okr. glavarstva v Novem mestu z dne 15. XII. 1901. — 1. Marija Kozinova; 2. Regina Preatonijeva; 3. Ana Škerljeva. Namestnici: Pavla Mogo-ličeva, Matilda Rohrmanova. — Pokr. -J- 1, ust. 11, let. 132, podp. 34, skupaj 178. 46. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustan. z odi. dež. vlade dne 3. X. 1886, št. 9917. — 1. Ferdo Špilar, trg. in posestnik; 2. Marica Dovganova, učit.; 3. Kar. Mehora. Odborniki: Al. Domicelj, trg. in pos.; Kar. Ambrožič, pos.; Kar. Česnik, naduč.; Fr. Verbič, naduč. Pokr. 3+1, ust. 22, let. 36, podp. 31, skupaj 93. 47. Poljanska dolina: Ustan. dne 17. IX. 1886. Pokr. 1. 48. Posavska pri Ljubljani: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani dne 17./XI. 1908, št. 28.456. 1. Mili. Štembov iz Tomačevega ; 2. Peter Medič od Sv. Križa; 3. Anton Vilfan z Ježice. Namestniki: Ivan Srakar iz Tomačevega, Lovro Šušteršič, Mihajl Krmavnar. Odborniki: Ljud. Cunder, Ig. Plevnik, Jos. Dovč. — Let. 63. 49. Postojna: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 13./1X. 1886, št. 8053. - 1. Gregor Pikel, župan, pos. in trg.; 2. Andrej Baraga, tajnik posoj.; 3. Jak. D roli, davčni kontrolor. Namestniki : Jos. Rusjan, pos.; Fr. Kuttin, pos. in trgovec; Makso Seber, pos. in tiskar. — Pokr. 4 + 2, ust. 6, let. 51, podp. 2, skupaj 65. 50. * Postojna: Ženska. Ustan. dne 28./VII. 1892, potrjena z odi. dež. vlade 17. 'IV. 1893, št. 2161. 1. Marija Piklova, žu- panja; 2. Mar. Petterasova, učit.; 3. Jul. Gerstenmayerjeva, soproga fin. tajn. Namestnice: Lea Demšarjeva, soproga notarjeva ; Pavla Drollova, soproga davčn. kontrolorja; Ivanka Milavčeva, soproga davčn. ofic. — Pokr. 2, ust. 6, let. 47 skupaj 55. 51. ' 'Radeče in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne 31. III. 1909, št. 648. — 1. Fr. Hmelj, trg. in pos.; 2. Anton Lamut, učitelj; 3. Avg. Kotnikova, učiteljica. Namestniki: Al. Drmelj, K. Sovre, Janko Vozel. Odborniki: Jurij /(os, Alojzij Klofutar, Josip Slapšak, Hinko Knez, Ant. Polanec, Fr. Gramac. — Ust. 2, let. 91, skupaj 93. 52. Radovljica: Moška. Ustan. dne 27. IX. 1892. — 1. Dr. Janko Vilfan, župan in odvetnik; 2. Ivan Šega, učitelj; 3. L. Primožič. Namestnik : Fr. Sajouec. Odbornika : Fr. Jaklič, dr. M. Triller. — Pokr. 1, ust. 3, let. 41, podp. 2, skupaj 47. 53. Radovljica in okolica: Ženska. Ustan. dne 8. Vlil. 1900, št. 3502. 1. Jela dr. Vilfanova; '2. Mina Medičeva; 3. Josipina Res-manova. Namestnice: Huthova, Šegova, Ahlinova. Pokr. 3, ust. 2, let. 21, podp. 12, skupaj 38. 54. Ribnica: Ustan. z min. odi. dne 5./1I. 1886, št. 1571. — 1. Dr. Anton Schiffrer, zdravnik in župan; 2. Anton Spende, sodni oficijal; 3. Štcf. Tomšič, nadučitelj. Namestniki: ig.Gruntar, notar; dr. Fran Kalan, sodnik; Ivan Arko, posoj. tajnik. -Pokr. 5, ust. 18, let. 70, skupaj 93. 55. Ribnica in okolica: Ženska. Ustan. dne 1 ./IX. 1898, št. 18.964. — 1. Franja Picekova, trg. soproga; 2. Julija Tomšičeva, nadučit. soproga; 3. Cenka Podbojeva. Namestnice: Cena Podbojeva, Cena Lovšinova, Vida Picekova. Odbornice: Karolina GOdererjeva, Angela Križmanova, Ivana Klunova, Franja Pakiževa, Klementina Pauserjeva. Za Sodražico: Amalija Fajdigova. Za Dolenjo vas: Franja Razingerjeva. — Pokr. 9, ust. 13, let. 91, skupaj 113. 56. Sava-Javornik-Koroška Bela: Ustan. z odi. okr. glav. Radovljica dne 4. X. 1907, št. 5554. — 1. Dr. Janko Pretner; 2. Fran Poženel; 3. Andrej Soklič. Odborniki: Jak. Stupnikar, Ant. Medja, Fr. Šimnic, Mili. Oblak, Jos. Rozman, Jos. Tratnik. — Pokr. 4. 57. ^Sodražica in okolica: Ustan. dne 29. VIII. 1909z odi. dež. vlade št. 2425. 58. Stari trg pri Ložu: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19./I, 1893, št. 15.820 de 1892. — 1. Jakob Kogej, notar v Ložu; 2. Ferdo Vigele, nadučitelj; 3. Edvard Zakrajšek, trg. Namestniki: Janja Beniinova, Franjica Valenčičeva, učiteljica; Franjo Žagar. — Pokr. 4 + 2, let. 101, podp. 2, skupaj 109. 59. Šiška: Ustan. dne 17./11. 1886 z odi. min. št. 1269. — 1. Ant. Javoršek, nadučitelj; 2. Drag. Mohar, pos.; 3. Iv. Tomec, blag. užit. zakupa. Odborniki: Fr. Kralj, gimn. suplcnt; Ivan Škarjovec, slikar; Iv. Kovič, sod. mojster; Oton Vamberger, usl. juž. žel.; Anton Novak, vpok. strojevodja. — Pokr. 7. ust. 13, let. 68, podp. 18, skupaj 106. 60. **Šiška: Ženska. Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani z dne 13./II. 1909, št. 34. 1. Berta Kraljeva, sopr. prof.; 2. Marija Seul lova, soproga trg.; 3. Marija Temčeva, šivilja. Namestnice: Mar. Rojinova, pos.; Franja Tometova, Marija Mittereggerjeva. —- Pokr. 2. 61. in 62. Škofja Loka in okolica: Moška. Ustan. z min. odi. dne 23./III. 1886, št. 1772. Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 16./II. 1894, št. 3084. 1. Slavko Flis, učit. in posestnik; 2. Ivanka Flisova, hišna pos.; 3. Rafael Thaler, trg. in pos. Namestniki: I)r. Kar. Zakrajšiek, Otii. Logarjeva, Leon Lavrič. Pregl. rač.: Josip Deisinger. Avg. Nadilo. — Pokr. 3, ust. 18, let. 33, podp. 3, skupaj 57. 63. **Škofljica in okolica: Ustan. z odlokom 17./IV. 1909, številka 820/pr. — 1. Vinko Ogorelec, star.; 2. Iv. Petrič; 3. Vinko Ogorelec, ml. Namestniki: K. Lenče, Erna Ogorelčeva, Fr. Trošt. Odborniki: Mart. Zdravje, Fr. Martinec, Iv. Menard, Al. Javornik. Pregl, računov: Leon Rund, K. Lenče, ml. — Pokr. 1, ust. 16, let. 63, podp. 20, skupaj 100. 64. **Toplice: Moška. Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani z dne 4./Vil. 1909, št. 1716/pd. — 1. Mart. Matko, nadučitelj; 2. Drag. Gregorc, učitelj; 3. Jos. Kavčič, obč. tajnik. Namestniki : Ivan Sitar, župan; Adolf Pečjak, trg.; Anton Klinec, posestnik. Pregl. rač.: Jos. Zupanec, pos.; Ivan Rakoše, tovarnar. Ust. 2, let. 52, podp. 28, skupaj 82. 65. Trebnje in okolica: Ustan. dne 4./Vlil. 1908 z odi. dež. vlade št. 3714/p. 1. Viljem Tomič; 2. Vinko Šerak; 3. Silvija Praznikova. Namestniki in odborniki: Fr. 1’otokar, Olga Vozelova, Mila Tomičev a, Josip Mervar, Marija Zurčeva, Janko Bukovec. Pokr. 4, let. 71, podp. 1, skupaj 76. •66. **Trojane in okolica: Ustan. dne 17.,VIII. 1909. z odi. deželne vlade št. 15.605. 1. Fr. Konšek, vclepos. in poštar; 2. Viljem Rožič, učitelj; 3. Franja Konšekova. Namestniki: Marica Cukjati, županova soproga; Micika Konšekova, Val. Kolenec, gostil, in pos. v Čemšcniku. Odborniki: Jos. Novak, strojar; Jos. Cukjati, župan; Marija Cerarjeva, pos. soproga v Blagovici in Alojzija Novakova, soproga strojarja. Pregledovalca rač.: Jak. Grohar in Fr. Cukjati, star. — Ust. 6, let. 66, podp. 34, skupaj 106. 67. Tržič in okolica: Ustan. dne 29. Vlil. 1899 z odi. dež. vlade, št. 4547. — 1. Fran Spe n dal, kanonik; 2. Matija Marinček, notar; 3. Rih. Mally, davčni kontr. v pok. Namestniki: Rajko Pollak, sodni pristav v pok. Odborniki: Fr. Ahačič, tovarnar; Iv. Papov, Jos. Šter, tov. mojster. Pokr. 3, ust. 7, let. 58, podp. 9, skupaj 77. 68. Turjak: Ustan. dne 26./111. 1886. ■— 1. Jos. Bergant; 2. Pavlina Murnova; 3. Helena Medvedova. Namestnici: Katinka Bergantova, Helena Koiarjeva. Odborniki: Jos. Kožar, Ant. Gale, Jos. Bavdek, Franja Jeršinova. — Pokr. 3, ust. 3, let. 41, podp. 6, skupaj 53. 69. Unec in okolica: Ustan. z odi. deželne vlade dne 13. V. 1904, št. 8581. — 1. Avgust Belle, trg. in pos.; 2. Peter Repič, nadučitelj; 3. Matilda Sebenikarjeva, pos. Namestniki: Ant. Kozlevčar, nač. žel. post.; Viljelma Repičeva, učiteljica; Antonija Gnezdova, pos. — Pokr. + 3, let. 23 in več podp. 70. Velike Lašče: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav. v Kočevju, dne 2./I. 1896, št. 12.271. — 1. Ana Hočevarjeva, županja; 2. Franica Hočevarjeva, hči pos.; 3. Marija Somrakova, hči pos. — Namestnice: Ema Pucljeva, sopr. pos.; Nežika Somrakova, hči pos.; Milka Hočevarjeva, hči pos. — Odbornice: Leopolda Štefančičeva, Ana Finkova, Mar. Hočevarjeva, Mar. Zadnikova, Ana Hočevarjeva, Franja Strahova. Pokr. 7, ust. 5, let. 80, skupaj 92. 71. Vič: Ustan. 6. X. 1908 z odi. okr. glav. v Ljubljani, št. 24.861. — 1. Fr. Oblak, župan; 2. Fr. Boltežar; 3. Iv. Končan. Namestnika : Andrej Knez, Ivan Pirnat. Odborniki: Josip Gregorin, Ferdo Balija, Fr. Lajer. — Pokr. 1, ust. 2, let. 110, skupaj 113. 72. f Vinica in okolica. 73. Vipava: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani z dne 16./V1II. 1908, št. 3920 pr. 1. Juraj Hus, lekarnar; 2. Rado Grum. učitelj; 3. Dr. Pavel Kanc, okr. zdravnik. Namestniki: Karla dr. Kančeva, Leopolda Vadnjalova, učiteljica in Ljudmila Borštnarjeva. — Polu. 2, ust. 1, let. 79, skupaj 82. 74. in 75. =i:Vrhnika: Moška. Ustan. dne 19.111. 1887, potrjena z odi. dež. vlade dne 19./1V. 1887, št. 4123. — Ženska. Ustan. dne 10./X. 1892 z odi. dež. vlade št. 12.368. — 1. Iv. Tomšič; 2. Fcdor Gradišnik; 3. Pavla Giitzlova. Namestniki: Marija Grudnova, Milka Korenčanova, K. Matajec. Odborniki: Andr.Grampovčan, Lovro Rogelj, Kristina Hočevarjeva, Ivanka Košarjeva. — Pokr. 9, ust. 26, let. 98, skupaj 133. 76. Zagorje ob Savi: Ustan. z odi. okr. glav. v Litiji dne 27./XI. 1892, št. 3152. - 1. Janko Levstik, nadučitelj; 2. Miloš Lazar, računovodja; 3. Berta Miillerjeva, liči trg. Namestniki: Mar. Levstikova, soproga šolskega voditelja; Justa Turkova, sopr. brivskega mojstra; Ferdo Poljšak, uradnik in posestnik. — Pokr. 7, ust. 3, let. 61, skupaj 71. 77. Zatičina-Višnja gora: Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./IX. 1886, št. 8967. - Pokr. 3 + 1, ust. 16. 78. Železniki na Gorenjskem: Ustan. dne 17./VI. 1886, št. 5. — 1. Anton Hafner, pos.; 2 Iv. Demšar; 3. Matej Klopčič. Namestnik: Josip Košmelj. — Pokr. 1+1, let. 16, podp. 13, skupaj 31. 79. Žužemberk in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 2./VIL 1887, št. 6490. — 1. Josip Pehani, pos. in gost.; 2. Iv. Cirk, davčni asistent; 3. Greg. Koželj, trgovec. Ust. 5, let. 15, skupaj 20. II. Štajerska. 1. Braslovče: Ustan. dne 3./III. 1886, št. 6521 z odi. min. za notr. stvari. — 1. Dr. Vid Cervinka, zdrav.; 2. Iv. Kramar, učit.; I. Pauer, trg. Namestniki: M. Ježovnikova, učiteljica; Fr. Fr. Frankovič, pos. sin; Iv. Vogrinc, kapclan; M. Plaska-nova, pos. liči. Pregl. rač.: Florijan Rak, pos.; Fr. Lorber, nadučitelj. — Ust. 3, let. 60, podp. 10, skupaj 73. 2. Brežiški okraj v Brežicah: Ust,in. z odi. vlade z dne 27./VII. 1890, št. 15.332. — 1. Andrej Levak, velepos.; 2. Fr. Pišek, tajnik posojiln.; 3. Jos. Uršič, trg. Namestniki: Jos. Mešiček, mest. župnik; Jos. Boecio, Ign. Polanšek, pek. mojster. — Pokr. 4- 1, ust. 8, let. 24, skupaj 33. 3. Brežice: Ženska. Ustan. dne 26./IV. 1908. 1. Anka Čepinov a ; 2 Kat. Boeciova; 3. Anica Polanškova. Namestnice: Franja Fereniakova, Alozija Mastnakova, Ana Černelčeva. — Ust. 2, let. 94, podp. 1, skupaj 97. 4. Celje: Moška. Ust. z min. odi. dne 14. XII. 1885, št. 3563. — 1. Dr. Ant. Dolar, prof.2. Miloš Stibler, zadružni pot. učitelj; 3. Rud. Stermecki, trgovec. Namestniki: Dr. Gvidon Sernec, odv. kand.; Iv. Rebek, ključ, mojster; Fr. Voglar, učitelj. — Pokr. 9-fl, ust, 9, drugih članov 265, skupaj 284. 5. Celje: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 19./XI. 1893, št. 29.547. — 1. Antonija dr. Scimabova, soproga zdr.; 2. Melanija Serneieva, odv. liči; 3. Mila Sernečeva, odv. hči. Namestnice: M. Rebekova. ključ, mojstra soproga, Jožica Gregorinova, sod. nadsvetn. hči, Minka Moosova, učiteljica. Pokr. 4, ust. 5, let. 145, skupaj 154. 6. **Dramlje: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu 6./II. 1909, št. 8-462 1 09. — 1. Fr. Jesenek, velepos.; 2. Jul. Sevnik, učitelj; 3. Miloš Jarnovič, trg. Namestnik: Rado Hruko, učitelj. Odborniki: Tom. Mastnak, pos.; Martin Vodušek, Blaž Jesenek. — Ust. 3, let. 45, podp. 11, skupaj 59. 7. :i:j:Gaberje poleg Celja: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 4. VII. 1909, št. 8-2259/1 1909. — 1. Adolf Rode; 2. Cirila K rž a nov a; 3. 1. Laznikova. Namestniki: J. Šarbah, J. Smert-nik, B. Vitovski. Odbornika: I. Pfeiffer, Marica Šribarjeva. - Let. 40. 8. Gornja Radgona: Ustan. 1901. — 1. Dr. Fr. Simonič, knjiž. kustos v p.; 2. Jos. Zemljič, posoj. tajnik: dr. Fr. Strelec, notar. Namestnik: Ant. Korošec, trg. Odborniki: Terezija Petovarjeva, učit.; Ema Zencovicheva, učit.; Jos. Korošec, učit. — Ust. 4, let. 37, podp. 49, skupaj 90. 9. Gornji grad: Moška. Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 27./II. 1886, št. 2593. - 1. Jos. Krajnc, 2. dr. Maks Koneinik, 3. Avgust Drukar. Namestnika: Rud. Vivod, Fr. Kocbek. — Pokr. 2+1, ust. 23. 10. **Gornji grad: Ženska. Ustan. z odi. namestil, v Gradcu z dne 5.1. 1909, št. 8-3525/1. — 1. Mar. Drukarjeva; 2. Vera Pospehova; 3. Pavla Trobejeva, Namestnice: Ivana Kranjčeva, Mar. Kolenčeva, Franja Trobajeva. Odbornice: Kristina Volčev a, Mar. Wudlerjeva, Angela Ručigajeva, Ivanka Kranjčeva. — Let. 54, podp. 31, skupaj 85. 11. *Gradec: A kade miška. Ustan. z minist. odi. dne 31./L, 1886, št. 2144. — 1. Anton Pirkmaier, cand. iur.; 2. Vladimir Frankovič, stud. chem.; Janko Kočan, stud. iur. Namestniki: Jože Vimpolšek, stud. iur.; Ciril Žižek, stud. iur.; Lenart Boezio, stud. iur. — Pokr. 1, let. 85, skupaj 86. 12. Gradec: Izvenakademiška. Ustan. z min. odi. duc 15./V. 1886, st. 7231. — 1. Iv. Benedik, župnik v p.; 2. Mili. Novak, dež. sodn. svetnik; 3. Iv. Vouk, poštni nadkontrolor. Namestniki: Fr. Hauptman, šolski svetnik; Ant. Batič, poštni nadoficijal; Mirko Bernard, poštni asistent. — Pokr. 8, ust. 24, let. 105, podp. 25, skupaj 162. 13. Gradec: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 12./VI. 1907, št. 8, 1844/1. — 1. Jela dr. Murkova, soproga vseučil. prof.; 2. Zorka Kaučičeva; 3. Milka Novdkova. Namestnice: Julija Arhova, Bogomila Mihaličeva, Sigmunda Wendlerjeva. — Ust. 2, let. 79, skupaj 81. 14. Hrastnik-Dol: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Celju dne 26./1I. 1908, št. 8, 867/1. — 1. Dr. Branko Žižek, zdravnik; 2. Mar. Poglajenova, otr. vrtnarica; 3. Ign. Jan, rud. paznik. — Namestniki: Vekoslava Roševa, Anton Pišek, Miloš Babič. Odborniki : Antonija Erženova. Lila Štefančičeva, Alojzija Pintarjeva, Marija Sorčanova, Jerica Bauerhajmova, Fran Peklar, Viktor Zalar, Fran Plaznik, Jos. Hočevar, lv. Bevc. - Pokr. 2+1, ust. 1, let. 84, podp. 11, skupaj 99. 15. St. Juri ob južni železnici: Moška. Ustan. z odi. namest. v Gradcu 8./V. 1886, št. 895. - I. Jos. Čulek; 2. Karol Kveder; 3. Alojzij Pecelj. Namestniki: Jak. Mastnak, I. Zidanšek, Andr. Oset, — Let. 27, podp. 21, skupaj 48. 16. *Št. Juri ob južni železnici: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu 9,/XI. 1891, št. 19.609. — 1. Marija Mastnakova: 2. Malika Nendlova; 3. Malika Šketova. Namestnice: Terez. Cmokov a, Anica Cmokov a, Neža Urlebova. Odbornica: Neža Zupančeva. — Let. 21, podp. 14, skupaj.35. 17. :i Konjice: Ustan. z odi. min. z dne 26./IIL 1886, št. 4252. — 1. Pavel Ogorevc, trg.; 2. Fr. Košar, posoj. tajnik ; 3. Sabina Serajnikova, učiteljica. Namestniki: Avg. Kolšek, abs. jurist; Vaclav Prorazil, lekarnar; B. Pospišil. Odbornika: Mirko Kožuh, učitelj; Hinko Schell, nadučitelj. — Pokr. 2+2, ust. 1, let. 36, podp. 25, skupaj 66. 18. Kozje in kozjanski okraj: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 18. II. 1904, št. 6044. — 1. Dr. Jos. Barle, notar; 2. Iv. Šketa, kapclan: 3. dr. Fr. Jankovič, okr. zdravnik in dež. poslanec. Namestniki: Dr. Ferdo Kunej, okr. zdravnik; Milka Moričeva, naduč. hčer; Fr. Gostinčar, učitelj. — Let. 37, podp. 19, skupaj 56. 19. *I.aški trg in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu z dne 18. IX. 1891, št. 21.236. — 1. Ivan F.lsbacher, zasebnik; 2. Rihard Pestevšek, učitelj; 3. Ana Elsbacherjeva, trg. soproga. Namestniki: Konrad hlsbacher, trg.; Ivan Krašek, akad.; Milka Pleskovičeva, sopr. davčn. ofic. Odbornika: Milan Pleskovič, davčni ofic.; Oton Balzer, ravnatelj pivovarne. — Ust. 9, let. 20, podp. 12, skupaj 41. 20. Lehen pri Ribnici: Ustan. z odi. dež. vlade v Gradcu dne 27./111. 1887. — 1. Iv. Urbanc, velepos.; 2. Iv. Pahernik, trg. akad.; 3. Micika Urbančeva, liči velepos. Namestnik: Lev Brunčko, pravnik. Pregled, rač.: A. Majcen, nadučitelj; iv. Obran, trg. — Ust. 3, let. 25, podp. 6, skupaj 34. 21. Lembah in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 2./X. 1907, št. 8, 2731/1. — 1. Anton Kocuvan, župnik v Lembahu; 2. Rudolf Kranjc, org. in obč. tajnik; 3. Juri Kaloh, pos. Odborniki : Ant. Ornik, naduč.; Jos. Ajd, tov. del.; Ant. Črnko, pos. — Let. 18, podp. 14, skupaj 32. 22. Sv. Lenart v Slov. Goricah: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 13. X. 1888, št. 21.440. — 1. Fr. Breznik, veleposestnik; 2. Fr. Vrabelj, zas. uradu. ; 3. dr. Milan Gorišek, kaz. zagov. Let. 40. 23. Ljutomer z okolico: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10. X. 1892, št. 23.714. — 1. Janko Karba, učitelj in pos.; 2. Mara Kocuvanova, učiteljica: 3. Fr. Zacherl, učitelj. Namestniki: Matija Seršen, abs. trg. akad.; Srečko Vršič, sin trg.; Jelica Škrlečeva, trž. hči. — Let. 63, podp. 45, skupaj 108. 24. Sv. Lovrenc in okolica nad Mariborom: Ženska. Ustan. dne 1 ./Vil. 1901, 7. odi. namestništva v Gradcu št. 22.669. — 1. Mar. Brezočnikova; 2. Mina Pernatova; 9. Milica l.am-prehtova. Namestnice: Julija Skerbinjekova, Brigita Schick-lerjeva, Nežika Fišingerjeva. Odbornice: Filomena Sker-benjakova, Mar. Sclmeigerjeva, Micika Ladinikova, Katica Brezočnikova. — Ust. 4, let. 33, podp. 5, skupaj 42. 25. Maribor: Ustan. z min. odi. 10./I. 1888, št. 353. — 1. Dr. Ant. Medved, gimn. prof.; 2. Fr. Majer, trg. sotrudnik; 3. Janko Voglar, poštni asistent. Namestnik: dr. Fr. Rosina. Pregled, rač.: Vekoslav Bahovec, poštni kontrolor; Miško Reicher, posoj. uradnik. — Pokr. 13, ust. 12, let. 98, skupaj 123. 26. Maribor in okolica: Zenska. Ustan. dne 14./V. 1898, št. 12.381. — 1. Pavla dr. Voušekova, sopr. sodnega nadsvetnika; 2. Mara Koprivnikov a; 3. Mar. dr. Poljančeva, sopr. profesorja. Namestnici: Mar. Sternova, Ivanka Sernečeva. Pregled, rač.: Mar. Koprivnikova, sopr. prof.; Ljudmila Pivkova, sopr. prof. — Lctn. 84. 27. Mozirje: Gornjesavinska ženska. Ustan. dne 23.,XII. 1907, št. 3362. — Odbor (glej kol. za 1909.) Pokr. +1, ust. 1, let. 83, skupaj 85. 28. Ormoški okraj: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 17. X. 1887, št. 21.104. — 1. Dr. Ant. Žižek, zdravnik; 2. Ant. Po-rekar, nadučitelj; 3. Ciril Geršak, inženir. Namestniki: Jak. Zadravec, Jak. Potočnik; Jos. Rajšp. — Pokr. 2, ust. 14, let. 16, skupaj 32. 29. Ormoški okraj: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu •dne 21./I. 1892, št. 721. — 1. Ana Rozinova, učit. sopr.; 2. Uršika Puharičeva, pos. hči; 3. Helena Forbelskova. Namestnice: Roza Mihlova, sopr. velepos.; Ivanka dr. Žižekova, sopr. zdrav.; Angela 1’orekarjeva, sopr. naduč. — Ust. 10, let. 20, podp. 14, skupaj 44. 30. "“"Št. Pavel pri Preboldu: Ustan. z odi. dež. vlade v Gradcu dne 5./Vil. 1909, št. 8-2184/1. — 1. Jos. Vidic, naduč. v p.; 2. Belan Schmid, učit.; 3. Jos. Fischer, naduč. Namestniki in odborniki: Ivo Ilc, kapelan; Ant. Cvenkel, veletrž.; Ernest Marinec, obč. tajnik; Olga Zanierjeva, zasebnica. — Ust. 5, let. 32, podp. 18, skupaj 55. 31. ;6*Petrovče: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1 ./VII. 1909, št. 8-2116/1. — Načelništvo: 1. Fr. Lešcr; 2. Ernest Slane, 3. Marica Ježovnikova, Roza Razboršekova, Ter. Holobar-jeva, Franja Ocvirkova, Franja Delakordova. Namestnik: Vinko Kopriva. Odborniki: Mart. Ocvirk, Iv. Holobar, Jern. Razboršek, Mart. Flis, Fr. Košec, Jak. Roter. — Let. 92. 32. Polzela: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 8.111. 1887, št. 4219. — 1. Julij Žigan, trg.; 2. Tilda Farinikova; 3. Jos. Cizel, trg. — Namestniki: Fr. Turnšek, Jos. Repič, Josipina Kodermanova, Radivoj Tušak. Pokr. 1, let. 17, podp. 46, skupaj 65. 33. *Ponikva: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 8. 111. 1887, št. 4219. — 1. Ant. Podgoršek, velepos.; 2. Ana Vrečko, 3. Franja Vošnjakova, učit. Namestnica: Mar. Zdolškova. Odborniki: Ant. Štor, Juri Zabukovšek, Fr. Vovk. — Let. 22, podp. 21, skupaj 43. 34. Ptuj: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 27./XII. 1885, št. 25.288. — 1. Dr. Fr. Jurtela, odvetnik; 2. Ferdo Skuhala, posoj. uradnik; 3. dr. Jos. Komljanec, gimn. prof. Namestnik: Jos. Zelenik, pos. — Let. 45, podp. 21, skupaj 66. 35. Ptuj: Ženska. Ustan. dne 10./VI11. 1908, št, 1, 6795/08, odi. namest. v Gradcu. — 1. Podpreds. Valentina Kauklerjeva; 2. Marijana Luknarjeva; 3. Ida Toplakova. Odbornici: Ema Mahoričeva, Krist. Senekovičeva. — Let. 73, podp. 7, skupaj 80. 36. Rajhcnburg-Videm in okolica: Ustan. z minist. odi. z dne 11. IX. 1907. - 1. Dr. M. Schmirmaul; 2. Lavosl. pl. Rain-hofen ; 3. Josipina Kosarjeva. Namestniki: Janko Knapič, Fr. Kacjan, Karolina Podjedova in Ant. Kunej. Let. 47, podp. 14, skupaj 61, 37. Rečica v Savinjski dolini: Ustan. z minist. odi. dne 15./1V. 1886, št. 5233. — 1. Ant. Turnšek, velepos.; 2. Drago Majer, učit.; 3. Iv. Veit, pos. Namestnik: Rudolf Pevec, trg. — Ust. 2, let. 68, podp. 78, skupaj 148. 38. **Ribnica na Pohorju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 6./V. 1909, št. 8-1676 1 09. — 1. Dr. Miroslav Škof, okrož. zdravnik; 2. Janko Zabovnik, pos.; 3. Ulrik Hauptman, učit. Namestniki: Rudolf Fergan, trg.; Lipc Miklavc, pos. sin.; Ant. Skočir, pos. — Let. 28. 39. Ruše in okolica: Ženska. Ustan. dne 26./XII. 1898. — 1. Ema dr. Gorišekova; 2. Oizcla Lasbacherjeva; 3. Linka Ozimova. Namestnica: Julčka Sernečeva. Odbornice.• Mar. Sernečeva, Alojzija Glaserjeva, Mimica Pogačnikova, Micika Novakova. - Let. 52. 40. 'Sevnica: Ustan. z odi. minist. dne 27./V. 1886, st. 8017. — 1. Mihajl Korber, notar; 2. Fr. Drnovšek, učitelj; 3. Helena Arkova, učiteljica. Namestniki: Mijo Starki, župan; Jos. Mešiček, nadučitelj; Karolina Stumbergerjeva, sopr. davkarja, Berta Smoletova, sopr. trg. — Let. 50. 41. Slovenji (iradec in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 3./III. 1887, št. 3926. — 1. Šimon Šalamun, naduč.; 2. Albert Zavodnik, pravnik; 3. Ivan Kac, župan. Namestniki: Lovro Vaupoh, Karol Barle, Janko Kumer. — Pokr. 1, ust. 19, let. 40, podp. 3, skupaj 63. 42. ;1 Slovenska Bistrica: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 13./IX. 1892, št. 20.790. — 1. Peter Novak, pos. in gost.; 2. Ignacij Založnik, zas. uradn.; 3. Mirko Volčič, kapelan. Namestniki: Milan Vršič, Fran Krnic, Al. Pintar. Odborniki: L. Venguš, Ivana Terčičeva, Anton 'Perčič. Ust. 9, let. 35, podp. 60, skupaj 104. 43. Šaleška dolina v Šoštanju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 20./II. 1896, št. 3698. 44. Škofja ves pri Celju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 3./X. 1890, št. 35.890. - 1. Iv. Prekoršek; 2. Ant. Gmeiner; 3. Matija Lešnik. Odborniki: Fr. Podpečan, Ant. Prekoršek. Jos. Žgajner. — Let. 20, podp. 25, skupaj 45. 45. Smarje-Slatina: Ustan. z odi. dež. vlade v Gradcu dne 3.,'X. 1890, št. 35.890. — 1. Dr. Jos. Kakci, zdravnik; 2. Evstahij Kobal, odv. uradu.; 3. Mili. Skale, gost. Namestnik: Fr. Ferlinc, učitelj in župan. — Let. 23, podp. 12, skupaj 35. 46. Trbovlje in okolica: Ustan. kot podružnica za »Zidani most in okolico" z odi. namest. v Gradcu dne 7./XII. 1886, št. 24.545. Dne 25./X. 1891 se je preselila in ima sedež v Trbovljah, kar je na znanje sprejelo namestništvo dne 30.111. 1892, št. 6047. — 1. Robert Plavšak, učit.; 2. Gust. Vodušek, učit.; 3. Leop. Cimperšek, Namestniki: Drag. Režun, uradn.; Fr. Feštajn, uradn.; Juro Naglav, uradn. Odborniki: Jos. Velkavrh, učit.; i. Komat, delavec, Kar. Rupnik, uradn.; N. Pintarič, krojač. — Pokr. 3, ust. 24, let. 66, podp. 6, skupaj 99. 47. Trbovlje in okolica: Ženska. Ustan. dne 13./II. 1901 z odi. namest. v Gradcu dne 19./1I. 1901, št. 5466. — 1. Ana Dim-nikova, pos.; 2. Ruska Frankovičeva, modistinja; 3. Zlata Kuharjeva, učit. sopr.; Namestnice: Jos. Šentjurčeva, sopr. paznika; Anton Kuhar, učit.: Rezika Pustova, prodajalka. Odbornice: Mar. Arzenškova, Štefanija Cimperškova, Lora Vodnikova, Ana Wessnerjeva, Silva Počivavškova, Roza Lesova, Mar. Bajdova. — Pokr. 3, ust. 1, let. 86, podp. 20, skupaj 110. 48. Velenje: Ustan. z odi. glav. v Slovenjem Gradcu dne 19./IX. 1894, št. 2879. — 1. Dr. M. Podlesnik, okr. zdravnik; 2. Jos. Armič; 3. Cirila Ježovnikova. Namestnica: A. Jankovičeva, sopr. naduč. Odborniki: M. Skarova, učit. sopr.; J. Senica, trgovec: A. Valenčak. — Let. 44. 49. Vransko: Ustan. dne 9./I. 1891 z odi. namest. dne 22./Vil. 1888, št. 15.216. — 1. Rudolf Vrabl, učitelj ; 2. Bcbica Kol-škova, učiteljica; 3. Ivan Jakše, učitelj. Namestniki: Anica dr. Karbova, Jos. Rotner, Karol Košenina. — Pokr. 2, ust. 4, let. 65, skupaj 71. 50. Vuhred-marenberški okraj: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10./I1. 1886, št. 2958. — 1. Ant. Osrajnik, pos.; 2. Iv. Lederhas, org.; 3. Fr. Mravljak, modroslov. Namestnika: Ferdo Osrajnik, pos.; Peter Mravljak, pos. Pregl. rač.: Fr. Pahernik, velepos.; Fr. Kristan, pos. — Pokr. + 2, ust. 4, let. 35, podp. 11, skupaj 55. 51. Vuzenica, Muta in okolica: Ustan. dne 29.'XII. 1907. — 1. Jak. Verdnik, pos.; 2. Emerik Mravljak, trg. sin; 3. Vekoslav Grubelnik, pos. Namestniki: Dr. Makso Pregl, zdravnik; Ant. Hren, Miroslav Lešnik. Odbornika: lv. Kričej, Jos. Gracej. — Let. 19, podp. 22, skupaj 41. 52. Žalec poleg Celja: Moška. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 28./11. 1886, št. 2621. — 1. Ant. Petriček, nadučitelj; 2. Fr. Piki, posoj. uradn.; 3. Fr. Pristovi'ek, učitelj. Na- mestniki: Beno Kunej, uprav. „Dcl. piv.“; Rajko Vrečer, učitelj; Vinko Kveder, trgovec. Odbornika: Juro Korent, pravnik; Viktor Pilih, trg. poni. —Pokr. 5+1, ust. 12, let. 25, podp. 13, skupaj 56. 53. Žalec poleg Celja: Že nska. Ustan. z odi. namcst. v Gradcu dne 5./XII. 1905, št. 45.051. — 1. Mar. Roblekova; 2. Vikt. Pristovšekova; 3. Dora Bergmanova. Namestnice: Tereza Kordischeva, Mar. Černejeva, Dragica Lipotdova. — Ust. 1, let. 39, skupaj 40. III. Koroška. 1. *Beljak in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 21./X. 1886, št. 1954. — 1. Matija Wutti, pos.; 2. Juri Trunk, župnik; 3. Fr. Lampreht, asistent drž. ž. Namestniki: Ga-špar Trupe, pos.; Iv. Miklavič, trg.; Iv. Tiochmuller, žel. ur. Odbornika: Fr. K-s. Meško, župnik; Iv. Šervišek, pos. Pregl, rač.: Fr. Katnik, župnik; Mat. Vilč, pos. — Pokr. 1, ust. 6, let. 9, podp. 53, skupaj 69. 2. :|::,:Blače-Loče in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Beljaku dne 14./VIII. 1909, št. 23.620. - 1. Vinko Zimčič; 2. Ant. Gasil; 3. Fr. Lah. Namestniki: Iv. Sgiaravetlo, Ant. Ulbing, Iv. Wiegele. Odbornika: Iv. Ožgati, Iv. Kandut. Let. 61. 3. Borovlje: Ustan. leta 1908. 4. fCelovec in okolica: Pokr. 7. 5. **Glinje in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu 8./VI. 1909, št. 2498. — 1. Jak. Jug, pos.; 2. Jos.Gorič/tik, puškar; 3. Janko Ravnik, puškar. Namestniki: Boštjan Za-blačan, pos.; Flor. Goričnik, pos.; Val. Fric. Odbornika: Šinren Fric in Val. Paher. Rač. pregl.: Jos. Esteri in Val. Goričnik. — Ust. 6, let. 19, podp. 28, skupaj 53. 6. *Kotmaraves in okolica: Ustan. 11./111. 1888, z odi. dež. vlade v Celovcu št. 298. — 1. Matija Prosekar, posest, in trg.; 2. Rupert Rotter, župnik; 3. Ivan Štih, pos. Odbor: Jakob Hedenik, pos.; Rupert Krušič, pos. - Ust. 1, let. 12, podp. 120, skupaj 133. 7. Pliberk in okol. s sedežem v Šmihelu. Ust. 2./IV. 1888. 8. **Šniarjeta v Rožu: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 30. XII. 1908, št. 4408. — 1. Šimen Černe, pos.; 2. Val. Černe, pos. sin; 3. Ciril Zablačan, pos. sin. Odborniki: Jos. Lučovnik, Luka Bolte, Rafael Wernig, Luka Jagovec, vsi pos. Namestniki: Iv. llovnik, lv. Ogriz, Jak. Jaklič. — Ust. 3, let 17, podp. 6, skupaj 26. •(■Spodnji Dravograd in okolica. 10. Št. Štefan (Šteben) in okolica na Zilji: Ustan. z odi. dež. vlade dne 22. II. 1890, št. 249. — 1. Vinko Jan k; 2. Gašpar Leks; 3. Iv. Moritsch. Namestniki; Jernej Leks, Peter Urbanec, Juri Blurnel. — Let. 5, podp. 7, skupaj 12. 11. Tolsti vrh in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 6./V1. 1888, št. 677. — Ust. 1. 12. Velikovec in okolica: Uslan. z odi. dež. preds. v Celovcu z dne 6. X. 1893, št. 1616. — 1. Jos. Pušl\ 2. Ant. K asi; 3. Matej Škofič. Namestnik: Fr. Treiber, župnik. — Let. 20, podp. 39, skupaj 59. IV. Primorska. a) Goriška. 1. Ajdovščina in okolica: Moška. Ustan. z odi. okr glav. v Gorici dne 9. IX. 1886, št. 11.979. — 1. Artur Lokar, notar; 2. Mili. Malik, trgovec; 3. Štipko Štekar, trgovec. — Pokr. 3+1, let 46, podp. 23, skupaj 73. 2. Ajdovščina in okolica: Ženska. Ustan. z odi. naniest. v Trstu dne 11. XI. 1892, št. 19.261. — 1. Justina Lokarjeva; 2. Marica Mahorčičeva; 3. Ženka Godinova. Namestnice: Rudolfa Vidmarjeva, Jožica Šaplova, Micika Darovteva. — Pokr. 3. let. 74, podp. 14, skupaj 91. 3. **Št. Andrež: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 23./IV. 1909, št. 815. — 1. Leopold Furlani; 2. Vinko Bandelj; 3. Viljelma Kolarjeva. Namestniki: Jos. Budal, Izidor Namut, Mar. Plesniiarjeva. Let. 48. 4. Bovec: Ustan. 20. XII. 1886, z odi. namest. v Trstu, št. 19.586. 5. Briška podružnica s sedežem v Biljani: Ustan. 29./Xl. 1888, z odi. namest. v Trstu št. 18.671. — 1. Ludovik Kumar, župnik; 2. Izidor Koilin, obč. tajnik; 3. Rihard Orel, učitelj. Odbor- niki: Fran Zuchiatti, župan, velepos.; Fr. Zaletel, oskrbnik; Jos. Erzetič, učit. vod.; Martin Kobaj. velepos.; Fr. Obljubek, dež. posl. — Ustan. 10, let. 79, podp. 2, skupaj 91. 6. Brje pri Rilienberku: Ženska. Ustan. z odi. na mest. v Trstu z dne 30./I. 1908, št. 114. — 1. Josipina Možinova; 2. Jelena Čebronova; 3. Rožica PeČenkova, Namestnice: Kristina Be-sednjakova, Avgusta Furlanova, Pavla Furlanova. Odbornice: Vekoslava Mrevljetova, Karolina Furlanova, Augusta Cigojeva, Francka Mrevljetova, Josipina Štokeljeva, Francika Makovčeva, Francika Kodričeva, — Let. 40, podp. 20, skupaj 60. 7. **Cerovo — Št. Ferjan — Vipolže: Ustan. I. 1909. — Josip Klanjšček, župan, predsed.; Josip Prinčič, tajnik; Olga Prinčičeva, blag. — Članov 30. 8. **Čepovan: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 12./XI. 1908, št. 1942. — 1. Jos. Herce, učitelj; 2. Peter Gorjup, čevljar; 3. Štefan Skok, mizar. Namestniki: Leop. Kofol, poštar, Justin Podgornik, cerkv.; Štefanija Kofolova. Odbornika: Dionizij Bratuž, pos.; Ant. Mrak, pos. — Let. 80, podp. 18, skupaj 98. 9. Doraberg. Ustan. z odi. namest. v Trstu 14./VIII. 1892, št. 13.893/1. 1. Viktorija Mravljetova, 2. Ivanka Kovačičeva; 3. Terezija Šinigojev a. Namestnica: Viktorija Budinov a, Odborniki: Ign. Križman, Rud. Žnidaršič, Fr. Žorž, Fr. Mozetič. — Let. 40, podp. 20, skupaj 60. 10. Gorica: Moška. Ustan. 29.,/III. 1886, št. 4773, z odi. ministrstva. — 1. Dr. Ernest Dereani; 2. Martin Mastnak; 3. dr. Jos. Faganelj. Odbornika: Dr. dr. K. Ozvald, dr. Igo Janc, Benedikt Poniž, Fr. Strnad.. — Pokr. 7+3, ust. 15, let. 110, skupaj 135. 11 Gorica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu, dne 9./V. 1889, št. 7300,1. — 1. Anial. Drufovka; 2. Josipina Korna- čeva; 3. Minela dr. Faganelov a. — Namestnice: Ivanka De-klcvova, Marija Kopačeva, Lavoslava Koršičeva, Odbornici: Ivanka Gabrščekova, Gizela Mušlčeva. — Pokr. +1, ust. 40, let. 152, podp. 22, skupaj 215. 12. *Kanal: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 23. 11. 1888. — 1. Anton Žerjal, uradnik; 2. Jos. Plahuta, davčni kontrolor; 3. Iv. Vidič, vrtnar. — Namestniki: Fr. Skolaris, org.; Mi- hajlo Zega, velepos. in posl.; Jos. Hrast, poštar. - Let. 30, podp. 20, skupaj 50. 13. Kobarid: Moška.. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 11./XII. 1886, št. 18.847 I. — 1. Fr. Bogataj; 2. Franja Stresova; 3. Lj. Kreganova. — Pokr. 1-4-1, let. 33, podp. 13, skupaj 48. 14. Komen: Ustan. dne 5. Vil. 1891. 1. Ur. Izo Reja, zdravnik; 2. Jos. Kovačič, gostiln.; 3. Jos .Mohorčič, učit. Namestniki: Fr. Nemec, Jos. Štrekelj, Iv. Brišček. Odborniki: Iv. Adamič, Ant. Macarol, Jos. Abram, Iv. Pipan, Frid. Godnič. — Let. 48. 15. **Lokavec poleg Ajdovščine: Ustan. z odi. namest. v Trstu z dne 11./XI. 1908, št. 1804. — 1. Alojzija Tomažičeva, naduč. sopr.; 2. Ernest Bevk, trg.; 3. Marica Komparetova, trg. hči. Namestniki: Jos. Špacapan, Katarina Hmelakova, Marica Žigonova. Odborniki: Franica Slokarjeva, Kristina Komparetova, Marija Kovačeva. — Let. 26. 16. fLokev-Divača in okolica. 17. -j-Nabrežina in okolica. 18. -(-Sv. Lucija poleg Tolmina za Baško dolino. 19. Prvačina: Mo^ka. Ustan. z odi. min. dne 15./X. 1887, št. 17.813. — 1. Fr. Gregorič, poštar; 2. Jos. Orel, naduč.; 3. Alb. Šušmelj, pos. sin. Namestnik: Ant. Koren, pos. Odborniki; Fr. Gregorič, Vinko Zorn, Jos. Črne. — Let. 21. podp. 15, skupaj 36. 20. Prvačina: Ženska. Ustan. 19.'1. 1894, z odi. namest. v Trstu št. 1264. — 1. Avgusta Orlova, soproga naduč.; 2. Milka Komačeva, učiteljica; 3. Ter. Pahorjeva. Namestnice: Lucija Gregoričeva, Josipina Černetova, Ter. Saksidova Odbornice: Josipina Gregoričeva, Viktorija Faganeljeva, Roza Černetova, Mar. Lebanova. — Pokr. 2, let. 30, podp. 40, skupaj 72. 21. **Rihenberk: Ustan. z odi. namest. v Trstu z dne 6. IV. 1909, št. 318 1. — 1. Iv. Miheljeva: 2. Olga Furlanijeva; 3. Pavl. Ulrikova. Namestniki: Jos. Čebron, Ant. Mužina, Teodora Birsova in Fran Hebat. Odborniki: Karl Birsa, Alojzija Vidmarjeva, Ang. Pavlica, Anton Gvardijančič, Justin Grzej, Miha Vidmar, Alojzij Hmeljak, Fr. Birsa. — Let. 85. 22. Sežana in okolica: Ženska. Ustan. z odi. tržaškega namest. dne 6. X. 1892, št. 16.977 I. 23. *Šempas: Ustan. z odi. tržaškega namestništva dne 15. VII. 1886, št. 9830/1. — 1. Blaž Grča. župnik; 2. Fr. Križman, nadučitelj; 3. Cilka Fajgeljeva, učiteljica. Namestniki: Jos. Hvala, trgovec; Pet. Batič, velepos.; Ivan Batič. Odbornika: Matej Komel, Ciril Komel. — Ust. 2, let. 23, podp. 18, skupaj 43. 24. *s Šmarje: Ustan. 11. VII. 1909. — Zač. odb.: 1. Vekoslav Benko; 2. Janko Kavs; 3. Filip Štukelj. — Let. 20, podp. 36, skupaj 56. 25. **Tolmin: Moška. Ustan. 2./V. 1909. — 1. Andr. Vrtovec, trgovec itd.; 2. Ant. Kutin, učitelj na pripravnici; 3. J. Bogataj, pravnik; 4. Fr. Gatej, urar. 26. Tolmin: Ženska. Ustan. dne 24./X. 1892. — 1. Leopoldina Gaberščkova, županja; 2. Berta 1’avličkova, učiteljica; 3. Albina Kaučičeva, Amalija Kuppisova, Ana Sedejeva, Marija Hrastova. Let. 53, podp. 30, skupaj 83. 27. Vrtojba in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Trstu dne 27./L 1905, št. 317. b) Trst. 1. (ireta poleg Trsta: Ustan. dne 2./II. 188^, z odi. tržaškega namestništva št. 2377/1. 1. Matija Lavrenčič', 2. Mihael Vončina, 3. Julij Mikota. Namestniki: Fran Mikolič, Mihajl Požar, Just Venutti, Pregl. rač.: Matija Lavrenčič, Julij Mikota, Franjo A/ikutič. Pokr. 5, ust. 8, let. 51, skupaj 64. 2. *Sv. Ivan v Verdeli poleg Trsta: Ustan. dne 24. Vlil. 1887. — 1. Fr. Ponikvar, trg.; 2. Ant. Germek, učit.; 3. Jos. Negode, klep. mojster. Namestniki: Iv. Baretto, zidar; Fran Udovič. težak; Z. Valič, črevlj. mojster. Odborniki: Fr. Čarga, sedlar; iv. Črnič, zavar. agent; Alb. Godina, zidar. Pregl, računov: Jos. Furlani, trg. uradnik; Minko Schmiedl, trg. — Pokr. 5, ust. 10, let. 83, skupaj 98. 3. Trst: Moška. Ustan. z min. odi. dne 27./11. 1886, št. 3267. — 1. Dr. Josip Abram, odvetnik; 2. Vinko Engelman, drž. učitelj; 3. Iv. Vrščaj, drž. učitelj. Namestnika: Miro Pretnar, vodja pripravlj.; Justin Arhar, drž. učitelj. Pregl, računov: Jos. Prunk, ravnatelj in N. Stepančič, velctržec. Odbornik, I. Levičar, trgovec. — Pokr. 28 + 2, ust. 46, let. 151: skupaj 227. 4. Trst: Zenska. Ustan. z odi. namestništva v Trstu, dne 12./I1. 1887, št. 1800/1. — Pokr. 8, ust. 32, skupaj 40. 5. Trst. Sv. Jakob: Ustan. z odi. namestništva v Trstu z dne 3. V. 1907, št. 5311. — 1. Ciril 1‘etrovec; 2. Andrej Širok, 3. Rudolf Može. Namestniki: Iv. Hvastja, Anton Seme, Kat. Požarjeva. Odborniki: Fran Jančar, Ralija Dobčnikova, Rozalija Skumavčeva. — Ustan. 4. 6. **Trst. Rocol in Kjadin: Ustan. z odi. namestn. v Trstu z dne 7./111. 1909, št. Pr. 405. — 1. Štefan Volk; 2. Ant. Seraiin; 3. Ant. Lali. Namestniki: Matija Lah, Malvina Plaperjeva, Justina Lahova. Odborniki: Matija Sever, Fr. Kobal, Fran Štraus, Jos. Cok, Jurij Klun, Mih. Germek, Andr. Slavec, Josipina Lahova, Lucija Volkova, Antonija Škrkova, Marija Kobalova. — Let. 53. 7. Trst-Skedenj: Ustan. z odi. namcst. v Trstu z dne 30./VII. 1908, št. Pt. 811/1. — 1. Ant. Sancin, dež. poslanec; 2. Marica Gregoričeva, učiteljica; 3. iv. Godina, posestnik. Namestniki : Dragica Gregoričeva, vrtnarica; Andrej Godina, učitelj; Ivanka Sancinova, učiteljica. — Ust. 30, let. 184 skupaj 214. Pripoinnja. Z zvezdico * zaznamovane podružnice so v zadnjem času oživele. Z dvema zvezdicama ** označene so novoustanovljene. S križcem f zaznamovane sc snujejo, oziroma so že oblastveno odobrene, a še niso imele ustanovnega občnega zbora. Pokrovitelji, ki so vplačali 200 K za obrambni sklad, so izkazani pri pristojnih podružnicah za +. Popolnoma zaspale so podružnice, da jih je bilo treba črtati, a) na Kranjskem 14 (Bohinjska Bistrica, Brdski sodnijski okraj, Cerknica — ženska, Gorje in okolica, Kostanjeviški okraj, Loški potok, Meniševska v Begunjah, Prem, Radomlje - še ni začela delovati — Selce na Gor., Smlednik, Senožeče, Stari trg — ženska, St. Vid nad Ljubljano; b) na Štajerskem 2: Sv. Benedikt v Slov. goricah, Velika Pirešica; c) na Koroškem 12: Apače, Celovec (so jo razpustili), Črna in okol., Haber pri Medgorjah, Št. Janž v Rožni dolini, Št. Kancijan in okolica, Libeliče, Libuče, Pokrčc in oko!., Pribla vas in okol., Rožak in okol., Ziljska dolina in župnija Vrata; t) na Goriškem 4: Cerkno in okol., Naklo na Krasu, Ročinj in okol., Sežana — moška. Zato pa je ustanovljenih nanovo na Kranjskem 20, na Štajerskem 5, na Koroškem 5, na Goriškem 10, v Trstu 1. Potemtakem smo glede na podružnice napredovali na Kranjskem za 3, na Goriškem za 6 in v Trstu za 1. Nazadovali smo le na Koroškem za 7 podružnic. Družbe sv. Cirila in Metoda število podružnic in članov po XXIV. veliki skupščini: a. o 00 c c . ' ! 2 o ° a. jo 5 c ' OTO"* ca ___ a> . C >u JO r> w 3 o C o G 30* (/) 03 O }r > P J3 T3 JO g O - £ K -S * n c > .s e ca 2x3 O C •-« ^ > 53 O 30 > 'c S c C C ° -UC/)>n2 o o 2 c •“ “>•§ sl gg&-g£ R i2 P C3, G Tj KJ —• ca o . o > > ° S = > o CJ C-c t/5 O.- o 2 To c*” o- "O ‘> o N fCj ’ ca a 0 — •— ^ >co '5* O ca g = g 5 |. 2 'S ° o E o _ b/) 2 ' ca ca 5 o v) *a “'g c 0 "a • £> O >N c/0 *TO . O 33 ^ TO 'TO V" • >■ ■» 1-s^S.s. u C-_ 3 oj ca • £ > o »*a g T3 JO o >N > 3 Q:š > . ca č.^ CD G* o a C >N5 * £\5 is S > c ° o bfl’T3 t § "c ca o P o oo ^ O. a -si O 3 ^ bi ^ >N P 3 > L T3 O O '.30 C- C co E ca Častna člana družbe »v. Cirile in Metode v Ljubljeni, Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, namestni prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. dr. Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, bivši prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, konzistorijski svetnik, gimnazijski profesor v p., odbornik »Društva za krščansko umetnost", vlastclin i. dr. Pokrovitelji družbe sv. Cirile in Metode v Ljubljeni, A. ki so po § 4 a) družbenih pravil vplačali vsaj po 200 kron. 1. Abiturijenti slovenski 1896. leta v Ljubljani, zastopnik dr. Leon Starc. 2. Abiturijenti slovenski in hrvatski 1891. I. 3. Abiturijenti 11. drž. gimnazije v Ljubljani 1904. L, zastopnik Ivan Kcelj, sedaj medicinec na Dunaju. 4. Abiturijenti v Celju I. 1909., zastopnik Radovan Brenčič. 5. Gospa Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani. 6. „Adrija\ pevsko društvo v Barkovljah pri Trstu. 7. Akad. društvo ferijalno „Prosveta“, 1. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni predsednik. 8. „ „ „ „ 11. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni podpredsed. 9. „ „ „ „ III. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni tajnik 10. „ „ slov. kat. „Danica“ na Dunaju. 11. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1905/6., zastopnik Štefan Singer, župnik v Škofičah. 12. Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu. 13. Gospa Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi. 14. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem. 15. Gospica Arcetova Josipina, posestnica v Ljubljani. 16. Benedik Iv., župnik v p. v Gradcu. 17. Bogoslovci slovenski, Gorica 1891. 1. 18. , „ „ 1892. 1. 19. „ „ „ 1893. 1. 20. „ „ „ 1894. 1. 21. „ „ „ 1895. 1. 22. Bogoslovci ljubljanski 1892. 1. 23. „ „ 1897. I., zastopnik Ivan Baloh, kaplan. 24. „ „ 1906. I., zastopnik Ivan Pogačar, kaplan. 25. Bogoslovci mariborski 1892. I. 26. „ „ šol. leta 1895 6. 27. „ „ 1899. 1. 28. „ „ 1902. 1 29. „ „ 1903. I. 30. „ „ 1904. 1., zastopnik Josip Friedauer. 31. „ šol. leta 1904/5. 32. „ „ „ „ 1905/6., zastopnik Ivan Širec. 33. Gospa Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju. 34. Bralno društvo pri Sv. Ivanu na Vcrdeli. 35. Brezničani mašniki, zastopnik najmlajši župnik-rojak, sedaj Fran S. Finžgar. 36. Bukovec Fr., župnik v Trvižu v Istri. . 37. Bukvama kat. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni p oslovodja sedaj Ivan Mesar. 38. Bulovec Ivan f, kupec in posestnik v Radovljici. 39. Dr. Celestin Fr. f, vseučiliški profesor v Zagrebu. 40. Čitalnica Narodna v Kranju. 41. Čitalnica v Postojni. 42. Čitalnica v Planini pri Rakeku. 43. Čitalnica v Spodnji Šiški. 44. Čitalnica Slovanska v Trstu. 45. Čitalnica v Vipavi. 46. Gospa dr. Dečkova Adela, odvetnikova soproga, graščakinja v Celju. 47. Dekanija Šmartin pri Litiji, zastopnik vsakokratni dekan, sedaj Matej Rihar. 48. Dijaki slov. I. drž. gimn. v Ljubljani, zastopnik Janko Vranjek. 49. Dr. Dolenec Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani. 50. Dolenec Oroslav, posestnik v Ljubljani. 51. Dom Gorjanski v Gorjah, zastopnik njegov prvomestnik. Da- rovalec ameriški misijonar Josip Zalokar. 52. Dom Katoliški na Vrhniki. 53. Domoljub, neimenovan v Idriji. 54. Drčar Martin |, župnik v Preski. 55. Gospica Druškovičeva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani. 56. Gospa Druškovičeva Valentina, omožena Goljaž v Pulju. 57. „Društvo bralno" pri Sv. Ivanu poleg Trsta. 58. „Društvo bralno" Litija. 59. „ „ Trebnje. 60. „ „ slovensko, Tržič. 61. „Društvo delavsko podporno" v Trstu. 62. Društvo gasilno v Trbovljah. 63. Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. I. 64. „ „ „ „ ,, n Št. II. 65. „Društvo Kamnik" v Kamniku 66. „ „ „ zastopnica gospa Alojzija Žar- gijeva. 67. Društvo kat. delavsko na Jesenicah. 68. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču 69. Društvo kat. tiskovno v Ljubljani, zastopnik Andrej Kalan, prelat. 70. „Društvo konsumno" pri Sv. Ivanu v Vrdeli. 71. „Društvo pevsko Kolo" v Trstu. 72. Društvo pevsko „Zvon“ v Šmartinu pri Litiji. 73. Društvo slov. katoliško politično za radovljiški okraj v Radovljici. 74. »Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani. 75. »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamnik. 76. »Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj." 77. Društvo vzajemno in podporno v Ljubljani, zastopnik Andrej Kalan, prelat. 78. Društvo „Zvezda“ na Dunaju. 79. Družba sv. Mohorja v Celovcu, 80. Družba Vincencijeva v Tržiču. 81. Družba zabavna na Dolu, Štajersko, zastopnik nadučitelj Anton Gnus. 82. Duhovščina ljubljanskega mesta št. L, zastopnik mestni župnik Martin Malenšek f. 83. Ista št. II., zastopnik stolni kanonik dr. Fr. Lampe f. 84. Einspieler Andrej f, mnsgr., profesor v Celovcu. 85. Ferk Feliks, zdravnik in veleposestnik v Mariboru. 86. Fon Jak., župnik v Kredi. 87. Gerdol lv., posestnik v Škorklji pri Trstu. 88. Dr. Glančnik Jem., odvetnik v Mariboru. 89. Govedič Ivan, župnik v Šoštanju. 90. Gregorčič Sim. j, duhovnik, slovenski pesnik v Gorici. 91. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani. 92. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani. 93. Gruden Jak f, župnik. 94. Hajšek Ant. f, č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici. 95. Gospa Hočevar Josipina, veleposestnica v Krškem. 96. Hrašovec Fr. f, sodnik v p., Gradec. 97. Gdč. Hrenova Ana f, posestnica v Ljubljani, Krakovo. 98 Hren Jak., c. kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani. 99. Hrovatin Ant. f, mnsgr., č. kanonik v Trstu. 100. Jan Juri f, č. kanonik in dekan v Dolini v Istri. 101. Dr. Jeglič Ant. Bonaventura, knezoškof ljubljanski i. dr. 102. Jerman Iv., rač. revidcnt v Ljubljani. 103. Jurca And., velctržec v Ptuju. 104. Jurca Fr., trgovec v Postojni. 105. Gospica Kadivčeva Antonija, posestnica v Ljubljani. 106. Kalan Andrej, stolni kanonik v Ljubljani. 107. Kalister Fr. f, veletrgovec v Trstu. 108. Gospa Kalistrova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu. 109. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. 1. HO. Klub slovenski v Celovcu. Ul. Klub slovenskih napr. akademikov v Celju, zastopnik vsakokratni predsednik. 112. Koblar Anton, dekan v Kranju. 113. Gospa Koblarjeva Marija f, posestnica v Litiji. 114. Gospa Koblarjeva Vekoslava, omož. Slancc v Litiji. 115. Kogej Jakob, notar v Ložu. 116. Kollmann Fran f, veletržec, namcstni prvomestnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, prvomestnik Mestni hranilnici. 117. Dr. Košruclj Fran, c. in kr. višji štabni zdravnik v Ljubljani. 118. Košmerlj Frančišek, župnik v Ameriki. 119. Kotnik Fr. f, veleposestnik na Vrhniki. 120. Kranjc Viktor, c. in kr. generalni major v pokoju v Gradcu. 121. Dr. Krek Gregor j, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p. v Ljubljani, št. I. 122. Isti, št. II. 123. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani. 124. Gospa Krofta Minka, soproga banč. uradnika v Ljubljani. 125. Kržič Anton, učiteljiški profesor, častni kanonik, kot zastopnik »Katoliškega društva detoljubov". 126. Gospa Kukovec Ana, soproga odvet. v Celju. 127. Lavrenčič Jos., Postojna. 128. Dr. Lesar Josip, častni kanonik, ravnatelj sem. v Ljubljani. 129. Ljudska pesmarica, zastopnik dr. Pečjak Gregorij, gimn. prof. 130. Luckmann Karel j, ravnatelj na Jesenicah. 131. Luxa Marino, posestnik in gostilničar na Proseku. 132. Dr. Majaron Danilo, odvetnik. 133. Gospa Majdičeva Ana, veletovarnarjeva soproga v Hudinju pri Celju. 134. Majdič Peter, veletovarnar v Hudinju pri Celju. 135. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju. 136. Gospa Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva soproga v Ljubljani. 137. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani. 138. Dr. Marinko Josip, gimn. prof. v p. v Novem mestu. 139. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki. 140. Martclanec Drag. f, hranilnični uradnik na Greti pri Trstu. 141. Matjan Jak., veleposestnik v Zgornji Šiški. 142. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani. 143. Mejač Ivan, trg. v Ljubljani, zastopnik inž. Vikt. Skaberneta. 144. Mencinger Tomo, trg. v Ljubljani. 145. Mestna občina Idrija. 146. Mestna občina Ljubljana. 147. Miklavčič Karel f, župnik v pokoju. 148. Mladina litijska, zastopnik vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšck. 149. Dr. Munda Fr., odvetnik in posestnik v Ljubljani. 150. Murnik Iv., ces, svetnik, v Ljubljani. 151. Gospa Murnikova Marija f, soproga ces. svetnika. 152. Nabergoj Iv. f, posestnik na Proseku. 153. Naselbina slovenska v Pulju, zastopnik mornarski kaplan Ivan Ambrož. 154. Maselj Fran, c. in kr. rač. stotnik v p. 155. Notar Ant., eksposit v Štorjah, p. Sežana. 156. Novak Antonija, prof. soproga Stanko Novak. v Ljubljani, zastopnik njen sin 157. Občina Draga. 158. Občina Selce na Gorenjskem. 159. Občina Sežana na Krasu. 160. „0bitelj Truden-Bogdaničeva“ v f gospe Natalije Trudnove. Barkovljnh pri Trstu v spomin 161. Oblak Ivan, župnik na Bledu. 162. Omizje Ciril-Metodovo pri Rošu v Hrastniku, zastopnik Miloš Roš, učitelj v Hrastniku. 163. Omizje „Za plotom", I. zastop. Vojt. Vidmajer v Ljubljani, 164. II- „ dr. M. Triller „ „ 165. 111. „ dr. Fr. Kandare „ „ 166. iv. „ dr. Fr. Režek „ ,, 167. V. „ prof. Fr. Kralj „ „ 168. „ stalno pri „Roži“ 1. „ Ub. pl. Trnkozcy ,, „ 169. 11- .. V. Rolirmann „ „ 170. „ „ ,, m- .. Iv. Mejač „ „ 171. IV. „ Mat. Zamida ,, „ 172. V. „ Al. Hudovernik „ ,, 173. Omizje Bohinjski kot pri .Zlati kaplji" št. I. zastopnik prof. Jos. Verbič. 174. Omizje samcev pri .Zlati kaplji" št. 1., zastopnik Iv. Škarja. 175. „ slovensko v Gradcu š t. I. 176. >, „ „ Celovcu, zastopnik Beno Gruden. 177. ,, pri .Belem volku" L „ pošt. ofic. AL Vernik. 178. 11. „ Iv. Bonač. 179. Perdan Ivan j, veletrgovec v Ljubljani. 180. Dr. Perne Fr., gimnazijski profesor v Kranju. 181. Dr. Pertot Sim. f. zdravnik v Trstu. 182. Petričič Vaso, veletržec v Ljubljani. 183. Plantan Ivan, notar v Ljubljani. 184. Pleteršnik Makso, gimn. profesor v p. v Ljubljani. 185. Podružnica moška v Ajdovščini št. I. 186. Podružnica moška v Ajdovščini št. II. 187. Podružnica akademiška v Gradcu. 188. Podružnica Bled v proslavo 501et. vladanja cesarja Frana Josipa L 189. Podružnica Brežice. 190. Podružnica moška v Gorici. 191. Podružnica Gornji grad, zastopnik Fran Kocbek, nadučitelj. 192. Podružnica Grosuplje št. L, zastopnik Fr. Kos. 193. Podružnica Grosuplje št. II., zastopnica Micika Rusova. 194. Podružnica Sv. Ivan pri Trstu. 195. Podružnica Kropa-Katnna-Gorica-Dobrava št. 1. 196. Ista št. 11. 197. Ista št. 111. 198. Podružnica v Litiji št. L, zastopnik vsakokratni prvomestnik, sedaj nadučitelj Bernard Andoljšek. 199. Podružnica Litija št. II., zastopnica gospa Terezija Svctčeva. 200. Podružnica v Loškem potoku. 201. Podružnica v Mokronogu. 202. ..Podružnica pivška" v Št. Petru na Krasu št 1. 203. Ista št. 11. 204. Podružnica Šiška moška št. L 205. Ista št. 11., zastopnik trgovec Ant. Pogačnik. 206. Ista št. 111. 207. Podružnica na Viču. 208. Podružnica v Železnikih. 209. Podružnica moška v Celju. 210. Podružnica moška v Kamniku št. L 211. Ista št. II., zastopa višji okrajni živinozdravnik Josip Nik. Zadnikar. 212 Ista št. III., zastopnik lekarničar Jos. Močnik. 213. Podružnica moška v Kranju št. L 214. Ista št. 11. 215. Podružnica moška šentpetrska v Ljubljani, zastopnik trgovski poslovodja Fr, Mnlaček št. 1. 216. Podružnica moška šentpetrska v Ljubljani št. II., zastopnik notar Luka Svetec. 217. Podružnica moška šentpetrska št. lil. 218 Podružnica moška v Postojni. 219. Podružnica moška v Ribnici št. 1. 220. Ista št. II., zastopnik višji dež. sod. svetnik Fr. Višnikar. 221. Ista št. III., zastopnik sodni kancelist Anton Spende. 222. Ista št. IV., zastopnik dr. Anton Schiffrer. 223. Podružnica moška v Sežani št. I. 224. Ista št. II. 225. Podružnica v Slovenjem Gradcu. 226. Podružnica moška v Starem trgu, št L, zastopnik vsakokratni prvomestnik. 227. Ista št. II., zastopnik nadučitelj Jakob Žebre. 228. Podružnica v Škofljici. 229. Podružnica moška v Trbovljah št. I. j zastopnika voli vsako 230. Ista št II j leto občni zbor 231. Ista št. Ul. 232. Podružnica v Trebnjem št. 1. 233 Ista št. II. 234. Ista št. III. 235. Ista št IV. 236. Podružnica moška v Trstu št. 1. 237. Ista št. II. 238. Ista št. III. 239. Ista št. IV. 240. Ista št. V. 241. Ista št. VI. 242. Ista št. VIL 243. Ista št. Vlil. 244. Ista št. IX. 245. Ista št. X. 546. Ista št. XI. 247. Ista št. XII. 248. Ista št. XIII. 249. Ista št. XIV 250. Ista št. XV. 251. Podružnica v Turjaku št. I. 252. Ista št. II. 253. Podružnica v Vipavi. 254. Podružnica moška na Vrhniki št. I. 255. Ista št. II. 256. Podružnica moška v Žalcu. 257. Podružnica ženska v Ajdovščini št. I. 258. Ista št. II 259. Ista št. III. 260. Podružnica ženska v Celju. 261. Podružnica ženska v Cerknici. 262. Podružnica ženska v Dornberku. ‘263. Podružnica ženska v Idriji št. I. 264. Podružnica ženska v Idriji št, 11. 265. Podružnica ženska v Št. Jiirju ob južni železnici. 266. Podružnica ženska v Kamniku št. I. 267. Ista št. II. 268. Ista št. Ul., zastopnica gospa Marija Fischerjeva. 269. Ista št. IV., zastopnica odvetnikova ter županova soproga Ana dr. Krautova. 270. Ista št. V., zastopnica gdč. Terezija Karolnikova. 271. Ista št. VI., zastopnica gospa Marija Vremšakova. 272. Ista št. VII., zastopnica gospa Terezija Kemplcrjeva. 273. Ista št. Vlil., zastopnica gdč. Ivanka Trpinčeva. 274. Podružnica ženska v Kranju št. I. 275. Ista št. II. 27(i. Podružnica ženska v Krškem. 277. Podružnica ženska v Laščah št. I., zastopnica gospa Šuflajeva. 278. Ista št. II., zastopnica gospa Kristina Grebenčcva. ‘279. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Hočevarjeva. 280. Ista št. IV., zastopnica gospa Ema Pucljcva. 281. Ista št. V., zastopnica gdč. Francika Hočevarjeva. 282. Ista št. VI., zastopnica gdč. Marija Somrakova. '283. Ista št. VII. ‘284. Podružnica ženska šenklavško-frančiškanska v Ljubljani št. L, zastopnica gospa Marija pl. dr. Blcivveis-Trstcniška. 285. Ista št. II., zastopnica dvom. svet. gospa Jul. dr. Ferjančičeva. 286. Ista št. III.. zastopnica gospa Ana Lahova f. 287. Ista št. IV., zastopnica gospa vlad. svet. Marija dr. Zupančeva. 288. Ista št. V., zastopnica „Glasbena Matica" po 'vsakokratnem svojem prvomestniku, sedaj po gimn. prof. Antonu Štritofu. 289. Ista št. VI., zastopnica gdč. nadzorovalna dama mestne višje dekliške šole Marija Wessncrjeva. 290. Ista št. VIL, zastopnica gospa odvetnikova soproga Lina dr. Hudnikova. 291. Ista št. VIII., zastopnica gospa ravnateljeva soproga Marija pl. Grassellijeva. 292. Ista št. IX., zastopnik vsakokratni prvomestnik akad. kluba „Mladost“ v Zagrebu. 293. Ista št. X., zastopnik častni član družbe sv. Cirila In Metoda, notar Luka Svetcc. 294. Ista št. XI., zastopnica gospa Vera dr. Šlajmerjcva. 295. Ista št. XII., zastopnico voli vsako leto občni zbor. 296. Podružnica ženska šentjakobsko-trnovska v Ljubljani št. L, zastopnica gospa ravnateljeva Jadviga Šubičeva. 297. Ista št. 11., zastopnica Ivanka Gutnikova f. 298. Ista št. 111., zastopnica gdč. mestna učiteljica-voditcljica Minka Maroltova. 299. Ista št. IV., zastopnica gospa mestna učiteljica v p. Ivanka Beg-Praprotnikova. 300. Ista št. V., zastopnik magistratni pis. pristav Anton Gutnik. 301. Ista št. VI., zastopnica gospa rev. Marija Petrovčičeva. 302. Ista št. VIL, zastopnica gospa prvomestnica Ivanka Zupančičeva. 303. Ista št. VIII., zastopnica gospa Marija prof. Perušekova. 304. Ista št. IX., zastopnica gospa Marija dr. Kušarjeva. 305. Ista št. X., zastopnica gospica trg. Jelica Lozarjcva. 306. Ista št. XI., zastopnica gospica veletrg. hči Brigita Souvanova. 307. Ista št. XII., zastopnica gospa Josipina Vidmajerjeva. 308. Ista št. XIII., zastopnica gospa županja Milica Hribarjeva. 309. Ista št. XIV., zastopnik konc. vodja »Glasbene Matice" Matej Hubad. 310. Ista št. XV., zastopnica gospa tovarnarjeva Jelka Naglasova. 311. Ista št. XVI., zastopnica veletrg. hči gdč. Vera Souvanova. 312. Ista št. XVII., zastopnica not. soproga gospa Lea Demšarjeva. 313. Ista št. XVIII., zastopnica gospa Antonija Gogolova. 314. Ista št. XIX., zastopnico voli vsako leto občni zbor. 315. Podružnica I. ženska šentpetrska v Ljubljani št. 1. 316. Ista št. 11. 317. Ista št. III., v spomin f prvomcstniku Martinu Malenšku. 318. Ista št. IV., zastopnik častni član družbe sv. Cirila iu Metoda notar Luka Svctec. 319. Ista št. V., v spomin f prvomestnici, g. Mariji Trčkovi. 320. Podružnica ženska v Logatcu št. 1. 321. [sta št. II. 322. Ista št. III., zastopnica gospa Ivana Šcgova. 323. Ista št. IV., zastopnica gdč. Marija Tollazzijeva. 324. Ista št. V., zastopnica gdč. učiteljica Evgenija Pclianijeva. 325. Ista št. VI., zastopnica gdč. Marija Puppisova. 326. Ista št. VIL, zastopnica gospa Josipina Mazijeva. 327. Podružnica ženska pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. 328. Podružnica ženska v Novem mestu. 329. Podružnica ženska v Postojni. 330. Podružnica ženska v Prvačini št 1. 331. Ista št. li. 332. Podružnica ženska v Radovljici št. 1. 333. Ista št. II. 334. Ista št. 111. 335. Podružnica ženska v Ribnici št. L, zastopnica gospa notarjeva soproga Marija Gruntarjeva. 336. Ista št. II., zastopnica gospa Albina Višnikarjeva, soproga viš. dež. sodnega svetnika. 337. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Podboj-Cenetova, posestnica. 338. Ista št. IV., zastopnica gospa notarjeva soproga Marija Grun- tarjeva. 339. Ista št. V., zastopnica gospa Amalija Fajdiga, soproga vele- posestnika v Sodražici. 240. ista št. VI., zastopnica gospa Ana Tomšičeva, naduč. soproga. 341. Podružnica ženska v Sežani št. L, zastopnica gospa Marija dr. Treova v Gorici. 342. Ista št. II., zastopnica gospa Zinka dr. Rybareva v Trstu. 343. Ista št. lil., zastopnica gospa Franja Guličeva. 344. Ista št. IV., zastopnica gdč. Iv. Lozejeva, učiteljica v Tomaju. 345. Ista št. V., zastopnica gospa Maša Grumova v Trstu. 346. Ista št. VI., zastopnica gdč. Ant. Drufovka. 347. Ista št. VII., zastopnica gospica Zvczdoslava Delakova, učite- ljica v Štorjah. 348. Ista št. VIII., zastopnica gospa Janja Stolfova. 349. Ista št. IX., 350. Ista št. X., zastopnica gospa Ant. Grahlijeva v Klancu, Istra. 351. Podružnica ženska v Šiški št. I. 352. Ista št. II. 353. Podružnica ženska v Škofji Loki št. 1., zastopnica gdč. Jeriča Dolenčeva. 354. Ista št. II. 355. Podružnica ženska v Trbovljah št. 1. j zastopnico voli vsako 356. Ista št. II. i leto občni zbor. 357. Ista št. 111. 358. Podružnica ženska v Trstu št. !., zastopnica f gospa Natalija Trudnova. 359. Ista št. II., zastopnica gdč. Milica Mankočeva. 360. Ista št. lil., zastopnica gospa Franja dr. Pcrtotova. 361. Ista št. IV., zastopnica gospa učit. Marica Nadlišek-Bartolova. 362. Ista št. V., zastopnica gospa Karla Ponikvarjeva. 363. Podružnica žeuska v Št. Vidu nad Ljubljano. 364. Podružnica ženska na Vrhniki št. I. 365. ista št. II. 366. Ista št. III. 367. Ista št. IV. 368. Pogačar Simon, c. in kr vojni oskrbnik v p. in posestnik v Ljubljani 369. Pollak Karol, tovarnar v Ljubljani. 370. Posojilnica v Celju. 371. „ za ilirsko-bistriški okraj v Trnovem. 372. „ kmetska za ljubljansko okolico. 373. v Logatcu. 374. „ „ Mariboru št. I. 375. 376. 377. 378. 379. notranjska v Postojni, v Ormožu. št. 11. št. III. št. IV. 380 Podružnica v Radovljici 381. 382 383 384. „ Ribnici. Savinjska v Žalcu, in hranilnica v Trstu, v Vitanju. 385. Potočnik Tomo, župnik na Brcznici. 386. Predovič Elija, vcletrg. v Ljubljani. 387. Prezlik Jarolim, mag. pharm. v Litiji. 388. Profesorji slovenski ljubljanske I. drž. glmn., zastopnik vpok. prof Makso Pleteršnik. 389. Ramoveš Andr., vciežupnik v Dobrepoljah. 390. Ramoveš Jem., župnik v Poljanah nad Škofjo Loko 391. Gospa Ravnikarjeva Franja, vdova dež. knjigovodjev Ljubljani. 392. Resman Iv. Nep. f, vpok. nač. žclczničnc postaje v Ljubljani. 393. Roblek Fran, državni poslanec v Žalcu. 394. Rodbina Lovro Verbičcva. V spomin očetove smrti 11. vel. srp. 1897. Zastopnik Jos. Verbič, posestnik v Borovnici. 395. Rode Jos. f, posestnik v Kamniku. 396. Rodoljub, neimenovan v Celovcu. 397. ,,Rodoljubi lokovski", zastopnica gospa Marija Muliova. 398. Rohrman Vikt., posestnik in tovarnar v Ljubljani. 399. Rozina Julij f, trgovec v Pudobu pri Ložu. 400. »Samci novomeški". 401. »Samci šentpeterski" na Krasu. 402. Schrey Alojzij, višji poštar in posestnik na Jesenicah. 403. Dr. Sedej Fr., knez in nadškof v Gorici, i. dr. 404. Dr. Sernec Janko, zdravnik v Celju. 405. Skaberne A. & E., trgovina v Ljubljani. 406. Skočir Avgust, župnik deželne bolnice v Gradcu. 407. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu. 408. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zastop. oficijal Iv. Hafner. 409. Slavija, banka v Ljubljani št. I. 410. Ista št. II. 411. Ista št. III. 412. »Slovenke litijske" št. L, zastopnica gospa Jos. Koblarjeva. 413. Iste št! II., zastopnica gospa Hcl. Bevkova. 414 Iste št. III., zastopnica gospa Milivoja Vončinova, Ljubljana, Karlovška c. 415. Iste št. IV., zastopnica gospa Ljudmila Roblek, pos. v Litiji. 416. Iste št. V. zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda notar Luka Svetec. 417. Iste št. VI., zastopnica gospa Minka Vrančičeva, vdova železniškega uradnika v Ljubljani. 418. Iste št. VIL zastopnica gospa Kristina Gregorčičeva. 419. Iste št. VI1L, zastopnica gospa notarjeva Ter. Svetčeva. 420. Iste št. IX., zastopnica gospa Hel. Bevkova. 421. Iste št. X., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda notar Luka Svetec. 422. Iste št. XI., zastopnica gospa Ana Kozlevčarjeva, soproga po-stajenačelnika na Rakeku. 423. ..Slovenke litijske in šmartinske“ št. L, zastopnica gospa Ter. Svetčeva. 424. Iste št. II., zastopnica gdč. Ljudmila Roblekova. 425. Iste št. III., zastopnica gospa Marija Zoretova. 426. Iste št. IV., zastopnica gospa lv. Knafličeva. 427. Iste št. V., zastopnica učiteljica gdč. Kristina Demšarjeva. 428. Iste št. VI., zastopnica ga. Marija Jeretin, sopr. okr. tajnika. 429. Iste št. VIL, zastopnica gdč. Amalija Jenkova. 430. Iste št. VIII., zastopnica gospa Jos. Bartlova, nadučitcljcva soproga v Ljubljani. 431. Iste št. IX., zastopnica gospa Franja pl. Wurzbacli v Gradcu pri Litiji. 432. Iste št. X., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda, notar Luka Svetec. 433. Iste št. XI., zastopnica gdč. Ana Moosova, učiteljica v Šiški. 434. Iste št. XII., zastopnica gospa Jos. Lebingerjcva, posestnica in trgovka v Litiji. 435. Iste št. XIII.? zastopnica ga. Ljudmila Roblekova. 436. Slovensko omizje v Pliberku, zastopnik g. Ivan HornbOck. 437. Slovenski rimski romarji, zastopnik knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. 438. Sinolnikova rodbina pri Sv. Križu nad Mariborom, zastopnik Fran Hauptmann, profesor v Gradcu. 439. Smrekar Ivan, katehet v Ljubljani. 440. „Soko! Dolenjski" v Novem mestu. 441. „Sokol ljubljanski." 442. Souvan Fr. Ks. f, veletrgovec v Ljubljani. 443. Gospa Soiivanova Uršula, vdova veletrgovčeva v Ljubljani. 444. Dr. Srnec Jos. f, odvetnik, v Celju. 445. Dr. Stare Josip, fin. prok. adjunkt v p. v Ljubljani. 446. Gospa dr. Storova Ana, soproga odv. v Teharjih na Štajerskem. 447. Dr. Stor Frančišek, graščak v Teharjih na Štajerskem. 448. Dr. Stor Fr., graščak. 449. Stor Stanko, pravnik v Teharjih. 450. Svetec Emilija, okr. kom. soproga v Litiji. 451. Častni član družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Svetec Luka, notar, posestnik i. dr. v Litiji. 452. Svetec Terezija, soproga notarja v Litiji. 453. Dr. Svetina iv., k.-š. duh. svetnik, gimnazije profesor v Ljubljani. 454. Šabec Iv. f, veletrgovec v Trstu. 455. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah. 456. Gospa dr. Škofic-Trtnikova iv. f, soproga prof. 457. Stepančič Fr. f, veleposestnik v Temnici. 458. Tarokisti celjski v „Nar. domu", zastopnik Milan Detiček, not. kand. 459. Gospa dr. Tavčarjeva Franja, soproga odvetnika in deželnega odbornika v Ljubljani. 460. Tiskarna Blaznikova v Ljubljani, zastopnica gospica f Albina Blaznikova. 461. ,.Tiskarna Narodna" št. I. v Ljubljani. 462. Ista št. 11. 463. Ista št. III. 464. Tomažič Iv. F. f, mestni župnik v Škofji Loki. 465. Treven Anton, posestnik in trgovec ob Savi na Jesenicah. 466. Trg Litija. 467. Trg Vrhnika, zastopnik vsakokratni župan, sedaj dr Marolt Janko. 468. Trpin Ivan, župnik v Mošnjah. 469. Dr. Turner Pavel, veleposestnik v Mariboru. 470. Tušak Radivoj, učitelj na Polzeli. 471. Dr. Ušeničnik Aleksij, profesor bogoslovja v Ljubljani. 472. Valenčič Ivan, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici. 473. Vas Podliolm pri blejskem jezeru, zastopnik duhovni predstojnik gorjanske župnije. Darovalec misijonar Josip Zalokar. 474. Vas Šmartin pri Litiji. 475. Vas Št. Vid pri Zatičini. 476. Vatovec Ivan Marija f, deželni poslanec v Trstu. 477. Vavru Ivan f, vpok. c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 478. Gospa Velkovrliova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani, 1898. leta, v spomin 50-letnice vladanja cesarja Frana Josipa I. 479. Velkovrh Ivan, tovarnar v Ljubljani, 480. Verbič Josip, tovarnar v Bistrici. 481. Dr. Vicco Anton f, graščak v Podgradu v Istri. 482. Dr. Vidrič Lovro f, odvetnik v Zagrebu. 483. Vilhar Ivan f, hišni posestnik in meščan v Ljubljani. 484. Visokošolci slovenski na Dunaju leta 1892. 485. Volk Ivan f, župni upravitelj pri Sv. Lenartu. 486. Dr. Vošnjak Jos., zdravniški svetovalec, posestnik v Venčeslu pri Slov. Bistrici. 487. Vošnjak Mih., posestnik v Gorici. 488. Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani. 489. Vršeč Makso f, bankir v Ljubljani. 490. Vuti Matijeva družina na Ločilu pri Beljaku. 491. Gospa VViesel Ana v Divači. 492. Zadravec Jak. velepos. v Središču. 493. Zalokar Jos., duhovni pastir v Red Jacketu, Michigan, United States of North America. 494. Zamejic Andrej j, stolni dekan v Ljubljani i. dr. 495. Zarnik Anton f, posestnik in trgovec v Krtini. 496. »Zaveza zagorskih Slovenk" št. L, zastopnica gospa M. Wein-bergerjeva. 497. Ista št. II., zastopnica gdč. Amalija Čerinova. 498. Ista št. 111., zastopnica gdč. Lavoslava Eibensteincrjeva. 499. Ista št. IV., zastopnica gospa Uršula Jerinova. 500. Ista št. V, zastopnica gospa Ivana Poljšakova. 501. Zbor slovenskih uradnikov v Gornjem gradu. 502 Zelenik Josip, posestnik pri Sv. Vrbami poleg Ptuja. 503. Msgr. Zupan Tomo, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X. vitez Fran-Josipovega reda, konzistorijski svetnik, gimn. profesor, vlastelin i. dr. 504. Dr. Zupanec Jernej f, notarske komore prvomestnik. 505. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu. 506. Žlogar Anton, kanonik v Novem mestu. 507. Župnija Breznica, zastopnik vsakokratni župnik brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik Tomo Potočnik. 508. Župnija Cerklje na Gorenjskem. 509. Župnija Sv. Ivan pri Trstu. 510. Župnija Kranjska gora, zastopnik vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik, sedaj Ljudevit Škufca. 511. Župnija Št. Lambert pri Zagorju ob Savi, zastopnik župnik Anton Berce. 512. Župnija trnovska v Ljubljani, zastopnik župnik Ivan Vrhovnik. 513. Župnija Rojan pri Trstu. 514. Župnija Višnja gora. 515. Župnija Zagorje ob Savi, zastopnik starosta zagorskega „Sokola“. B. Pokrovitelji, ki so vplačali do 1. vinotoka za Cirll-^etodov obrambni sklad 200 K: 1. Arce Rajko v Ljubljani. 2. Belokranjska rodoljubka. 3. Bole Josip v Reki. 4. Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu. 5. Češki akademiki, zastopnik urednik V. M. Zalar. 6 Čitalnica narodna v Kranju. 7. Dijaki slovenski I. drž. gimn. Ljubljani. 8. Defranceschi dr. P. v Novem mestu. 9. F. T. v Kostanjevici. 10. „Glista“, omizje v Barkovljab. 11. Grdešič Josip v Novem mestu. 12. Gregorič dr. Vinko, zdravnik v Scnožečali. 13. Ilolz Vatroslav v Ljubljani. 14. Hrovat dr. Fran v Brežicah. 15. Krisper Valentin v Ljubljani. 16. Knez Ivan v Ljubljani. 17. Kollmann Robert v Ljubljani 1. 18. „ .............. II. 19. Litijsko-šmartinske Slovenke 1. 20. . „ H. 21. » 111. 22. Luznar Fr. na Primskovein pri Kranju. 23. Maselj Fr., c. in kr. stotnik v p. v Ljubljani. 24. Medica Fr. v Mori (Tirolsko). 25. Munda dr. Fr. v Ljubljani. 26. Narodni duhovnik št. L 27. Neimenovan v Ljubljani. 28. „ . Litiji. 29. „ „ Črnomlju. 30. Obitelj S. v B. 31. Dr. Oražen Ivan v Ljubljani 1. 32. „ „ , . . II. 33. Pahernik Fr. v Vuhredu. 34. Pahernik Marija v Vuhredu, 35. Pikel Ivanka v Gorici. 36. Podružnica črnomcljska moška. 37. ženska. 38. v Cerknici L 39. II. 40. 111. 41. n gornjesavinska ženska v Mozirju. 42. v Hrastniku-Dolu. 43. „ „ Konjicah. 44. „ „ Petrovčah. 45. „ Starem trgu pri Ložu I. 46. II. 47. n moška in ženska v Šiški. 48. na Uncu L 49. m „ . H- 50. » . UL 51. Poniž Benedikt v Gorici. 52. Posojilnica notranjska v Postojni. 53. Rodoljub neimenovan iz selške doline. 54. R. R. dr. v Št. Vidu pri Zatlčni. 55. Seidl Ferd., prof. v Gorici. 56. Seidl Mimica v Novem mestu. 57. Sernec dr. Jos., odvetnik v Celju. 58. Skupina rodoljubov v Kobaridu. 59. Dr. Slane K. v Novem mestu. 60. Slane Franc v Litiji. 61. Svetec Luka v Litiji. 62. Šarabon A. v Ljubljani. 63. Dr. Šegula 1. v Novem inestu. 64. Šepic Ivan, posestnik v Konjicah. 65. Schrey Alojzij na Jesenicah. 66. Schreyer Jos. v Pragi. 67. Štekar Štipko v Ajdovščini. 68. Štiftar St. B. v Kalugi (Rusija). 69. Dr. Tičar Jos. v Kranjski gori. 70. Trnkoczy pl. Ubald v Ljubljani. 71. V. J. v Ljubljani. 72. Vojska Vladimir v Gradcu. 73. Dr. Vošnjak Bogumil v Gorici. 74. Dr. Žerjav Gregor v Ljubljani. 75. Žiberna Anton v Trstu. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo po volitvi na XXIV. veliki skupščini na Jesenicah, dne 8. velikega srpana 1909. 1. Prvomcstnik: Andrej Senekovič, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1907. 2. Dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, ljubljanski častni meščan, hišni posestnik i. dr., 1907. 1. 3. Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju pri Ljubljani, 1908.1. 4. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Gorici, 1908. 1. 5. Gregor Einspieler, prošt v Tinjah ob Velikovcu na Koroškem, konzist. svetnik, 1908. I. 6. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, notar, posestnik i. dr. 1909. 1. 7. Dr. Ivan Mrhar, gimnazijski profesor v Trstu, 1907. 1. 8. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu, 1907.1. 9. Namcstni prvomcstnik: Častni član »družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" Luka Svetec, vitez Fran - Josipovega reda, notar v Litiji, posestnik i. dr., 1908. 1. 10. Fran Vajda, gimn. profesor, 1. 1909.*) 11. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, 1909.1. 12 Tajnik: Dr. Gregor Žerjav, odvetniški kandidat, 1907. L Ožji odbor: Načelnik Senekovič, Svetec, Hudovernik, Vrhovnik, dr. Žerjav. Gospodarski odsek: Načelnik Hudovernik; dr. Bleivveis, Vrhovnik, dr. Žerjav. Š'olski odsek: Načelnik dr. Bleivveis; Črnagoj, Vrhovnik, dr. Žerjav. *) Zaradi preineščenja na mornarsko akademijo v Reki se je Prof. Fr. Vajda odpovedal odborništvu. C* B. Nadzorništvo. 1. Dr. Fran Ilešič, profesor v Ljubljani. 2. Dr. Ferdo Muller, odvetnik v Celovcu. 3. Matija Prosekar, posestnik v Kotmari vasi. 4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 5. Miloš Stibler, pot. učitelj »Zadružne zveze" v Celju. C. Razsodništvo. 1. Dr. Vinko Hudelist, zdravnik v Velikovcu. 2. Jakob Kogej, notar v Ložu. 3. Karol Savnik, mestni župan v Kranju. 4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani. Č. Svetovalci. 1. Oroslav Dolenec, hišni posestnik v Ljubljani. 2. Dr. Fran Munda, hišni posestnik v Ljubljani. 3. Ivan Murnik, cesarski svetnik v Ljubljani. 4. Makso Pleteršnik, gimn. prof. v p. v Ljubljani. 5. Henrik Schreiner, učit. ravnatelj v Mariboru. D. Pisarna v »Narodnem domu" v Ljubljani v 1. nadstr. na vogalu poleg »Čitalnice"; uradne ure ob delavnikih od 3.—6. pop. Vodja: Andrej Senekovič. Uradniki: Pisarniški tajnik: Anton Berce, župnik v p. Knjigovodja: Emanuel Josin. Registrator: Fran Škulj. - 215 — Družbeni zavodi. i. Število otrok v družbenih zavodih v šolskem letu 1908/9. Tek. št. < 0 Skupno število Po spolu konec leta v zaklela konec leta dečkov deklic 1. A. Družbeni: v Celju 28 36 11 25 ! 2. „ Gabrju pri Celju . . . 47 67 24 43 ; 3- „ Hrastniku 1 58 79 36 43 ! 4. 11 47 50 28 22 ! 5. na Jesenicah 45 49 28 21 l ^ v Mariboru 46 66 27 39 7. „ Ormožu 27 27 16 11 8. „ Pevmi pri Gorici . . . 38 35 12 23 9. „ Rocolu pri Trstu . . . 30 54 21 33 10. „ Rojanu „ „ ... 110 89 44 45 11. na Savi pri Jesenicah I. • 34 55 25 30 12. .. i. II. . 47 59 30 29 13. pri Sv. Ivanu poleg Trsta . 88 82 34 48 14. v Skednju „ „ . 89 142 72 70 j 15. „ Tržiču 52 51 21 30 1 16. B. Podpira n i: v Devinu 23 23 10 13 17. „ Podgori poleg Gorice 1. 63 67 37 30 ! 18- H. 52 50 26 24 Vkup . . . 904 1081 502 579 Tek. ! it šole Skupno število Po spolu konec leta v zač. leta konec leta dečki deklice 1. 2. Mešana enorazrednica v Krminu Slovenski 11. razred ljudske šole šolskih sester v Mariboru 44 57 45 57 24 21 57 3. Mešana dvorazrcdnica na Muti 45 45 24 21 1 4. Petrazredna deška šola pri Sv. Jakobu v Trstu . . 521 527 448 79 j 5. Petrazredna dekliška šola pr. Sv. Jakobu v Trstu . 387 389 — 389 6. Mestna štirirazrednica v Št. Rupertu poleg Velikovca 217 210 68 142 Vkup . . . 1271 1273 564 709 Kc meč šolskega leta 1908./9. je b vodili 2354 ( lo tore itrok. v dri žbcnili za- II. Učno osobje. v začetku šolskegei leta 1OO0./1O. 1. Otroški vrtec v Celju. Otvorjen dne 20. grudna 1886. Voditeljica: Bivša prednica šol. sestra, s. Mr- Angelina Križaničeva. Vrtnarica: Sestra Damijana Zikulnigova. J’omočnica : Olga Kostanajeva. 2. Otroški vrtec v Gabrju pri Celju. Otvorjen dne 16. kimavca 1907. Voditelj: Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju. Vrtnarica: Cirila KD.anova. 3. Otroški vrtec v Hrastniku I. Otvorjen dne 2. prosinca 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Alojzija Kustrova. 4. Otroški vrtec v Hrastniku II. Otvorjen dne 5. vinotoka 1907. Voditelj; Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Marija Poglajenova. 5. Otroški vrtec na Jesenicah. Otvorjen dne 15. kimavca 1903. Voditeljica: Agneza Staralova, vrtnarica na Savi. Vrtnarica: Angela Rekarjeva. 6. Otroški vrtec v Krminu. Otvorjen dne 20. kimavca 1909. Voditelj: Janko Garvas, šol. voditelj. Vrtnarica: Marija Resova. 7. Otroški vrtec v Mariboru. Otvorjen dne 1. vinotoka 1894. Voditeljica: S. Mr. Stanislava Voliova. Vrtnarica: S. Oracijana Peršakova. Pomočnica: S. Albina Svetlova. 8. Otroški vrtec v Ormožu. Otvorjen dne 1 rožnika 1909. Voditelj: Josip Rajšp, nadučitelj okoliške ljudske šole v Ormožu. Vrtnarica: Margareta Podkrajšekova. 9. Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici. Otvorjen dne 1. vinotoka 1888. Vrtnarica: Roza Maraževa. 10. Otroški vrtec v Rocolu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1900. Voditelj: Andrej Širok, vodja družbene deške šole v Trstu Vrtnarica: Malvina Plaperjeva. 11. Otroški vrtec v Rojanu. Otvorjcn dne 19. kimavca 1889. Voditelj: Anton Germek, mest. učitelj pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Vrtnarica: Marica Črnigojeva. 12. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah 1. Otvorjcn dne 15. vinotoka 1903. Voditeljica in vrtnarica: Agneza Staralova. 13. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah II. Otvorjcn dne 1. vinotoka 1905. Voditeljica: Agneza Staralova, vrtnarica. Vrtnarica: Angela Kernova. 14. Otroški vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Otvorjen dne 1. malega srpana 1898. Voditeljica /n vrtnarica: Antonija Grmekova. 15. Otroški vrtec v Skednju pri Trstu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1899. Voditelj: Ferdo pl. Klcinmayer, mestni učitelj v Škcdnju. Vrtnarica: Dragica Gregoričeva. 16. Otroški vrtec v Tržiču. Otvorjen dne 22. prosinca 1900. Voditelj: Ferdo Kalinger, nadučitelj v Tržiču. Vrtnarica: Ivanka Kastelčeva. 17. Otroški vrtec na Vrdeli poleg Trsta. Otvorjen dne 15. kimavca 1909. Voditeljica in vrtnarica: Antonija Čargova, omož. Ipaviceva. 18. Mešana enorazrednica v Krminu. Otvorjena dne 29. kimavca 1908. Voditelj-učitelj: Janko Garvas. Katehet: — verouk poučuje učitelj pod nadzorstvom dekana Josipa Peteanija. 19. Slovenski drugi razred dekliške ljudske šole s pravico javnosti na zavodu šol. sester v Mariboru. Otvorjen dne 15. kimavca 1905. Voditeljica: S. Mar. Stanislava Vohova. Učiteljica: Marijana Stepišnikova. Katehet: Anton Tkavc, stolni vikar v Mariboru. 20. Dvorazredna mešana ljudska šola na Muti. Otvorjena kot enorazredna dekliška šola dne 23. malega travna 1900, kot dvorazredna mešana šola dne 9. malega travna 1908. Učitelj-voditelj: Anton Hren. Učiteljica: Ana Hrenova rod. Enoliova. Katehet: Ivan Hauptman, kapelan na Muti. 21. Petrazredna deška ljudska šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu s 4 vzporednicami. Otvorjena dne 15. vinotoka 1888. Voditelj: Andrej Širok. a) Od družbe nastavljeni učitelji in učiteljice: Emil Adamič. Fran Kos. Josipina Delkinova. b) Od družbe nastavljeni katehet: Matija Škabar. c) Službovanju prideljeni državni učitelji : Vinko Engelman, stalni državni vadniški učitelj. Andrej Čok, „ „ ,, „ Anton Šeme, „ „ „ „ Karol Mahkota, ,, ,, „ „ Ciril Petrovec, provizor. ,, ,, „ 22. Šestrazredna dekliška šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu z 2 vzporednicama. Otvorjena dne 30. kimavca 1895. Voditeljica: S. Mr. Rafaela Kovačičeva. Učiteljica: Marija Stanetičeva, (I. a razred). Učiteljica: Josipa Martinčičeva, (1. b razred). Učiteljica: Regina Okornova, (II. a razred). Učiteljica: S. Mr. Alfonza Ribežlova, (il. b razred). Učiteljica: Olga Poženelova, (lil. razred). Učiteljica: Franja Pogačarjeva, (IV. razred). Učiteljica: Marija Pušenjakova, (V. razred). Učiteljica: Marija Drobničeva, (VI. razred). Katehet: Matija Škabar. 23. Trirazredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto št. 22 v Trstu. Otvorjena dne 16. kimavca 1909. Voditeljica: Mira Engclmanova rod. Kovačeva. Učiteljica: Ema Zamejčeva. Učiteljica: Rozalija Golijeva. 24. Štirirazredna ljudska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu. 4. razred je razdeljen v deški in dekliški oddelek. Otvorjena dne 25. vinotoka 1896. Voditelj in katehet: Fran Treiber, župnik. Učitelj: Anton Pesek. Učiteljica: Sestra prednica Mr. Cirila Šijančeva. Učiteljica: S. Alfonza Ribežlova. Učiteljica: S. Kornelija Zegova. Učiteljica: S. Ambrozija Gornikova. Učiteljica ienskih ročnih del: S. Klotilda Strnadova. Od družbe podpirani zavodi: ‘25. Otroški vrtec v Devinu na Goriškem. Ustanovljen leta 1899., v podporo sprejet dne 1. kimavca 1900. 26. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici I. Otvorjen dne 1. kimavca 1887. 27. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici II. Otvorjen dne 26. listopada 1896. Slovenci! Stoletnica slovenskih društev se bliža. Leta 1810. je bilo v nemškem Gradcu osnovano prvo slovensko društvo — „societas slovenica“ — ki mu je njegov oče Ivan N e p. Primic dal vzvišeno nalogo: gojitev slovenskega jezika. Drobno zrnce vsejano pred sto leti se je razraslo v mogočno drevo, v čegar senci vspeva slovenstvo. Sedaj je na stotine slovenskih društev, a najvažnejše izmed vseh je tisto, ki mu je namen reševati našo mladino iz spon tujstva in tako neposredno delovati za ohranitev slovenskega jezika. Prvenstvo med slovenskimi društvi gre družbi sv. Cirila in Metoda. Dne 9. mal. travna 1885. je ministrstvo odobrilo njena pravila. Družba sv. Cirila in Metoda proslavi torej leta 1910. svojo petindvajsetletnico. Rešitev slovenske mladine — je bil njen namen, ko se je ustanovila pred četrtstoletjem. Roko proč od naših cvetov! je zaklicala nasprotnikom Nemcem in Italijanom. V dosego tega namena so se osnavljalc po slovenskih pokrajinah njene podružnice; na jugu in na severu so jeli rasti njeni vrtci in njene šole. Danes šteje družba sv. Cirila in Metoda ‘20 vrtcev in 7 slovenskih šol z 29 razredi in vanje zahaja nad 2000 slovenskih otrok. Vsi družbeni zavodi so vzorni; preveva jih slovenska narodna vzgoja oprta na versko podlago. Slovenci smo lahko ponosni na družbene šole in na zarod, ki izhaja iz njih. Ali naj jih opustimo? Ali naj zamre naša požrtvovalnost in z njo vred živ-ljcnska moč družbe sv. Cirila in Metoda? Ne — tega zločina ne stori slovenski narod; to bi bil njegov samomor! Jubilejno leto 1910. naj poživi in popetindvaj-seteri našo požrtvovalnost za družbo sv. Cirila in Metoda, da bo mogla tem uspešneje izvrševati svoj blagi namen. Ona ima krasne načrte. V Trstu namerja zgraditi trinadstropno ju bile j sko šolsko poslopje namestu stare, tesne šole, ki je dosedaj dajala pod svojo skromno streho zavetje naši učeči se mladini. Nova šola bo ponos prerojenega slovenskega Trsta. Družba sv. Cirila in Metoda bi rada tudi na ogroženem severu otvorila jubilejsko šolo. Družbeno vodstvo je uverjeno, da je zato najprimernejša točka — Maribor. Za preporodom Trsta pridi preporod Maribora. Veliki načrti, a ne edini! Da se izvedo, ne sme opešati, nego mogočno vzrasti slovenska darovitnost. Najsrčnejša hvala vam, ki ste doslej prinašali družbi sv. Cirili in Metoda večje in manjše darove! Ne ostavite tega narodnega žrtvenika v jubilejnem letu! Družbeni prijatelji naj se takoj o novem letu odkupijo s primernim darom od običajnih voščil; takisto o svojih godovih. Ako pa pošiljajo svojcem voščila, rabijo naj jim zato družbene razglednice. Koliko je med letom prilik, da se spomnimo družbe sv. Cirila in Metoda: o praznikih, o godu slov. blagovestnikov dne 5. malega srpana, o narodnem žalnem dnevu, o važnih rodbinskih dogodkih, o svatovščinah in botri- njah, pri stavah, globah in poravnavah, na izletih, pri raznih igrah in zabavah, namestu vencev na krsto, v oporokah! Opozarjamo na nabiralnike! V jubilejnem letu naj bi ne bilo nobene slovenske gostilne, kavarne, prodajalne, kjer bi ne čakal darov družbeni nabiralnik; on bodi stalni gost v vsaki slovenski hiši. V novem letu izda družba sv. Cirila in Metoda jubilejni kolek z nado, da sc odičijo z njim vsi dopisi slovenskih narodnjakov. Računski listki naj v jubilejnem letu prodero povsod tja, kjer se pišejo Slovencem računi. Pomnoži in razširi naj se poraba družbenega blaga: vžigalic z napisom: Mal položi dar domu na altar, kavinc primesi, peres, svinčnikov, svalčičnih papirjev in ovitkov, kreme, cilindrov, drož, platna, čaja, kovinskega čistila (gl. str. 228.). Vsak zavedni Slovenec naj sam rabi družbeno blago in naj ga o raznih prilikah priporoča svojim znancem. Slovenske občine, hranilnice, banke, posojilnice naj proslave petindvajsetletnico družbe sv. Cirila in Metoda s posebnim jubilejnim darom. Slovenska narodna društva naj napravijo leta 1910. vsaj po eno veselico na korist družbi. Občine, društva iti posamezniki naj se kosajo s številnimi prijavami za obrambni sklad družbi sv. Cirila in Metoda, ki se je jel zbirali za odgovor Nemcu Roseggerju. Slovenci smo sklenili, da hočemo vsaj v petih letih dati družbi na razpolago 200.000 kron. Doslej se je prijavilo za ta sklad že preko 400 rojakov. Najlepši jubilejni dar družbi bi bilo dopolnjeno število, torej 1000 darovalcev z 200.000 K. Na to naj deluje vsak rodoljubni Slovenec, zlasti pa naši narodni časniki, katerim se zahvaljujemo za dosedanjo podporo in prosimo pomoči za bodočnost. Dostojna proslava stoletnice slovenskih društev in hkratu četrtstoletnice družbe sv. Cirila in Metoda bodi naša častna dolžnost v novem letu. V tem naj vodi vse blagomisleče Slovence vzvišeni smoter: Vse za rešitev naše slovenske mladine! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Knjige izšle v založbi družbe sv. Cirila in Metoda ali podarjene jej v razprodajo. Knjižnica družbe sv. Cirila in Metcda: II. zvezek: „Rudolf Habsburški", str. 77, stane 30 v. VI. zvezek: „Pesmi Valentina Vodnika", str. 64, stane 60 v. VII. zvezek: „Junaki“, II. snopič, str. 102, stane nevezan 60 v, vezan 70 v, 100 izvodov vkup nevezanih 50 K, vezanih 60 K. XI. svezek: „Naš cesar Fran Josip I. 1848—1908". III. natis. Str. 70, stane nevezan 40 v. Spisal, založil in družbi podaril m-gr. Tomo Zupan. XII. zvezek: „Franc Jožef I.“, cesar avstrijski. III. natis. Str. 70, stane nevezan 30 v. Spisal Frančišek Hubad, c. kr. dež. šolski nadzornik v spomin 601etnice cesarjeve vlade. XIII. zvezek: „Andrej baron Čehovin", slavni junak slovenski. Str. 39, stane nevezan 20 v. Zvezki: I., III., IV., V., VIII., IX., X., in XIV. so razprodani. Poleg omenjenih zvezkov se nahajajo v družbeni zalogi še: „Materine Sanje". Slika v enem dejanju, str. 20, stane 30 v. Spisal Engelbert Gangl, mestni učitelj v Ljubljani. Psalmi. Preložil Ivan Vesel. Cena 1 K. „Mučenci“. Starokrščanska povest Milutina Ma-yerja. Cena 90 v. „Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani11, za 1. 1904, 1905, 1906, 1907, 1908, 1909 — po znižani ceni 60 v vsak letnik. Dr. Jos. Vošnjaka Zbrani dramatični in pripovedni spisi. II. zvezek. Vsebina: Životopis d rja. Vošnjaka, spisal dr. P. Turner — in Lepa Vida, drama v 5 dejanjih. Po znižani ceni 60 v. III. zvezek. Vsebina: Doktor Dragan, drama v 5. dejanjih. Po znižani ceni 60 v. Josip Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, 312 str. Po znižani ceni 1 K. Iz zapuščine pokojnega dekana Ivana Vesela ima družba sv. Cirila in Metoda na prodaj še mnogo knjig razne vsebine. Kdor želi kaj kupiti, naj se obrne na družbo po „Imenik knjig“, ki se mu takoj pošlje brezplačno. •X- X- •X* Pravkar je izšla knjižica: Družba sv. Cirila in Metoda. Vseslovenska obrambna organizacija. V pouk slov. ljudstvu. — Želimo, da se knjižica razširi zlasti v tiste kroge, ki še dosedaj niso bili poučeni o „Družbenem“ namenu in o njenem delovanju. Založništvo blaga, ki se prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, imajo sledeče tvrdke: Jernej Bahovec v Ljubljani: Peresa družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Ivan Bonač v Ljubljani: Svinčniki družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Ignacij Fock v Kranju in Andrej Gabršček v Gorici: pralno milo v korist družbi sv. C. in M. Golob in Volk, tvornica kemičnih izdelkov v Ljubljani: Čistilo za kovine in tla ter vazelina za črevlje v korist družbe sv. C. in M. Adolf Jacobi na Dunaju VIII.: Svalčični papirčki in svalčični ovitki v korist družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Ivan Keber v Ljubljani (Stari trg št. 9): Krema (čistilo) za usnje in črevlje v korist družbi sv. C. in M. v Ljubljani. Kolinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani na korist družbi sv. C. in M. Tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani: Cilindri za svetilke v korist družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Fran Kovač in Ignac Novak v Ljubljani: Prva slov. zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani v korist družbi sv. C. in M. P. Magdič v Ljubljani (nasproti glavni pošti): Za-guinbnice in igle za gospode, gumbi za zapestnice, priveski k verižicam, broške za dame — vse z ličnimi znaki D. C. M. Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Makso Salokar v Ljubljani (Kladezna ulica št. 19); d rož e v korist družbi sv. G. in M. v Ljubljani. A. E. Škaberne v Ljubljani: Ciril-Metodovo platno. Vilko Weixl v Mariboru (Gosposka ulica 33): Tekoči klej in črnilo v korist družbi sv. C. in M. V Ameriki prodaja smodkev korist družbi sv. C. in M. Alojzij Ausenik 82, Cuortland St. New York. Pravkar našteto blago najtopleje priporočamo vsem rojakom, katerim je mar prospch družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor so se domalega povsod po slovenskem vdomačile družbene vžigalice, tako naj se prikupi in vsepovsod razširi med nami tudi ostalo blago, ki se prodaja na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Dolžnost vsakega slovenskega narodnjaka bodi, da sam kupuje družbeno blago In da ga priporoča svojim znancem. Naznanjamo, da so na razpolago razglednice, ki jili je založila družba sv. Cirila in Metoda: Vodnik-Bleiwelsove, Polakove, Gorenjska hiša in tabor v Žalcu. Meseca listo pada pridejo v promet tri vrste krasnih božičnih razglednic, ki jim je narisal osnutke slovenski umetnik. Družbenega narodnega kolka je pet vrst: Narod sebi! Ptuj, črni kolek, Mutska šola, Št. IIj. Iskreno ga priporočamo, kakor tudi družbene računske listke. Razglednice, kolek, sprejemnice in računski listki se naročajo v družbeni pisarni pod naslovom: Družba sv. Cirila in Metoda v L j ubij ani (Narodni dom). Vodstvo. Vsebina. K o 1 c d a r. Velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. Poštne določbe. Lestvice. Narodnemu delu. Viljem Polak.........................................................26 Narodna vzgoja v domači hiši.........................................43 Ljudsko štetje leta 1910.............................................55 Po 60 letih..........................................................63 Posvetimo sc obrambnemu delu!........................................66 Med beneškimi Slovenci...............................................70 Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda XXIV. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXIV. velika skupščina dne 8. velikega srpana 1909 na Jesenicah........................99 Naznanila v »Koledarju" družbe sv. Cirila in Metoda naj blagovole cenjeni mnogobrojni člani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v družbenem »Koledarju"; sklicevanje na inserat uveri p. n. uvrstitelje o uspehu inseriranja. Slovenci in Slovenke! kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so člani družbe sv. Cirila in Metoda. H Prijateljem družbe sv. Cirila in Metoda priporočamo list V V. ki izhajajkakor mesečnik 1. dne ::::: vsakega meseca. ::::: Poleg zanimivih aktualnih člankov prinaša vesti z našega narodnega bojišča, zasleduje pogubno delovanje naših nasprotnikov in opozarja na požrtvovalno samoobrambo bratov Slovanov; zlasti mu je pri srcu naša :::::: Družba sv. Cirila in jtietoDa. Kdor hoče biti natančno obveščen o njej, naj si naroči „SL()V. BRAN1K“. Na j bi ne bilo slovenske narodne rodbine, kjer bi ne bil doma „SLOV. BRANIK". Vsi, kar nas je rodila slovenska mati, moramo stati na braniku domovine v ljutem boju, ki nam je napovedan In ki odloči obstanek ali pogubo našega naroda. Boj za slovenstvo! je geslo »Slovenskemu Braniku". Rojaki, pod-:::::: pirajte gal :::::: Cena listu 3 K. Za dijake 1K 30 vin. Naročajo naj ga skupno. Naročnina naj se pošilja upravnlštvu »Slovenskega Branika" v Ljubljani, Tržaška cesta št. 33. :::::: Konzorcij „Slov. Branika". -V Vžigalice družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani priporoča založnik : Ivan Perdan v Ljubljani. rvr----------------------------------------------- IVAN BON/K Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 5, Knaflova ulica št. 9. Zaloga in trgovina papirja | ter vseh uradnih in šolskih potrebščin. En gros, en detail. Edina zaloga izbornih svinčnikov v korist družbi sv. Cirila in Metoda Hardtmuthovega fabrikata. Za novoletna darila velika izber reklamnih koledarjev. Največja izber različnih razglednic. Prokupcom velil-c rabat. Izdelovanje razglednic v svetlo- ali kromotisku prevzemam po jako nizki ceni v priznani fini izvršbi. Do-pošljejo naj se mi fotografije, na kar postrežem z vzorci In ceno franko in brezplačno. Tovarniška zaloga ovijalnega papirja za sladkor, maslo po nizkih cenah. Priznano izborne vreče iz močnega papirja, dobro lepljene. Vzorci za papir in vreče brezplačno in Iranko. Tovarna papirne in kartona! industrije. Zaklopnice (Ealtschachtel) za eksport s tiskom in brez tiska. Vieoroi na zahtevo. Izdelovanje vsakovrstnih Sketelj za skupno in domačo rabo. Za gg. špecerijske trgovce imam vedno v zalogi škatljicc za 10, 20 in 40 v čaja po jako nizki ceni. Vzorci na razpolago. Kažipot mesta Ljubljane v 5 barvah a 40 v. s pošto 50 v. Kamenar ^Alojzij Vodnik^ Ljubljana, Kolodvorske ulice 32, y- Delavnica in kamenolomi za kamenarska cerkvena umetna dela. Pohištvene plošče, spomeniki n stavbni proizvodi. 3» Obče znana manufahturna trgovina Janko Česnik v Ljubljani, Lingarjeve ulice priporoča sl. občinstvu pri nakupovanju različnega oblačilnega blaga svojo bogato zalogo. Nizke cene. * Točna postrežba. Tvornica strojev *n livarn& železa 4|r in kovine K. & R. JEŽEK Blansko, Moravsko izdeluje in dobavlja vsakovrstne kmetijske stroje, bencinove in motorje na sesalni plin, sesalke, mline in žage. Popolne opreme ope-karen, samotnih tvornic in tvornic za cement. Transmisije, dvigala in prenašala. Ceniki na željo zastonj in poštnine prosto. CD CD CD Zmerne cene in ugodni plačilni pogoji. CD CD CD Dopisuje slovensko. Stel Zalili 'V VuHSiiiiiir/kiiiiffiii™ K&K '4l/eK Ustanovljeno 1. 1835 Ustanovljeno 1. 1835 M KI. SOUVAN manufakturna trgovina na debelo na drobno ::: ITAJSTAREjSE Ih HAJVEČJE ::: DOMAČE PODJETJE TE STROKE m 111111 Damske klobuke, modele po konkurenčnih cenah vdano priporoča MODNI SOLON A, Vivod-Mozetič LJUBLJANA, STARI TRG štev. 21. Podružnica v Kranju. Popravila izvršujem okusno in ceno. v Žalni klobuki vedno v zalogi. IM M1111III lllll II11IIII illlllll II llllll III lllllll III III lili IIIIIIII! INI Telefon St. 240. tovarna LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 9 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih v svojo stroko spadajočih izdelkov, kot: mnogovrstnih slaščic (bonbonov) od navadnih do najfinejših vrst. Razno navadno pecivo, piškote, vafelne itd. Edina zaloga za Ljubljano čokoladne tvornice Josip Mannerja na Dunaju; čokoladne in druge predmete na drobno in na debelo. Kakovost mojih izdelkov brez konkurence. Točna postrežba. Zmerne cene. FOTOGRAF v Ljubljani Sv. Petra cesta št. n se priporoča. jos. scimm kanditov in slaščic Naj večja zaloga izgitovliene obleke za gospode, gospe io dečke W (T /š M v Ljubljani v Prešernovih ulicah Domača tvrdka! *=* Velika izbira ~ po poljubnem kroju :: iz najrazličnejšega :: blaga za vsak letni A A A C35. A A A Najnižje cene! Najcenejše nakupovanje dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste in potovalce, različno prikrojenih vrhnih in zimskih sukenj itd. za gospode; za gospe plaščev in plaščkov tudi s krznino obloženih in ob-. robljenih. .'. . V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila na izvršitev oblek po izbranem blagu. Nujna naročila v najkrajšem času^_^yy Učiteljska tiskarna \? Ljubljani, Gradišče 4. V K D ■ Poštnohranilnični račun štev. 76.307. Telefon štev. 118. ,,Učiteljska tiskarna" je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. V zalogi so tudi vse šolske in druge tiskovine. □ □ □ □ □ Cene zmerne. Cene zmerne. Enobarvni kakor tudi vetbarvni tisk. .'. Litografija. Gg. skladateljem vljudno naznanjamo, da je „Učiteijska tiskarna" preskroijena z novimi notami, torej izvršuje tudi muzikalije s prav ličnim in raziočnim tiskom. Delo točno, solidno in elegantno. il =L 1 o o o o o o o o o o o o o o o 11 ■ = @) NARODNO PODJETJE! CENJENEMU OBČINSTVU SE :::: PRIPOROCfi :::: MANUFAKTURNA VELETRGOVINA F ::: LJUBLJANA ::: MESTNI TRG št. 22 in 23. A / MIZKE CENE ^ « O O o o o o o fe ljubljanska plinarna. Slav. občinstvu v Ljubljani in v okolici priporočamo svoj angleški plinov koks kot kurivo, ki je prosto dima, saj in smradu ter pripravno za kurjavo v stanovanjih, kakor tudi za industrijske namene in prav posebno za kovaške namene. Cenjeno občinstvo tudi vabimo, da si v našem skladišču ogleda naše plim peči in apaiate za kuhanje s plinom. Ljubljanska plinarna. '.V.V.VV..VV.V-V.V '; i I Ustanovljena leta 1847. a -------------------------------------------a 1 i 0 0 v Ljubljani, Turjaški trg 7. Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastor]i, modroci na vzmeti. Zimnati modroci, otroški vozički itd. 0 0 a000l Ustanovljena leta 1847. “~1 [5][5][5][5] Pošt. hran. raf. 828.406. Telefon štev. 185. Ustanovljena leta 1882. umi registrovana zadruga z neom. zavezo ----------- v Ljubljani ------------- v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18 podvržena škontraciji „Zveze slov. zadrug" v Ljubljani je imela konec I. 1907 denar, prometa K 71,417.344*75 upravnega premoženja.............„ 17,519.983*93 Obrestuje hranilne vloge po 4 7*7 O brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog 31. avg. 1908 K 18,762.166*76 Posojuje na zemljišča po 51/4 °'„ z 1 ‘/a°/o na amortizacijo ali pa po 5‘/4°/o brez amortizacije. Na menice po 6 °/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. is! Vsakovrstne peči in štedilniki železne blagajne, motorji ter razni poljedeljski stroji so vedno v zalogi pri prvi slovenski veletrgovini z železnino Ff. Stupica v Ljuiiljani Marije Terezije cesta št. L Istotam se dobivajo vse stavbne potrebščine, portland in roman cement ter orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje, strugarje itd. F. V.VIDIC & K—' >ir T LJUBLJANA. Tovarna za zarezane strešnike O sistem Jarzola" nudijo vsako poljubno množino patentiranih zarezanih strešnikov, zidakov in glinastih ped. 20./IX. 08. Kranjci h Krajncu! 20. IX. Ul trgovina , špecerije in deželnili pridelkov na debelo in na drobno. 20. IX. 08. Kranjci h Krajncu! 20.IX.08. v_ f® A. Šinkovic dediči v Ljubljani, na Mestnem trgu v priporočajo /'"S-- svojo moderno trgovino za dame in gospode. Bogata izbira najmodernejših bluz, steznikov po najnovejšem kroju in po najniijih cenah. Vse potrebščine za Šivilje in krojače. ©i k«) Cr SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. ®] OfTi---------------------------------------: 1 RUDOLF BISCHOF SLAŠČIČARNA LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA ST. 8 O Brnikom Leflpeirn o nožar Stari trg štev- 15 priporoča svojo zalogo jeklenega blaga. Bru-sarnica, popravljalnica in zavod za poniklanje. Električni obrat. \r MARIJA ČIK Ljubljana Ljubljana Mestni trg št. 0. — Trgovina s storjeno moško obleko in perilom. Za dečke od 2 let naprej! J _____________£K) D J. KRIVie □ v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 4. Trgovina s špecerijskim, kolonljalnim in materijalnlm blagom. ^ --------------------------------------- H( * St * tit Stritarjeva ulica št. 2. iji Delniška glavnica K 3,000.000, rezervni zaklad K 350.000. W Posreduje najkulantneje nakup in prodajo vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, prioritet, srečk in novcev; prevzema: zavarovanja proti kurznl izgubi pri izžrebanju (glej premijski tarif za leto 1010.); # denarne in hranilne vloge na tekoči račun ali na vložno knjižico. Vloženi denar se obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Od vlog na knjižice plačuje banka 2o/0 rentnino. Zamenjava in eskomptujc izžrebane obligacije, srečke in kupone. 1*1 Prodaja in kupuje devize in valute. Daje predujme na vrednostne listine ^ pod kulantnimi pogoji. Eskomptuje in vnovčuje menice. Preskrbuje vinkulacijo in devlnkulaoljo, zlasti vojaških ženitninskih kavcij ter raznih ustanov. Vsa potrebna pojasnila, kateri papirji so za to najbolj umestni, kako se doseže čim višje obrestovanje, kdaj je izmenjava posameznih papirjev koristna, daje drage volje in izvede vse tozadevne trans-ankcije najtočneje. tjf Borzna naročila za dunajsko in inozemske borze izvede točno in ceno. ^ Nakaznice in čeki na Inozemska mesta. Promese k vsem žrebanjem. Sf Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. f) Krojaška obrt Josip Ahčin Krojaška obrt Ljubljana, Vegova ulica št. 12. Priznano prav dobro delo. Cene delu primerno jako nizke. Angleški kroj. Modna trgovina JOSIPIMR PODKRRjSEK Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2. PriporoCa svojo bogato zalogo bluz, čepic, spodnjega perila za dame in gospode. Velika izbira volnenega blaga. Najnovejši nakit za obleke. Najmodernejši stezniki. Bogata izbira zavratnic in ovratnikov. Zunanja naročila se izvršujejo točno ter po najnižji ceni. Nova modna trgovina £jubljana Peter Šterk £jubljana Stari trg štev. 18 sc priporoča slavnemu občinstvu kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga moškega, ženskega in otročjega perila za leto in zimo, najmod. bluz, spod. kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, za-vratnic, šerp, pajčolanov, žepn. robcev, namiz. prtov in serviet, otroških oblekic, letne in zimske svile za bluze in nakite, svilnih trakov, po-samentrije, borte, čipke, šlinge, baržuni, pliši, čipkasti ovratniki in vse potrebščine za šivilje. Velika zaloga najbolj, moških klobukov ter v sezoni velika izbira najmodernejše pristne kožuhovine. Priznano solidna, domača modna trgovina J. KOSTtVG Ljubljana, Sv Petra cest« 4 Priporoča vse v manufakturno stroko spadajoče blago, vedno založeno s prvimi novostmi po najsolldnejših cenah, dalje izvrstne kakovosti moško perilo, kravate, pasove ter moške in ženske dežnike. Cene solidne, postrežba točna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. ew Najbolj varno naložen denar ~ws je v slovenski jlliestni hranilnici ljubljanski. Stanje hranilnih vlog nad 35 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4‘///n ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 4»/.»na loto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5"/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 • /« leta. Kdor plačuje 6 /.. izposojenega kapitala, poplača dolg v 33 letih. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike ■ •— proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov vpeljala je ta slovenska hranilnica tudi —■■■■■ Lvreciitno društvo. ........................ Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovih prej Slonovih (Eiefantovih) uiicah št. 3. n n nnnnmrri ff imm • i m h miTnr 111 im • • • 11 h > > i • • ■ • • ■ 1111111 j. zšnum čevljarski mojster v guBUflm, KONGRESNI TRG ŠT. 13. * m* m PRIPOROČA SE ZA VSA V SVOJO STROKO SPADAJOČA DELA IZDELUJE PRAVE GORSKE IN TELOVADSKE ČEVLJE. © CgmiMi Narodna kavarna Postrežba točna. Jerica Vičar. © MUB©LF ROS urar v Kranju. Velika zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Na zahtevo pošljem svoj novi cenovnik brezplačno. Ustanovljeno 1. 1885. Največja trgovina na Gorenjskem. \i/>\ J. FRISGH Ljubljana, Marijin trg št. 3. Trgovina potovalnih predmetov in potovalnih potrebščin ter usnjenega galanterijskega blaga. Priporoča svojo veliko zalogo in izbiro kovčegov, torbic, denarnic, listnic, portlejev, neccsarjev, nahrbtnikov za turiste, lzprehajalnih in gorskih palic vseh vrst ter zagotavlja najboljšo postrežbo ob blagu primernih zmernih cenah. ) 1 i 81 M IGNACIJ ČAMERNIK kamenosek jftt, v Ljubljani. Komenskega ulite it. 26 se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slav. občinstvu za vsa kamenose&ka cerkvena dela osobito v izvršitev oltarjev, prižnic, krstnih kamenov, obhajilnih pregraj, tabernakeljev, polaganje tlaka po cerkvah in kapelicah, dulje v izvršitev pri cerkvenih stavbah potrebnega kamenoseškega dela z zagotovilom najboljše postrežbe in trajnega, natančnega dela po najnlžjlh konkurenčnih cenah. — Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih nagrobnih spomenikov - -------------------- in preskrbljuje na željo cele rakve. Brezplačno izdeluje narise in napravlja proračune za razna cerkvena dela iz kamenja najrazličnejše kakovosti. Sprejema in izvršuje vestno ter natančno vsa v to stroko spadajoča dela. 38 Ul 1 M S s s Hit k m A. LUKIČ Ljubljana^ Pred škofijo št. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. rJStSvStš ui Ki 1 m Najcenejše solin in dežnike domačega izdelka priporoča J. Vidmar v Ljubljani Pred Mijo 19. Stari trg 4, Prešernove ulice 4. anHHHHHB Popravila in preobleke točno in ceno. Popravila in preobleke točno in ceno. OKOSLAV DOLENEC svtiar in lectar, trgovina motom in voskom v Ljubljani, Wolfove talioe lO a* priporoča velečastiti duhovščini in si. občinstvu čebelno- voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15, 20 in 40 Ag težkih prav ceno. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca. Za obila naročila se toplo priporočam in zagotavljam pošteno postrežbo. «■ £ v Ljubljani J. £OZ*R jftestnitrg 7 priporoča vse vrste volnenega perila, belih srajc, barvastih srajc za hribolazce, ovratnikov, zavratnic, zapestnic, nogavic, žepnih robcev, kopitcev, dokolcnic, zagrinjal na valcih, volne, bombaža itd. d (V zaloga potrebščin za sokolska in Italesarsha društva, v*) Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Klobuke, cilindre in čepice v najnovejših fazonah in velikih izbirah priporoča Pod Trančo | V 9 (1 SokliČ v Ljubljani. Postaja električno železnice. K. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 26. Priporočam svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnino In srebrnino po nizkih cenah. Priporočam dobro urejeni optični zavod kakor različne vrste naočnikov, ščlpalcev, toplomere, zrakomere, daljnoglede itd. — Popravila ščipafcev, očal itd. opravljam dobro in ceno. Zahtevajte novi cenovnik, ki ga pošljem brezplačno. J DE DE tnnrialitnta I Najnovejše fazone finih uJIcLIdlllolU ! modercev po nizkih cenah. Dalje rokavice, nogavice, perilo za dame. gospode in otroke. Svileno blago, bariun in vse druge potrebščine za šivilje priporoča MARIJA VE H OVC Ljubljana, Kongresni trg štev. 6. DE DE Odprto pismo □C ZL Czt z Sospocl llbcilcl pl. »»»>: Priporočam šopke in vence za neveste, vsakovrstno perilo za dame iu gospode, spodnja krila, bluze, moderce, nogavice, rokavice, otroške oblekice ter vsakovrstne predpasnike. Po raisslciti conah, ROZALIJA PODKRAJŠEK V Ljubljani, VVolfove ulice št. 5. Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta 13 (poieg ,,Figovca“). T\ M Velika zaloga stekla, porcelana, svetiljk, okvirov, zrcal ter vseh v to stroko spadajočih predmetov. Prevzema vsa steklarska dela ter umetno napravljene steklarije. ] C Proračuni zastonj. ŽENSKA ROČNA DELA in TELOVADSKE OBLEKE TER PRIPADAJOČI MATER1JAL RAZNOVRSTNO DRUGO BLAGO. V UdUBliJANl M.DRENIK KONGRESNI T*G7. IL Ir Ant. Presker, krojač Ljubljana, Sv. F*etra cesta 16 priporo fin svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Pozor! Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko „(Jnion", ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri fr. ČuDnu urarju in trgovcu v Ljubljani. (Delnifar in zastopnik švicarskih tovarn „(Jnion" v Bielu in Ženevi.) □ □ □ Rko pa kdo želi ure po ceni, jih imam tudi v zalogi in sicer lepe kavalirske ploščnate že od 4-50 K naprej. Ceniki zastonj in poštnine prosti. □ □ □ Lepi in dobri šivalni stroji od 56 K naprej. □ □ □ Fini šivalni stroji od 70—100 K s 51etnim jamstvom. ====== Ceniki na razpolago. ■ mn KOREhČRN '=~i Ljubljana. Stari trg šl. S. r^=> A A A A A A Nahrbtniki. Vseh vrst gorske in izpre-hajalne palice ter (udi druge potrebščine za turiste. Prodaja tudi sanke. Turistovske srajce, nogavice, dokolenke itd. itd. Gorske visoke palice po 1 K «0 v. Nahrbtniki od 2 K dalje. ^ Leskovic & JVIeden ^ Jurčičev trg štev. 1. >" H Zaloga najfinejših vrst čaja ..Popoff", Moskva, Mandarin, Geylon itd., pristni jamaika rum. Trgovina špecerijskega, kolonijalnega blaga, raznih barv, žganja in deželnih pridelkov na drobno in debelo. Fina namizna vina ter Malaga, Ruster, Rizling, pelinkovec, šampanjec, zdravilni konjak in Fernet Branca. Točna in solidna postrežba! Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno pa ženinom in nevestam svojo zalogo pohištva. I, KEBER; Ljubljana; 5tari trg 9, Glavna zaloga najboljšega čistila (creme) za čevlje - - v prid družbi sv, Cirila in Metoda. ~ ~ BR. HLHVKH izdelovalca kirurgičnih JL Ljubljana instrum. in bandažista Prešernova ulica it. 5 priporočata svojo veliko zalogo kirurgiških inštrumentov, gumi-blaga in ortopediških aparatov, obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, kilnih pasov, nogavic za krotice (krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašilnikov za karbol, aparatov za inhalacije (s paro in mrzlo). Vsakovrstne brizgalke in aparati za samo-klistiranje. Vse bandaže se izdelujejo po odredbah p. n. zdravnikov. Starejši instrumenti se razkužujejo. Popravila se izvršujejo kar najbolje in najceneje. 31i 28 vi in d ti 1 ©& Vse k« pozna, Kclor ge.i imti, Im n zdravjo dom«! ~v ^ Želodčni liker »FLORI BN!” je najboljše krepčilo za želodec! Cena za liter: Kabinetna kakovost (steklenica po 1 liter) K 4'80 Ljudska kakovost (steklenica po 1 '/a litra) K 2-40 — ■ Naslov za naročila: __________ y ^TlORIAN, Ljubljana. ^ R) ° Cr> firitonŠarc v Liljani, Sv. Petra testa štev. 8 priporoča v lastni šivalnici izdelano perilo za otroke, gospe in gospode. Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in šifona v vseli širinali in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke itd. Kakor znano le dobro blago in zelo primerne cene. = Naročila za venkaj točno in zanesljivo. = Perje in puh. M. Pralni« in svetlolalni Ljubljana, Kolodvorska ulica 8. Svetil blesk ovratnikov in manšet daje perilu lepoto in trajnost nasproti navadnemu svetlemu likanju. Zavod sem uredil tako, da se perilo, obleka, bluze, zastorji snažijo z največjo skrbnostjo in varovanjem, za kar prevzamem vse jamstvo. Obilcga obiska prosi z odličnim spoštovanjem Anton Šarc. N w ▲ ▲ ▲ A Slovenci, kupujte vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda! Knjigarna Li. Schuientner v Ljubljani, Meriva ulica šlev. 3 priporoča slovenskim gospodinjam sledeči knjigi: Dobra gospodinja. Spisala Minka Govekarjeva. V tej knjigi najde s časom napredujoča gospo* dinja vse, česar potrebuje. Obsega navodila, po katerih je ženi in materi skrbeti za duševni in telesni blagor svoj, svojih otrok in svoje družine. Pisateljica označuje tudi stališče žene v perečem protialkoholnem vprašanju in že upošteva celo naše najnovejše gospodarsko vprašanje o prometu s tujci. Skratka: Gospodinja, ki se bo ravnala po tej knjigi, postane v resnici trdna opora naše narodnosti. Cena elegantno vezani knjigi K 2*80, po politi K 3'—. Dobra kuharica. Spisala Minka Vašlčeva. Obsega na 576 straneh 1327 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače In tuje kuhe, Ima 8 fino kolorlranlli tabel In je trdno til ete-gatno v platno vezana, zadošča torej zahtevam ln potrebam tudi najftnejše kuharice. Priznano najboljša kuharska knjiga. Slovenke, kupujte jo In kuhajte po njenih navodilih (n ne bodete se kesale! Cena K 6-—, po poiti K 6-55. Dve za vsako gospodinjo neobhodno potrebni knjigi. Naročite si ,.Slovenski Branik!" kojaKi, Kupujie anizueno magm ~svu]\ k