slovensko ljudstvo na fr, vero dom og"sa" ,, I -*rimoi*siki I ^issJ*4 izhaja vsaki 1-, io. in SO, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 30 u., za pol leta 65 nov. Posame/.ne številke te dobivajo v tabakamah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. Y Gorici, dne 10, oktobra 1898. U redništvo in vpi‘avništv<> iuu je v Gorici, Nunske ulice št. io — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi s^ ne vračajo <■-glase in ua/.nanil.i sprejema vpravništvo po pogudbi. Vera —potem narodnost! Kakor v sa .znam, e ni a. kažei o. bližajo se za našo notranjo jmlitiko vsodni časi. časi velikih pulit iških preosnov. '"Zrli' sc nani’ kakor hi sr sovražne sile zarotile proti Avstriji in bi hotele združeno delati na njen razpad. Razrušiti edino vez. katera sklepa razne narode v eno avstrijsko družino, vez katoliške vere : to je geslo sovražnih sil. •'Stojimo, rekli smo, na pragu politiškili preosnov. Vera in narodnost — to sta dva faktorja, katera bosta odločevala. Glasilo naše liberalne inteligence v Ljubljani yejeuja trobiti nastavi rog: vera ni v nevarnosti ! Zatorej ni. da bi vero uvažali pri preosnavljanji politiškili skupin in strank. Isto pesen ponavljajo drugi. Vera ni v nevarnosti!'? In vender isti »Slovenski Narod" bruha vsak dan ogenj in žveplo na naše škofe in duhovnike, ki so od Boga postavljeni stebri sv. vere, in iste sv. vere učeniki. In vender se socijalno - demokratični „Delavec“ v 2000 iztisili bere mej slovenskimi delavci, list, ki očitno napoveda vojsko katoliški cerkvi, nositeljici krščanske resnice, list. ki taji temeljne nauke naše vere, ki proglaša našega Božjega Odrešenika za so-cijalnega demokrata! In vender se nazori socijalne demokracije, ki so uazori brezbožnega luiUirulizma, naseljujejo tudi vže v_ našem leposlovji. Beliče" ,.Iljubljanski Zvon", berite Aškerčeve poezije, ki ga j(^ ,;Delilvec“ sani proglilsU za iiiuj ega! In vender stoji naša akademiška mladina, ki bo za nekaj let vodila slov. narod, kakor se trdi, vže večinoma na strani socijalne demokracije ! In vender se vzgaja naša mladina, vedno še v duhu mejverskih šolskih zakonov, ki ne poznajo Jezusa Kristusa. — In tako dalje. Potem pravijo, da vera ni v nevarnosti! Da vere nimamo postavljati na'dnevni red ! Ne ! Vera je v n varnosti — in z njo je v nevarnosti Avstrija. Kot katoličani torej in kot Avstrijci ne smemo verskega vprašanja potiskati z dnevnega reda. Mi marveč stavimo vero, kakor vselej, tako tudi zdaj na prvo mesto našega programa. Vera je prvi pogoj večnega zveličanja, katero je nas smoter; vera je pa tudi neob-hoden pogoj časne sreče in narodne slave, katero hočemo priboriti tudi slovenskemu narodu. Narodna slava brez krščanskih načel, brez krščanske pravice, je kakor cvet, ki v kratkem zveni in odpade. Ivedor vero ohrani, mu je ona najzvestejša zaščitnica tudi narodnosti. Iščite najprej kraljestva Božjega in njega pravice in vse druijo se vam bo privrglo". Kristus in katoliška cerkev ne vuiču-jeta narodov, ampak jih ohranjata, pozvdi-gata, osrečujeta. Naj se torej kakorkoli preosnavlja naše /politiško strankarstvo, mi ne pristopimo r fbeiii skupini, nobeni stranki, katera ni z Irej; na prvo mesto svojega prapora zapisu Vara ! Pod vero imej narodnost svoje častno i/fisto. , j To je edino pravo in dobro, ediiio — katoliško. , . Slavnosti o priliki slovesnega kronanja čudežne podobe Žalostne M. B. v Trstu. (Dalje) Dan slovesnega kronanja. Napočil je slednjič toliko zaželjeni dan 20. sept., praznik Žal. MB — Po noči je padal še precej močan dež — vendar je bilo vže ob 4 uri zjutraj, vse polno ljudij pred stolnico in čakali, da se odpre. — Ob 5 uri je bila prva sv. maša. K sv. obhajilu jih je do 9 ure pristopilo gotovo več ko tisoč . . . Ob solnčnem izhodu se je nebo še dobro razvedrilo in nadejali smo se, da bomo imeli celi dan lepo vreme. Okolo 9 ure so zvonovi stolne cerkve naznanjali prihod prevzvišenili 4 g. škofov. In res kinalo so se pripeljali in stopili 'n kočij : mi! g. Al. Zorn nadškof go-riški, katerega je vatikanski kapitelj pooblastil kronati čudežno podobo; mil. g. Jakob Missia, škof ljubljanski; mil g. Ivan Grlavina. naš prejšnji škof; mil. g. Andrej Marija Šterk, naš novi škof — in mil. g. Ivan Flapp, škof poreški. — Blagoslavljale množico vernikov so se podali k altarju najsv. Zakramenta — nekoliko pomolili — in potem šli k določenim sedežem pred velikim altarjem in se oblekli v škofovsko opravo. Na to se je prinesla pred prevzv. nadškofa zlata krona, namenjena venčati glavo kraljici mučenikov. Po končanih nekaterih obredih, ki so predpisani o taki priliki, so nadškof krono blagoslovili. Med petjem cerkvene pesmi: „0 gloriosa virgi-num“‘ se je blagoslovljena krona prenesla na veliki altar in sicer na episteljsko stran. Koj potem je bila pontifikalna sv. maša, katero je daroval nadškof z asistencijo o stalili škofov in druge duhovščine. Sv. maša je končana. Sledi naj bo’j ginljivi trenutek. Na koru zapojejo pevci cerkveno pesem „Regina coeli, alleluja-1 iu med tem stopi nadškof po lestvicah na altar do kipa Žalostne M. B. in ji položi na glavo zlato krono. Slovesen prizor! Solze v očeh so pričale, kaj so občutila naš i srca v trenutku, ko smo prvikrat gledali našo kraljico z zlato krono im glavi. Govor o. Pavissich-a, ki ie sledi! koj za kronanjem, je še povečal sploš.io ginlji-vost.. splošno navdušenje. Posebno zadnje gorke besede govornikove, nam ostanejo neizbrisljivo v spominu „Marija, ti si naša mi smo tvoji, tako je govoril, Ti si ^kraljica naših src — ti si postala danes pokroviteljica našega mesta. Tedaj, kraljuj, zmaguj med nann. Mi Ti prisegamo, da dokler bo srce bilo v naših pisili, bo bilo za Te ; dokler bo ostal še en kamen našega Trsta, ta zadnji kamen bo pričal o naši ljubezni do Tebe — ta zadnji kamen bo imel vdobljeno Tvoje ime“. In s temi besedami je končal. Slovesni „Te Deim‘, kije sledil govoru, nam je gotovo šel vsem od srca. — Ob It uri je bila vsi jutranji slavnost, končana. Popoldne je bila napovedana velika procesija s kipom kronane M B. po mestu, ki pa se je radi dežja morala odložiti na prihodnjo nedeljo 27. t.. m Popoldne ob -t uri je bil sv. rožni venec Žal M. B ; slovesne večernice, katere je služil mil. gosp. škof ljubljanski. Jedrnata pridiga, č. o. je-zuvita je tako navdušila vse vernike, da so na njegov poziv vsi enoglasno zaklicali: „Evviva Maria4. Z blagoslovom, katerega so podelili domači škof je bil konec slavnosti tega imenitnega dneva Scdemdnevnica. Naslednji teden od 21. do 27. pr. m, je bila slovesna sedemdnevnica na čast 7 žalostni M B Ljudstva je prihajalo celi teden veliko število od vseh krajev iz tržaške okolice, iz Istre, iz Goriškegi iu Kranjskega. Posebno zunanjih duhovnikov je prišlo prve dni tedna nenavadno veliko. Cerkvene slovesnost.i v tej sedemduevnici so bile večje ko v prešnji triduevnici, kajti v pondeljek, torek in četrtek je bila pontifikalna sveta maša. V Pondeljek je s užil sv. mašo mil g škof ljubljanski, v torek škof poreški ; v četrtek pa naš tržaški in sicer za to ker ta dan je obhajal 43-letni-co svojega mašnikovega posvečevanja. V sredo, petek in soboto, pa je bila slovesna maša vselej z asistencijo škofovo. Popoldne ob 51/* po rožnemvencu so bile vsaki dan slovesn.- večernice, katere je vsaki dan služil domači škof. Le v pondeljek jih je imel mil. g Flapp, in v nedeljo 27 t. njimi. g Glavina. Zadnji dan. — Proczsija. — Sklep. Nepričakovano lep, krasen jesenski dan je bil v nedeljo 27. t. m , kar nalašč za procesijo. Vže v soboto popoldne se je vse gibalo v okolici stolne cerkve, vse je lepšalo hiše, blizo katerih je imela iti procesija. Delo se je nadaljevalo celo noč. Navadno precej umazano staro mesto je bilo v nedeljo jutro skoro prenovljeno in spremenjeno. Vže v jutro je kar mrgolelo ljudi po ulicah, ki peljejo do stolnice. Ob 10 uri je bila pontifikalna maša msgr. Sterka. Popoldne so pa množice kar vrele od vseli krajev, tako da nisi mogel hoditi hitro, če si imel silo. Ob 21/. je bil sv. rožnivenec. Med tem so se vse bratovščine celega mesta zbirale pri svojih zastavah na trgu pred stolnico in ob treh, ko so pričele v stolnici slovesne večernice, je tudi procesija začela se pomikati. Ob 3‘/2 so dvignili kip žalostne M. B. Pred kipom je šlo okoli 50 duhovnikov. Za kipom pa pred vsem mil. g. Sterk z asistenci jo, zadnji msgr. Glaviua tudi z asistencijo. Od zadaj so šle c. kr. oblasti, njem na čelu namestnik Rinaldini. Magistrat ni bil zastopan, ker je slovesno sklenil (la se. ne vdeleži procesije, ker jo smatra za demoustracijo proti italijanskim težniam. Pot po kateri se je vila procesija, je bila okrašena z preprogami, zastavami, cvetlicami, mlaji, slavoloki, napisi, lučmi itd. Smelo rečeni, da nobena hiša ni bila popolnoma gola, le niagistratna mestna hiša (reči: framasonska loža, izvzemši častne izjeme^ je se svojo smešno goloto protestovala. Splošnega utiša, ki ga je napravil na Tržačane ta slovesni obhod z kipom Žalostne M. B. ne morem opisati. Le to rečem, da smejati se in norčevati se, nisem videl skoro nikogar, a solziti se, jokati sem videl mnoge, stare in mlade, ženske, pa tudi možke, pri-proste in tudi gosposke. Vsem se je brala na obrazu sveta, vzvišena resnoba. Pa na koga ne bi napravila utisona ganljiva podoba Žalostne M. B., ki drži mrtvega Jezusa na svojem naročju. Procesije same se je vdeležilo več tisoč ljudij, a ob straneh je klečalo, molilo, zdihovalo in ne samo radovedno gledalo čez 60 tisoč ljudij. Ob 5Y< je prišel zadnji konec procesije v cerkev in kmalu zatem je bila sklepna pridiga. Za pridigo zahvalna pesem, po kateri se je podoba prenesla zopet na njeni sedež v stranskem oltarju Žal. M. B. — Z blagoslovom Najsvetejšega je končala slovesnost ti