, i 3. e O 6. februar ,jd Štrideset dni pred veliko« ■ nočjo je Cerkev določila kot čas posta in pokore. Zakaj je to potrebne? Mnogi tega ne morejo razumeti,Cernu 1 nalagati take 'reci, ki so nuaem človeku zoprne, mučne in težke' v/Ui.\ l/\\ : Dx 1 Za« in (m i Ki!) kaj Cerkev ljudem kali vesolje jih odvrača od stvari, tako vleče srce? Kaj Cerkev s nas na pepelnico uvede nas na čelu zaznamuje nam pove obsedlo, ki visi nad rami, h katerim jih tem hoče? K® v postni čas, s pepelom in . s pretresljivimi besedami? ;, gpomni se, človek,- da si prah in da se v prah povrneš. 1 ’ Človek, zamisli se, popusti .vsaj za. ne kaj časa vse druge svet se ti bo začel precej. drugače kazil Spoznal boš, zakaj si na svetu. Videl ..a je pepel vse, na čemer ti je doslej viselo srce. Vse to ni v y ae bo_ minilo, tudi tvoje življenje bo -minilo, samo tvoja dobra , r" a ~ s ^ a 3 teboj. Samo Bog je vse in kar boš zanj storil, bo opveljalo. Vse drugo je minljivo, samo od Boga te odvrača, samo- v smode oi je, zato se vsemu drugemu od . • eduj! DOS nic de! kakor si ga gledal doslej. O d p o v e i ... Tu se- začne, Tu je korenina-drevesa, katemega sadovi rastejo in zorijo v^večnost. Tudi Jezus je tako storil Svoje delo za zveličanje sveta je začel z odpovedjo in postom. S tem. je za vse čase pekazai, kje je začetek poti, ki vodi v živijenje.“Jezus se je vrnil od Jordana poln sv.Duhaj in Duh ga je vodil po puščavi 40 dni.,, Tiste dni ni nič je del $ ko so pa minili je bil lačen. 11 Lk.4.1-2, S tem se je za« čelo največje delo v korist človešcva - delo za obnovitev božjega kraljestva na zemlji, pa na tako čuden, teko preprost in svetu tako nerazumljiv - način. Svet začenja sv®, j a velika dela drugače: s velikimi pojedinami^ s hrupnimi slavnostmi, z velikim sijajem in šumom. Tu pa stoji v začetku puščava, samota, molitev in post. Ta začetek je edino . pravi, edino merodajen za vse in za vselej, Tu so zastavili svoje delo vsi, ki so za božjo čast in za človeštvo kaj trajn® vrednega storili. Zakaj ravno odpoved? Zakaj ima ravno ©dpoppd tako moč? - V njej je nasprotje tega, kar vodi človeka preč ®d dobrega in s tem proč.od Boga* V začetku pota. ki vodi človeka proč tl Boga, stoji odpor proti.premagovanju. Pred prvim- grehom na svetu in prvo- nepokorščino nasproti Bogu stoji nepremagana uživaželjnost. ,l Yidela je torej žena-, da je drevo d .por c- za jed, lepo za oči in prijetno za pogled in vzela v je sad in ga po-jedla .in dala ga je /udi ,svu,Vc.iauarrio.ž.n. 9 ki ,je pojedel.” Leto III. 8. februarja . • L»’ \f * O • - 2 - laka je zgodba vseh grehov na svetu, prod v serci gre nepremagano pc= željonje. Ko tako mika in -draži, da bi utrgal, pokusil in zaugil .F»= tem bom srečen, bom miren, polajšane bodo vse • želje.Ni se mogoče vzdržati. Preveč mika. Tudi če Bog prepoveduje. Nepremagovanj e je v začetku vseh grehov, vseh odpadov od Boga in v začetka vseh zgroše= ni h. in izgubljenih življenj. Zakaj raj bi se čl ©vek premagoval in odpovedoval? Žalca j bi si ne privoščil užitkov, ki se mu na toliko načinov v živijen"'u v po= .nujajo?.. C-ernu potem vsi ti miki, če jim človek ne sme slediti? Cernu vsi ti užitki, če si jih človek ne sme poslužiti? a m o ena p o t Bog je človeka ustvaril, da bi bil srečen na zemlji in sre= cen v večnosti. Pot do sreče je pa samo ena. Samo v izpolnjevanju božje zapovedi. Vse druge sreče, 'i se ponujajo človeku izven te poti so šaro videz in prevara, kar je z bridkostjo m©ral ugotoviti ge vsak kdor tega ni hotel verjeti. Samo spolnj evanj e božje volje v®dl do resnične sreče. Ta pot je pa težka, Za.človeka, ki nosi v duši po= sledice izvirnega greha, pretežka. Sam s svojimi močmi bi božjih za= povedi ne mogel izpolnjevati, vsaj vseh ne in trajno ne. Toda Bog nam je pripravljen pomagati, če le vidi našo dobro voljo, To pomoč božjo imenujemo božjo milost in nam- jo B 0 g nudi' zaradi Kristusovega zaslugenja. V a k se od s a m do t Vendar Bog nam je določil namen življenja, začrtal pot, ki vodi ga namena in daje pomoč - milost, da bi po tej poti mogli hoditi ?iljen ni nihče. Človek se odloča sam,Razum ima.da mere pre = kaj -- samemu v srečo in voljo ima, da se svobodno pc svojem spoznanju odloča. V tem. je ravno skrivnost, da ljudje. so v enaldh razmerah vzrastli, enak pouk in enako vzgojo uživali, tako različna pota hodijo. Sami so se odločili za Boga ali proti njemu, za življenje premagovanja ali uživanja. Vsak je sam za svoja dejanja in svoje življenje odgovoren, ha tem temelji božje plačilo ali božja kazen. Človek sivi na svetu, da bi bil srečen ge na zemlji,posebne pa v večnosti. Srečen pa more biti le v Bogu In v zvezi z Bogom,kakor se otrok srečnega počuti le pri dobrih starših. Drugje sreče ni. Svet naj bi bil božje, kraljestvo. Vsi naj bi prostovoljno priznavali Boga za svojega očeta, v tem priznanju in pokorščini do njega njemu vedno bolj podobni postajali, se mu vedno bolj bližali - o ■i i se že na zemljo. čutili ob njem srečne, kolikor je mogoče biti na zemlji srečen in polnost sreče v gledanju njega v večnosti nadaljevali. Takšen božjega stvarstva* Tak bo tudi ostal. .Kihee ga ne bo spremenil - ed Služba Bogu odpoved e fr i Človeško ''ivljonje naj bi bilo služba Bogu, Toda kako? Ko pa je ravno to tako težko. K 0 pa je vse drugo, kar temu nasprotuje mnogo lažje kot to, Ko je toliko reči, ki človeka vlečejo drugam,proč od izpolnjevanja njegove volje, proč od Boga. V tem je ravne* tista veliko, lepo In dobro, zaradi česar je človekovo življenje vredno večnega plačila. Tem mikom se odpovedati in storiti to, kar je 'bogja volja, pa čeprav je težko, to je ravno tisto dejanje, ki ga imenujemo odpoved, zatajevanje, Žrtev. Odpovedati se nečemu,kar mika, pa je proti božji volji. Odpovedati se v hrani.,pijači, v obleki, stanovanju,premoženju,kro=* titi počutnost,odpovedati se nepotrebnim zabavam. Tu j e začetek. 0 postu pravi Cerkev, da zatira napake, dviga srce in zaradi njega daje Beg krepost in plačilo. To velja v neki-meri o vsakem premagovanju. v^tev. 6 Leto III 3 februarja 1948. • ? Vsako premagovanje satira v nas huda nagnenja, dviga srce od stvari s. Bogu, vodi čednosti in kliče božje plačilo. Od odpovedi je vse od= visno. 'Pa se odloča naše razmerje do našega živi jenske ga namena in do Boga. Tu se začne pot ali v nebesa ali v pekel. Nihče ni ničesar trajno vrednega storil za človeštvo in nihče še ni postal svetnik in dosegel nebes brez odpovedi. S i c e r j e v s e_n e smisel'n o, vodi v p r o p a s t,~ ~ ~ """ j'*" Bog nas je . ustvaril, da - bi s spo!njevanj,em bo % je volje Boga č.stili in se zveličali. Zato smo na svetu. Kaj pa, če bi božje volje ne izpolnjevali, in Bogu dolžne časti ne dajali 9 Ge bi živeli razuzda¬ no, po svoji volji in svojih željah? Ali bi imeli potem še razlog živeti na svetu? V naravi opažamo zanimiv pojav, da ud, ki ne služi več namenu, za katerega je bil ustvarjen, počasi tekom rodpv okrne in izgine. Nekaj podobnega je tudi s človekom., Kar ne služi več na= menu, za katerega je ustvarjeno, propade. Človek, družina, narod, dr= ža.va, ki ne živi več po božji postavi, propade, izgine. Samo v iz= polnj svanju božje volje ima razlog bivati in samo na tej podlagi ima svoj obdanek. Če tega ni, izgine. Ne izgine sicer naenkrat kakor ljudje ob Noatovem času, toda izgine g -tovo. To nam kaže zgodovina in živ¬ ljenje« Nima več razlogi "bivati. Tako izginejo in izumro družine,ki so se izpridile. Ne uniči jih zunanja nesreča ampak lastna izprije« nost. v nekaj redovih izginejo. Tako je tudi s celimi narodi'in dr= zavami. Ko se splošno izpridijo, v nekaj stoletjih izginejo. Nimajo več podlage, ker ne odgovarjajo več namenu svojega bivanja. Obsojeni so na propast, katerega nobena politika, ne vojaška moč, no Visoka kultura, ne veliko število za trajno ne more preprečiti. Ali ni morda za vsem tolikim uničevanjem in propadanjem naše dobe isti vzrok? Ali bi do vsega tega prišle, če bi 'velika veči¬ na ljudi Bogu dajala drolžno čast in po njegovi volji živela? Temelj č 1 o v e š. k i družbi - odpoved... Ne. odpovedi stoji svet. Ko je. Bog sklenil uničiti Sodomo in Gomoro, ga je Abraham prosil, na j ^mestima prizanese, Bog mu^je obljubil, da bo prizanesel, če bo našel v mestih vsaj 10 pravičnih. Deset pravičnih bi moglo rešiti propada tisoče grešnih. Tako j« vedno. Zaradi pravičnih Bog svetu prizanaša. Njihcve ^odpovedi in žmiv A rešujejo svet. Ti so merilo svetovnih razmer. Čim več j ih _ je na svetu, ten boljše za svet. Čim manj jih je., ten hujši-so ča£i. Odpovedi držijo svet. Na svetu smo, da bi božjo voljo izpoi= njevali in se zveličali. To pa ni mogoče brez odpovedi in žrtev. Zato je Kristus svoje delo za obnovo božjega kraljestva na zemlji začel s. puščavo, molitvijo in postom, To svoje delo j.e^tudi zaključil z žrtvi¬ jo na križu in jo vsak dan ponavlja pri sv, maši, da vsak dan - za ; svet zadoščuje in ga rešuje. Obnavlja in nadaljuje pa. to svoje dele tudi po žrtvah in odpovedih kristjanov, ki so njegovo skrivnostno telo, ‘ Na odpovedih stoji svet, Tudi na'naših. Zato ^moramo tudi mi kakor bii jemati nase puščavo in post - odpovedi in žrtev, Y teh časih'je mnogim, med drugimi tudi nam beguncem, to^Bog sam naložil. Glavna je, da jih v istem Duhu sprejemamo' in prenašamo, kakor je svoj čas vodil Jezusa po puščavi. Težke so, -mdar neznosne ne, Krist= jan marsikaj zmore, kar se nevernemu zdi pretečo. Zakaj 'podpira pp. On, ki mu je v odpovedi sam dal vzgled, podpira na tudi sladka zavest, da z vsako žrtvijo pomaga in rešuje človeštv 3m KRATKIH PA apusti VSE IN V3E RM1SLJUJ -V DOBU,- POPOLNIH BE.33.Dj BOB NAJEL! PUSTI POŽpLJIVOST IN N ABEL BOd .MIR! [II. 'KO. m BOpOLKIŠ-, BOB VSE RAZUMEL. (T, Kempo.) TO VD Kadar grenfo k obhajilu nam prineseš Jezusa, položiš ga^v naše duše, z nami srečna moliš ga. V revnem hlevcu varovala si, Marija Jezusa, z njim v tujino si bežala, da si nam rešila ga. Jezus, cvet je tvoje duše in naj večji na" zaklad 5 kadar pride v nas prebivat, sije rajska nam pomlad. .Prosimo te, brani, tudi v dušah naših Jezusa, noč in dan se satan trudi, da bi nam oropal ga. Kaše duše so nebesa, kadar Jezus v nas živi, skrit je tu za vsa očesa Kralj ljubezni, milosti. Žena, 's soncem ožarjena, Jezusa nam brani ti, hudobija naj nobena, ga iz duš ne prepodi, Marija pričakuje od tistih, ki jo Časts s pobožnostjo prvih sobot, poleg molitve rožnega venca, tudi kratko (vsaj četrturno) premišljevanje ene izmed pet- najsterih skrivnosti rožnega venca. 'Pri premišljevanju sodelujejo vse človekove duševne sposobnosti, spoznalne in te žilna, ■um in sice. Za to delo je po.tr ebno pravo razpoloženje, ki si ga je dolžan človek pripraviti, K zbranosti duha pomaga samota, V šundru in ropotu ni mogoče krotiti do= mišljijo in jo obdržati pri dogodkih, ozi= roma resnicah, katere premišljujemo. Sv. Ptih le v zbranosti razsvetljuje s sv ©jo lučjo naš razum, da vidi resnice jasnejše, in vžiga ljubezen, ki jo resnica zasluži. Skušajmo ob tretji skrivnosti žalostnega dela ic. snega venca opisati, kako naj bi premisi jo vanje opravili, "Ki je za rus s trnjem kronan bil", Delo domišljije in spomina. V domišljiji poromajmo na dvorišče deželnega poglavarja Pončija Pilata in ob navzočnosti Kristusovi tam od strani opazujmo, kako vojaki s trnjem kronajo božjega Zveličarja, Sv, Cerkev nas vabi, naj opazujemo nenavadno krono, s .katero je sinagoga, njegova kruta in neusmiljena mati, ovila njegovo čelo. Kos stebra in majajoče tnaloj to naj bo prestol. Zveličarja slečejo. Na- ramena mu vržejo star vojaški plašč; res kraljevski š kr lat* Dlaka, prah na plašču' se sprimo j o s krvjo, ki še teče po telesu iz 'ran, dobljenih pri bičanju, 7 desno roko mu dajo trs; to naj bo žezlo. Tako sedi Jezus, naš kralj, na svojem kraljevskem prestolu, Vezjaki odlomijo butaro trnja, ki je rastlo ob zidu pogla=* var jev e. palače in jo z izrazom -burkežev v po lože na Jezusovo glavo, posamezni trnji prodre v čelo -in senca.. Žile so prebodene. Jezus ne Štev, 6., Leto III, 5 - 8. januarja 10-8. vidi v.eč, ker L ki l z strašna vročica. Žeja grozen. 'J?o.da tem surov gim- pristopajo in 13 alila oči in trepalnice, polastila i žge, njegovi udje drhte. Prizor 3 * Lm © S 3 - D® je res ljudem je to po tje v zaMvo, Drug za dru= pojoč kot v gledališču« pozdravljen kralj judovski!” Nato kakor v komediji prevrnejo svoje= o pet na su: D a dolge poklekujej o pred njim, 1-3 Pa o 0 * nacm postav13® na ge, kralja s prestolom vred in prejšnje mesto, To trpinčenje tr k Pilatu. Ta ga tako ponižanega ^okaže ljudstvu; "Glejte človek!” (uan 19 , 5 ). pol ure. Nato ga .peljejo čilih sv, iv Ložji živih barvah te dcgodko po porp= govori razum. Zakaj mo® Naloga razpona. Domišljija je naslikala v pisma o Nato s p .r e 1 Sin tako trpeti?... “Glejte človek!” Pa vendar ni to tisti človek, ki ga je Bog ob stvarjenju pokazal stvarstvu? Ni več tisto vzvišeno bitje, Tatere® mu je^Bog podelil kraljevsko ©blast z besedami: "pofivrzlta si zemljo!" Sramočehje našega Odrešenika je živa In strašna podoba neizmerne grešnikove sramote. Jezus ,ne oropan oblačil in ogrnjen v zavržene cunje. Gre- Miloš +- darovi sv tistem .rilo v cunje oskrunjene , Duha, hipu, trnjevo krono. Bodice veselja, A ko je hudobije k®nec, bridkega kesanja. - resničnemu žezlu v zasmeh, ki se o in mučijo gla¬ snik je oropan belega oblačila nedolžnosti, odsev božje slave -v njegovi duši, vse to je izg. ko je človek smrtno grešil. Ostanejo mu samo še narave,® Jezsu ovenčan s vo. Grešnik je pričakoval le ostro trnje sramote in Jezus drži trs njegovi vsemogočnosti. jo je prejemal po'milosti, zato ne more več krotiti^p®željiv ®sti. Jezus je igrača krdela vojakov. Ko bi grešnik Imel'duhovne oči, bi opazil okoli sebe, kako se hudobni duhovi, pijani zmagoslavja norčujejo. Norčujejo zlasti iz beguncev. Kaj ti pomaga trpijen poved domu in premoženju, če pa naš poglavar kraljuje v tv®jem ostane roga Grešnikov razum nima več nadnaravne sile, ki od— srcu. Vzbude se čustva in volja. . Ni mogoče, da bi ob živem predstavljanju ponižanja In trpljenja božjega »Sina, ostalo srce trdo. Najprej se vzbudi sočutje. Le bolj je prevzeto nase srce, ko začuti Marijino trpljenje, ki prav tako od strani spremlja strahotno žaloigrc velikega petka, Naše du= hovno-uho zasliši ob -izbruhu surovih kletvin divjih vojakov nežno molitev Marijinih ust, 'Tudi mi se ji pridružimo in v ponižnosti ska¬ zimo čast ponižanemu Bogu. pogled na oropanega in prevaranega 'grešnika pa naj povzroča v našem srcu gnus do greha in do vsega, kar je z njim v zvezi. Razum spozna, da je pravi povzročitelj trpljenja Sina božje® ga greh, o.ziroma slabo nagrterge bo pustila svobode, pazila bo v naši um c-‘•L. Volja sklene,, da temu ne pazile Izzivajoče podobe, mi na čute, mi bude mes nevarne zelje, prazni sijaj stvari, ki razvnemajo mojo pohlepnost, nežne jo srce in pomehkužijo čustva, strastno govorjenje in vrž. besede, ki uspava® , ki me pretrese poti, vonjave, ki me omamijo, poltene zabave, mjer se spo zabim. Vse to pride po čutih.. Služabniki duše postajajo orodje greha skozi čute Volja odloči, da bo dovolila, da bi po njih v L pustila vstopati življenje. a ne b© ne do ubogal težave, 9 £>CL bo kaznovala, & tudi smrt, Razum ve, s je kateri izmed čutov Z mrtvdoenjem katerim čutom.ima volja 1 zadenemo v naravi *v tisto, kar je bolj Btev.6. . Let« III. — — 8. februarja trdega, 8 • plemenite jsi apl dosežem® z zatajevanjem duha.' Vihrav? ti delovanje naše duše raztresajo? pohlepnost, s kater® spoštovanjem5 slavo c as š j o vnema, ki nas žene k samerazkazovanju; ženemo gen po gospodovanju in preobčutljivo samoljubje, ki litve. Vse tc je dediščina Adamova, proti kateri se nita volja boriti. &ad premiš1j evanj a. povsod mora. vica za= aša pleme= Več sklepov je med premišljevanjem predložila naša volja razumu. Bazum vse še enkrat preteh ;a. Najvažnejši sklep pokaže volji, da bi se ta zanj odločila. V duhu naj poklekne naša volja pred s trnjem kronanega Jezusa in pred njegove noge položi sklep ter prosi moči, ob zaključku se še 'zahvalimo za razsvetljenje in čustva, ki nam jih je mod/premišljevanjem ral in prosimo, da bi sklepom ostali zvesti, Angel varuh in trpeča Mati, ki smo ju prosili, nam bosta po= ms ga—a» Med begunci, ki jih čaka razpršitev-v tujini, si tudi ti slovensko dekle. Kot druge, tudi tebe čaka trdo in težko življenje. Mi tega ne verjameš? Ge tudi zanimaš, ti ne zamerim, poznam tvojo, naravo, poleg tega si še mlada, Mžaci ljudje si predstavljaj® živ« 1'jenje rožnato - to pač zato,. ker so mladi, idealni in življenja ne poznajof kot taki računajo samo z lepim. Mlado dekle še posebno živi le svojim sanjam« bodočnost si predstavlja lepšo kakor jo, - Ne Velja _ tg ugotovitev samo za redne razmere doma, ne, vse bolj drži za be= gunske dneve. Tebe so ti časi še prav posebno prizadeli. Vzeli s® ti dom, Vzeli domače, ugrabili najdražje. Težki časi pa v tvojem srcu niso zatemnili lepih predstav , niso postavili pregrad z napisi s "Kam misel? Stoj!" Ne! domišljija, teženja, lepe sanje so•še v tebi. Vsa živiš le bodočnosti in to taki, ki ni. jo je naslikala tvoja domišlji¬ ja. Ge tudi ti bo življenje potekalo v tujini, kjer bo potekalo pre* cej drugače kakor doma, si ne delaš težav; ti živiš le svojim sanjam. Parno, da se rešiš lesenih barak, mračnih sobic, nemira, pomanjkanja, enoličnih dni, potem misliš, bo vse lepše in boljše. Da, računaš cs= lo, da bo .neprimerno lepše kakor doma, * Cuj , d.h a’ga sestra, pridruži se mi in skupaj preglejva naji= no bodočnost. Videla boš, da sva si jo ©be, i jas i ti, predstavljali prelepo. Veliko sanj bo prešlo v trpkost, bolest in bolečin®, Ge hočeva biti v svojem gledanju trezni, računajva s tem, da bova morali še dalje od doma in ;o morda sami, brez rojakov, ki bodo verjetno odšli prej, za nama ali drugam. Gez tolik® in toliko mesecev se bova znašli med tujci, ki imajo drugo giecianje, druga tre* žen®]a in navade kot midve. .Vso njihovo . življenje poteka drugače. ^0 bedi in pomanjkanju ni govora, dive v vsem izobilju. Kaj bova počeli ob -takih ip. at er delnih dobrinah? Ali jih ne bova precenjev ali^in za« čeli podcenjevati duhovne? Ali se ne bova ob njihovi povprečnosti po« plitvili. Tujce moramo pravilno soditi in presegati; trpljenje zadnjih let jim ni tako blizu kot nama, zato jima ne bbva zamerili, če ne prodirajo v globino. Tudi njihovemu verskemu življenju se ne bova čudili.Verje tno tudi tu ni toke 'globin^. Vedeti morava, da je prav trpljenje tista vez, ki naju je tc.,..o močno povezala s Kristusom,- Živeli bova morda z versko brezbrižnimi ali s takimi, ki^se nama bo* do posmehovali in sramotili najino najlepše in^najsvetejše. Ali bova preč njim klonili? Kaj bo, če bova živeli daleč od cerkve Več mese = cev ne bova mogli pek.lekh.iti pred... zlato.hišice in počastiti -božjega o'cev. 6 . Leto m. - 7 8. februar o a 1948, Jetniki sosedje 3 udeležiti drugoverci zavesla svete mase. Morda bodo najini novi gospodarji Kad bova počeli med njimi? Kje b®va iskali n__pomoči?^A-li bova iskali utehe na zabavah in plesih? Se bova predali lahkoživo s ti? Ali se’ bova tujcem povsem približali? v noši_jih posnemali, zaceli z lepotičenjem* se zaradi udobnejšega življenja suženjsko podrejali* iskali zvez s tem ali onim. ali jim dali celo svoji srci? Morda niti ne bo treba suženjskega podrejanja« Kaj, če naju bo gospodar celo silil in nagovarjal v to ali ono stvar, nama obljubljal zboljšanje, grozil s čim hudim* kaj če bo celo ogro- ' žal najin cvet nedolžnosti«.. Draga sestra, vse to se lahko zgodi! In kaj bova stari11, ako bova stali prod odločitvijo? ali - ali? če bova skupaj, bova druga drugi dajali pogum, mislili na dom in domače, na vse tisto, kar'je slovensko, iskali pomoči pri Bogu in Materi božji; če bova sami ločeni, bova poskrbeli za pismen stik, goreče molili druga za drugo in poiskali zvezo s svojin spovednikom. Nikdar pa ne bova po= zabili, kaj je najina naloga: vršiti božjo voljo. Sicer težka stvar, toda -za naju osrečujoča in odrešilna, ~mf m m/jcmur- Leta 1345- je odšel iz Italije v misijone g,K o p a č Janez CM - prvi Slovenec po vojni. V novembru lanskega leta mu je sledil redovni sobrat g,w o 1 b a n g Karel. Zdaj se moramo spomni- ti 'tretjega slovenskega misijonarja, ki je bil član naše begunske skupine in mu želeti srečno poti Begunci, ki so se v Spittal preselili iz Imenskega taboriš čj se gotovo še spominjajo nove maše za božič 1945. Takrat je stopil pred Gospodov oltar frančiškanski novcmašnim p. Rudolf P i f k o. Brez dragih domačih ob strani: brez matere, sestra in bratov. Tiho je prišel is Severnih Jirol, kjer je našel po Vetrin ju in peggezu svoj begunski dom, ter v krogu svojih'rojakov zapel prvo "Glorio^. Tiho je po novi maši zopet odšel, da nadaljuje svoje bogoslovne študije in se usposobi za svoj vzvišeni poklic. Se letošnji božič pa je p. Rudolf daroval Gospodu še večjo žrtev: odšel je v k i, t a j s k e misijone. Mati mu je^p-© brezuspešnih prošnjah in želji, da bi ga po desetih letih vsaj še zadnjikrat videla in objela, mogla le po pismu poslati svoj mato= rinski blagoslov na dolgo pot.,. Naš novi misijonar je*, bil rojen na Štajerskem dne 29 *okt, 1919« Nižjo gimnazijo je študiral v Murski Soboti in Ptuju in je bil vsa leta član Marijine kongregacije'. Marija mu je po mali maturi. pokazale pot v samostan: stopil je v frančiškanski red, po noviciatu v Kamniku nadaljeval v Ljubljani gimnazijo in po velikima turi dne 12. avgusta 1942. napravil slovesne obljube. Tudi z vojaščino mu ni bilo prizaneseno, Sredi bogoslovnih študij pa se je v maju 1. .198-5. z množico Slovencev odpravil preko meje v mrzlo tujino. Ljubljanski • škof dr. Gregorij Rožman je za božič 1945 položil nanj svoje nadpastirske roke in ga posvetil v Gospodovega apostola, 7.juliju lanskega leta je končal bogoslovje ter od najvišjih redovnih pred=. stojnikov dobil ©bedijene o za kitajske misijone, da zamaši vrzel, ki je nastala s smrtjo neumornega slovenskega misijonarja p. Babtista T u r k a. To je bila že ob: 1; a -leta njegova želja, Menda je p, Rudolf p',r-i begunec, ki je dobil na Dunaju do= štirih velesil,«, Seveda brez težav in tekanja-sem voijenje s podpisi in tja ni šlo, a končno si _3 le priboril vse potrebne papirje, Dne 'nomošta odpeljal proti jugu,, k j er sta s® mu Bo žiru pridružila še d 7 >-■ .. južni-- 41 r c.l nka ,&ohr.a top*. ..Ro gotove snom./.gre j emu 0 • d e c emb r a -se- je 8. februar3a 1948. Štev. 6., Leto III. - 8 ■ -3ari«?gSS&M&»a&t misijonskega križa v boc eniški frančiškanski cerkvi je rm sveti -dan nadaljeval pot v večno mesto ter med potjo obiskal tudi A redovnega ustanovitelja sv. Frančiška. Ladja, ki b%a dno ja odpeljala iz Neaplja proti Ameriki (naravnost na Vzhod isisi, mesno zaradi prepozne izdaje ameriškega vi: 5. ja.nuar : je danes uma pred no= ] e ane janu= bo ixi“ delo frančiškani nemogo c e !), mu je som ušla. Zato pa je dobil prostor v letalu, ki 'ga nrja .iz Kima čez London odpeljalo proti New Torku, Naš misijona: nekaj tednov ostal v Lemontu, ameriških Brezjah in glavnem samostanu Sj.© venskega frančiškanskega komisariata, nato pa bo nadaljeval sv«= je potovanje preko San Francisca in Japonske na svsj cilj. Najprej mora v Peking, kjer ima res za vse kitajske misijonarje šolo tajskega jezika, po dveh letih pa bo nastopil svoje misijonsko v prefekturi Jungčov (Hunan), ki jo oskrbujejo tirolski .in jo je leta 1925* ustanovil naš znani misijonar p, Veselko Kovač, Slovencem je obljubljena delitev pokrajine, čim bo dovolj misijonar* jev. Sicer p, Rudolfu nekateri že prej prerokujejo muceniško palmo, a upajmo, da mu bo ušla kakor p. Babtistu, ki je 43 let zaman čakal nanj o, .. Kitajski misijoni so danes močno preizkušali!. Več kot pol Kitajske je v krvavem -siju rev.olucft je. Vsi cvetoči misijoni Severne Kitajske so tak®rekoč popolnoma uničeni. Naš novi misijonar je tik pred odhodom zvedel za nove žrtve?, komunisti so obesili škofa ho= landskega frančiškanskega vikariata in več misijonarjev kamenjali... Prav to mu je bil znak, da je v kitajskih misijonih res potreben: saj vsaka fronta žalitev a novih sil, _,i nadomeščajo izgube... Vendar je ob priliki omenil sobratu: ”Ne bi šel. če bi ne vedel, da bod® tisoči rojakov molili zame in me podpirali pri ' misijonskem delu!” Pa! Njega in vse slovenske misijonarje, ki se žrtvujejo v prvih vrstan svete Cerkve, ne smemo pozabiti z duhovnimi, darovi! Saj bo njihova žrtev brez dvoma tudi trpečemu slovenskemu- narodu v bla¬ goslov in rešitev. w (Nadaljevanje). Stari Blaž pa je hitro izrabil hčerkino odsotnost. Oblekel je dolgog težko suknjo, se pokril s polhovko, ter obul tople suknje= ne čevlje. Počasi je krevsal čez cesto proti župnišču. Zunaj je bilo . jasno in mrzlo. Mesec je za silo osvetljeval pokrajino$ drevje je bilo posrebreno z iv jem, pod nogo je škripal sneg, , v Lepa, nova, spodaj krastava, zgaraj pa steklena vrata so vodila v župnišče. Na desni strani hodnika je bila župna pisarna, ra plevi pa pevska soba. Nad 1jul dal hodnika je bil pregrajen s sten# z motnim steklom, kakor samostanska porta, Blaž je'počasi odprl rezka, hrastova vrata in se zelo začu= oil, da je bilo na hodniku še torna, kajti ob večerih, ko je bila pevska vaja je bil hodnik vedno razsvetljen. Ko je vrata zopet zaprl jo obstal in prisluhnil. Toda,bilo je vse tiho. Stopil je še korak naprej, stegnil roke in iskal kljuke pri vratih pevske sobe. Kmalu jo je našel, toda vrata so bila zaprta. Tedaj sa je pa nekdo v kotu iz terne posmehljivo zarežal, Blaž je dsbro čutil, da velja ta posmeh njemu in da je nek« uo naščuval pevce, da niso nrušli 1 raji. Pri srcu ga je zapeklo kot bi ga nekdo ranil s ostro in z zbeljeno konico. Zavpil je,- zakrilil z rokama po Zraku, nato se pa z vso močjo zagrabil za prsi' in omahnil proti vratom, (Dalje prihodnjič.) “ ~ rr ~ — =: “ . =4 = : — rr == = = Izdaja, pisarna narodnega delec,sta papeške .mišičje v Iris tac Lu pri uiara.ru