Oar Write Us Today Advertising RATES art REASONABLE____ TELEPHONE: CHel*» »--1242 No. 214. — Stev. 314. GLAS NAR _ List slovenskih delavcev v Ameriki OwMatter SepMber Sift. lM at tke P«l Offln U N «w Iwt N. I, ALI IMATE 2E NOVI EVROPSKI ZEMLJE. VID?—Dobite ga brezplačno! (Poglejte na 2. stran za pojasnilo.) Act mt Umen« *f March M, 187». NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 14, 19 39-ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA, 1939 AnPBESS: 216 W. teth BT, NEW YOBK ' - " 1 ■ 1 i . .■ — . . Volume XL VIL — Letnik XL VIL ANGUJA PRETI S POVRAČILOM •. • ako nemški letalci takoj ne prenehajo bombardirati mest LONDON, Anglija. 14. sap. — Angleški vojni parlament je v soglasju z angleško-francoskim trdnim sklepom povdaril svojo odločnost, da enkrat z* v»«lcj "tre nacijski pritisk in je zatrdil, da bo Anglija bombardirala nemška neutrjena mesta, •ko Hitler ne bo držal svoje obljube glede bombardiranja neutrjenih mest. NEPRESTANI NACUSKI PRITISK MORA BITI UNIČEN Ministrski predsednik Neville Chamberlain je po *vv0iem razgovoru z angleškim in francoskim najvišjim vojnim svetom postal še bolj odločen ter v parlamentu rekel, da se boste Francija in Anglija borile toliko časa, da je pregnana neznosna napetost življenja pod neprestanim pritiskom nacijske agresivnosti." Ravno tako je vnanji minister lord Halifax v gosposki zbornici rekel, da si Anglija pridrži pravice, da njeni letalci bombardirajo nemška nezavarovana mesta, ako bodo tudi Nemci bombardirali neutrjena angleška in francoska mesta. NEMCI ZAGROZILI STROGO KAZEN POLJAKOM Omenjeno svarila sta Chamberlain in Halifax izrekla, ko je nemško vojaško poveljstvo zagrozilo, da bo brezobzirno kaznovalo poljsko civilno prebivalstvo, ki iz zasede strelja na nemške vojake. ZAVAROVANJE PROTI BOMBAM IZ ZRAKA P" • S* ■<:*•— >• 4 l ^fgwWfcife* m > ■ - ' j' - - • _ .. V Londonu so obložili v>a državna poslopja in trgovine z v rečami s i>eskom, da jih zava rujejo proti poškodbam, ki bi jim jih mogle prizadeti bombe iz zraka. Z|bojnih poljan ... POLJAKI JUNAŠKO BRANUO VARŠAVO BUDIMPEŠTA, Madžarska, 14. septembra. — Sliko Varšave pod bombardiranjem s suhega in iz zraka je podal stotnik poljske zračne sile Vladislav Polenski, ko pravi, da je Varšava že do polovice porušena. Polenski nadaljuje: — "Nemci neprestano bombardirajo mesto z aeroplani in težko arti-lerijo. Okraj Praga je v razvalinah. Pred nekaj dnevi so prebivalci še veselo vsklikali, ko je padlo nemško letalo na ulico. Danes je vse v razvalinah." 1 ekom napada je žalostno gledati bolnike v bolnišnicah. Bolniki zlezejo s postelj in se po vseh štirih plazijo do vrat. Operacijska soba je bila raz-streljena, ko so bili bolniki na operacijskih mizah." V Varšavi dobi Vsakdo samo enkrat na dan jesti. POLJAKI PORAZILI DVE NEMŠKI DIVIZIJI P ARIZ, Francija, 14. septembra. — Poljski neralni štab je po radio naznanil, da ste bili pred1; Varšavo "odločno poraženi dve nemški diviziji." Okoli Varšave so v teku vroči boji in do sedaj so \ZZ&! bih vsi nemški napadi na mesto odbiti. ANTHONY EDEN PRAVI, DA JE HITLER KRIV VOJNE Po mnenju bivšega angleškega vnanjega mi-nistra je mir z naciji naravnost nemogoč. LONDON, Anglija, 13. sep. — Tukaj je govoril bivši angleški vnanji minister Antho-nu Eden, ki je bil svoječasno odstopil, ker se ni strinjal s *i pomirjevalno *' politiko ministrskega predsednika Nevilie Chamberlaina. Slednji mu je dal pozneje mesto ministra za dominije. Edenov govor je bil broad-castan po vsem svetu. — Trajen mir ni mogoč, — je rekel Eden, — dokler ne bo — V zadnjili osedmdesetih letih, — je rekel Eden, — so nemški vladarji začeli pod pretvezami osvojevalne vojne: 1864 proti Dan.-ki, 1866 proti Avstriji, 1870 proti Nemčiji. 1914 proti celemu svetu, 1939 pa proti Poljski, Franciji in Angiij. Z ozirom na vse to, bi se morali nemški vladarji enkrat spametovati ter namesto vojne začeti pogajanja, toiia njim je ljubša pot nepostavno-sti, siromaštva, prelivanja kr- uničen narodni socijalizem ter vi in anarhije. Nemški naciji zatiranje, nasilje in besedo- i,aj se sedaj vprašajo, kakšni lomstivo, ki je v zvezi ž njim.'usodi nasproti vodijo nemški V tem pogledu ne bomo po- narod, znali nobenega kompromisa. OBTOŽENCA JE UBILA STRELA Včeraj bi se imel zagovarja- — Hitler je dobro premišljeno in namenoma začel zavoje valno vojno. Mi Angleži ne bomo j»opustili in se ne bo .. mo umaknili. Mi bomo vzdria- o V^ H do konca, da bomo rešili svet 4. V cer?J * ,mel Poljski ge-1 pred hitlerizmom in vsem, kar .LP™ sodl*cem v Brooklyn., - ---J 1 je v zvezi ^ njim. 38 letm Carl Cartmel. Ko je To je bil prvi Edenov govor P°khcal nJ«*ovo j« izza njegovega povratka v Ka- ,a Ueka sorodn,ca' ,ia ^ ,-Cartmela dne o. avgusta v Najprej je razpravljal o de-|Bayside ubila strola' KANADA IMA MODERNO JEČO Okna niso zamrežena. Jetniki se lahko izpre-hajajo in solnčijo. — Celice so moderno o-premljene. HULL, Quebec, 13. sep. — \ Val Tetreau v tukajšnji bližini so zgradili moderno ječo za moške, ženske in mladoletne. Na oknih ni omrežja, pač pa le močno dvojno steklo. Vsi prostori so umetno zračeni. V vsaki izmed 87 celic je stranišče. Ob gotovih urah se smejo izprehajati in se solnčiti na obširnih terasah. Mladoletni imajo poseben oddelek. Istotako so jetniki in jetnike v .posebnih prostorih. Smrtne celice v ječi ni. Oni, ki je ob ojen na smrt, ima na razpolago veliko zračno sobo ter dobiva izborno hrano. Jet nišnico je dala zgraditi quebe-ška vlada ter je potrošila zanjo $300,000. Spori med Nemčijo in Poljsko Tekom zadnjih 25 let, od začetka svetovne vojne, pa do Hitlerjeve invazije, ki se je začela 1. septembra tekočega leta, so bili med Poljsko in Nemčijo skoro neprestano diplomatski, gospodarski in vojaški spori. V naslednjem podajamo kratek pregled: * 1915 Ko .-e je poražena ruska armada umaknila proti vzhodu, je nemška armada zasedla Varšavo. Nemčija in Avstrija sta pozneje podpisali protokol glede ustanovitvo poljske kraljevine v bivšem ruskem ozemlju. Nemčija naj bi preskrbela kralja in kontrolirala armado. 1918 Poljska provizorična vlada je proglasila dne 10. nov. konec nemške okupacije. Nemško vojaštvo v poljskem o-zemlju je bilo razoroženo. 1919 Poljski nacijonalisti so se polastili Posena (na nemškem Polj-keen) in tamkajšnij Nemci so obnovili sovražnosti. Pozneje je zavezniška mejna komisija priporočila, naj dobi Poljska Gdansk (ki je postal pozneje prosto mest O pod kontrolo Lige narodov), Koridor in del Gornje Slezije. 1920-1932 Razdobje nestalnih od noša je v. Kanclerja Stresemann ■n Brnening ter drugi voditelji nemške republike so ponovno zahtevali povratek ozemlja, ki je pripadlo Poljski. 1934 Sluteč porast nemške vojaške sile pod nacijzmom, se je poljski maršal Pilsudski bavil z mislijo, da bi ne bilo napačno napasti Nemčijo, toda na poljsko zaveznico Fran-eijo se ni mogel zanesti. Vsledtega je maršal, ne da bi vprašal Francijo za svet ali dovoljenje, sklenil s Hitlerjem nenapadalno pogodbo. 1937 Dne 5. novembra sta Nemčija in Poljska podpisali novo pogodbo glede medsebojnega uvaževanja narodnostnih manjšin. Manjšinam je bila zajamčena svoboda jezika, šol, vere kulturnega življenja in gospodarskega udej-stvovanja. Nemčija je tedaj svečano izjavila, da nemško-poljskih od noša je v ne sme kaliti vprašanje Gdanska 1938 ^ Poljska se je strinjala z Nemčijo glede razcepitve (V hoslovaške ter pri tem pograbila kot svoj delež Tesen z okolico, najvažnejše železniško križišče v vzhodnem delu Evrope. 1939 Poljski vnanji minister Joseph Beck je obiskal Hitler v Berchtesgadenu. Hitler je zahteval za Nemčijo Ko ndor in Gdansk. Poljaki so zavrnili Hitlerjevo zahtevo ter utrdili zvezo s Francijo. 15. marca so nemške čete zasedle Češko in Moravsko ter proglasile " protektorat" nad Slovaško. Nemško vojaštvo je dospelo do južne poljske meje. 28. aprila je Hitler zavrgel nemško-poljsko nenapada! no pogodbo. 1. septembra so nemške armade napadle Poljsko. Naznanilo generalnega štaba pa priznava, da1 l»vno»ti diplomatov pred svt- Nemci na vzhodu melsta raztezajo jeklen obroč. Var- 4------ :------" ' savskim braniteljem je za beg odprta samo ena pot po cesti v Lublin in Lvov. TISOČ NEMCEV JE BILO VJETIH Po? alti generalni stab naznanja, da je bilo v zelo vročih bojih med Kutnom in Lowiczem, severno od Lx>dza, ujetih 1000 Nemcev; zaplenjenih je bilo tudi 12 nemških topov in velika zaloga municije. Zadnje poročilo iz Varšave naznanja: "Sijoči in MATER IN HČER SO NAŠLI MRTVI SALAMANCA, N. Y., 12. tovno vojno in omenil, da jc bila Poljska pripravljena pogajati se, kot je bila preti letom dni pripravljena tudi C*e hoslovaška. Toda Hitler se je raje po*lužil surove sile. On ?el>' ~ 5- ,etll° Vwto Terrili; je volil in izvolil, zdaj naj pa i" "J0110 prenaša posledice. |sIt mrtvi v njunem tukajšnjem . , j domu. Preiskava je ugotovila, Hitler sicer pravi, da hoče le da je mati najprej ustrelil;; popraviti krivico, ki jo je na hčer, nato pa še sama sebi po GLUHONEMI V VOJNI SLUŽBI TORONTO, Kanada, 12. sep. — Družba gluhonemih v Kana di je pozvala kanadsko vlado, naj bi tudi gluhoneme sprejela v vojaško službo. 1'porabi-li bi jih tam, kjer ni slua brez|Migojno }»otreben, napri-mer v muuicijskih tovarnah ;n v tovarnah z;i letala. ------li varsave naznanja: DII^OČI H^g'yjfr Nem^m ver^illsta'gnala kroglo v glavo. Mati je morska gladin danes so poljske čete vrgle Nemce daleč od Varša-ilniro^aJK)go^> T ruSnici paibila ^^ zel° otožna ^ ^rita ž njimi ve," 1°™»'* ersailles le kot pret- zamišljena. V tukajšnji družbi ladje so pometali v morje 500 I vezo » svoja nasilna dejanja. I sta bili obe zelo priljubljeni, ton banaT J in njeno 17 letno hčerko so na-^^ ^ ^ g^jjj V1GO, Šjianija, ].'{. sep. — Tukajšnji ribiči ne love ta teden rib, pač pa banane. Vsa morska gladina v bližini je po-Z neke nemške Zapadna fronta... FRANCOZI OBKOLJUJEJO SAARBRUECKEN . .BAZ K L, 8vica, 14. septembra. — Dve močni francoski armadi se kot dvoje mogočnih kril zgrinjate okoli nemškega me->ta S-iarbrueckena. Na Saarbruecken pritiska mnogo močnejša francoska armada, kot še kdaj poprej v .sedanji vojni. Izgleda, kot, da so pričeli Francozi prvi večji napad na prve vrsto nemške Siegfried črte. FRANCOSKI ARTILERISTI DOBRO ZADEVAJO Artileristi v Maginotovi črti so se več let vežbali, da morejo natančno zadeti svoj cilj. Do sedaj so že razbili več vainih nemških vojaških predmetov in na mnogih krajih razdejali železnice In ceste. NEMCI SAMI SO RAZSTRELILI ŽELEZNIŠKI TIR LUXEMBOURG, 14. septembra. - Is Schengenta na nemški meji prihaja poročilo, da so Nemci razstrelili del šelemice Perl-Trier, jnžno od Siegfried črte, ker na tem kraja Franco* najbolj napadajo. , Ali«. "OLXS H A B O D A" mm New York Thursday, September I 4, I 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY NAHODA 99 of abov« officer«: NSW YORK, N. Y. 46th -Vwir Ht4l mCEPT BUNDAZa AND SOLXDAZi ' M •«•••< I United Automobile Workers (CIO) odobril pogodbo, ki določa za delavce starostne prednosti in plačane počitnice. Trgovski uslužbenci se organizirajo Prodajalci živil, iMužbeni v čikaških trgovinah so naglo organizirajo. V zadnjih tednih je pristopilo v unijo 10,000 prodajalcev v metropolitan o kraju ter v severnih, južnih in zapadnih predmestjih. Organizatorji upajo, da bo imela nova unija nad 25,000 članov. ti|iiiiiim*iii]i!ini>iiiiiiljiiiiiiiiiiAijl|ifiiii i»t'>'«un»di»!''iit;?rm..>'iiil|t„;i»»''iHn1o tOregonu, naj štrajka jo in pi-ketirajo, če se jim zdi potren- Kot snano, je embargo na orožje v nasprotju s predrl d .ikovimi željami. Še pred začetkom sovražnosti je predsednik naznanil, da bo v slučaju vojne sklicsl posebno zasedanje kongresa ter predlagal kongresnikom izpremembo obstoječih odredb. S kongresnimi voditelji obeh strank je že sedaj v zvezi, za sklicanje posebnega zasedanja se pa zaenkrat fte* ni odločil. Republikanski voditelj senator McNary se je-telefonič-no posvetoval s predsednikom ter povsem odobrava posebno zasedanje, ki se bo bavilo izključno le z revizijo nevtralnostne postave. V nevtrainostni proklamaciji zahteva predsednik, naj vsi Amerikanci izvajajo nepristransko nevtralnost, dovoljeno jim je pa simpatizirati s to ali ono stranko in se svobodno izražati o nji. Težke kazni so določene za tiste Amerikance, ki bi se, bivajoč na ameriških tleh, vpisali v vojaško službo te ali one bojnjoce se države ali nagovarjali koga drugega k temu koraku, ki bi se udeležili vojaške ekspediciej take države ali jo z denarjem podpirali ali bi pomagali k begu interniranim o sebam. Vojne ladje bojujooSh Be držav se ne smejo posluževati ameriških pristanišč za svoje operacije proti sovražniku in morajo, če se ustavijo v ameriškem pristanišču, po preteku 2$ uSr jepet odpluti. Založiti se smejo le z omejeno zalogo kuriva in živil. Ulični,' toda dosti strožji predpisi veljajo za ladje, ki plujejo skozi Panamski kanal- V vseh ozirih so podrejene odredbam panamskih uradnikov, ki smejo pod gotovimi pogoji celo častnike in moštvo zapoditi s krova. V petek jel predsednik proglasil za zaščito nevtralnost: in ojaeenje obrambnih sil omejeno izredno stanje (national emergency). V tem ozira gre v prvi vrsti za razširjenje raznih armadnih panog, ne pa za dolo^tev meja mirovnim odnoša-jem. racija zanje z vsem svojim 'vplivom, če bi se jim bilo tre ha zagovarjati, zaradi kršenja omenjene postaive. Zahteve tekstilnih delavcev WASHINGTON, D. C., V2 sep. — United Textile Workers of America, ki pripadajo Delavski federaciji naznanjajo, da bodo zahtevali višje pla če, češ, da zaradi vedno nara ščajočih cen s sedanjimi mezdami ne morejo izhajati. F. J. Gorman, predsednik izvršilnega -veta, je izjavil, da zahtevajo gospodarji višje cone za svoje izdelke in da vsled-tega lahko povišajo plače, ne da bi bili pri divjdendali kaj prizadeti. Hčerki rešil življenje, sam na utonil. Iz Kničanina v Vojvodini ]><>-ročajo o junaškom dejanju očeta, ki jo svojo hčerko rešil -mrli v valovih Tise, pri torn pa si*m utonil. Devetletna hčerka 'krčmarja Maleševiča so jo s svojim očetom peljala na vlačilcu po Tisi. Dekletce pa je iznenada padlo v vodo. Male-ševič je takoj skočil za njo v valove in so mu je posrečilo, da jo je rešil, raiikfpa jo utonil. Ves ta .prizor se je odigraval pred očmi Malešovičovc žene, ki jo od prestanega strahu dobila hud živčni napad. Listnica uredništva. Rojak v Eveleth, Minn. — Pravite, da ste p riši i v Ameriko že leta 1907 in da od tedaj ves čas živite v Združenih državah in da sto prišli nezakonito. V onem času jo vsakdo lahko prišel v Združene državo zakonito, tudi brez j>ot-nega lista. Vašega stališča ne razumemo. Pošljite nam natančnejše podatke in Vam brv mo dali navodila. Pa ne bojte se podpisati svojega imena in navesti svojega naslova. Skrivnostna zadeva v Alžiru Ka.■bacli v Alžiru ie eden od naj^krivno-stnejših mestnih delov mesta. Desetkrat bolj je nevaren kot pristanišiki del v Marseilleu in dvajsetkrat bolj kot zabavni prostor v Singa-puru in je bolj nepregleden kot labirint na Kreti. Nešteto zločincev re on i i po več. let politika in skriva. Mnogo mo-j škili in žensk je za zmeraj iz-j ginilo v tistih ozkih ulicah.' Pred tremi leti pa jo bil tam! izvršen umor, ki je v vsem mo-j hamedanskem svetu povzročil; ■vt/ii kan'-'ko senzacijo. Veliki j mufti iz Al žira, Si Bendali A-, pior Malvmuid je bil v ulici a je celo odklonil, da bi se udeležil ofd-posIan>tva. ki so je šlo v Pariz pritožiti, so ga iprišteli k izdajalcem Kasbaha. Njegov najhujši nasprotnik jo bil šejk BI Okbi, voilitelj odposlanstva in prevodnik na-prddnega kluba v Alžiru. Ta klub pa je bil hkrati sedež versko ločino ulema. Sejk El Ofc-l;i, ki j«1 imel dolgo brado in žareče črne oči, je zna! s svojimi vplivnimi besedami pridobiti množico na Svojo versko občino. Kadar je stopil k ubogim krošnjarjem in ribičem in jim s tojilimi beseilami govoril, so Šili za njim kot zamaknjeni. Xekoč se je bil pri Damasku boril za arabsko svobodo ln je bil na dvoru Ibn Rauda v visokih službah. Njegov najstarejši brat je velik eniiir v Moki, ki ga vsi Vahabiti poznajo in Deitama nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo; Za $ "J.oO $ 4.50 $ 6.60 $10.25 $20.— $39,— CAS ZA SPORAZUM DELAVSKIH STRANK ZA NAŠE NAROČNIKE! V zadnjem čaau j© bilo veliko vprai&nje po zemljevidih,! po-M-kmo za najnovejši evropski zemljevid, ki določa meje kot so obetale'1. septembra, 1939. Da bi ustregli našim naročnikom, smo preskrbeli zemljevid, ki je najbolj natančen in najpopolnejši. Samo rizba tega ze ml je vida je veljala $4000. Ker pa je bflo laradi zanimanja v današnjih dneh natiskana velika množina, smo jih mogli dobiti od »skladatelja omejeno fiterflo aa povoljbo ceno. Vsak, ki bo ponovil oz. poslal za nadaljno naročnino (vsaj za četrt leta) ali pa si "Glas Naroda" nanovo naroči, BO DOBIL BBKaPLACNO TA VELIK ZEMLJEVID (20m x 24ini, na katerem •o natančno označene meje evropskih držav, kakor-šn^ so bfle 1. 8ep. Označena so mesta, gore in reke z imeni, tako <1a ho vsakdo mogel zasledovati potek vojne, kako daleč je prodrla kaka armada, itd. — Na drugi strani zemljevida je o-Knačen« Maginotava in Siegfried obrambna črta ter utudbe ob poljski meji — VojaMa statistika: v sraka, na »emlji in na morju, itd. Ta semljevid bo vsakomur dobrodošel, kdor se zf. po tek Mdanie vojn* t Evropi. . ZA »ABOONBfO, NAJ TUDI -^FONuteA KHB IMAMO SAMO Žalostno je, da je v tem času tak velik razkol med obemaameriških delavskih organizn cijali, y interesu obeh je, da poravnate svof spor in se Etapno borita za delavska načela- Dia. . 1 «0 bin.' 28» Din. 30-Din. 50V Din. 1000 Din. 2000 • 9 a V Italijo: Za | «.30 * 12.— # 29.— 9 57.— 1112.50 $167.— Dir 100 Lir 200 Lih bUO Lir 1000 Lir 2000 Ur 8000 KER SE CENE SEDAJ MTRt MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI 6» teplntil* vetjih metk«? Ml egoraj navedeno, bodir dinar Ifh ali lirah. dovatjujcM i« baUše pogoj«. NUJNA NAKAZILA IZVKdU ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SI— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) M« W. 18th ST., NEW YOKI4 Govornik marsikaj kakšno blekne, ki nima ne repa ne glave. Običajno poslušalci kaj takega preslišijo. Šele ko vidi človek tako rec tiskano, se zave njenega nesmisla. 'Pred leti'so francoski poslanci v enem samem dnevu iz -rekli naslednje krilatice; t ' * "OfcVati svinjo, pomeni braniti samega sebe." .itiiiTmtt.j'UlUllll,!,|llUiuil(>!,|IUllUll»-i|lU|tuUl>!lN|» spoštujejo. Ni čir 1 no, da so Alžirski Arabci v h h*! i v šejku El Oklbiju svojega novega prereka. In če se je upal k«»r javno napadati starega Bendalija, ali ni bino, da ga'morajo tudi drugi sovražiti? Eden od ulemov, iw^^P3^ Akaiba, ki je bil že osemkrat obsojen radi kraje iti uboja, ^i je posebno zapontnil besede svojega gospoda. Začel je pri-.^hišfkovati glasovom, ki so mu prrŠGpetarvali, da ne b« ničeet. Bendall se je sesedel in morilci so pustili ob! ožil t i v cestnem jarku Sto Arabcev in dvajset pomorščakov je sbilo prisotnih ko se je izvršil zločin. Niti trenili niso. Ljudje, ki so šli mimo so se ponaredili. Tcot da niso ničelsar videli. Nikoli ne bi fbiii dobili morilcev, če bi jih ne bilo naznanilo dvoje deklet r ceste. Akaba je takoj priznal in je povedal, da je šejk El Oldbi -zapocel zaroto, da mu je dal botflalo in 'mu obljubil 30 titfoc frankov nagrade. Šejka so koj prijeli, toda čez nekaj dni. je Akaba svojo izjavo pre-kliioal. da je šejk (nedolžen. Ko. je stopiH Šejk v sodno dvorano, ni morilca Akabo niti pogledal. AH bo njegova izjava rešila imoriksu g!avo? Katere ose»be so zasnovale umor, če »ga ni on? Nikoli ne bo mogoče razkriti to stkrivnost. zakaj tajnosti v Kasbahu «o do^ bro zavarovane. 'Ko izgovarjam te besede, se trese v mojih ustih Brian-do v jezik." "S svojimi rokami in s' svojim znojem delajo francoski viničarji dobro francosko vino." ■ • } "S pogostejšim uživanjem konjskega mesa se odpira konju nova bodočnost." "Nočem govoriti o živečih, n namigriil bom na enega med njimi, ki je že mrtev." "V sta rili prtenili hlačah bi-jejo srca vrlih ljudi." "Hvala vam, gospod minister, poslušali ste me z dobro-lio'tnim očesom." Bila je kot nagelnov cvet. Iz oči ji je sijala otroška radovednost. Priprave za poroko so bile končane. Ženinu se je zdelo, tla je v devetih nebesih, kajti takega zaklada kot je ona, bi ne našel, pa če bi prevrgel ves svet. Nobena ni tako' nedolžna, deviška in nepokvarjena kot je ona. Dan pred poroko pa dobi pi-siiio, ki ga je skoro zrušilo. Pisala mu je ona in sicer takole: — Nesramni zapeljivec! Svojo ndadost sem ti žrtvovala, svojo lepoto in nedolžnost. Če mi takoj ne odštejes ^iveh tisočakov, se bova zmenila na sodišču. ADVERTISE IN Ves razburjen je pohitel k nji. Malo je probledela, ko jc zagleldala usodno pismo v njegovi roki. Pa se je hitro pomirila in nedolžno rekla : — Saj nisem tebi pisala. — Kako da ne? Poglej, na koverti je moj naslov. — Oprosti, zniotila sem se. Pismo je bilo namenjeno našemil prejšnjemu boardarju, pa sem ga [»omotoma Tebi poslala. — O, saj se mi je zdelo, da mora T»iti pomota! — je Veselo vzkliknil in jo burno objel. Učitelj je rekel učencem, naj napravijo stavek, v katerem bosta besedi deloma — deloma. Prvi se oglasi najmlajši u-čenček: -— Moji stariši So deloma, moškega, deloma žen-skega spola. — 'Pustite has v mihil—«o zaklicali vaški pretepači županu, ki jih je prišel mirit. t Kirurg: Izmed desetih Ijadi jih devet te operacije*ne preživi. Ali lahko še kaj stortm za vaB, preden začneroo?" Kotnik": "Ah, da — dajte mi moj kKVb»k " Dosti je ljudi, ki žrtvujejo v prvi polovici H vi jen ja svdjo zdravje, da fci tvmfnžijo n^kaj denarja. V dra^i polovici *iv-ljenja pa žrtvujejo ves denar, da bi ohranili zdravje. »a Lit g IlftODP -NewTarf in . Xhuredax* S^tezphst,?39 t SLOVENE (ITJQOSLAY^ DAHjT RAVNATI SE JE TREBA PO RAZMERAH Vojna vrtita je pridivjala Had Evropo. Obsedeni voditelj nemškega naroaa se je setlaj vrgel na Poljsko z vso svojo bavarsko 4E»9O. Pomandrati s svojimi petami hoče »vse, kar do sedaj ni bilo njefeOVega,1 ^praWti pod svojo oblast in slednjič. raztegniti meje čez zemljo, h&prijetio s krvjo miroljubnega poljskega in napadalnega naroda. * J Toda tudi zanj bo prišel plačilni dan, kajti Anglija in Fran-cija.ste se trdno'zavzeli, da mora biti* hitlerizem uničen. In v tem sklepu boste uspeli, kajti na razpolago imate vse vire. ki '^o potrebni ta 'ktiko vojno in ki ne bodo usahnili, pa če je vojna še tako dolga. N Vsled te Vojne na «iiso prizadete samo one države, ki fco bile potegnjene v vojno vihro, temvč evropske in tudi kolikor toliko Vse drfave sveta. Vsakdo izmed nas se je pri izbruhu vojne v velikih skrbeh vprašal: "Ali bo mogoče ostati v stiku z našimi domačimi tam v domovini t" Da, še vedno'obstoji iK>štaa »veza z našo staro domovino; največ poste prepeljejo ameriški parniki. Tot?a našim sorod h i kom in znaneem ni dovqjj, da si z njimi doptenjemo, tertlveč bodo zelo hvaležni, alfo jih obveščamo, kar se godi v njihovi bližini in eelo v njihovi lastni deželi. Se p red no se je pridela lo iz Inozemstva, da šokirali NOVICE IZ CHISHOLM, MINN. Danes, ko to pišem, je tukaj pravo jesensko vreme: deževno in hladno. Vse se pripravlja za zimo: drva žagajo vsepovsod. Tako se mi vidi, kot v starem kraju. Naj malo poročam, kako se je vršila Konvencija Jugoslovanske Zveze za Miunesoto v Virginiji 27. avgusta. Te konvencije sem se tudi jaz udeležila kot delegatinja kluba št v. y iz Chisholma. Namen Zveze je združiti vse Jugoslovane v Minnesoti in pomagati eden MLWD90TOKE NOVICE. V Keewatimi je umrl Clias. Zevnik, star 41 let. V Ameriko je prišel zelo mlad in zapušča ženo, dva sinova, hčer in tri sestre. V Evelethu je umrl John iMovrin, r?tar 57 let in doma iz Kralca pri Xenitsfki Loki v Beli Krajini. V Ameriki je bil 37 let. V Chisholnm je uimrl po dolgi im niiučni bolezni Louis Ba- |v Ghi&olmu umrla 87-1 etna drugemu za delo, bodisi držav- ra^a> star :>9 in ro^n v A-no ali mestno in pridobiti ro-l"ienk^ T iste*n niestu J« umrl jakom državljanstva in ob ča 'P311, * 4 ačča rojaka .Ta- d0. , . .... * koiba Osibolta.'blagajnika Prve Stassen m je imel lepi . , . . _ . ■ * , narAmo pogosto prejeli sporoči- temi stran češkega rodu Me- U^u.-do*klor w ni ^ di v *4Glasu Naroda-, kaj se je kajlni je tudi bila dana Sest, daj^ lcti ,ila v ch\«hn\m. 9• #r» ___a__1__1 • 1 ?---J„ 1 U^ m . -«/k if c rv*-* 1 in rtu I ^t»A i 1 važnega političnega dogodilo. To (pa tem bolj velja sedaj, ko je v Evropi vojna, po kateri iso prizadete tudi nevtralne države, kot je tudi Jugoslavija. Pred dnevi so časnikarji v Londonu priznali, da so ameriški časopisi najbolj informativni, in, da ako hoče Anglež kaj več iavedeti, se mara obrniti na ameriške li*te. Verno, da bodo Vaši v domovini hvaležni, 'ako jini naročite "(Ha- Naroda", da bodo marsikaj izvedeli, česar iz tamočnjili listov ne morejo izvedeti. GOSPODINJO JE ZAET.AT.- Verniki ti*ti poročajo o zverinskem umoru, ki ,se je primeril prvfd dnevi v Mouakovem, kjer He je 14. avguata nastanil pri družini Peise 25-letni Wolfgang Schulze iz Lipskega. Sehulize je možno jecljal in je ij>ovedalt da je dofoil to napako pred letom to, da bi mu t>ili stanodajalci bolj naklo-njeni. . •/ Ko se je te dni vrnil mož Peissove * dela, se mu je čudno zdelo, da mu ne prkie na trkanje nihče odpret. Kmalu nato je arečal SohuVzeja, ki ga je vfyrnftal, kje je njegova že- na. JecljaVeo je rekel, da je šla z Vloma najbrže v trgovino. Ko je mož pozneje vlomil v stanovanje,'našel je svojo ženo mrtvo v mlaki krvi. Imela je več vbodljajev z nožem. Ker je Sohulze izginil iz stanovanja je takoj postal sumljiv zara li uiitora. Po zločinu je jecljavec vlomil v Vse omare in mize, pobral iz nji'h vrednostne predrt iete, in izginil. Pri raaboj-ništvu se je tuldi porezal na rokah, potem pa je imel še dovolj drznosti, da se je okrvavljen vozil v tramivaju. Dal si je obvezati rane in se napotil pe«š proti dolini Izare, kjer so ga prijeli. Zločinec prima va dejanje in pravi, da je izvršil umor zaradi ropa. LETNO PREISKUŠN JO TUGbSliOVANS^A J KATOLIŠKA. JEDNOTA ELY. immsaoTA KI IMA 'V 22,000 članov in dfi mi!jona lili je v roko segel in dal svoj podpis na program. Govoril je tudi iiaš rojak Rev. Sholar iz Dulutha. Udeležba je bila velika in postrežba dobra. Najboljše je pa bilo, ker ni bilo veliko govornikov. Prihodnje leto se bo vršila konvencija na Ely, Minn. Naj malo tudi poročam, kako se je vršila tukaj štiri dni slovesnost ali 31-letniea, odkar je Chishohn pogorel do ta!. Te slovesnosti so se udeležile vse naselbine iz železnega o-krožja. Kronana je bila tudi kraljica lepote, v petek zvečer v Recreational dvorani, na&e slovensko dekle, gospodična Mary Palčič. Xa Labor Day je bila velika parada po mestu s kraljico na čelu, kar je bilo za Slovence Častno, da je zmagalo naše dekle. Posebno pozornost je zbujal rojak Victor Debelak, ki je nastopil s parom konj in samni in pokazal kako je bilo leta 1906 pred požarom. Prav dobro se je postavil. Končno naj še omenim, da me je prišla obiskat moja pii-jateljica in sošolka iz Chica-ge, gospa Mary Pristavec in se ji zelo dopade tukaj v Minnesoti in ob tej priliki se je tudi naročila na "Glas Naroda". — Sedaj pa pozdravljam vse naročnike tega lista. — F. Lukanich. Zapušča dva sinova Eleanor Osbolt. in hčer IZ DALJNEGA ZA-PADA SAN FRANCISCO, CAL. Cenjeni urednik: Ker mi poteče naročnina 10-tega tega meseca, vam pošljem za dva meseca en dolar, da ne 'bom zaostankar. Bi Vam raci poslal za pol-leta, pa ne delam že tri mesece, sem na reliefu. Premalo plačajo za življenje, samo osem dolarjev za cel mesec, za sobo pa — Silijo me v kampo delati za samo hrano in stanovanje. Pa saj nisem še v starem kraju zastonj delal. Tukaj bi dobil delo, ko bi mogel unijo plačati $lt>.50; bi šel tukajšnje časopise prodajati in bi zaslužil najmanj $17.75 vsak teden, pa žalibog nimam za vstopnino. Težko je dobiti koga, da bi mi AVTOMOBILSKA XESRF/'A na 'roko SLOVENKE. I Kot vidim v tukajšnjih ča-Maria Vidmar iz St. Louis, .sopLoto 2. seipt. poročila v slovenski cerkvi k v. Jurija Mlss Enima Mrgole in Mr. Anthony SI i ves. Nevesta je hčerlka dobro ]>oznane družine v naselbini So. Chicago, Mr. in Mrs. Louis in Agnes Mrgole. V Sheboyganu. Wis., sta bila poročena Miss Štefanija Zor-man in Mr. Joseph Brunette. Nevesta je hčerka dobro poznane Zormanove družine. Ljubljana, avgusta. — li in smejali ob njenih ustvaritvah na odru, kot žena, ki je zares in*z vsem svojim nejH,-tvorjenim slovenskim bistvom živela za našo odersko -umet-sti čutijo vrzel, ki jo je zapustila svoj delokrog; spoštoval-ei in prijatelji njene—umetnosti čutio vrzel, ki jo je zapustila njena močna obsebnost iu vselej z veseljem pozdravijo njene nastope na odru kot na primer zadnja leta njeni vlogi : carice v Pa rmovih "Ama-conkah" .in županje v/'Ančki", ki potrjujeta, da njene i-gralske sile še niso izčrpane in njen temperament ni ugasnil.' K njeni 70 letnici ji vsi iskreno čestitamo! Mo., se je 29. avgusta težko pobila na glavi in drugod po telesu pri avtomobilski nesreči, ko se je peljala a svojim "l>os-som" na počitnice v Chicago. Nmreča se je pripetila po eni uri vožnje od njenega doma. Odpeljali so jo v bolnišnico za Tidkaj časa in zdaj se zlravi doima. Avto se je trikrat prevrnil m "boss" je 'bil le lahko pdbit. . Evropi. Evropi, svetom. Težki Britki časi so pred časi so pred in-pol dolarjev OHJxriijft ^ M tj ^ »I *|C|JI 1 Uil;*au '1* 1 Organizacija'je »anenljiva, nopxiaitanskaj in salo priporočljiva zayarovalnida. Za^arkjte itt «vdjc t>troke pri Ji ! . f« jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, liesrečam in slilr ti , "eT- Ako drnitro JSKJ ▼ ^M nM-bini, Fpra&ajte krajevn^a tajato fta po)a«ttlla, na, pilite na «tavni urad, Ely, Minnesota. ------- EKSPLOZIJA. Dne 1. septeiribra je bil pri delu v tovarni v Little Falls, N. Y., ul)it rojak Jakob Pet-ko\*sek. Na nepojasnjen način je eksplodiral stroj in nesrečnež je bil na mestu mrtev. Pokojni, ki jp bil star 56 let. je bil doma v Rovica«h naid Logatcem na Notramjskein in za-ipušča ženo in dva sinova ter dve hčeri. SLOVENJKA SMRTNO FONT3SREČT5NA_ Celo naselbino Joliet, 111., je pretresla 10. sefpt. zjutraj žalostna vrst. da je bila Mrs. Gertrude Korevec, soproga Antona Korervec z Indiana Street na potu k sv. maiši, ob 6. zjutraj v slovensko cerkev sv. Jožefa, tik pred ceiflcvijo, zadeta od avtomobila. Novomasinik Rev. MicSiael Cejpon, ki je bil takoj poklican na (mesto nesreče, ji je podelil po?lednje za_ kramente ter jo nato spremljal Tukaj so težke delavske razmere. Vsak dan so delavci odpuščeni, pa ne samo pri ArV. P. A. pač pa tudi v privatnih industrijah. Torej prosim oprostite, ker ne morem Vam zaenkrat več poslati. Vas lepo pozdravlja rojak in naročnik. Frank Zaje. 378 — 3rd Street San Francisco, Cal. SMiRTT ROJAKA NA SYGAN HEUL, PA. ' (Nisiifco se (pozabili žalostne wiuti tdkaj«njega rojaka Toneta Puf^tovTika, že ^e |>reminul M^pet na^e smrfi za pijui5nico difcro poznani oelčffttoife Slov. borna na Coot's Hill, Peter Selkšaik. star 56 let. Bojen'je bil v vasi Solčava pri Celju na StajeWkem. Tu je fbWaJ 'vec Ifet Pokojnik je bil nai)YeKtoe^ra mišljenja, do-ber'draMjolk ter irveBt član vsfeii 6't^aniiacij katerim jej prjpad&l. ^j^v pbgrei> se je v||il dne ipoflWUfce v Met rose pokopališče. TVi za-pulšča žalujočo soprogo, v De irontii brata, dve seMri v Ju-^fostaviji t^r več prodnikov tu-kaj. v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je kmalu potem preminula. Pokojna Mrs. Korevec, rojena Pucel, istara 72 let, je bila doma iz vasi Orlakar, fara Sela pri Šumfberku, na Dolenjskem. Zapušča potrtega soproga in osent odrastlih otrok ter 23 vtmikov. avgusta 1. 1869 pod šentjakobskim zvonom. 188(i leta — torej 17 letna — je pričela na stopati na odru Dramatičnega društva v dvorani Čitalnice, kjer se je hitro uveljavila s svojo prirodno darovitostjo. Slovensko gledališče je bilo takrat šele v prvih začetkiU rin njegpvi udje so bili resnični idealisti, kajti njihovo edino plačilo je bila zavest, da se bj-rijo za obstanek slovenske besede in za slovensko umetnost. Kasneje se je preselila igralska družina v novo gledališko zgradbo, današnjo opero, kjer je bila A. Danilova dolga leta ena izmed prvih igralk in no-siteljiea repertoarja. Za nekej časa je ,/apuslila ljubljansko gledališče in postula voditeljica tržaškega slovenskega gledališča, tam se je posvetila tudi vzgoji igralskega naraščaja. Vrnivšo se v Ljubljano, so prisilile slabe socialne razmere, ki so ogrožale eksistenco igralcev, da je šla leta 1913. v Ameriko, kjer je ostala šest let. Nato se je vrnila v Ljubljai.o za dve leti; 1921. pa je odpotovala znova v Ameriko. Štiri leta je bila voditeljica in prva igralka na slovenskem gledališču v Clevelairdu. Vendar jo je želja po domu in po domačem gledališču privedla nazaj v domovino. Od L 1925.—1928. je znova zaživela kot igralka z vso prvobitnostjo svoje nravi na domačem odru. 1928. je praznovala 40 letnico svojega gledališkega delovanja in je bila kmalu nato upokojena. Njen repertoar obsega okrog 300 najrazličnejših vlog, klasičnega, folklornega in salonskega repertoarja, od najres-nejšega 'do najlažjega značaja. Danilova sme ob svoji 70 let* niči, ki jo doživlja še mladostno sveža in popolnoma zdrava z zadovoljstvom gledati nazaj na plodno delo, ki je pomagalo soustvarjati slovensko gledališko tradicijo in vzgajati o-derski naraščaj. Med današnjimi aktivnimi igralci je nekaj članov, ki so našli ob njenem vodstvu pot na oder. A. Danilova živi v spominu vseh tistih ljudi, ki so sodoživ-Ijali njeno umetnost, se joka- v JfanitdL HILCRBST, Alta. Tukaj Vam pošljem ček za — za nadaljno polletno naročnino na "Glas Naroda", in ne zamerite, ko sem se za par dni zakasnel. Ta list hočem obdržati, dokler bom živel. Tukaj pri nas ni mnogo novic. Majna dela 4 do 5 dni na teden. V majni zmeraj kakšnega pobi je. Ravno danes, ko to pišem, je sneg zapadel po gorah in še dosti nizko, toda v -dolino še ni Vlosegel. Mislim, et enkrat doma in — da je našel dekle, za katero bi se izplačalo prodati »vojo prostost. Eno pa ve že danes gotovo — na Oraveneteinu je zopet treba vzeti oskrbnika. Nesranmo, kaj vfce naiprtujejo Ruti. Poleg tega pa nikdo, razun njene tete, ni znal ceniti njenega dela. Kakor-hitro bo na posestvu vzel v isvoje rake vajeti, bodo za Rut napočili boljši dnevi. Pozneje pa bo itak morala imeti kaj več časa zanj. Ta mi.-el pričaia nasnleh na njegov obraz in s tem na- fmeham zaspi. To noč se niu j.' v resnici sanjalo in celo zelo živo. Najprej o Iogosto ne morem zdržati v postelji dalje kot do petih — in sem si mislil, da ste že pri zajtrku." Rut se ^neje, toda njen obraz zandi. Nol>ene besede ne verjame in ve prav dobro, da je prišel .samo zato, da ji dela druščino. To pa jo napravi prav neunmo srečno. "Potem pa se vas moram usmiliti, gosipod doktor, kajti drugi bodo zajtrkovali £ele ob devetih." Klaus s€*de njej nasproti in sklene roke. "Tako dolgo nikalkor ne bi zdržal — kajti v krvi mi še vedno tiči strah, da bi n*oral umreti lakote, strah, ki sem ga moral tako doflgo prestajati." Rut ga pogleda s toplim sočutjem.. "A!i vas -mem prositi, da mi boste ob kaki priložnosti prepovedovali o svojih doživljajih?" "iDa, vam bom prav rad in obsežno o tem, poročal, drugim pa samo, kar je neohhodno jxrtrebno." "Zakaj pa rajše ravno meni, kot pa drugimi?" "Ker mislim, da bom pri vas masšel odkrito sočutje za mojo ut^odo, tpri drugfli pa bi bila samo radovednost in veselje po senzacijah." Rut nekolilco zardi in pravi nekoliko v zadregi: "Tedaj se zanašate na mojo odkritosrčnost?" "Tako trdno kot na svojo." Nato pa pravi Rut: "Ako tako tndno držite na mojo poštenost — vam moram nekaj povedati. Petem vann ne morem zaonolČati, da mi je postal jasen namen vašega bivanja tukaj." Klaus se nefkoliko zgane, jo pogleda z velikimi očmi in boječe vjprasa: "Kaj pa smatrate za namen mojega tukajšnjega bivanja?' "Na ndbeoi način ne samo naemna, ki ste ga napravili." "Iz četa to sklepate?" "Ker nikdo kot ste vi, ne bi od tujih ljudi sprejel tako dolge gostoljuibnoiFti, ako bi prinesel samo kak pozdrav — in že oelo od nekoga, ki je že umrl." ITstnice se mu tresejo. "Torej se vau. "Navzlic nesoglasju, ki je nastalo med vama, vas gospod' Auvebole ni nikdar pozajbil. Rekel bi celo, da je s spominom na vas uganjal ginljiv kult. Ni'koli nisem bil v njegovi družbi, ne da bi pripovedoval o va«. Iz previdnosti, da ne bi morda kdo ovrgel njegove oporoke, jo je napisal v različnih dobah svojega življenja. Kakor veste, njegovo premoženje ni ravno malenkostno." Gogflra Laundaul je vstala in odišla po stopnicah navzdol. Na cesti je bilo živo in vroče. Vro- MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaja KNJIG nerfi, ki so jo dolgočasile. Govoril je malo in nerazločno izgovarjal besede, kar jo je zelo dražilo. Le kako ga je morala tako dolgo .prenašati ? Nekega sine je Louis Landaul križal njeno pot. Zamikala jo je pustolovščina in gogpod Auibevole ie ostal sam. Še ko je sedela za mizo nasproti svojenuu mowu, ki je molče pospravljal kosilo, je ostala gospa Landaul zamišljena. Kaj je postalo iz nekaj tako zabavno kramljajočega zgovornega, galantnega moža? Zdaj je bil gotspod Lartdanl prav tako tih čična glasna nmožira jo je me- kakor go«jpod Aubevole, ven-tala sem in tja. Poklicala je'dar njegov mračni in sovražni taksi in se odpeljala domov. I molk ni bil prav nič podoben Stisnila se ie v kot voza in es|moKku njegovega prednika. sa, Alberta in hčere Anno Vy-skoil, Antonijo Don^bach, Alice Gorski in več vnukov. t ■Dne 6. septembra je v bol-nišnici uuVrla Mre. Elizabeth Hočevar, stara šele 24 let. t V Glenville bolnišnici v Clevelandu je preminula Frieda I Lavrich, roj. Kalin. Pogreb je vodil Avg. F. Svetek. t V ibolnišnici v Warrensville, je 5. sppt. uimrl Anton Gerbec, star 68 lee ni prav nič izpremenil a, za katerega se ni postarala — in toga moža je zapustila. Ko je prišla domov, jo je gospod T^mdaul že čakal z večerjo. Ni trajalo dolgo in za-|jf- u. Pravljice Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. (Juna&kl vodim 2. 3. 4. 5. 6 7. t. 1«. 11. 12. 14. 15. 16. 17. 18. 19. S«. 21. 22. 21. Bdenj«*! Bihrr (ViioJ Jeiptic) Bnfilu Vrdrieuik« Boj In Zmaga (J Buritka Vojaka Cvetke (II. Majar) Drdek Je praiil (Julij Slabšalo Devica Orleanska Dve sliki (Ksaver Meftko) Duhovni boj (I*»vreni- SkupoU) Krm Diavolo Fran Baron Trrak (Ujuro ruiulurk') Goxdovnik, 1. xvesek Gozdovnik. II. zvezrk (H. Majar) Hudo Brrzdno ( Fr. Krjavec) Humoreske, Grotfskf in Satire (Aiov In Teffl) Korejska Brala, frtira iz milijonov v Koreji (Jtieef Splllmau) Krvna Os v rta Mesija (I»r. JegliCi Mladim Srrem, i»-vesti ih mla Popotniki, novele in frtire (Milan PucU) Požiralee f FT. Maj-r) in pripovedke za mladino (S. KoSutnlk) Povesti in Slike fK>aver Me-ko> Ptiee Selivke (Tacore; Praški Judek (Josip Volci Pred Nerihlo Praprefanove Zcodhe. Povesti (Anton Straiar) Prihajal, invest t Fr. Detelal Prst Božji, V. zvezek Prst Božji. II. ive*ek (Anton Keller) Preganjanje Indijanskih misijo-rjirjev (Josef Splllmau) Rde^a in bela vrtnlea (Anton Hnonder) Revolueija na Portura^em S:sl« s Šesto (H. Federer) Skozi Airtm Indijo Spisi Krištofa Am i da Student nal bo (S. Finžgar) Strahote vojne Stineski Invalid (S. KoAululk) Sveta Nolhurga Tri Indijanske povest (Josef SpiIIman) Veeerna pitona (Marija Kmetova) Vrtnar (Ta core > Volk Spokornik in druge povesti za mladino (Ksaver MeSko) Vojnimir ali Poganstvo In krst (Josip Ogrlnec Zadnja Kmečka vojska (August Seno« > Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. KoSutnik Zbrani spisi za mladino (Fngelbert Oangl) Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) Zgodovinske anekdote (Dr. Sara bon) Zlatokopi (Josef Spillman) Zmaj iz Bosne. pnre«t ts bosanske zgodovine (R. KoSntnik) (Vezava nekaterih knjig je od Matija nekoliko Izkaiena.) Ako ima feaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 916 WEST 18th STREET j HSWTQBX 37. »t. 3». 40. 41. 43. 43. 44. 45. 4*. 47. 4R. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60 61 63. <4.