185ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Du{an Ne}ak
Sovjetsko-jugoslovanski odnosi v lu~i mad‘arskih
dogodkov leta 1956*
Poleg notranje politi~nega in znotraj partijskega razvoja v Jugoslaviji, so mad‘arski
dogodki jeseni 1956 in jugoslovanska vloga v njih, najbolj bremenili sovjetsko jugoslo-
vanske odnose, pa tudi mad‘arsko jugoslovanske odnose za ~asa Kádarjevega re‘ima. Mad‘ar-
ski dogodki in {e posebej Titova ocena sovjetske voja{ke intervencije na Mad‘arskem
(zlasti njegov govor v Pulju 11. 11. 19561), so {e zelo dolgo potem, kot senca le‘ali nad
bilateralnimi in med-partijskimi odnosi. Ne samo, da se je takoj po njih, nekako od decem-
bra 1956 do februarja 1957, razvila ob{irna in ostra korespondenca med CK KP SZ in CK
ZKJ o teh vpra{anjih2, temve~ so najvi{ji sovjetski partijski in dr‘avni funkcionarji to temo
vedno znova na~enjali in o~itali Titu in Jugoslaviji dvoli~no in za socializem {kodljivo
delovanje.3 Na drugi strani pa {e do danes ni do zadnje podrobnosti dore~ena jugoslovanska
vloga pri mad‘arskih dogodkih in jugoslovanska stran se ni povsem znebila o~itkov, da je v
resnici igrala dvojno vlogo. V meni dostopnem arhivskem gradivu si namre~ stojijo nasproti
le z obeh strani zapisane trditve in njihove interpretacije. Med pismi iz omenjene korespon-
dence sem za to prilo‘nost izbral dve, ki sta med najob{irnej{imi in najbolj povednimi. V
njiju je na eni strani jasno razvidna razli~nost pogledov na mad‘arske dogodke in temeljna
vpra{anja medsebojnih in mednarodnih odnosov, na drugi strani ka‘eta tudi kako narazen
sta bila CK-ja oziroma partiji, glede najpomembnej{ih vpra{anj razvoja (socialisti~ne) dru‘be
in dr‘ave.4 Iz nobenega od njiju pa ni mogo~e razbrati, kaj se je v za~etku novembra 1956
zares dogajalo na Brionih. Odgovor na vpra{anje ali so sovjetski o~itki Titu dr‘ali ali ne, gre
tako v prvi vrsti iskati v razli~ni interpretaciji istih besed – skratka v politi~ni uporabnosti
izgovorjenega, za doma~o, bilateralno in mednarodno rabo.
In kaj se je zgodilo v tistih prelomnih dneh od 21. oktobra do 11. novembra 1956?
* Akademiku prof. dr. Janku PLETERSKEMU ob 80 – letnici.
1 Slovenski poro~evalec, Ljubljana, 14. 11. 1956.
2 O tej korespondenci je razpravljal CK ZKJ na seji 1. 2. 1957. Stiftungsarchiv der Parteien und
Massenorganisationen der DDR im Bundesarchiv Berlin (dalje: SAPMO, Barchiv), DY 30/3642, SED ZK -
Büro Walter Ulbricht.
3 Npr.: Pogovor Hru{~ov-Vukmanovi}, 16. januarja 1960 ali pogovor Hru{~ov-Mojsov, 15. decembra
1959, oba v Moskvi; glej zapisnike obeh pogovorov v: SAPMO Barchiv, DY 30/3643, SED ZK - Büro
Walter Ulbricht.
4 SAMPO Barchiv, DY 30/3641, SED ZK – Büro Walter Ulbricht. Nem{ki prevod pisma, ki ga je CK
KPSZ ozna~il kot »strogo zaupno«, je dolg 21 gosto tipkanih strani.
SAMPO Barchiv, DY 30/3641, SED ZK – Büro Walter Ulbricht. Nem{ki prevod pisma, ki ga je CK ZKJ
ozna~il kot »zaupno« pa je dolg kar 41 strani, ruski original, ki ga prav tako hrani SAMPO pa je dolg 28
strani.
ZGOD VINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 200  • 1–2 (122) • 213–
186 D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956
Mad‘arski dogodki
Destalinizacija je tudi na Mad‘arskem odplavila staro partijsko garnituro. @e 18. julija
je, zaradi »starosti, bolezni in napak pri kultu osebnosti ter kr{itve socialisti~ne zakonito-
sti«, odstopil prvi sekretar mad‘arske delavske stranke Mátyas Rákosi. Nadomestil ga je
Ernö Gerö. Ta je v skladu s splo{nim trendom destalinizacije v vzhodni Evropi takoj za~el
propagirati demokratizacijo in vlogo parlamenta, obenem pa za~el z rehabilitacijo za ~asa
stalinizma zaprtih komunistov. Iz zapora sta tako pri{la tako Janos Kádar (zaprt zaradi »ti-
toizma«) kot tudi Imre Nágy, najpomembnej{a akterja mad‘arskih dogodkov leta 1956.
Destalinizacijski prividi demokratizacije so najprej vplivali na {tudente. Ti so ‘e 21.
oktobra v Szegedu organizirali velike demonstracije, katerih se je udele‘ilo 3000 {tudentov,
ki so skupaj s {tudenti v Budimpe{ti in Pe~uju (Pécs), zahtevali svobodo tiska, odpravo
smrtne kazni, bolj{e varovanje ~lovekovih pravic, bolj{e ‘ivljenjske razmere in univerzitet-
no avtonomijo. Solidarizirali so se tudi s poljskimi kolegi in zahtevali, da se na mesto
predsednika vlade in voditelja KP vrne Imre Nágy. Demonstracije, ki so jih za~eli {tudentje,
so se nadaljevale. V no~i med 23. in 24. oktobrom je ‘e 100.000 demonstrantov podrlo
Stalinov kip in za~elo odstranjevati rde~e zvezde. Zahteve so se {irile na reorganizacijo
gospodarstva in upo{tevanje starodavnih mad‘arskih dr‘avnih simbolov (grba).
Budimpe{tanski radio je 24. oktobra zgodaj zjutraj objavil izjavo ministrskega sveta dr‘ave,
da gre za dejavnost reakcionarnih in protirevolucionarnih elementov, ki napadajo javna po-
slopja in varnostne sile. Kljub temu so upo{tevali zahteve demonstrantov in tako Kádarja kot
Nágya kooptirali v CK, vendar je prvi sekretar ostal Gerö. Nágya so sicer dolo~ili za predsed-
nika vlade, njegov namestnik pa je postal prej{nji predsednik vlade Andras Hegedüs.
Toda polo‘aj v dr‘avi se ni pomiril. Val, ki so ga spro‘ili {tudentje, se je dvigoval in Gerö
ter Hegedüs sta se obrnila za pomo~ na sovjetsko vlado. Nágy o tem ni vedel ni~, njegova
vlada pa je pozivala vstajnike, naj se vdajo do {estih zve~er 24. oktobra. @e popoldne tega
dne je nastopila sovjetska vojska. To je bila prva sovjetska intervencija, ki je z voja{ko silo
zadu{ila mad‘arsko ‘eljo po demokrati~nih reformah, a kmalu zatem povzro~ila {e bolj
krvave dogodke. Do 25. oktobra je bil odpor vstajnikov zlomljen, Geröja so odstavili, na
njegovo mesto pa postavili Janosa Kádarja. Ta je podobno kot Nágy takoj za~el pozivati
prebivalstvo, predvsem mladino, da naj ne podpira vstajnikov in zatrjeval, da bodo proble-
me re{ili skupaj s SZ na osnovi enakopravnosti. Kljub temu so po nekaterih mestih boji
trajali {e naprej, {e posebej 26. oktobra, ko se je med upornike pome{alo vse - komunisti,
nezadovoljne‘i in desni~arji. Zahtevali so, naj pridejo v vlado tudi voditelji upora, naj
Mad‘arska izstopi iz Var{avskega pakta, amnestijo za vse zaprte, umik sovjetske vojske,
javen proces proti odstavljenemu vojnemu ministru Farkasu, itd. Mrtvih je bilo dobesedno
na kupe. Imre Nágy je tega dne zaman pozival upornike, naj odlo‘ijo oro‘je in jim zagota-
vljal, da se bo takoj za~el pogajati s SZ za umik vojske v opori{~a. Pokoli so se nadaljevali.
Naslednjega dne, 27. oktobra, je Nágy sestavil vlado narodne koalicije, vendar je bila
Mad‘arska na pol ‘e v rokah upornikov. Da bi pomiril strasti in SZ je javno izjavljal, da upor
na Mad‘arskem ni protirevolucija, temve~ demokrati~no gibanje. Obljubljal je razpust tajne
policije in odhod sovjetske vojske. V vladnem programu je zapisal povi{anje pla~ in pokoj-
nin, zvi{evanje ‘ivljenjskega standarda z gradnjo stanovanj, bolj{e razmere za {tudente itd.
Ukazal je, da mora mad‘arska vojska ustaviti ogenj in streljati le v primeru, ~e bo napadena.
Ustanovili so narodno gardo.
Dne 28. oktobra je na dogodke na Mad‘arskem reagiral tudi VS na izrednem zasedanju.
Toda mad‘arska vlada je protestirala pri generalnemu sekretarju OZN in zatrjevala, da gre za
notranje politi~ne dogodke ter da bi bil vsak poseg VS kr{itev mad‘arske suverenosti. Seja
187ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)
VS s samo eno to~ko dnevnega reda: polo‘aj na Mad‘arskem, je kljub temu bila. Vsi delega-
ti, vklju~no z jugoslovanskim in razen sovjetskega, so sovjetsko intervencijo obsodili. SZ
pa je zatrjevala, da so na Mad‘arskem prisotni le na ‘eljo mad‘arske vlade, da bi ji pomagali
v boju zoper fa{izem. Zato ni ~udno, da so sovjetski politiki poudarjali, da bo sovjetska
vojska zapustila Mad‘arsko {ele, ko bo uveden red.
Zadnji dnevi oktobra so bili za nadaljnji razvoj na Mad‘arskem klju~ni. Pa ne zato, ker
se je 29. 10. ob dogajanju v sosednji dr‘avi oglasil jugoslovanski predsednik s pismom
naslovljenem na CK mad‘arske partije. V njem je z razumevanjem govoril o zahtevah prebi-
valstva, vendar pozival k prenehanju prelivanja krvi, pa tudi k obrambi socializma.
Pomembnej{e je bilo, da je vlada Imreja Nágyja za~ela vse bolj sprejemati zahteve upor-
nikov. Pozvala jih je, naj polo‘ijo oro‘je, ~e{ da bo sovjetska vojska od{la 24 ur po kapitu-
laciji zadnje uporni{ke skupine. Tridesetega oktobra je objavila vest, da se bo sovjetska
vojska umaknila iz Budimpe{te do 31. oktobra, kar se je z malimi izjemami res zgodilo.
Najpomembnej{a in lahko re~emo usodna pa je bila izjava mad‘arskega predsednika vlade
Nágyja 31. oktobra. Najprej je zatrdil, da ne bo dovolil nikakr{nega vme{avanja v notranje
zadeve mad‘arske ter da so »tolpo Hegedüs-Gerö«, ki je poklicala sovjetsko vojsko in
razglasila obsedno stanje pregnali, nato pa nadaljeval: »Danes bodo za~eli razpravljali o
odpravi Var{avskega pakta in o odhodu sovjetskih sil iz Mad‘arske. More se zgoditi, da bo
postala Mad‘arska nevtralno jedro v srednji Evropi, obrniti pa se bo treba tudi po materialno
pomo~ v tujini. Na sovjetsko vlado so naslovili noto, naj takoj po{lje delegacijo na ministr-
ski ravni, da bi se pogajala o odhodu sovjetskih sil.«5
Nágy je bil »petelin, ki je prezgodaj pel«. Precenil je svoj polo‘aj, napa~no ocenil
trenutek v svetovni politiki in podcenil mo~ SZ. V no~i med 31. 10. in 1. 11. je bilo sicer v
Budimpe{ti mirno, toda to je bilo zati{je pred viharjem. Dotedanji spopad je zahteval na
mad‘arski strani okoli 15.000 mrtvih in ranjenih na sovjetski pa 2500 mrtvih in 5000
ranjenih.
Druga sovjetska intervencija se je za~ela 1. novembra 1956. Sovjetske sile so obkolile
Budimpe{to in letali{~a. Z izgovorom, da naj bi bilo to potrebno zaradi evakuacije ranjen-
cev. Mad‘arska vojska je dobila strog ukaz, naj ne uporablja oro‘ja. Pa~ pa je Nágy isto~asno
objavil izstop iz Var{avskega pakta in razglasil nevtralnost. Sporo~il je v OZN, da prihajajo
nove sovjetske sile in zaprosil za pomo~ zahodnih velesil pri obrambi nevtralnosti. Nasle-
dnjega dne je Mad‘arska vlada poslala vladi SZ tri note. Zahtevala je, da SZ prizna mad‘ar-
sko nevtralnost, jo obvestila, da izstopa iz Var{avskega pakta in terjala odhod sovjetskih sil
iz Mad‘arske. V Budimpe{ti so za~eli loviti komunisti~ne voditelje in jih pobijati brez
obsodb.
Sovjetska zveza je bila odlo~ena na to ostro reagirati. Toda {e pred generalnim napadom
na Budimpe{to se je odlo~ila za vrsto tajnih diplomatskih pogovorov s predstavniki
komunisti~nega tabora (Poljaki, ^ehi, Romuni, Kitajci), tudi z Jugoslavijo. Dva najvi{ja
funkcionarja sovjetske partije in dr‘ave, Nikita Hru{~ov in Georgij Malenkov (predsednik
vlade do septembra 1953), sta v no~i med 2. in 3. novembrom 1956 priletela na Brione na
obisk k jugoslovanskemu predsedniku Titu. Obisk naj bi o~itno bil dokaz ponovnega so-
vjetskega zaupanja jugoslovanskem vodstvu, pa tudi preizkus ali se je Tito resni~no vrnil v
komunisti~ni tabor in priznal vodilno vlogo Sovjetske zveze v njem. Pravzaprav so pri{li
jugoslovansko vodstvo le informirati o svojih namerah v zvezi v dogodki na Mad‘arskem,
5 Metod Miku‘, Svet po vojni, Orisa ~asa, v katerem ‘ivimo, 1945-1957, Ljubljana 1983, str. 331,
(dalje: Miku‘, Svet po vojni...).
188 D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956
t.j. oblikovanju nove vlade s Jano{em Kádarjem na ~elu in voja{ko intervencijo Rde~e
armade, ki naj bi ji zagotovila mo‘nost vladanja. Sovjetska delegacija je od{la z Brionov v
prepri~anju, da ji je jugoslovanska stran dala soglasje za vse njene na~rte.6 Ko pa sta Tito v
znanem govoru v Pulju 11. novembra 1956 in Edvard Kardelj v zvezni skup{~ini 7. decem-
bra obsodila sovjetsko intervencijo na Mad‘arskem, so se odnosi med SZ in Jugoslavijo
dramati~no poslab{ali in se pribli‘ali tistim v letih 1948 – 1953.
Splo{ni napad na Budimpe{to je Rde~a armada za~ela 4. novembra zjutraj, ~eprav je bil
zoper sovjetsko intervencijo tudi VS OZN, ki se je sestal istega dne. Sprejem zadevne reso-
lucije je prepre~ila SZ z vetom. Napad je bil silovit, saj naj bi po nekaterih podatkih SZ zanj
uporabila kar 15 odstotkov svojih oklepnih divizij. Dogodki so se tega dne vrstili zelo hitro.
Legitimna vlada Imreja Nágya je ‘e ob 8. uri zjutraj 4. novembra dobila ultimat naj odstopi,
sicer bo Rde~a armada ponovno bombardirala Budimpe{to. Kardinal Jószef Mindszenty se
je umaknil v ameri{ko veleposlani{tvo, premier Nágy pa v jugoslovansko. Radio Moskva je
ob 13. uri ‘e poro~al, da je kontrarevolucija na Mad‘arskem uni~ena in da je vlado sestavil
Jano{ Kádar. Vlada Imreja Nágyja je bila namre~ razpu{~ena, ker naj bi iz nje izstopili »vsi
~astivredni patrioti«, Kádarjeva vlada pa naj bi za pomo~ naprosila sovjetskega komandan-
ta »v korist ljudstva in delavskega razreda«.7 Toda upora {e zdale~ ni bilo konec 4. novem-
bra opoldne. Poleg splo{ne stavke, ki se je za~ela tega dne, so o vrenju na Mad‘arskem
poro~ale {e {tiri odporni{ke radijske postaje, odpor je {e trajal v nekaterih ve~jih indu-
strijskih sredi{~ih (Csepel, Pécs) in celo Kádar je moral {e 11. novembra priznati, da bo pravi
mir v de‘eli – mir naj bi bil ‘e v Budimpe{ti in na prete‘nem delu pode‘elja – nastopil {ele
~ez kak{na dva dni. Obljubil je celo paleto reform v smeri me{~anske demokracije na sim-
bolno-nacionalni ravni: v vlado narodne enotnosti naj bi pri{le vse stranke, katerih ideolo-
gija sloni na ljudski demokraciji, pripadniki razli~nih strank naj bi lahko opravljali javne
funkcije, razpustili naj bi tajno policijo, namesto rde~e zvezde naj bi se vrnil grb mad‘arske-
ga nacionalnega junaka Lajosa Kossutha iz leta 1848, dr‘avni praznik naj bil 15. marec,
simbolni datum iz mar~ne revolucije 1848, mad‘arski vojaki naj bi odslej nosili tradicional-
ne in ne sovjetskih uniform, itd.
Obljube so bile velike, njihovo uresni~enje pa domala nikakr{no.
Kádarjeva vlada je privolila le na manj{e zahteve po reformah, ki so se izoblikovale med
uporom, predvsem na kmetijskem podro~ju. Konec novembra, v Budimpe{ti ustanovljene-
mu »narodno delavskemu svetu«, ki je zase zahteval status edinega zastopnika delavcev,
tega statusa ni dodelila, {e ve~, svete, ki so nastali na lokalni ravni je za~ela zapirati kot
protirevolucionarne. Na to je budimpe{tanski centralni svet zagrozil z novo splo{no stavko,
vlada pa je 8. decembra razglasila naglo sodi{~e in razpustila centralni svet ter vse svete
nasploh. Po 15. decembru so se vrstile {tevilne, tudi smrtne obsodbe naglih sodi{~ in 20.
decembra so znova vpeljali internacijska tabori{~a. Tri sovjetske divizije so sicer tega mese-
ca za~ele odhajati z Mad‘arske, toda do konca leta 1956 je iz te dr‘ave samo preko Avstrije
od{lo tudi 153.000 beguncev. Sredi januarja 1957 so delavci v Cseplu {e enkrat obupano
poskusili z splo{no stavko spremeniti stanje v dr‘avi, toda sovjetski tanki in milica so odpor
zlomili. Uradne statistike so na{tele {e 2500 do 3000 mrtvih in 13.000 ranjenih.
Podobno usoda je doletela tudi Imrea Nágya. Dvajsetega novembra je jugoslovanska
vlada objavila vest, da se je Imre Nágy s sodelavci zatekel v jugoslovansko veleposlani{tvo.
6 SAMPO BArchiv , DY 30/3641, SED ZK – Büro Walter Ulbricht, Pismo CK KPbSZ, CK ZKJ, 10. 1.
1957, str. ½.
7 Miku‘, Svet po vojni..., str. 334.
189ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)
Veleposlani{tvo je na osnovi dogovora z mad‘arsko vlado, da se mu ne bo zgodilo ni~
hudega, zapustil 22. novembra. Mad‘arska vlada je v izjavi 23. novembra zapisala, da so
Nágy in tovari{i zaprosili za dovoljenje, da zapustijo jugoslovansko veleposlani{tvo. Od{li
naj bi v kak{no drugo socialisti~no dr‘avo. Mad‘arske oblasti so jim tega dne dovolile
odpotovati v Romunijo. Toda avtobus z Nágyjem in sodelavci, ki sta ga spremljala predsta-
vnika jugoslovanske ambasade, so odpeljali Rusi. Pred sovjetskim poveljstvom v Budimpe{ti
so Jugoslovana vrgli iz avtobusa, druge potnike pa odpeljali neznano kam. Jugoslovanska
vlada je takoj protestirala zoper sovjetske postopke, zatrjevala, da Nágy ni hotel v Romu-
nijo temve~, da je ‘elel ostali na Mad‘arskem, toda spremeniti ni mogla ni~esar. Kak{ne so
bile zadnje ure Imreja Nágya ni povsem jasno. Jasno pa je, da so ga skupaj z drugimi sodela-
vci, usmrtili. Mad‘arska je tako izgubila enega svojih ‘arkov upanja za bolj{o bodo~nost,
Jugoslavija pa si je prislu‘ila dodatno »~rno piko« pri sovjetskemu vodstvu.
Zadovoljen je bil lahko le Janos Kádar, ki je tako ostal trdno v oblastnem sedlu. Postal je,
poleg vzhodno nem{kega partijskega in dr‘avnega vodstva seveda, najzvestej{i mo‘ Mo-
skve. Uradna sovjetska ocena mad‘arskih dogodkov in zagovor njihove voja{ke interven-
cije, sta kljub druga~nemu mnenju {iroke mednarodne javnosti, ostala nespremenjena. Kriv-
do za dogajanja na Mad‘arskem naj bi nosil zahodni imperializem, SZ pa je storila le nujen
korak v boju proti kontrarevoluciji. Ali, kot so zapisali v uradnem komunikeju ob obisku
mad‘arskega voditelja Kádarja v Moskvi marca 1957: »…Dogodki na Mad‘arskem so do-
kazali, da ho~e imperializem znova spraviti svet v hladno vojno in izrabiti notranjo mad‘ar-
sko protirevolucijo in zunanjo emigracijo«.8
Sovjetski napadi in jugoslovanska obramba
Sekretar CK KPSZ Nikita Hru{~ov je v za~etku januarja 1957 poslal, najbr‘ vsem »brat-
skih partijam«, zagotovo pa najbolj verni, vzhodno nem{ki partiji in njenemu voditelju
Walterju Ulbrichtu pismo, ki ga je v grobem sprejel CK KPSZ. V njem ga je prosil, zato, »ker
ga bodo v naslednjih dneh poslali CK KPJ«, za morebitne pripombe.9 Na to pismo, naslo-
vljeno na »Tovari{a Josipa Broza Tita« in na vso dotedanjo korespondenco med partijama
pa je jugoslovanski CK odgovoril s pismom, ki ga je podpisal J. B. Tito z dne 7. februarja
1957.10
Januarsko pismo CK KPSZ se je za~elo z besedami: »Po dogodkih na Mad‘arskem je
pri{lo do hitrega poslab{anja odnosov med KP SZ in ZKJ…« Sovjetsko vodstvo je Tita in
jugoslovansko vodstvo obsodilo verolomstva, ‘e samo zaradi tega, ker je Tito javno sprego-
voril o pogovorih na Brionih, ki da so bili zaupne narave, in jima o~italo, da so se aktivno
vme{avali v dogodke na Mad‘arskem. Zatrjevalo je, da so se zato prav zaradi tega »do
dolo~ene mere« poslab{ali odnosi med partijama, predvsem pa, da je Titov govor v neposre-
dnem »nasprotju s tem, kar je bilo dogovorjeno v ~asu obiska na{e partijske delegacije na
otoku Brioni«.11
Po sovjetskem mnenju je bilo na Brionih dogovorjeno to, kar so Titu sporo~ili v telegra-
mu z dne 7. 11. 1956: »Ko je na{a delegacija (tovari{a Hru{~ov in Malenkov) po prihodu z
Brionov prezidiju CK-ja poro~ala, da je bila dose‘ena popolna enotnost stali{~ v zvezi s
8 Miku‘, Svet po vojni, str.343.
9 SAMPO BundesArchiv , Berlin, DY 30/3641, SED ZK – Büro Walter Ulbricht.
10 SAMPO Barchiv, Berlin, DY 30/3642, SED ZK – Büro Walter Ulbricht.
11 Ibid,DY 30/3641, str. 1.
190 D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956
polo‘ajem na Mad‘arskem, je bil na{ CK zelo zadovoljen. Posebno velikega pomena je
dejstvo, da smo tako te‘avno vpra{anje enako ocenili in bili mnenja, da je Imre Nágy pripra-
vljal pot kontrarevoluciji in pomagal reakciji na oblast. Na ~lane prezidija je naredila vtis
izjava tovari{a Tita, ki je v pogovoru dejal: »Kak{en komunisti~ni predsednik vlade je to,
pod katerim je mogo~e nekaznovano obe{ati in streljati komuniste in delavce. Bili smo tudi
enakega mnenja o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi popravili stanje na Mad‘arskem in
Mad‘arsko popeljali nazaj na pozicije socializma. S popolno soglasnostjo so bili sprejeti
dogovori o oblikovanju mad‘arske revolucionarne delavsko-kme~ke vlade s Kádarjem na
~elu in da se tej vladi dajo na voljo sovjetske enote.«12
Moskovski CK je ocenil, da sta Tito v Pulju in Kardelj pred beograjsko zvezno skup{~ino,
»popolnoma neupravi~eno« vpra{anja, o katerih je bilo dose‘eno popolno soglasje, progla-
sila za sporna. Pred celim svetom naj bi za~ela obravnavati vpra{anja, ki so bila doslej
obravnavana samo na ravni obeh partij. [e najbolj pa jih je zabolelo, ker sta ocenila nastop
sovjetskih voja{kih enot v podporo »delavsko-kme~ki revolucionarni Kádarjevi vladi« in
odnos do Imreja Nágya popolnoma druga~e, kot je bilo dogovorjeno na Brionih. Izrazili so
»jasno nezadovoljstvo«, ker sta oba jugoslovanska politika in {e vrsta drugih vodilnih
jugoslovanskih osebnosti, tudi v OZN, na tak na~in kr{ila na Brionih dose‘eno soglasje.
Ogor~eni so bili {e posebej zato, ker je bilo dogovorjeno, da bosta sovjetska in jugoslovan-
ska partija skupaj podprli vlado Janosa Kádarja.13
Sovjetsko vodstvo je o~italo jugoslovanskemu in Titu, da je isto~asno na dveh pozi-
cijah, ki se med seboj izklju~ujeta: »Ni mogo~e obenem govoriti o podpori revolucionarni
delavsko-kme~ki vladi (Janosa Kádarja op.p.) in zahtevati vrnitev Nágya in njegove skupi-
ne ter propagirati njihovo vklju~itev v mad‘arsko vlado«.14 Za sovjetski CK je Nágy bil in
ostal kapitulant, ki je delal za kontrarevolucijo in bil tesno povezan z reakcijo, zlasti vrhom
mad‘arske rimskokatoli{ke cerkve. Kronski dokaz zato so videli v dejstvu, da je prav kardi-
nal Mindszenty predlagal Nágya za ministrskega predsednika. Za sovjetski CK in po njiho-
vem mnenju seveda za tiste, ki jim je kaj do tega, da se pomaga socializmu na Mad‘arskem,
ni bilo druge poti, kot ostra obsodba ljudi, kot sta bila Imre Nágy in Losonczy. Tita so
pou~ili in opozorili: »^e trdovratno branite Nágya in njegovo skupino namesto, da bi jih
obsodili, vodi to objektivno k temu, da se v {irokih krogih javnosti okrepi dvom o va{i
nepristranski poziciji pri mad‘arskih dogodkih.«15 Pritisk so v pismu {e stopnjevali z ostro
kritiko jugoslovanskih ~asopisov, ki so bili glasniki stali{~ jugoslovanske partije in vlade.
Ti naj bi ‘e dolgo pred dogodki na Mad‘arske in seveda med njimi, notranja dogajanja v tej
dr‘avi prikazovali tako, da so dejansko podpirali »nosilce reakcije na Mad‘arskem«.
Najbolj jih je bolelo dejstvo, da so jugoslovanski mediji to po~eli pod »zastavo boja zoper
»Stalinizem« in pod zastavo propagande o prednostih jugoslovanske poti v socializem«.16
Jugoslovanskim tovari{em in Titu so o~itali, da se niso ogradili od takega pisanja, saj so
»reakcionarni krogi na Mad‘arskem, »jugoslovansko pot« izrabili za boj proti ljudsko-
demokrati~ni ureditvi na Mad‘arskem in proti socializmu nasploh.«17 Skratka ni {lo toliko za
Mad‘arsko, kot za Jugoslavijo in njeno vlogo »gnilega jabolka« v ko{ari socialisti~nih dr‘av
oziroma zato, ker so v Moskvi, v jugoslovanski podpori sovjetske politike do mad‘arskih
dogodkov, videli {iroko pot, po kateri bi Jugoslavijo spet spravili v svoj tabor.
12 Ibid, str. 1/2.
13 Ibid, str. 3.
14 Ibid.
15 Ibid.
16 Ibid, str. 3,4.
17 Ibid, str. 4.
191ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)
Zato so v pismu zapisali, da je za njih sicer vpra{anje Mad‘arske zaklju~eno, da pa se
bodo odnosi med partijama izbolj{ali {ele, ko se bo Tito »odpovedal svojemu napa~nemu
stali{~u do Imre Nágya, Losonczya in njune skupine.« Pravilno stali{~e pa bi bilo po njiho-
vem mnenju tisto, ki ga je izrazil na pogovorih na Brionih. Takrat naj bi namre~ predlagal, da
bodo jugoslovanski predstavniki preko Losonczya pri{li v stik z Nágyem in mu predlagali
naj odstopi. Toda tudi tega svojega predloga naj se Tito ne bi dr‘al, »saj v ~asu napada
sovjetskih enot na Mad‘arsko Nágy ni odstopil, temve~ je prav nasprotno, na provokativen
na~in pozval mad‘arsko prebivalstvo, naj vzame oro‘je v roke za boj proti sovjetski armadi
in se obrnil po pomo~ k kapitalisti~nim dr‘avam«.18 Dvoli~nost Titove politike so dokazo-
vali tudi z dejstvom, da je Nágy takoj po tem radijskem govoru sprejel ponudbo jugoslovan-
skih diplomatskih predstavnikov na Mad‘arskem in se s skupino somi{ljenikov zatekel v
zgradbo jugoslovanske misije v Budimpe{ti. [e ve~, Tita so v pismu obsodili, da tak razvoj
dogodkov ka‘e, da je Nágya opozoril na nameravani napad sovjetskih enot in da so zato
morale njihove enote takoj z vso silo v napad. Le tako naj bi lahko prepre~ile uresni~itev
apela Imre Nágya zahodnim silam.19 Tito naj bi bil torej neposredno ali posredno kriv za
sovjetski napad, ki ga je tako kritiziral, na Brionih pa naj bi, po navedbah sovjetske strani,
tudi v celoti sogla{al s sovjetskimi na~rti, o nujnosti vkorakanja Rde~e armade na Mad‘ar-
sko. Takrat naj bi bil celo prepri~an:
- da bo sicer zmagala kontrarevolucija;
- da se Sovjetska zveza ne sme obna{ati kot »neudele‘eni opazovalec«;
- da ne sme prezrti pro{nje po pomo~i bratske socialisti~ne de‘ele;
- da pomeni vme{avanje sovjetskih enot v mad‘arske dogodke, »~etudi te‘ko, ampak
popolnoma upravi~eno nujnost.«20
Sovjetska zveza je dogodke na Mad‘arskem brez pomisleka ocenila, kot kontrarevolu-
cionarni upor, ki so ga vodile imperialisti~ne sile. Njihov cilj naj bi bil pod zastavo »Osvo-
boditve vzhodne Evrope« uresni~iti dolgo in natan~no na~rtovani cilj, miniranja
socialisti~nega tabora. Te sile naj bi na~rtovale uni~enje ljudsko demokrati~ne dr‘avne
ureditve in Mad‘arska naj bi postala podro~je, s katerega bi tudi na druge dr‘ave
socialisti~nega tabora »voja{ko prodiral imperializem«. Tita so v pismu podu~ili, da bi bila
na ta na~in nedvomno ogro‘ena tudi Jugoslavija, saj bi »za njenimi severnimi (sic!) mejami,
zaradi tolerantnosti Imre Nágya, nastal neza‘eljeni fa{isti~ni Horthy-re‘im«. V takih
okoli{~inah so besede jugoslovanskih vodilnih komunistov ~e{, da je {lo na Mad‘arskem za
sovjetsko intervencijo, najmanj ~udne. [e posebej, ker naj bi bili tudi Jugoslovani pripra-
vljeni z vojsko vdreti na Mad‘arsko. Zatrjevali so namre~, da je Tito v pogovoru s sovjetsko
voja{ko delegacijo na Brionih 18. 11. 1956 izjavil: »^e ne bi bile za zatrtje mad‘arske
vstaje uporabljene sovjetske enote, bi za te namene uporabili jugoslovanske ~ete, ki so bile
na jugoslovansko-mad‘arski meji ‘e pripravljene na pohod.«21 Enako izjavo naj bi dal tudi
dr‘avni sekretar za ljudsko obrambo Ivan Go{njak na sprejemu v ~ast sovjetski voja{ki
delegaciji, v sovjetskem veleposlani{tvu v Beogradu, dne 23. 11. 1956. 22
Taka so bila po mnenju CK KPSZ dejstva o jugoslovanski vlogi pri mad‘arskih dogo-
dkih, iz katerih so ocenili, da je CK KPJ svoja stali{~a do vpra{anj povezanih z dogodki na
Mad‘arskem spremenil. Taka stali{~a je CK KPSZ zavrnil in zatrjeval, da zagotovo ne pri-
18 Ibid.
19 Ibid, str. 4,5.
20 Ibid, str. 5.
21 Ibid, str. 6.
22 Ibid.
192 D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956
spevajo k utrjevanja socialisti~nih sil na Mad‘arskem. Titu in Kardelju pa so, v maniri ~asa
informbirojevskega spora, nalo‘ili {e ve~je breme. Njuna govora naj bi namre~ izrabila
»mednarodna reakcija« za poskus zru{itve mad‘arske revolucionarne delavsko-kme~ke vlade,
za napade na Sovjetsko zvezo, za napade na de‘ele socializma in za napade na mednarodno
komunisti~no gibanje. Mad‘arske dogodke so izrabili za splo{en napad na jugoslovanski
politi~ni razvoj, ki ga kljub pomiritvi na na~elni ravni, v resnici niso nikoli sprejeli. Jugosla-
viji so o~itali, da je sicer z izjavo podprla novo mad‘arsko vlado, vendar ji v resnici povzro~a
same te‘ave. V mislih so imeli Kardeljeve navedbe v govoru pred zvezno skup{~ino 7. de-
cembra, ko je kritiziral odpravljanje delavskih svetov na Mad‘arskem. Skladno z razli~nimi
pogledi na »pot v socializem« so v Moskvi imeli te svete za leglo reakcije, v Beogradu pa za
demokratizacijo dru‘be. Nadalje so poudarjali potrebo, da ima mad‘arska socialisti~ne de-
lavska partija vodilno vlogo pri utrjevanju ljudsko demokrati~ne ureditve. Posredno so
seveda aludirali, da jugoslovanska partija te vloge v dr‘avi nima, neposredno pa so kritizi-
rati tisti del Kardeljevega govora, v katerem je poskus mad‘arskih komunistov, da bi obno-
vili svojo stranko, ozna~il kot »neuporaben poizkus«. Na ta na~in naj bi »tovari{ Kardelj
minimiziral vlogo in pomen marksisti~ne stranke delavskega razreda, kar nesporno {kodi
utrjevanju socialisti~nega reda na Mad‘arskem.« 23 S citatom iz Lenina so zaklju~ili ta del
pisma in sklenili s ponovnim posrednim napadom na »jugoslovansko pot v socializem«:
»Menimo, da je obveza vseh komunistov, braniti marksisti~no-leninisti~ni nauk o partiji.«24
Pismo je »s tovari{kimi pozdravi« podpisal sekretar CK KPSZ Nikita Hru{~ov.
Pismo jugoslovanskega CK-ja je bilo naslovljeno na CK KPSZ in ne na njenega sekre-
tarja Nikito Hru{~ova. To naj bi ‘e na simbolni ravni kazalo na ve~jo demokrati~nost jugo-
slovanske partije, v kateri naj ne bi imel najpomembnej{e besede njen sekretar, pa~ pa CK.
@e s prvo ugotovitvijo v njem so pokazali, da so v dialogu z Moskvo izbrali ‘e preizku{en
na~in komuniciranja z njo – »napad je najbolj{a obramba«: »Proti na{i volji, da bi se odnosi
med ZKJ in KPSZ ne poslab{ali, moramo ugotoviti, da Va{e zadnje pismo ne prispeva k
izbolj{anju odnosov… Glede na nastalo situacijo se je zdelo IK ZKJ potrebno, da z vsebino
korespondence seznani vse ~lane CK…«25 Njej je sledila enajst strani dolga zavrnitev so-
vjetskih o~itkov, ki se je kon~ala z enako jasno ugotovitvijo: »O~itno se na{a stali{~a od
stali{~ vodstva KP SZ do dogodkov na Mad‘arskem, kakor tudi o nekaterih drugi vpra{anjih,
razlikujejo. To razlikovanje je, kakor veste, obstojalo ‘e prej; dogodki na Mad‘arskem so ga
le okrepili in jasneje izrazili.«26
Jugoslovanski CK je najprej zavrnil glavni o~itek sovjetske strani ~e{, da je bilo na
Brionih »o glavnih vpra{anjih v zvezi z dogodki na Mad‘arskem, dose‘eno soglasje«. V
pismu stoji zapisano, da so se res dogovorili o tem, da je treba pomagati socializmu na
Mad‘arskem; o te‘kih posledicah za sosednje dr‘ave vklju~no z Jugoslavijo, ki bi jih imela
morebitna vzpostavitev »reakcionarnega Horthyjevega re‘ima« in o tem, da bi bila najbolj{a
re{itev dane situacije oblikovanje delavsko-kme~ke vlade s Kádarjem na ~elu. Toda pouda-
rili so, da so takrat odlo~itev sovjetske vlade, da bo na Mad‘arsko poslala svoje ~ete, vzeli
le na znanje, obenem pa izrazili »mo~no zadr‘anost« do takega dejanja, ki naj bi re{il
polo‘aj na Mad‘arskem. Predlagali naj bi druga~ne poti, kot na primer: najprej oblikovanje
delavsko-kme~ke vlade, ki naj bi zdru‘ila vse sile, ki ‘elijo graditi socializem oziroma
oblikovanje notranjih sil za boj proti kontrarevoluciji. Jugoslovanska stran naj bi na pogo-
23 Ibid, str. 7.
24 Ibid, str. 8.
25 SAMPO Barciv, DY 30/3642, SED ZK – Büro Walter Ulbricht, str. 1.
26 Ibid, str. 19.
193ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)
vorih vseskozi poudarjala, da se je treba kolikor mogo~e mo~no nasloniti na delavce in
njihove delavske svete, ki so se oblikovali v tistih dneh na Mad‘arskem. V tem kontekstu
naj bi sprejeli sovjetski voja{ki anga‘ma na Mad‘arskem, ki pa naj bi ~im manj {kodil
notranjim »naprednim silam« in jim pomagal pri razvijanju socialisti~ne dru‘be. Poudarjali
naj bi, da usoda socializma na Mad‘arskem ne bi smela biti odvisna predvsem od sovjetske
voja{ke intervencije in Tito naj bi ob tej priliki dejal: »Najpomembnej{e pri tem je, kako se
stvar za~ne in pripelje do konca«.27 Tudi Edvard Kardeljnaj bi zatrjeval, da mora nova oblast
na Mad‘arskem po~ivati na delavskih svetih in ne sme biti rezultat sovjetske voja{ke inter-
vencije. »Tovari{a Hru{~ov in Malenkov tedaj na ta izvajanja nista imela nobenih pri-
pomb«, je zapisal jugoslovanski CK.28
Dogodki na Mad‘arskem niso potekali tako, so ugotavljali jugoslovanski komunisti.
Tudi dogajanja na jugoslovanski ambasadi, v katerih je bil ubit ~lan osebja veleposlani{tva
in dogodki v zvezi z skupino Imre Nágya, ki se je zatekla na jugoslovansko veleposlani{tvo,
so le okrepili sum jugoslovanske strani o pravilnosti sovjetskih metod pri re{evanju po-
lo‘aja na Mad‘arskem. Jugoslovani so izrazili zaskrbljenost tudi zaradi tega, ker se je vlada
Janosa Kádarja, katero sicer podpirajo, odmaknila od »ljudskih mno‘ic, {e posebej od dela-
vskega razreda.«29
V pismu jugoslovanski CK ni samo zavra~al sovjetske o~itke. Sovjetskemu »velikemu
bratu« jih je tudi vra~al in mu postavil kar nekaj neprijetnih vpra{anj. Jugoslovanska stran
je bil popolnoma prepri~ana, da vlada Janosa Kádarja nima opore pri ljudeh, da je odtujena
od delavskega razreda in da sloni le na bajonetih Rde~e armade, ki je Mad‘arsko okupirala.
Toda enkrat bo morala ta armada oditi, so trdili v pismu. Sovjetski CK so spra{evali, kdaj bo
to in ali bo po njenem odhodu Kádarjev re‘im {e mogel obstati. Ker se SZ tega zaveda, po
mnenju jugoslovanskega CK, deluje v smeri, da bi sovjetske enote na Mad‘arskem ostale
kar najdalj. S tem v zvezi so sovjetski strani postavili »glavno vpra{anje« povezano s per-
spektivami razvoja socializma na Mad‘arskem: »Bo socializem izgrajen na Mad‘arskem
zato, ker si to ‘elijo Sovjetska zveza, Jugoslavija ali druge dr‘ave ali zato, ker je to volja in
odlo~itev mad‘arskega naroda? Na{e glavne razlike so utemeljene v razli~nih ocenah metod
in oblik za stvaritev notranjih pogojev za ~im hitrej{i in nebole~i razvoj, ne da bi s svojimi
oblikami socializma pritiskali s sovjetske, jugoslovanske in katerekoli druge strani. Oblike
socializma morajo zrasti na mad‘arskih tleh«.30
Sovjetska in blokovska obto‘evanja tistega ~asa, da je Jugoslavija odgovorna za dogo-
dke na Mad‘arskem in celo za tiste nekaj prej na Poljskem, so se po jugoslovanskem mnenju
sprevrgla v protijugoslovansko kampanjo. To je ne malo prispevalo v temu, da sta o teh
stvareh javno spregovorila Tito in Kardelj v omenjenih govorih, je v pismu zapisal jugoslo-
vanski CK. Oba, po mnenju jugoslovanskega CK, v govorih nista obravnavala tistih vpra{anj,
o katerih je bilo na brionskih pogovorih dose‘eno soglasje, temve~ tista, na katere so imeli
razli~ne poglede in so bila sporna ‘e prej. Zato so odlo~no, kot »nevzdr‘no«, zavrnili trditev
sovjetske strani, da je jugoslovanska stran kr{ila dogovore z Brionov.31
[ele nekako v sredini odgovora na sovjetske o~itke je CK ZKJ zavrnil o~itek, ki so ga v
pismu z dne 10. 1. 1956 najprej izpostavili na sovjetski strani ~e{, da so »jugoslovanski
tovari{i« v javnosti spregovorili o zaupnih stvareh. Uporabili so mnogokrat uporabljeno
27 Ibid, str. 8,9.
28 Ibid.
29 Ibid, str. 10.
30 Ibid, str. 10,11.
31 Ibid.
194 D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956
krilatico, da so tako zahtevali ljudje in da so se kot vladajo~a stranka ~utili dol‘ne, da o tako
pomembnih stvareh obvestijo prebivalstvo in seveda vse ~lane ZK. Oboji bi skrivanje sicer
obsodili.32
Spretno so izkoristili o~itka ~e{, da je jugoslovanski tisk ‘e dolgo pred mad‘arskimi
dogodki podpiral tiste sile, ki so kasneje postale nosilci reakcije in da jugoslovanska stran
ne podpira vlade Janosa Kádarja. Sovjetsko stran so spomnili na skupne ugotovitve z Brio-
nov, da so za stanje na Mad‘arskem najbolj odgovorni tisti ljudje, ki so bili dolgo v vrhu
mad‘arske partije – Rákosi, Farkas, Gerö in Hegedüs. Ti so najbolj pomagali reakciji. Tem
ljudem jugoslovanska partijo od leta 1948 ni nudila nobene podpore, saj so prav oni ‘eleli
razbiti enotnost jugoslovanske partije in jo uni~iti, je zapisano v pismu. In takoj nato {e
oster protinapad: »Vodstvo sovjetske partije in sovjetski tisk pa je prav tem ljudem dajal
najve~jo podporo {e potem, ko je bilo jasno, da ne CK mad‘arske delavske stranke, ne
~lanstvo stranke (da o {irokih masah sploh ne govorimo) teh ljudi no~e ve~ trpeti na ~elu
stranke in vlade.«33 Natrosili so jim kar nekaj dokazov zato. @e ob zgodovinskem obisku
Hru{~ova in Bulganina z delegacijo v Beogradu maja in junija 1955 naj bi jugoslovanska
stran brez uspeha opozarjala sovjetske predstavnike na nesprejemljivo politiko Rákosija.
Sovjetski sogovorniki so ga branili z vso svojo avtoriteto, vse dokler ga ni CK z veliko
ve~ino glasov odstavil. [e dobrega pol leta pred izbruhom mad‘arskih dogodkov, 6. aprila
1956, je CK KPSZ poslal Rákosiju in Hedgedüsu pozdravni telegram, v katerem je poveli~eval
njuno marksisti~no-leninisti~no politiko« in jima pripisoval najve~je zasluge za »utrjevanje
ljudsko demokrati~nega reda in uresni~itev grandioznega programa socialisti~ne izgradnje
na Mad‘arskem…«34 In prvi del »protinapada« kon~ali z ugotovitvijo, da ni potrebno pose-
bej pojasnjevati, kam je taka »marksisti~no-leninisti~na« politika pripeljala Mad‘arsko.
Jugoslovanskih o~itkov/napadov pa s tem {e ni bilo konec. Sovjetski CK so spomnili, da
je njihov tisk s Pravdo na ~elu {e leta 1956 podpiral tako Rákosija kot tudi Hegedüsa ter
objavljal njune ~lanke. Pritisk so stopnjevali z ugotovitvijo, da so na plenumu mad‘arske
partije sodelovali sovjetski predstavniki in odlo~ilno vplivali na mad‘arsko kadrovsko
politiko, kar so delali tudi v ~asu oktobrskih in novembrskih dogodkov. Zavrnili so o~itek,
da je Jugoslavija vme{ana v postavitev Nágya za predsednika vlade in opozorili, da je v
petdesetih letih Nágy ‘e bil enkrat predsednik vlade in to v ~asu, ko Jugoslavija z Mad‘ar-
sko, razen formalnih diplomatskih odnosov ni imela nikakr{nih stikov. Tudi nova postavi-
tev Nágya za predsednika vlade nima nikakr{ne zveze z Jugoslavijo.35
Enega od vrhuncev jugoslovanske pisma, ki ka‘e, da Jugoslavija ni bila pripravljena
popustiti SZ, tudi za ceno pravkar obnovljenih odnosov, pa najdemo v sklepnih stavkih tega
dela pisma. Spet jugoslovanski napad v maniri ~asa informbirojevskega spora: »Zato zveni
va{a kritika in va{e namigovanje, da je Jugoslavija kriva za mad‘arske dogodke zelo ~udno.
[e posebej, ~e ob tem niti z eno besedo ne obsodite lastne prakse v odnosih z Mad‘arsko.
Prepri~ani smo, da bi bil ‘e ~as za tak{no vsestransko analizo te prakse in politike. To bi
pozitivno vplivalo na bodo~nost in na odstranitev vsega tistega, kar je oviralo in {e ovira
vzpostavitev resni~nih socialisti~nih odnosov med socialisti~nimi de‘elami.«36
Proti koncu je jugoslovanski CK {e ostro zavrnil o~itek ~e{, da je Jugoslavija opozorila
Nágya na sovjetsko voja{ko intervencijo. Svoj prav so dokazovali z domnevno nespornimi
32 Ibid, str. 11,12.
33 Ibid, str. 12.
34 Ibid, str. 13.
35 Ibid, str. 14.
36 Ibid.
195ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)
dejstvi: »Spomnite se tovari{i, da sta Hru{~ov in Malenkov z Brionov odpotovala 3. novem-
bra zjutraj in da so sovjetske enote za~ele z intervencijo ‘e v no~i med 3. in 4. novembrom…
Spomnite se tudi, da mi o ~asu sovjetskega napada o tem nismo imeli nikakr{nih podatkov
in jih tudi nismo zahtevali.«37 Hru{~ova in tovari{e iz CK KP SZ so {e »spomnili«, da so prvi
pogovor s predstavnikom mad‘arske vlade Szantom – »in ne z Losonczyjem, kot pi{ete Vi v
svojem pismu« - imeli 1. novembra in zadnjega 3. novembra. »Na obeh pogovorih je tekla
beseda le o azilu, tako da enostavno nismo bili fizi~no v stanju govoriti o nameravanem
napadu sovjetskih enot, tudi ~e bi to hoteli. Da o tem, da to niso metode, ki bi jih mi
prakticirali v medsebojnih odnosih, niti ne govorimo.«38 O~itno bi jugoslovanska stran
mogla opozoriti Nágya le, ~e bi imela poprej{nje obve{~evalne podatke o napadu.
V nadaljevanju so ob{irno zavrnili namigovanja, da trdovratno branijo Nágya in njego-
vo politiko. Zatrjevali so, da so bile napake njegove politike predmet tako Titovega govora,
kakor objav v tisku, pa tudi osebno so mu bili njegove napake predstavljene, ko se je
zadr‘eval v jugoslovanskem veleposlani{tvu v Budimpe{ti. Ponovno so CK KPSZ pod~rtali:
»Ne gre zato, da bi trdovratno podpirali Nágya in njegove tovari{e, da ‘elimo njihovo
vrnitev v vlado. To je, tovari{i, mad‘arska stvar.«39 V nadaljevanju so spet protestirali zaradi
sovjetske kr{itve pravice do azila, ki so jo na sovjetski strani v zvezi v Nágyem o~itno kr{ili
in kratko posku{ali pokazati v ~em je smisel jugoslovanske politike, ki jo je sovjetska stran
ozna~ila kot »obrambo Nágyja in njegove skupine.« Jugoslavija naj bi se zavzemala za
zdru‘itev vseh naprednih sil, v prvi vrsti komunistov, pri re{evanju mad‘arske situacije in je
takega mnenja ostala tudi po mad‘arskih dogodkih. V CK ZKJ so bili prepri~ani, da Nágya
podpira veliko mad‘arskih komunistov, med njimi tudi taki, ki so vse ‘ivljenje posvetili
komunizmu. Tem ljudem je treba, ~e so storili napake, dati mo‘nost, da se tudi v bodo~e
trudijo za dobrobit svojega naroda in za stvar socializma. Zapisali so, da je lahko ~loveka
etiketirati z izrazi kot so »izdajalec, revizionist, zavedni ali nezavedni pomaga~ reakcije«,
mnogo te‘je pa se je za take ljudi bojevati. »V tem je smisel na{e obrambe Nágyja in njegove
skupine.«40
Kar pa zadeva sovjetsko pripombo, da niso bili za odstop Nágyjeve vlade, so v Moskvo
sporo~ili, da so Nágyu in tovari{em, ko so se zadr‘evali v jugoslovanski ambasadi, jasno
dali vedeti, da bi bil njegov odstop koristen za ureditev polo‘aja na Mad‘arskem. Prepri~ani
so bili, da tudi tega ne bi smeli storiti, ker je bil Nágy v jugoslovanskem veleposlani{tvu v
azilu. Toda v nameri, da bi pomagali Kádarjevi vladi, so to vendarle storili. ^e Nágy ni
upo{teval jugoslovanskih nasvetov, je to njegova stvar, ne pa stvar jugoslovanske Zveze
komunistov, so zapisali v pismu.41
Sploh pa je bila Kádarjeva vlada z jugoslovanske strani dele‘na vse podpore, so se
hvalili v Beogradu. To je namestniku jugoslovanskega sekretarja za zunanje zadeve Dobri-
voju Vidi}u osebno izjavil Janos Kádar sam, v pogovoru 26. 11. 1956. Tako Hru{~ov kot tudi
Malenkov pa tudi nista mogla pozabiti tozadevnih izjav jugoslovanskih predstavnikov na
pogovorih na Brionih, stoji zapisano v pismu.42
^isto na koncu za na{ namen uporabljenega dela pisma je jugoslovanski CK izrabil
mo‘nost sovjetskih o~itkov o nemarksisti~ni partiji, ki da je jugoslovanska Zveza komuni-
37 Ibid, str. 15,16.
38 Ibid, str. 16.
39 Ibid, str. 15.
40 Ibid.
41 Ibid, str. 16.
42 Ibid, str. 16,17.
196 D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956
stov, da je ponovno propagiral samoupravni socializem in delavske svete. Pri tem se je
seveda skliceval na inkriminirani Kardeljev govor, v katerem je ozna~il razpu{~anje dela-
vskih svetov na Mad‘arskem za hudo napako. Ta tematika ni slu~ajno pri{la na konec tega
dela pisma. Jugoslovansko partijsko vodstvo je seveda bolj kot za razvoj socializma na
Mad‘arskem skrbelo za ohranitev in »izvoz« lastne poti v socializem ter je v ta namen
izrabilo vsako prilo‘nost. Zato tudi v uvodu citirani zaklju~ek tega dela pisma ~e{, da so
razlike v ocenah dogodkov na Mad‘arskem utemeljene v razlikah, ki so bile poznane ‘e prej
– »dogodki na Mad‘arskem so jih le okrepili in jasneje izrazili« – , nikakor ne ~udijo.43 Iz
zapisanega moremo nesporno izlu{~iti dejstvo, da je jugoslovansko partijsko in dr‘avno
vodstvo igralo na karto skupine okoli Imre Nágya. V njegovi vladi je, podobno kot v vladi
Vladislava Gomulke, ki je na Poljskem zavladala nekaj prej, videlo mo‘nost za raz{iritev
jugoslovanskega modela socializma. O~itno je bilo prepri~ano, da je to bil pravi trenutek za
kaj takega – po beograjski deklaraciji in po na 20. kongresu KPSZ napovedani destaliniza-
ciji v vzhodnem taboru. Ocene so bile napa~ne. Ostalo je pri ‘eljah. Realnost vzhodnega
dela Evrope je bila druga~na – sovjetski model z bolj ali manj uspelimi preoblekami ostankov
stalinizma, je tu ostal v veljavi {e dolgih 33 let.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Die sowjetisch-jugoslawischen Beziehungen im Lichte der Ereignisse in Ungarn im Jahre 1956
Du{an Ne}ak
Der Beitrag besteht aus zwei Teilen. Im ersten wird das Geschehen zur Zeit der sogenannten »unga-
rischen Revolution« von 1956 umrissen, im zweiten die Problematik einer offensichtlichen Verschlechte-
rung in den Beziehungen zwischen der Sowjetunion und Jugoslawien dargelegt, die eine Folge von Titos
Verurteilung der sowjetischen militärischen Intervention in Ungarn war. Diesbezüglich liegen in der
slowenischen Geschichtsschreibung nur wenige quellengestützte Informationen vor.
Die Beziehungen zwischen den beiden Staaten und Parteien verschlechterten sich nach der bekannten
Rede Titos in Pula vom 11. November 1956  und nach dem Exposé Edvard Kardeljs in der jugo-
slawischen Bundesversammlung vom 7. Dezember desselben Jahres. Die beiden jugoslawischen Poli-
tiker verurteilten die sowjetische militärische Intervention, die sowjetische Seite bezeichnete dagegen ihre
Reden als Verletzung der Vereinbarungen, die während des Treffens zwischen Chruschtschow und Tito
Anfang November auf den Brioni-Inseln getroffen worden waren. Tito und die jugoslawische Führung
sollen auf diesem Treffen den sowjetischen Plan zur Lösung der Lage in Ungarn vollkommen unterstützt
haben.
Im Archiv der Sozialistischen Einheitspartei (SED) der ehemaligen DDR fand der Autor des vorlie-
genden Beitrags zwei, einige Dutzend Seiten umfassende Originaldokumente, die in Form einer Verbalno-
te darüber aufklären, was auf dem erwähnten Treffen vereinbart worden sein soll. Das erste Dokument,
ein Brief des sowjetischen Zentralkomitees, wurde am 10. Januar 1957  an die »Bruderparteien« geschi-
ckt, und zwar vor seiner Weiterleitung nach Belgrad, das zweite Dokument stellt die Antwort Belgrads
vom 7. Februar 1957 dar, die auf eine umfassende Diskussion im jugoslawischen Zentralkomitee vom
Februar 1957 erfolgte.
Das sowjetische Zentralkomitee hielt der jugoslawischen Parteispitze sogar vor, daß man in Jugo-
slawien öffentlich über die Ereignisse in Ungarn sprach und verstieg sich zu dem Vorwurf, daß Jugo-
slawien eidbrüchig sei. Tito und die jugoslawische Führung sollen sowohl mit der sowjetischen Ein-
43 Ibid, str. 19.
197ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)
schätzung einverstanden gewesen sein, daß der Sozialismus in Ungarn gefährdet und mit allen Mitteln zu
schützen sei, als auch mit der Absicht Moskaus, dies mit militärischer Gewalt zu erreichen. Die jugo-
slawische Seite antwortete, daß sie tatsächlich die Auffassung vertreten habe, daß der Sozialismus gefähr-
det sei, jedoch vorgeschlagen habe, die Ungarn sollten die Lage aus eigener Kraft zu meistern versuchen.
Man fragte sich, was in Ungarn geschehen würde, wenn die Rote Armee abgezogen sei bzw. ob das nicht
ein Grund bzw. eine Ausrede mehr dafür sei, ihren Abzug herauszuzögern. Eine bedeutende Rolle im
sowjetisch-jugoslawischen Streit spielte auch das Schicksal des Präsidenten der revolutionären ungari-
schen Regierung Imre Nagy, den die sowjetischen Kräfte aus der jugoslawischen Botschaft sozusagen
entführt und in den Tod geschickt hatten. Auf diesen Vorwurf der jugoslawischen Seite liegt uns keine
Antwort vor.
Der Autor bekräftigt in seinem Beitrag auch die These, daß die jugoslawische Seite die Ereignisse in
Ungarn auch zum »Export des jugoslawischen Revolutionsmodells« bzw. zum Propagieren des Selbstve-
rwaltungssozialismus genutzt habe. Aus den untersuchten Materialien geht nämlich deutlich hervor, daß
einer der gewichtigen Vorwürfe der jugoslawischen gegen die sowjetische Seite darin bestand, János
Kádár habe unter dem Einfluß der Sowjetunion die kaum gegründeten Arbeiterräte aufzulösen begonnen.