294
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
Starohrvatska knjiga, katera je od Maruliča pa zlasti za Gunduliča ter vse do Kačiča glede pesništva mogla se meriti z isto onodobno poezijo italijansko: — propala je, odkar je po učiliščih v Dalmaciji zavladal tuji duh prekmorski nekdaj oživljajočega, a sedaj morečega romanizma.
Umolknila je V i 1 a s 1 o v i n s k a, ki se je bila v prvo posebno lepo glasila v viteškem Dobrovniku. No, oj veselja in radosti! saj je ista skoro potem v drugo čarobno zapela v kraljevem Zagrebu prenovljena Vila ilirska. Dal Bog, da le še kdaj vsklikne v tretje — k j er si že bodi, no slavno a jednoglasno kot občna — Vila jugoslavjanska!
Opazka. V spisu »Vila Slovinska« ponavljal se je vedno tiskovni pogrešek, da je Ivan Gimdulič rojen 6. jan. Ne! nego G. je rojen dne* 8. jan. 1588. Razven tega v istem spisu na str. 30. v opomnji mora biti: Danica ilirska 1^46 itd.! Na str. 100, vrsta 10 Hvaru, ne Hva.ru! Na str. 102., v. 31.: tečajem XV7". stoletja, ne XV/7.! Na str. 104., v. 20.: 1690; v. 32.: iz kotara (t. j. okraja), ne K.\ in v. 35.: Marmivič, ne Maraavič! Na str. 156., v. 35. izbriši *so* ! Na str. 157., v. 13. pravo: Mari«, ne Maria! Na str. 224., v. 32.:   1553, ne  1^53! Kar se blagoizvoli popraviti.                                      Pis.
Belokranjsko kolo
in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago.
Spisal J. Navratil.
I. Metliško kolo. bečal sem v »Letopisu« Matice slovenske 1. 1887. (str. 143.), da kanim posebe razglasiti in razložiti »kolo«, (ki se ,igra' ali pleše' s petjem) in druge, po brata Antona ljubavi zapisane narodne pesmi,l) ki se popevajo pri narodnih igrah v Metliki na velikonočni ponedeljek (»vuzamski pandelek« 2), — vse to po stari navadi »popoldan« po večernicah pod milim nebom — nahom zunaj mesta na takozvanem »pungrtu«, travniku blizu sv. Martina cerkvice, stoječe tik velike ceste, ki vodi na jug v Karlovec, a na sever v Novo mesto, ter veže z mostom na Kolpi vred kranjsko deželo s hrvatsko. Do Kolpe je »pešice« samo 1/i ure °d Metlike, tej mokri meji najbližjega kranjsko-slovenskega mesta, ki je bilo zato na Kranjskem prvo, katero se je moralo boriti s krvoločnimi Turki, ko so 1. 1408. prvič, al. 1431. drugič prilomastili s hrvatske strani v kranjsko deželo 3).
') Za-nje in za nove, zanimljive podatke o letošnjem „kolu" bodo mu, vem da, hvaležni vsi narodnjaki. Pis.
9) Dasi Beli Kranjci ne tope m /a (lj), niti n3- (nj), pa sem v pesmih po književni rabi vendar pisal lj in «/', kder je bilo treba.  — Pis.
8) Valv. XV. knj.;  398.
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
295
Pa molčimo zdaj o ,krvavih turških igrah'; pomenajmo se rajši o domačih narodnih veselih igrah; zato hodi, kdor hoče videti, kako se pri nas »kolo igra« pod milim nebom z mano — v mislih najprej na Metliški »pungrt«! A potlej pojdemo gledat tudi »poljanskega kola«, in če bode moči še kakega drugega med Bele Krajnce ter primerjat kolo kolu, a belokranjsko kolo tudi hrvatskemu in srbskemu; kajti tako primerjanje je jako zanimljivo in poučljivo.
V stari dobi in še za mojih mladih let igrali so v Metliki kolo sami (odrasli) »deklici« in mlade »snahe« (brez dece) po dvakrat na leto — o vuzmu 1)) in to: na vuzamski ponedeljek popoldan po ve-černicah; v n6vi dobi pa samo še drugi dan po vuzmu ; ako je pa ta dan grdo vreme, — ,drugo' (uprav prvo) nedeljo potem.
Zgodila se je v novi dobi še neka druga znamenita prememba. Metliško kolo, ki je bilo poprej — kakor pravijo Hrvati in Srbi: »devojačko« ali »djevojačko« t. j. dekliško, — izpremenilo se je sto-prav pred tremi leti v »mešovito« (pomešano) t. j. zdaj igrajo kolo, deklici in dečaki (»fanti«) ,skup'.
Letos je igralo kolo petnajst dekličev in sedem dečakov od ij. do 25. leta svoje dobe. Mlajših deklic ne marajo, zato ker bi bile preslabe. Ljudij je bilo na »pungrtu« nad 300, med njimi v »beli opravi« s Hriba in okolice kakih 30. — ,Bele Kranjice' (deklici) pa ne nosijo pri nas več belih peč, niti »part« 3), nego sploh »pisane« robce (rdečih jako malo) na glavi, kar jako lepo pristoja »beli opravi« ; — nogavice samo po zimi rdeče, po letu pa večjidel bele.
Neka moravska gospa ni mogla (1. 1867.) prehvaliti belokranjske narodne noše. »Zdi mi se, kot da sem v gledišču«, rekla je, ko je vrela v nedeljo po ,rani maši' množica naših »Belih Kranjcev in Kranjic« v čisti beli svetačni opravi iz ,mesta' proti oni hiši, v kateri je stanovala ter gledala vsa presenečena z okna prvič tak prizor. — »In kako lepo se prilegajo beli ženski noši rdeče nogavice zdolaj, a pisan robec zgoraj 1 Moški pa vsi lepe rasti ravni kot sveča, — a nijednega . . . trebušnika med njimi!«
') Veliko noč zovejo Beli Kranjci „vuzem" m. (izr. vezem vszsm t. j. oba glasnika sta poluglasna, a prvi se naglasa). Vendar pišem zarad jedinosti v pisavi rajši po starem ,,vwzem" (staj. in ogr. Slovani izgovarjajo res takd oziroma, ,,viizem"), dasi se po preglasji lice ,,vezem" bolj strinja s hrvatsko besedo „vazam". Kako jo izvaja ali tolmači slavni Miklošič, priobčil sem zev „Letop." 1887; 123. Ondi čitaš tudi to, da pravijo na Pivki, „uzem", v Brkinih (in po istrsk. Bregu) pa „vazem, — zma". Na Krasu čuješ:   ,,vozem".  Prim.  pri Murku in Cig. = V pod besedo  ,,Ostem".
2) Parta.  f. krasna  čelna ob[v]eza  (Stirnband,   Stirnbinde). Prim. pri Murku  „por-tik" p. b.; porta.
296
J. Navratil:  Belokranjsko kolo.
Meščani in meščanke nosijo se v Metliki že zdavna »po gosposki« ali »črno«; a vendar se zovejo z okoličani vred, (med katerimi se začenja šopiriti tudi že meščanska   noša — v razloček od  »Kranj-
v
cev« s črno nošnjo (= »Črnih Kranjcev«), še zmerom:  »Beli Kranjci.« — Pa vrnimo se zopet na  »pungrt«.
Minile so že večernice, a kolo se ni še pričelo. — Zakaj ne? — Zato ker ni še »vojarinke« (»kolovodjice« rekel bi Hrvat ali Srb) t. j. one, katera kolo vodi. Kakor se narodna igra španjska (znana borba) v Madridu ne more začeti dotle, dokler ne pride mestni župan, — naj si je tudi kraljica že na svojem mestu, — tako se ne more začeti nI kolo, dokler ne pride vojarinka. Da pa radogledni množici oči ne ostanejo brez ugodne paše, začno deklici in dečaki igrati se najprej »robčice«. Pri tej igri (jedini brez petja) postavi se namreč v kolobar več dekličev in dečakov. Vsak ima svoj zvit (spleten) »robec« t. j. ruto. Jeden igrač ostane zunaj (»izvan«) kolobarja in udari (»vudre«), kogar hoče z robcem od zadaj po hrbtu. Ta se iztakne zdaj iz kolobarja in lovi okoli kolobarja onega (izr. »unega«), kateri ga je udaril (»vodro«); ta pa mahne, (kedar ') se naveliča bežati), po hrbtu kakega, ki se mora zdaj njemu umekniti iz kolobarja ter loviti onega prvega, ki čez nekoliko časa udari zopet koga drugega, pa stopi v kolobar na njegovo mesto itd. itd., dokler se ne naveličajo vsi živo tepeni tega tekanja in — padanja; (kajti večkrat se kdo, naglo tekajoč, tudi spotakne, da je dosti smeha med igralci in gledalci). To se zna, da se dajo dečaki radi dekličem uloviti in napokati; pa — »nulla regula sine exceptione«.
Dokler se ta igra vrši ter dečki in dečaki po stari šegi marljivo sekajo »pisanice« (pirhe), a »vojarinke« še ni, hočem radovednim čitateljem, predno se prične »kolo igrati«, priobčiti še nekoliko potrebnih jezikoznanskih podatkov; kajti znano je vsemu svetu, da Slovenci ne moremo živeti — brez »jezikoznanstva«, kakor ne more riba brez vode, — in da se zanimajo naši mladi jezikoznanci zdaj jako tudi za slovenska podnarečja.
Opozarjam najprej na to, da se govorica v pesmih, katere se popevajo na Metliškem »pungrtu«, nekoliko loči od sedanje govorice Metliške oziroma belokranjske, (slovenske), posebno pa v začetku našega kola. Besede in oblike so namreč v prvih petih vrstah bolj hrvatske  (čakavske)   nego   slovenske.   Sem   pa tam hočem č.  čitatelje
J) Metličan ali okoličan bi rekel- ,,kedff/" . . . Večini Belili Kr. rabijo (kakor Hrvatom in Srbom) vprašalni prislovi (adv.) — pa i vprašalni zaimki (pronom.) — tudi za oziralne.
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
297
tudi opozoriti na nekatere razlike med obojo govorico, tudi med obojim naglasom, ki se na več mestih strinja bolj s hrvatskim ali srbskim nego z domačim. Že zdaj bodi pa povedano, da se v naslednjih pesmicah skrajni / (pri glagolih) izgovarja uprav čakavski, t. j. čisto, a ne kot u (ali o). V domači govorici belokranjski slišiš ose-dobi nekod čist /, nekod pa u (tudi o; n. pr. v Metliki). O tem n a-p 6 s 1 e d nekoliko več.
Tukaj samo še toliko, da že recilo: »kolo igrati« (namesto: . . . plesati) ni slovensko, nego hrvatsko (ali srbsko). Metličanom rabi glagol »igrati« za »plesati« (tanzen) res tudi samo v tem recilu; drugače pa za »tanzen« zmerom: »plesati«. — Namesto prave čakavske besede: »divojka« (= devojka, djevojka) rabi Metlicami zdaj v jednini samo beseda: »dekle« n., (2. dekleta, 3. dekletu, 4. dekle itd.) v rar.o-zini pa ne: »dekleta . . . ., nego: »deklici« m. (2. dekličev) itd.; v jednini: »deklic m. (uprav 4. sing. »deklica«) slišiš samo še v vu-zamski pesmici: »rešetca na »pungrtu«. Namesto navadnih sto »cekinov« zveni pa ondi (v pesmi) pravih čakavskih sto »dukat« (a ne: dukatov, niti srb. diikata gen. pl.).
To kolo se ne igra tako x), kot v kaki dvorani, nego na poseben način,   da   se   ne  igra   tako   morda nikoder med   drugimi Jugoslovani.
Mahom bodemo videli; kajti ,not', (evo) je! — zdaj »(ob 4-ih popoldan) prišla je . . »vojarinka«, častitljiva devica, iskrena domo-rodka, Reza Križanova, ki v6di kolo na »pungrtu« že toliko let, pa skrbi tudi za to, da se ne zatare ta lepi narodni običaj, kedar ne bode mogla ona več »voditi«.2)
Kakor »žbele« (čebele) okoli mačice, zbirajo se okoli nje mlade plesalke (s plesalci vred).
Postavijo se vsi v vrsto, primejo se, — in to prvi (»gorenji«) deklici za roke, zadnji (»dolenji«) pa za zvite robce, zato ker se roke pri plesu rade »spotijo« in potem lahko izmuznejo, da »kolaš« 3) potlej ,odleti' in ,kam' neusmiljeno telebi. Da se ne zgodi kaj takega, morajo se čvrsto držati za   take   robcei), pa   vendar   padajo   časih   zadnji   ali
*) Metličan izgovarja  z večino  Belih Kr.  vred:   ,,tako", a ne  „tak6"   (adv\).
2)   Izr.: vodit'. Tako, t. j. brez * na koncu izgovarja se zdaj (kakor drugod po Slovenskem) tudi vseh drugih glagolov nedoločnik (infinitiv).
3)   Kolaš je vsak, kdor igra kolo.
4)   Okoli Zadra (v Dalmaciji) prinašajo dečaki sabo v žepih otirače, (,,peškire") — v mešovito (,,mješovito") kolo, ki se igra ondot o božiči, novem letu, vuzmu (,,us-krsu") itd., v katerem pa ne slišiš druge pesmi nego samo: o—o-o—o—o! (Po ustn. poročilu 1. 1882. iz omenjene štokavske okolice, kodar govore" štokavski poleg pravoslavnih tudi katoličani.  Tako biva vsaj po onih krajih, po katerih je. potoval moj prijatelj).
298
Književna poročila.
dolenji, ker morajo »na znak« naglo teči. Gorenji deklici se pa drže za same roke, zato ker se samo obračajo in jim ni treba dirjati navzdol.
Potem ko se primejo tako za roke in za robce (med rokami), začno se, popevajoč naslednjo pesem, pomikati najprej v ravni vrsti za vojarinko, ki jo vodi, iz doline ali z ravnice na majhen hribec, stoječ na koncu te ravnice: a čim pridejo na vrhunec, zasuče se vo-jarinka, a za njo in okoli nje vsa vrsta ter se vrti, in spušča nepre-nehama popevajoč, rekel bi »povitično« (spiralformig) navzdol. Ko se »kolo« razvije na ravnici, počno zopet kakor prvič v ravni vrsti pomikati se navzgor, z vrhunca pa na zopet poprejšnji način sukati in spuščati se navzdol itd. itd., dokler ne ,izpopevajo' vse naslednje pesmi ali »popevke«, ki se popeva po stari navadi v »kolu«. Uprav so to štiri pesmi (a najbrže jih je bilo iz prvine pet), ki jih pa po-pevajo neprenehoma — brez kakega presledka, — kot da je to ena (»ana«) sama pesem.                                                         (Dalje prihodnjič)
Književna poročila.
VI.
Ilcropia .JHTepaiTphi pfckoh, nanncam> 0\icjihhi> OroHOBCKiii. 4acTb L JIbbobt,
1887. (E.   Ogonovski, Zgodovina maloruske književnosti), tnal. 8\, XVI.  +  426.
Ne sam6 nam manjka prave književne zgodovine, iz katere bi se nekoliko več jDozvedeti dalo negoli, kje in kdaj je pisatelj rojen, kedaj je umrl, koliko let je kapelanoval, koliko župnikoval, tedaj knjige, v kateri bi bilo ocenjeno pri vsakem pisatelji delovanje in vpliv in odvisnost od časovnega duha — nego ravno tako se je godilo tudi Malorusom. Šele pretečeno leto dobili so zgoraj omenjeno lepo delo, kot ponatisek iz zadnjega letnika leposlovnega lista „Zarja", in sicer prvi del, obsezajoč književnost od najstarejše dobe do Kotljarevskega.
Da je ta književna zgodovina izvrstna in vestno sestavljena, da so vse dosedanje razprave in monografije točno porabljene in da pisatelj tukaj čitate-ljem ne pripoveduje samo starega, nego da je samostojno študiral vsestransko gradivo, to je pri prof. Ogonovskem, jednem najboljših poznavateljev malo-ruskega jezika in življenja, samo po sebi razumevno. Ta knjiga se sme ime-
J.   Navratil:  Belokranjsko kolo.
337
Belokranjsko kolo
in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago.
Spisal J. Navratil.
I.   Metliško  kolo. (Dalje.) Mera v /., 2.  in j>. pesmi narodna jugoslovanska:
oslušajmo!
1.
Igraj, kolce, ne postavaj! Nišam clošal kolax) igrat ; Neg' sam došal divoj'k 'zbirat Ni divojka nakinčena, Nit' veseTce pozlačeno.
2. Komu moram 2) ljuba biti ? Crn'mu 3), mal'mu Vogrančičku Ke b' imela črne oči, Veljala4) bi kralj-gospona I njegove svetle sablje. Lepe moje črne očifi), Koga bodo pogledvale ? Crn'ga,  mal'ga Vogrančička. Lepa moja sladka vusta, Koga bodo kuševala?
—\j.   — u
Črn'ga, mal'ga Vogrančička.
Lepe moje bele roke,
Koga bodo objemale °) ?
Crn'ga, mal'ga Vogrančička.
Lčpe moje bele noge,
Za kom bodo pohajale 7) ?
Za8) črnim, malim Vogrančičkom.
V gradu so visoka vrata,
Na njih sedi črna Kata;
Na vrtu je troje zelje,
Troje zelje i korenje,
Vsi poličkom pred sodfčkom,
Z belim hlebom, žoltim sirom
Mlinarica žleb zaperje;
Naj  zaperje i odperje.
Bog ti plati, star' na konju9)!
J) Nekdaj dosledno:   »kolca«, kakor v prvi vrsti   »kolce«   (nm. kolo).
a)   Po domače  »morem«  kakor drugod po  Slovenskem.
8) Zdaj popevajo (ne glectdč na me"ro) tako: »Črnemu, mal'mu (sic) Vogrančičku« (t. j. Ogru; samo še v tej pesmi), prim. tudi usl.: voger, vogrin, vogriuec, vogrič, vugrin, vugrinčič. Miki. lex. 1162 p. b. *I'f)ll!IT» agrinli,  hungarus).
4)   »Valjala bi«   itd. popevalo se je še za mojega detiustva.
s)  Oj,  bujue domišljivosti!  Malo poprej jih je  zaželela;  zdaj jih pa že ima.
ti)  in   '•)  Po  domače:  objemale,  — pohajale.
b)   Zbog tega  »za« je jeden zlog preveč; pa v popevki tega ne čutiš.     Tudi Vuk se  toži na tako pokvaro treh zadnjih vrstic mahom v 2. pesmi.  I. (1841);  str. 2 (2. op.).
lJ) Zna se i tej pesmi, da ni cela. Pogrešamo soseb med zadnjo in predzadnjo vrstico, kaj je storil ta »star' na konju« komu . . . dobrega ka-li, da mu Bog plati. To nam pravijo zadnje vrste v sibsk. n. pj. Vuk, I. 294 (br. 400). Priobčiti jo hočemo pozneje na pripravnem mestu.
22
338                                            J. Navratil:  Belokranjsko kolo.
4-(Kola  završetek.)
Mera v prvih dveh vrsticah: u— | u— | u— | u ;
v zadnjih štirih:
—u | u— | u - | —
Odprite naša vratca1)                         Rdeča zlatca nosimo,
Čez tri rdeča zlatca2)                         Okol'  sebe srebrn pas,
Sive konje3) vodimo                           V vsakem žepu sto dukat.
Ko začne »vojarinka« popevati: »Odprite (nam) naša vratca« .. . vzdigneta zadnja »kolaša« (predzadnji desno, a zadnji levo roko z raztegnenim robcem k višku, stoječ vsaksebi, kakor ,podboja' pri vratih) in zdaj teče »vojarinka«, — vodeč za seboj vso, ž njo vred neprenehoma popevajočo vrsto skozi ta odprta »vratca«; zadnja dva se previjeta, in pri tej priči izginejo tudi  »vratca«.
Kolo je pri kraju; pa se je letos ponavljalo vsem mnogo-brojnim gledalcem in gledalkam na veliko radost.
Zdaj se začenjajo prave igre s petjem. — Predno razložim č. čitateljem postanek ali početek Metliškemu »kolu« (pesmi), pazimo poprej, kako igrajo in popevajo ,Metliški deklici' najprej »Rešetca«, a za njimi »Most«.
5-Rešetca.
Ta igra z naslednjo popevko vred zove se tako zato, ker stoje pri tej igri deklici v eni vrsti, in to: »dekle za dekletom« kot rešeta (rešetca) na sejmu.
Zdaj pride »vojarinka«, držeč se samo z enim dekletom ,za roke' in hodeč okoli vrste poje s tovarišico vred, kot da so prišli ,prošnjači' (snubači) snubit. Ženska prošnjača prosita; — ,mati' (ki si jo moramo pa le misliti poleg vrste) pa odgovarja (»odpeva«) z vsemi hčerami (»hčermi«) vred tako:
MeVa različna; v prvih štirih vrstah:
.   —u | —u | — u; v peti in sedmi vrsti:
—U 1 —u | —u | u;
v šesti in osmi vrsti:
—U | —u | -u; dalje nepravilno.
*) Ose"dobi popevajo:  »Odprite nam naša vratca.«
2)   Ne misli na »zlatce« (n.), nego na »zlatac« (m.), -tca = zlat (dukat) in za srb.-luv. posebnost pri sllanji s številčni  tri;  n. pr. »tri velika zeca.«
3)   Nekdaj:  »koujce«  (izr. kojnee).
J.  Navratil:  Belokranjsko kolo.                                             339
Pr.1) Mi bi rad'2) deklica.                    Pr.   Z Bugom, z Bugom M.3) Ja jo nedam možu.                             Vsem vernim slugom
Pr.    Če jo nedaš sama,                              Ki °) ste nam dali,
Vzamem ti jo sama.                           Da pojdete z nami.
M.     Pojdi, pojdi, moja hči
Skoraj   nazaj   pridi 4).                                             (Tekajoč okoli vrste):
Suha hruška zacvete,                  H i n d r, h a n d r, ž u m b r7)
Ondaj nazaj pridi 5)!                    Vsake   ž u m b r s k e d r u ž i n es).
(To   pesem   ponavljajo   na   isti   način   za   vsako  »hčer«   posebe,
dokler   vojarinka   ne   izprosi vseh)   tako kot je izprosila prvo, samo
da vodi vsak pot   po eno izprošeno dekle več sabo okoli one vrste,
dokler ne predobi vse vrste,  tako da hodijo zdaj vsi (izprošeni) deklici
ž   njo   vred   veselo   popevaje   svoj:  >Hindr, handr,   žumbr«, za njo, a
zdaj ti je konec »rešetcem«. — Zgodi se pa tudi, da pobere ,vojarinka'
zadnje   dve   ali   tri   deklice na enkrat,   kot stolaravnatelj,  ki — imajoč
veliko   društvo,   a   malo   časa  — naposled na enkrat   napije   dvema
ali trem.
6.
Most9).
Po 3, 4, 5 parov samih dekličev ali pa dekličev in dečakov postavi se za roke držeč proti solnčnemu vzhodu; — tem nasproti postavi se tudi toliko parov (z ,vojarinko' v prvem paru), ki so tedaj razdeljeni na dva zbora ali dve stranki, tako :
(I. znači vojarinko II.  pa nasprotno stranko,)
Potem začno vrsteč se (vprašajoč in odgovarjajoč) popevati tako:
(Mera v  1.,  3.,   12. in  13. Vrsti):
— u I —u j —U I — ; od 4. do  7. pa:
O — I V— I u— ;  (dmgo nepravilno).
i)  Pr. =  prošnjači.
a)  Zdaj popevajo ne glede" na mero:   »Mi bi radi  deklica.«
3)   M. =  mati.
4)   Po teh besedah loči se prvo dekle (spredaj) od vrste in prime za roko tisto dekle, ki hodi z »vojarinko«, in vse tri hodijo zdaj okoli vrste, pojoč: »Z Bugom, z Bugom itd.  (Drugače pravijo Metlicam in okoličani: z Bogom!)
") Razumevaj  tako: »Kedaj (sic) suha hruška zacvete, ondaj nazaj pridi! t. j   nikdar. B)   »Kteri« — popevajo  osedobi,  ne glede"č na mero.
7) Čudne, nerazumljive besede, s katerimi smo dbci nekdaj oponašali in dražili . . Kočevarje.
s) Cuje se tudi:   »drožina«  (nm. družina)
¦) Po domače:   miist,  mosta ...  4. skl. miist,  5. skl.  (pri)   mostu itd.
22*
34°
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
I.   Je-li trden ta vaš m6st ? Praroža roža, prungar je naš.
II.  On je trji kakor x) kost,
Praroža roža, prungar je naš2).
I.    Iz česa ste ga delali?    Prar.
II.   Iz zlata, srebra delali.    Prar.
I.    Komu ste zlato pokrali3) ?    P r a r.
II.   Gospodu4) I— pokrali.    Prar.
I.    Mi smo njih(o)vi kmetici, Mi č'mo gospodu povedat5). Vi ste držljiva 6) gospoda7), Kaj nam mite dajete8)?
v
II.   Crnoka deklica.
Taka bila mi je poslana lani ta pesmica, ki bi bila po moji razdelitvi   povse  razumljiva,   samo   da  bi   se   v zadnji vrstici   moralo
v
popevati:  »Crnooko deklico«.
Tako (4. sklon) čitaš tudi v češko - slovenski (slovaški) igri in pesmi: »Kralovna« ali »Hoja D'und'a« v zadnjih vrsticah o »zlatem mostu9) iz »marvan (marmor) kamena«:
Co nam za dar nesiete10) ? »Cernooke dievčatko n).« (»Prostonarodnie običaje,   poverv a hny slovenske.«    Usporiadal a vvdal Pavol Dobšinskv. Turč. sv. Martin,  1880;  153). Prim. tudi v  »Slovansk. Sborn.«   1884; str. 133: »Co bvchme Vam za to daly ?« _______»Cernojoku devulenku.«
1) Namesto:   »nego«;   v navadni   govorici Metliški:   »trji kot kust«   (2. kosti itd.).
'-) Nekdaj je pa odpeval in ponavljal II zbor za vsakim odgovorom tako: »Pre-roža roža, pungrt je naš.« — S časom, da bi se bil prevrgel tedaj »pungrt« v čudni, nerazumljivi »prungar« (?); a zarad isto tako nerazumljivega »praroža« ali »preroža, roža« prim. č.-slovenski izrek: »bože, prebože!« (»Slovanskj Sborn.« 1884, str. 134. Zastran besede  »prungar«   prim. stsl. »prag'l>«   ==  srb. »skakavec«   (iz korena  »preg«)  springen.
!i)  V navadni govorici:  pokrali.
4)   Po domače: gospudi (i. gospud, 2. gospoda itd.). Imenuje se tu kakšen bogat gospod, bodi si Metličan ali tak, kateri vsaj živi ondaj v Metliki.
5)   Po navadi:  ,povedat'.
*) Brez dvojbe skrajšano iz: »darežljiva«, t. j. po sedanji govorici okoli Metlike »poddtna«   (freigebig),  najsi je tudi  »darežljiv«   stsl. beseda. Miki. 153 s. v. dar'l>
7)   Zdaj: gospoda.
8)   T. j. Koliko mite (da bodemo molčali)? Tako bi sodil človek po tej vsebini. Pa primeri dodatek malo dalje.
9)  Uprav  »pozlačenem«.
10)   in u) S pripevkom za vsako vrstico:  »Hoja D'und'a hoja!«
J. Navratil: Belokranjsko kolo.                                             341
Letos sem pa dobil k »Metliškemu mostu« nov dodatek. Nalašč sem ga ločil od prvega podatka, da bi se videlo, kako nastajajo ,inačice' — tudi po pozabljivosti iste osebe, katera nam je bila kako narodno pesem priobčila — prvič. Kaže nam pa ta dodatek i tujega vpliva prvi sled (ki ga zasledimo kesneje še pri nekem drugem »mostu« belokranjskem). Z zmislom vred bode zdaj tudi red nekoliko drugačen, nego je v prvem podatku.    C ujmo!
Za   besedami,   ki  jih je popevala vojarinka in njena stranka ali
I. zbor:
I.   Mi smo njihovi kmetici,
Mi č'mo gospodu povedat'.    Praroža itd. odpeva dalje II. zbor:
II.  Vi ste držljiva gospoda;
Kaj nam mite dajete?    Praroža itd.
I.    Čete nas pustit' trikrat skoz,
Da si ,žofrana' ne zmočimox) ?    Praroža itd.
v
II.   Ziher2) preskočite trikrat skoz,
Da si ,žofrana' ne zmočite. Praroža itd. Tako pojoč vzdignejo vse visoko roke, in vojarinka ,pelje' s voj e ,skoz'; a zdaj gredo oni na poprejšnje vojarinkino mesto, vojarinka ostane pa tu, kjer so stali oni poprej, in igra se znova začne. Ne začne je pa vojarinka, nego oni, mahaje z rokami in ponavljaje isto pesem:
Je-li trden ta vaš most?    Praroža itd. Vojarinka   s   svojimi  jim   odgovarja   tako,   kakor   so poprej  oni njej. Tako se vrste dalje, a naposled gredo vsi ,skoz most', pojoč:
»Črnooka deklica3).« Kako   so   nekdaj   tudi Jugoslovani   čislali  »črne oči«, slišali smo že v drugi pesmi Metliški. To nam dokazuje i pesem (»kolo«) iz »gornjega primorja.«
Fatajte se bjele ruke,      Ko ne ljubi črne oči, Gledajte se črne oči;     Pada li mu san na oči itd.4)? Tako čitaš ondi na str. 336 (br. 461):
»Još da imam črno oko,
Sve bih Turke premamila.« — —
J) V žofranu si mnogi kuhajo in bai-vajo še zdaj o veliki noči ,pfsanice', ki so potlej lepe žolte (izr. žoute).
'¦'¦) »Slobodno« ... ali »smete preskočiti« . . . veli' trd Slovenec, a sdsebno med Belimi Kranjci.
s) Mislimo si tedaj:  A za mit o  mora  bit'  črnooka deklica,
*) Vuk I.  (1841);   174 (br. 256).
342                                            J. Navratil:  Belokranjsko  k olo.
Kako se je Metliško kolo za mojih mladih nog završevalo stoprav v mestu zvečer o »Zdravi Mariji«, priobčil sem bil že v »Vedežu« 1. 1849, I- pol°v-> str. 117, a lani v »Letopisu« z bajeslovno razlago vred. Dodajem, da se dovršuje v novi dobi kolo (z igrami vred) že na »pungrtu«, da se dečaki več ne preskakujejo, in da niso kakor lani, tako ni letos nosili več takozvanega »turna«. Zaspala je tedaj i ta stara narodna navada 1. 1887. menda na veke.
Tako ginejo po malem stari narodni običaji. Upajmo, da bode trajalo naše staro in mično   »kolo«  še mnogo let.
Naposled bodi očitna hvala in pohvala naši vredni, stanovitni »vojarinki«, tako i njenim vernim tovarišicam in novim tovarišem, pa i vrli mestni glasbi, ki je letos po novi, hvale vredni šegi, svirajoč na »pungrtu« vso uro, ugodno poveličavala to narodno slavnost, katere se brez dvojbe spominjajo z veseljem vsi gledalci in gledalke.
Vpraša se zdaj: od kod in kedaj se je to kolo presadilo na slovenski — belokranjski svet?
Odgovor na prvo vprašanje. Pregledujoč in premišljujoč jezikovne oblike v prvi pesmici, pravem kolu, ki ima v sebi uprav samo pet vrstic (jugoslovanske narodne mere), moramo se uveriti, da so te oblike bolj hrvatske (»čakovske«) nego slovenske ter se ,večinoma' ne strinjajo s sedanjo govorico Metliško, ki ,zvoni' na sluh tako:
Jigraj1), kolce, ne postavaj! Nisem pršo kola jigrat, Nek sem 2) pršo dek'lc 8) 'zbirat (t. j. izbirat).
Beseda »divojka« (oziroma: devojka, djevojka) ne rabi v navadni govorici Metličanom, kar že vemo; pa po dosedanjih verodostojnih pis menih poročilih ne rabi ni drugim Belim Kranjcem. — Isto tako ne čuješ zdaj v Metliki in njeni okolici v domači govorici nikdar besede: »na-kinčiti«, niti »nakinčati«, pa ni »kinčati«, niti »kinč«, (ki ni domače korenike 4).
»Nit; veseleč pozlačeno« — te besede ume zdaj malokateri Beli Kranjec, uprav zato ne, ker pesmica »kolo« očividno ni cela, in se v popevki   zarad   mere   izgovarja:   »veselce«   namesto:   »veslice«  (veslo).
') Ta 1 je po glasu nekako na sredini med i in med poluglasnem e, ter se ne da natanko  označiti ni s sedanjajo abecedo, ni s  »cirilico«.
-) Ta »sem« in »nisem« zvonita tako kakor (do malega) po vsi kranjski deželi, t. j. e je poluglasen.
;i) ,Deklieev' — velijo zdaj po navadi, posebno' vel i k i m ; napisal sem »dek'lč (= deklic) samo zarad mere.
4)  Miki.   »Fremdw. in  den slav. Sprachen«,   1867;  26.
Vidi se, da prva pesmica ni cela, da se ji je s časom več vrstic pogubilo, pozabilo, — da ni zato med prvimi tremi in zadnjimi dvema vrsticama nikake zveze, a zato ni v njej pravega zmisla. Temo razjasniti in dopovedati nam, kako je postalo i Metliško kolo, utegne pa 6na pesem, ki jo je priobčil Vuk I (1841); 372 pod br. 59 in naslovom: »Ne gleda se ruko x), več stas 2) i obraz«, ter se začenja tako:
Igra kolo u Ercegovini
Pred dvorove bega Jovan-bega
U tom kolu nema muške glave
Do djevojke i nevjeste mlade3)
Otud ide neznan dobar junak.
Pripoveduje se dalje na drobno, kako krasno je bil ta dobri lepi »junak« opravljen od glave do nog, tako i konj, na katerem je jahal. Ustavi se kolo vse presenečeno in začne gledati tega lepega, a neznanega junaka.
,A1' govori neznan dobar junak':      ,AV govori iz kola djevojka': »Igraj, kolo, a ne gledaj na me,     »A ne luduj, mlado neženjeno! »Ja ne gledam zlata ni bisera            »Ni mi mlade konja ne gledamo
»Ni lijepe svile ni kadife;                  »Ni na   konju rahta4) ni pusata 5)
»Veče gledam lijepu djevojku            »Več gledamo lijepa junaka,
»I lijepa stasa i uzrasta                      »Za kim čemo ostaviti majku
»I lijepa boda i pogleda,                    »I lijepo carstvo djevojačko.
»Staču majci u dvore dovesti,
Zdaj nam je jasno, kako je postalo i Metliško kolo, ki se pričenja stoprav z dobrega, lepega junaka besedami, ki jih je govoril dekliškemu kolu:
Igraj, kolo, ne postavaj itd.
Očividno je,  da je to isto, kar v Vukovi knjigi:
Igraj, kolo, a ne gledaj na me itd. Ista misel  povedana je z drugimi besedami tudi v Vukovem   »Kovče-žiču«  na 51. strani   v takozvanem vlaško-arbanaškem kolu, v katerem je igrala (če je res), tudi prekrasno opravljeno bela vila:
1)  Oprava  (obleka).
*) Rast.
;!) »Nevjeste« tu = »snahe« ali »mlade«, t. j. mlade žeae (k večjemu leto po svatbi); a vender se imenuje tako kolo srb.-hrv. . . . »djevojačko« (dekliško). Tako je zdaj tudi Metliške kolo.
4) Raht m. (tuja beseda) = »nakit konjski«,  Vuk. rj. 644.
'°) Pusat m. (tudi tujka): v »konska odora (uzda in prsine), Pferclegeschirrr. Ondi 622. Ta beseda rapi po Vuku v Senju.
344
J. Navratil;  Belokranjsko kolo.
»Igraj, kolo, naokolo, ne gledaj  na me, »Nišam doš'o,da ustavljam kolo djevojak, »Neg' da prosim  djevojčicu vilu bijelu »Na kojoj su tri kavadaJ) od suva zlata2) itd.
Tako govori »djevojačkemu kolu« ob taki priliki »turško momče«, drugi junak, tudi silo lepo oblečen in jezdeč na prekrasno opravljenem konju. Pa ta junak veli z drugimi besedami na ravnost, da prosi (snubi) belo vilo, zato ker ima na sebi toliko zlatine in drugih drago t in (tedaj zato, ker je tako bogata).
Prvi naš junak pa ne gleda dragotin ali bogatstva na »djevojki«, nego zagledal se je samo v njo zbog njene lepote; a tako bi si rad izbral — v zakon 3).
A bas po zadnjih dveh vrsticah v Metliškem kolu sodim, da si je bil i naš junak (v našem kolu) izbral ubogo, a lepo nevesto ter odpeljal v ladij i — najbrže po morju — k svoji materi na dom1). Zato so popevale zavidljive ji tovarišice:
»Ni divojka nakinčena 5),
»Nit' veselce °) pozlačeno.
Po čakavskih oblikah in po navedeni vsebini sodim, da je nastalo Metliško kolo vsakako med Hrvati (čakavci) ter prispelo s časom v Metliko s hrvatske strani, kakor je n. pr. leta 1878. na sv. Jurija dan (24. apr.) prišel v Metliko Blaž Kos iz Novakov na Hrvatskem tri ure od Metlike, ,župe' Pribičke izpod sv. Križa, ter v Metliki prvič popeval čakavsko (pa s kajkavščino pomešano) narodno pesem: »Zeleni Juraj«. Gl. Letopis Matice slovenske,   1879; str- 2I7-
Res, da se ta (z onim običajem hrvatskim vred) ni prijela mahom kot vrba; kajti zdaj, ko pojemajo stari narodni običaji, ni doba za to ; a vendar so se bile malo let poprej prijele ondi nekatere hrvatske narodne pesmi (čakavskega značaja); kajti slišal sem 1. 1867. in 1872. v
!) Kavad, m. Art weiblichen Oberkleides. Vuk, rječn. 257.
2) Od suha  (suhoga)  zlata.
-) Kesneje zvemo, da biva tak običaj med nekaterimi Belimi Kranjci (v Starotrški župniji) še dan i:anes; dočim je bela vila v omenjenim vlaško-arbanaškem kolu pošteno oštela »turško momče« ter odpravila neuljudno, rekši, da se deklice (»djevojčice«) ne prosijo v kolu, nego pri  svojem očetu.
4) Kakor čitaš pri Vuku I. (1841); str. 418 — 419 v pesmi: »Majkin svjet« (od Dubrovnika):   »Zaveze tanka vesoca Pa  pojde z blagom na dvore«.
6)  Ilrvatski-srbski bolje:  nakičena.
6) Iz prvine brez dvojbe hrvatski (čakavski): »vesalce = srb. vesavce (nsl. veslice, izr. veselce, uprav: ves'lce).
X.: Misli.
345
Metliki sam, kako radi in po gostem so jih prepevali moški in ženske, med katerimi sem se bavil po več tednov.
Pa to ni nič čudnega osedobi, ko so se prebudili že vsi Slovani ter popevajo zavedni narodnjaki in narodnjakinje uzajemno i drugih bratov slovanskih pesmi (narodne in umetne), ne samo v prevodu, nego tudi v izvirnem jeziku ali narečju. To se godi od znamenitega leta 1848. — ne samo v »beli Ljubljani« in v sosednem Zagrebu — nego na slovanskih veselicah tudi v cesarski prestolnici, v »zlati Pragi« itd. itd. Leta 1874. pravil mi je (na Moravskem) neki učitelj, da prepevajo naš »Naprej« celo kmetske deklice po Češkem v izvirnem (slovenskem) jeziku.
Popravek. Na 295. str. v 5. vrsti čitaj: .... na na vuzamsko nedeljo in vuzamski ponedeljek  itd.                                                                   (Dalje prihodnjič.)
Misli.
fr
ladka pijača je strast, Opojno-mamljiva je tudi; Prijetna vživalcu nje slast, A mozeg in moč mit razgradi.
Da za resnico so vneti, Takih je morda obilo ; Da bi jo mogli vstrpeti, Teh je le borno število.
3-
Jednako je z bedo  na sveti Kot z ledom je svetca Matije: Dokler reVo imd kdo trpeti, Hiti, da iz nje se prebije, Ko že zložno bi mogel živeti, Pa v bedo nazaj ti spet rije.
Y.
Spomin na zimski večer.
7Z^ rok6 si mehko me objela, Na meni,  deklica, slonela, In ljubo sem se nagnil nate, Poljubil te na laske zlate.
Tihotno bilo je po  vasi, Kot je navadno v zimskem časi-Polnoč je ura v stolpu bila, Midva pa sva se  še ljubila . . .
L-J.
412
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
Belokranjsko kolo
in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago.
Spisal J. Navratil.
I.   Metliško  kolo.
(Dalje.)
se to je izvestno. —• »Neizrečeno mi je pa žal (po starem) in »obžalujem« (po novem), da ti ne znam tako izvestno odgovoriti na 2. vprašanje: kedaj se je presadilo kolo na slovenski (belokranjski) svet?
Zapisano je, da so nemški križarji utemelili svojo ,komendo' v Metliki že 1. 1223 x); zapisano je, da je nekdanje tri slovenske (kaj-kavske) županije: Zagrebško, Križevsko in Varaždinsko Ferdinand I. po nesrečni bitki Mohački (1526) pridružil pravi svoji hrvatski deželi« ;2) zapisano je, da so takozvani »uskoki« (Vlahi, Zumberčani ali staroverci) še za istega cesarja, samo štiri leta kesneje (1530) začeli seliti se od Senja (Zengg, na Hrvatskem) v odkazano jim Metliško okolico:3) — vse to je zapisano; kedaj se pa je preselilo ali presadilo »kolo« v Metliko in njeno okolico *) med druge Bele Kranjce, — tega nisem mogel dozdaj zaslediti v nikakem rokopisu, v nikaki knjigi. Ustno poročilo pa tudi molči povse o tem.
Dasi pa Zumberčani, ki govore »štokavski« in »čakavski«,5) ki igrajo kolo še dandanes — na sredi »sela« ne samo o vuzmu (»us-kersu«) in Kresu ali Ivanju, nego i na vse tri božiče (»na sva tri dana   Božiča«),   in  to   »momci«,  »snahe«  in  »djevojke« °),   — Dasi so
v
Zumberčani (v širjem pomenu) s časom po svoji naselitvi ob belokranjski meji kolikor toliko vplivali na nove svoje sosede, (kakor pozneje Kranjci nanje) pa vender nečem trditi s tem, da so bas oni tudi  »kolo«  zasejali na slovenski svet; kajti vse kaže, da se je igralo
*)   »Letop.«  (Mat. slov.)   1887;   169.
3) Engel:  ,,Gescriichte des ungar. Reiches u. seiner Nebenlander." II.
3)   Prim.   „Letop."  Mat.  slo ven.   1879;  206.
4)   K njej  račnamo tudi Vinico in Poljane z obližjem vred.
5)   „Grško-katolici govore — premda i ne čisto — ipak štokavskim jezikom; a rimo-katoMci čakavskim, premda se i oni na mjestu po prvih povuci znadu. A sto je kod obijuk jedno — jest to, da uzimlju i po koju kajkavsku, pa če i kranjsku riečicu," Gl.   „Arkiv za povjestn. jugoslov."  VII. 1863; 330.
8) Gl. ondi na str. 334—-337. (Če se je ta narodni običaj po 1. 1863. tudi kje zatrl,  povsod vem da ne.                                                                                             J. N.
J. Navratil:  Belokranjsko kolo.
413
kolo že pred njihovim prihodom v naše kraje, ne samo pri Srbih oziroma po Srbiji, Bosni in Hercegovini, nego i po Hrvatskem, Slavonskem in Dalmatinskem, a sosebno po hrvatskem in dalmatinskem primorji in to: ne samo o naštetih svetkih i. dr., nego i na svatbah (tudi pod milim ali »vedrom« nebom t. j. pred hišo), kakor se dan današnji. *)
Tudi Bolgari igrajo kolo,   ki  mu   pravijo:   »horo«  ali  »oro.« 2)
V Babini gredi (v Slavoniji), ki sluje najbolj po svojih ženskih »lepoticah«, igra vsako leto o posebnih prilikah od pamtiveka »kolo« po kakih 5ootero ljudi. (Po ustnem poročilu.)
Vse to nam pa svedoči, da je »kolo« neizrečeno star ples, ki je — predno so se preselili Zumberčani v naše kraje, utegnil preseliti se na belokranjski svet, in to, glede na jezikovne oblike — s hrvatske strani izmed tako zvanih ,čakavcev'.3)
Vredno je morda veščake opozoriti na to, da je Metliškemu (zdaj jako okršenemu) kolu ,štokavska' inačica (Vuk, I. 372—373 br. 517.) od Dubrovnika. Vuk pa piše v isti knjigi na VI. strani (»mjesto predgovora«) tako: »Kod kojijeh stoji: od Dubrovnika, od onijeh sam gdekoje ja napisao u Dubrovniku, no od čeljadi, koja nijesu odande rodom (jer pravi Dubrovčani — starosjednici — nemaju danas nikakoijeh narodnijeh pjesama), a najviše mi jih je napisao od svoje majke G. Jovo Lainovič, koji se rodio u Novome [Novi] u Boki od roditelja iz Foče u Ercegovini, a prije 23 godine, kao dijete, došao u Dubrovnik, gde i sad [1841.] trgujuči živi. Tako se slobodno može reči, da su ono gotovo 4) sve prave Ercegovačke pjesme, koje su gdje-što po  »primorskome«  načinu okrenute«.5)
Z dodatkom: »od Dubrovnika« zaznamenoval je Vuk tudi ono narodno pesem, ki nam dopolnjuje in razjasnuje 3. pesmico Metliško, in se čita pri Vuku I. (1841); 294 (br. 400) pod napisom: »Stara neče, a mlada hoče,«  to je: (»deklica starega neče, a mladega hoče.«) —
*) Vuk: „Srps. n. pj. 1.(1841); str. I; 61— 66; 108 (174—177; 180—186 itd. 372; br. 517 imeli smo že v mislih). Citaj tudi v Vukovem „Kovčežiču" Rižanske običaje str. 47—51 i. d.; v „Arkivu" pa na str. 287 in 293 zarad Lonje (v Posavini, a na str.  327 ;   zarad „župe selačke"  v  ,Primorju hrvatskem.'
2) Miki. „lex 1094 p. 1. -/.,00, chorus [od gršk /opocr, Rundtanz, Reihen, Reigen]. Tuje ime ,,horo" namesto domačega rabi tudi nekim drugim Jugoslovanom. Prim. Vuk, pjes.  J.   (1841)  str.  342  in  .,rječn."  806.
8) Kod po Dalmaciji žive Hrvati-čakavci in kako se razlikuje njihov jezik od srbskega,  eita se v Vukovem  ,,Kovčežiču"   16—27.
4)   Srbom ne znači  „gotovo"  (adv.)  to kar  nam, nego:  skoraj  (beinahe, fast'.
5)   V primorji (dalmatinskem) žive" poleg ,štokavcev' tudi ,čakavci'. Prim. »Kovč.«  17.
4 H
J. Navratil:  Belokranjsko koio.
Ker nimajo vsi čitatelji Vukove zbirke pri rokah, utegnemo večini izmed njih ugoditi z navedeno ,pesmo':
»Tekla zvjezda danica,
Da preteče mjeseca  (sic) 1) ;
Ne more ga preteči,
Dok zajedno zadjoše
Za visoku planinu,
Za zelenil goricu,
Za studenu vodiču;
Na vodici djevojka,
Črpa,'^ ljeva3)  vodiču
Sa zlačenom maštrafom4)
I bijelom  ručicotn.
Tu  dolazi star'  na konju, stara delija: -j
»Božja pomoč djevojčice, bjela rumena! u)
Hoču li ti doč pomoči črpat vodiču ?  —
Idi  s Bogom,  star'  na konju, stara delijo!
Volim sama i do noči, nego 7)  s tvojom pomoči.«
Zdaj nam jasno, kdo je oni »star' na konju« tudi v naši pesmi, in da besede: »Bog ti plati!8) niso nikaka hvala (zahvala), nego podsmeh. — A če izpustiš v gorenji pesmi (»od Dubrovnika«) v zadnjih petih vrstah iz vsake vrste po dve zadnji besedi, (ki so po mojem mnenji novi dodatki iz turške dobe), ostane ti še dosti jasna misel s prvotno narodno mero naše pesemce:
»Bog ti plati star' na konju!«
Ta vrstica je po tem takem samo odlomek ali ostanek gorenje ali pa kake druge pesmi; kajti z vsebino  3. pesmi   ni v nikaki zvezi.
Tako se menjajo in pozabljajo s časom narodne pesmi. — Oče-vidno je, da so 2., 3., 5. in 6. pesem slovenskega značaja, 1. in 4. pa čakavskega — z vplivom slovenskim. Opozarjamo samo na nsl. besedo  »postavati«, ki ne rabi ni Hrvatom, ni Srbom; pogrešamo
*) Tu menda samo „licentia poetica", a ne hrvatska kajkavščina, ki sklanja 4. sklon (acc.  sing.) neživih stvari mošk.  spola, tako, kot da so žive.
2) Zajema.  Po  Vukovih mislih  bi bilo  „pravilnije crpe,   nego  črpa"   —
aj Naliva.
4)  Kupa (kupica) z ročo,  ein Glas mit Handhabe.
5 ,,Delija" turška beseda —:: junak itd., po Vuku mošk. spola (m.), a tu vendar: stara (nm. star?') Tako se menja pravi (prirodni) spol s slovničnim tudi glede besede  ,,sluga".  Prim.  Vuk   „rječn." 693.
6)   T. j. rdeča.
7)   Zbog tega ,,nego" (nm.: neg')  1  zlog preveč.
8)   Za „platiti" (v. pf.) rabi našim Belim Kr. že zdavna ,,plačati" (v. pf.), za srbo-hrvalski   .,plačati"   (v  impfV'  pa  ,,plačevati"  (v.   Impf.   oziroma  frcq.).
J. Navratil: Belokranjsko kolo.                                            415
je tudi v staroslovanskem slovarji Miklošičevem. Celo v 2. množn. sklonu besede: »divojk« (nm. divojak) čutimo slovenski vpliv. V 4. pesmi je prva beseda (»odprite«) slovenska, poslednja (»dukat«) pa čakavska, kar svedoči bas ta skrajšana oblika 2. množn. sklona, (gen. plur.)
7/. Poljansko kolo.
a.
Kolo v Starem Trgu.
Vrli domorodec, pokojni Jurij Kobe, popisal je »kolo« v svojem mičnem spisu: »Beli Kranjci« v »Novicah« 1. 1847.) tako:1) »Kolo (narodni ples), pri katerem se dekleta, tudi mlade (žene)2), ,vzajemno nasprotno' na suknjah za žepe držeče v podobi šestila okoli vrte, dve stopinji naprej, eno nazaj grede, — to se v nekaterih krajih v svoji stari svetačnosti še zmeraj vodi, v nekaterih se je pa tudi že opustilo. Med njimi je vselej ena ,vodja', in sicer taka, ki je najbolj urna in največ pesem ve; zakaj kolo se prepevajoče vodi, dokler se ples ne začne, kedar se pa ples začne, odstopijo vse tiste, ki so slabe, ali pa ki ne znajo na las z vsemi drugimi dve stopinji naprej, eno nazaj po skočiti, zakaj v enem trenutji morajo noge vseh po zemlji poteptati in zopet odskočiti v zrak.
Stari Trg v Poljanah je bil njega dni velikonočni ponedeljek pred večernicami ves v takih igrah, in vse je od petja grmelo, ker vsaka vas iz cele župnije je ondi na svojem prostoru kolo praznovala. Kolo se začne vselej s pesmijo:
»Zbiraj  se, zbiraj lepi zbor Prelepih vseh mladih devojak«3) itd. (Iz vsega kola  je razglasil Kobe samo te dve vrstici).
»Vsled tega se pojo« — pripoveduje Kobe na dalje — »razne pesmi v čisto »srbsko-hrovaškem« narečji, da se človek zares prečuditi ne more, ako pomisli, kako so se mogle te pesmi na kranjsko zemljišče zasaditi. Kolo se v naši dobi redko vodi, samo o večih praznikih in na piru (svatbi) drugi dan po poroki, ako nevesta ni vdova. *)
:) Tu % nekaterimi pravopisnimi popravki po Janežieevem ,,Cvetniku" 2. izdaje v Celovcu   1868;  331.
3)   Mnogi Belokranjci, ~ Hrvati in Srbi pravijo ,,mlada" nevesti ali mladi ženi vse leto po svatbi. Prim. Vuk. „rječn." 362. Za isti pomen rabi Toljancem in nekaterim drugim Belim Kranjcem tudi  ,,snaha".
s) Uprav:   ,,d?'vojak", kar zvemo malo  kesneje.
4)   Metlicam  pravijo:   „vdovi'ca".
4*6
J. Navratil: Belokranjsko kolo
Po poročilih in naslednjih pesmih poljanskih in drugih dragocenih podatkih, ki nam jih je blagovolil letos priobčiti vč. gospod Peter Rezek, župnik v Starem Trgu pri Poljanah, x) razglašamo pa, da se igra zdaj »kolo« v njegovi župniji še v Trgu, v Predgradu invDeskoviVasi, in to skoraj vse velike praznike, pa ne pred večernicami, ampak po večernicah. »Snahe« ne plešejo več, ampak le dekleta (»deklici« ali »deklice«, tako pravijo tudi odraslim2) in dečaki, (pa ta beseda jim ne rabi, nego  »fanti«, (a ne  »fantje«).
Tako jim ne rabi — razven v pesmih in šalah — ni beseda »divojka« (kakor jo izgovarjajo čakavski, a ne »devojka«). V Predgradu izgovarjajo tudi razločno: »lipo« nm.: »lepi«; v 2. množnem sklonu (gen. pl.) piše pa naš svedok iz istega Predgrada nedosledno: »lipih 3) djevojak« dočim je bil prvi svedok iz Trga — napisal še poprej: »lepi«, a vendar: »divojak«, dasi se je vč. gospodu župniku v prvi besedi nm. »e« culo malo »i«, ko mu je namreč ta svedok čital zapisano pesem.
Take pojave razjasnjujejo naslednje župnikove besede: »Zarad govora je pri nas velika kolobocija: kteri gredo krošnjarit na Hrvatsko, govore bolj hrvatsko, kteri gredo med »Vlahe«, govore bolj srbsko, kteri gredo med Nemce, pa nemškutarijo, kakor nekdanji ,odsluženi' vojaki; vender pa pri vsem tem lepše govore in bolj čisto, kakor (nego)  »Kranjci«. *)
»Resnične so Vrazove besede, da pravijo: zastanak, povratak, staža, lonac. Pišejo se: Bukovac, Barac, Mukavac . . ., ali vsaj izgo varjajo tako, akoravno mi pišemo -ec nm.   ac«
Na vprašanje, zakaj piše vč. g. župnik zdaj: »Stari Trg pri Poljanah, dočim je pisal Kobe L 1847. »Stari Trg v Poljanah«, rekši je li se Kobe zmotil? — poslal nam je vč. gospod to razjasnilo: »Narisal sem Vam (kolikor znam), ,spregled' naše župnije. Ako pridete iz Črnomlja s pošto v Kočevje na postajo: Brezovica, in še nekaj časa greste po cesti v Kočevje, postojite in se obrnite proti jugu; tu se Vam med dvema gorama [Kožico in Zežljem] razprostira globoko dol Poljanska dolina — noter do Kolpe, od ktere se spet na hrvatsko stran hribje vzdigujejo in dolino zapirajo. Od tu se Vam vidi, da je dolina ravna, pa prav za prav ni nič ravnega v njej: polna je malih gričev in kotanj  ali   drag   (Mulden).    Pod   cesto   noter do Kolpe pre-
J)   Pristojna javna hvala bodi vrlemu domorodci! na toliki ljubavi!  — Pisatelj.
2)   Nepoštene deklice ne smejo v kolo.
8)   Uprav   ,,lipeh".
4)   Razumevaj:  ,,Crni Kranjci",  t. j.  oni,  kateri se  ,črno'  nosijo.
J.  Navratil:  Belokranjsko kolo.                                            417
bivajo Poljanci, toda prve tri vasf (Kralje, Vimolj in Čeplane) spadajo cerkveno pod Nemškolško župnijo; druge doli1) pa vse pod Stari Trg (Starotrško župnijo). »Dolina pa ,spušča' proti Kolpi po strmem bregu, kteri loči župnijo nekako na dva dela: vasi, ktere so pri Kolpi, kjer so pod bregom semtrtje lepe ravnine — imenujejo se »brežani«, a druge vasi, ki so nad bregom — »nabrežani«. Ako greste po cesti doli v Starotrško župnijo, pridete čez Jelenjo vas v Predgrad. Tukaj doli pod ,cerkvo' na rtu je stal slavni poljanski grad (Polland = Poljane), ki ga Valvasor popisuje; zdaj mu pa ni več sledu; ampak zdaj stoji onkraj ceste gradič, v kterem knežev logar prebiva. (Tukaj v tem gradu je bila do 1. 1848. ,gosposka', kakor n. pr. na Krupi). Vasi pravimo navadno Predgrad, pa tudi »pri Gradu«, ptujci: Poljane, Kočevarji:  Polland«.
»Zato menim, da je prav, če pravim : »Stari Trg pri Poljanah«, 2) ker je civilno   imenitniši  bil grad Poljane nego župnija: Stari Trg.« s)
»Res, da zdaj inostranci, kedar gredo čez hribe k nam, pravijo: »Grem v Poljane«, naj gre potem potnik, v ktero vas hoče, tako, da je to ime postalo splošno za vso dolino, in po tem je tudi prav: ¦»v Poljanah.«
Po tem ugodnem razjasnilu smemo tedaj i kolo, ki se igra v Starotrški župniji, imenovati  »poljansko   kolo«.
(Dalje prih.)
%)   T. j.  bolj  na jug: Podgora  (gorenja in dolenja)  Zagozdac, Jelenja vas,   itd.
a) Tudi ,službeno' je Stari Trg pri Poljanah = „Altenmarkt bei Polland". (,,L. R. BI."  f.  Krain   1857. II., str.   30). J.  N.
:!) Po sedanji deželni razdelitvi spada ta Stari Trg pod okrajno poglavarstvo Črnomaljsko  in k sodnemu okraju  Črnomaljskemu.                                                          J. N.
Popravki. Na 339. str. (4. vr. 2. pred.) čitaj: Da pojde z nami (namreč: izpro-šena hči); 340. str. (6, op.) čit »darežljiv« »si. beseda; 343. str. (6. vr.) čit. ru/^o; — v 22. vr. čit. //oda; — v 23, vr,: Štv. e'n; —v 3. op.: TaTco je bilo tudi Metliško kolo še pred tremi leti; — v zadnji vr. pa: raci; 344. (4. op.): Zaveze tanka ?jes'oc& — Pa podje s dragom itd. ¦— Manjše tiskovne hibe, kakor: »agrinz« (337), »prag« = srb. ska-kavrtc« in »preg« (340; 2. op.) — namesto: agrin«, prag«, pr§g itd. popravili so si strokovnjaki menda  že sami;  —  v 4.  op.   čitaj  . . . gospoda,  a ne   »gospoda«.
a)(s
27
492
J. Navratil: Belokranjsko  kolo.
Vse je hitelo tja na kvar discipline in inšpekcijski častnik je imel dokaj posla. Vojaki so' nejevoljno in stoprav ostavili vodnjak, ko ni bilo nobene kapljice vode več v njem. Obtičalo pa je nekoliko kosi-tarnih kotličkov in čutarčic v blatu na dnu vodnjaka v spomin krutega roparstva.
Ne korakamo več dolgo časa. Kmalu smo blizu leno tekoče reke Vrbas. Tu se ustavimo ter ušatorimo poleg vasice »Magla-jani«. A žalostno novico čujemo. Provijantna kolona je še za jedno uro zadaj in se le počasi dalje pomika, mi pa nimamo drugega pri sebi,   kakor  malo   kruha suhorja.                                (Dalje prihodnjič.)
Belokranjsko kolo
in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago.
Spisal J, Navratil.
II Poljansko kolo.
a.
Kolo v Starem Trgu.
(Dalje.)
redno pa pojdemo tega  »kola«   gledat   in   poslušat,    poučuje nas vč. gospod župnik tako:
»Napevi so pesmicam taki, kakor sploh naši »Vlahi« okoli Metlike pojo; vender pa ima vsaka pesem nekaj drugačnega, kar pa tujec težko razloči. Tako se mladež vrti in poje; stari pa okoli stoje, gledajo in tobak (»duhan«) pušijo«.
Čudno pa, da se je baš početek (v prvih dveh vrsticah izneveril »narodni meri«, vender v naslednji pesmi, malo menj nego pri Ko-betu. Da vidimo! (Zapisal je te pesmi letos Jure Koče iz Trga, a ne »na kitice«, nego zdržema t. j. po vrsti, kot da je nevezana beseda. Na kitice itd. razdelil jih je vč. g.  župnik Rezek sam,)
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
493
Zbiraj  se, zbiraj lepi zbor Vseh mladih divojak!2) Ajde, kolo !  da skočimo, s) Da to  trato povalimo !
b.
Kolo v »Trgu«.1) i.
Zbiraj  se zbiraj, lepi zbor Vseh mladih junakov! Ajde,  kolo!  da skočimo, Da to trato povalimo !
Zbiraj  se, zbiraj lepi zbor Vseh  mladih snašic ! Ajde,  kolo!  da skočimo, Da  to trato povalimo !
Po župnikovem razjasnilu treba  prvi   dve  vrstici  v   vsaki   kitici citati tako:
—u     u                 —
Zbiraj  se j zbiraj | lepi  zbdr
—U           — U       — U
useh | mladih j divo | jak,
—u        u u      — u
useh  mladih | jima | k6v.
—U            —U             U U
useh  I mladih I snašic I 4
V 2. in 4. vrsti so pravilni narodni osmerci: — u    — u    —   u   — u
ajde I kolo I da sko I čimo itd.
Tudi v Trgu (kakor v Metliki, pa i pri Hrvatih in Srbih) prihajajo za pravim »kolom« na vrsto druge pesmi, ki se popevajo v kolu, dasi se ne tičejo kola čisto nič; n. pr.:
V našem polji zlata jablan, Daj Bog, daj nam dobro leto, Daj  Marija,  daj nam Bog.
Pod jablanko zlata miza, Daj  Bog,  daj nam itd.
Jokol' (okol')  mize zlati stoli, Na njih sedi Bog, Marija,6) Daj Bog,  daj nam itd,
V rokah ima zlato kropel, "') Hiti se ve zlato jablan, Doli pado tri jabuka : Prvo palo  v naše polje; Naše polje obrodilo, Daj Bog,  daj  nam itd.
Drugo palo  v naše gore, 8) Naše gore obrodile, Daj  Bog,  daj nam itd.
*¦)   »Stari  Trg«   zovejo  na  kratko   tudi   »Trg«.
2) Po D. Neman.: »Cak.-kroat. Studien. Wien, 1884, I. Fortsetz., str. 47 (2, b) naglasa se čakavski gen. pl. divbjak (= srb. jugozap.  djevojaka);  v Metliškem kolu pa divojk.
s)- Prim. Vuk. I. (1841); 176: »Skoči, kolo, da skočimo!« Tako u početku igre 3krat prvič in drugič v pesmi Risanski  (Risan,  Risano  v Dalm.).
4) V tej vrstici pogrešamo jednega zloga. Karno sreče, da se sme (ako bi se smelo) govoriti in pisati: »sinašic« ; ali po besedah župnikovih res vsi izgovarjajo: »snašic«, a ne: »sinašic«! tedaj: »snaha«, »dem. »snašica« (a ne: sinaha, sinašica). Tako uči tudi slavni Miklošič:   »Lexic. psi. gr.-lat.«  867. II.)
'") V naslednjih pesmih naglašene so samo dne besede, katere je blagovolil na-glašati vč.  g. župnik Rezek. Neznačeno   »me"ro«   pogodi vsak  veščak lahko sam,
'') Zdaj  popevajo ne gledeč na mero takd:
»Na njih sedijo Bog, Marija, sv. Peter.«
7 j Krepelo ali krepelica.
*) Vinske gore (= vinograde).
494
J. Navratil: Belokranjsko  kolo .
Tretje palo v naše selo, Naše selo zdravo  oj veselo";
Daj  Bog,  daj  nam dobro leto Daj Marija, daj nam Bog,
Ki za kolo,l)
Naj  gre z nami v kdlo,
Ki ni za to,
Naj  od strani gleda.
Da si, da si moja, Imela bi  ,draga';
Kraj  bunara4)
Deteljina  trava.
Na travi je bieli list   papira,
Na papiru črne slaves)  piše,
Črne slave in  so žalovite,
Zalovite i Bogu so mile.
[Težke ti  so  divojačke kletve]:
Kodar6) zdahne,
List in trava sahne;
Kod v)  zakune,
Do neba se čuje;
Nisem, nisem tvoja,
Ni bratca  (»braca«)  tvojega;
Več sem,  več sem svojega2) ,Milega  dragoga', Koj me, koj me ljubi, Popustit' me neče.i!)
4-
Kod*) zapiska6),
Vsa se zemlja strese.
Bolj' bi bilo,  cerkvo razgraditi,
Neg(o)  divojko   na vero ljubiti;
Cerkva bi  se zopet zagradila, 10)
Oj' divojka  vere ne dobila,
Niti  vere,  nit (i)  poštenja svojega.
Koj zna bolje,
Rodilo mu  polje,
Koj (i)  zna  više,
Naj  si s perom piše.
5-
O naslednji pesmici, ki se poje zdaj tudi v kolu, piše vč. gosp. župnik Rezek tako: »Ta pesmica se mi zdi tujka; ne diši nič po »Poljanski« srbščini; bržkone je odkod drugod sem prinesena«. — »Tujka« znači namreč tukaj takozvano »kranjščino«. Vender se je vteplo  vanjo   nekoliko belokranjskih oblik: n. pr. :   »sproletela«   (nm.:
1)   T. j.: Koji (je) za kolo. Po D. Neman.: »Cak.-kroat Studien«, I. Forts. 1884;  4 (1):   »kolo, g. kdla«.
2)   Namesto :  svoga.
3)   Ali pa:   »Ostavit'  me neče«.
4)   Bimar (bunara), turška beseda,  =  studenec,  vodnjak.
6) Namesto: »črne slove (bolje: »črna slova«). Nekaterim Hrvatom, sosedom našim, znači »slova« (f.) pisme ali črko (Buchstabe), morda zarad razločka, zato ker književno »slovo  (n.)  znači tudi nsl.   »besedo«, a ta pojem pripada i tu bolje od onega.
6), 7) in 8) Namesto pravilnega: »kadar«. Hrvati popevajo: »Kada«, »kad«; tako sem to lepo naVodno hrvatsko pesmico slišal (mutatis mutandis) prvič popevati 1.   1867. tudi v Metliki.
9)    »Zaplače«   — veli Hrvat.
10)   Namesto: hrv.   »sagradila«.
11)   Bolje:   »Niti vere, nit' poštenja svoga«   (slo ven.: svoj'ga).
J. Navratil: Belokranjsko kolo.                                            495
priletela);  »niso bila to zidarja«  (nm.: nista bila itd.1) Na primer samo prve štiri vrstice!
Ena pti'č'ca sproletela                                     In to  pesmico zapela
Iz (te2) dežele štajarske,                               Od Marije žalostne itd,
C.
Kolo v Predgradu.
Na drobno in mično je popisal to kolo in narodne igre oziroma pesmi, ki se popevajo v kolu itd. Jure Rade iz istega Predgrada. Tudi on je pisal pesmi med drugim popisom zdržema; na granese ali vrstice razdelil sem jih stoprav jaz, ker mi je vč, g. župnik Rezek blagovolil poslati tudi tega svedoka rokopis, po katerem skoraj lahko pogodiš, s kake narodnosti ljudmi je občeval ta svedok. Tukaj samo še toliko, da bodem, držeč se ,matice', pripovedoval po svoje v književnem jeziku, opozarjaje gredoč na njene jezikovne posebnosti, narodne pesmi pa verno ponavljal po rokopisu, a potrebne popravke opravičeval z vzroki v opazkah, kakor pri poprejšnjih pesmih.
Najpoprej, kadar so se zbirali za v kolo — piše naš svedok — šli so — nekoliko dečakov in deklet — na sred vasi ... na trato, in kadar so se na tisti trati zbrali vsi vkup,3) stopilo je nekoliko dečakov in deklet na to stran trate, nekoliko pa na ono stran, in so začeli prvi proti drugim popevati4) a drugi odpevati jim tako (o stari, ki nam je nekoliko že znana z Metliškega »piingrta«,) samo da se ondi igra in popeva po  »kolu«, tu pa že pred  »kolom« :
i. Most.
1.  Je-li trd6) ta vaš most?                                  »Brojeli broj,   bronjke   broj«.7)
2.   Vera je trd  'se6) ko kost.
*) Dvojino (dual) izgubili so namreč Beli Kranjci do malega; (tedaj ne še p o vse, kakor čitaš pri  Vrazu V.   51).
a) Ta nepotrebna nemčizna  pokvarila je pesmi   tudi odkazano ji  me"ro.
'!)   On piše   »ukup«.
4) Naš svedok piše: »popevat' ali pet'«. Po tej razlagi sodimo, da je v sve do-kovem kraji prvi glagol (popeVati) navadnejši od  drugega  (peti).                                Pis.
*•>, Zarad mere bolje: »trden«, kakor čitaš o Metliškem »mostu«. Primeri oba: »most« — »mostu« titdi zarad nepravilne mere. Zarinil se je v oba tudi tisti: »žiher«. (Čudno !)
6)  'Se ('se) r~ vse.  V matici povsod   samo-   »se«   (za oba pomen:   se in vse).
5\) Čuden, nerazumljiv pripevek, kakor Metliški: »Hindr, handr žumbr«. . . . v pesmi:   »Rešetca«  na 339.  strani.
49t»
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
i. Ali gremo žiher čez vaš most?1)
B r o j e 1 i itd 2.  ,Ziher' greste čez naš most
Brojeli itd.
Saj je trd . .  ,kako'  kost
Brojeli itd. i.  Iz česa ste ga delali ?
Brojeli itd.
Potem so se bližali oni   tem
. Iz ,te' repe ribane,
Iz ,teh' rakovih koščic.
Brojeli itd. .  Vi ste kume š  .   . kani
Brojeli itd. .  Vi ste na vrh glave grintavi,
Pod očima plesnivi
Brojeli itd.
drusr   drueemu — in   se začeli
,zdraviti' (pozdravljati), nato pa zopet popevati:2)
2. Kolo.
Zbiraj  se, zbiraj, lipi zbor 'Seh lijepih, mladih djevojak !j Zbiraj  se, zbiraj, lipi zbor 'Seh lipih junakov ! s) Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor 'Seh lipih ,snašicah'!
'Se selo je Juretu na ruko Tako ti Boga,  Djuro mlad!
,Kam'  (kak?)  bi ja grade dohajal Od tvoj'ga grada do moj'ga!
Zbiraj  se, zbiraj, lipi zbor! Koj( i)4) je za kolo, Naj gre .... h kolo5) Koj (i)  ni za kolo, Nek' od strani  gleda!
Potlej  »so začeli«  dečaki streljati   (s pištolami) in vriskati,   a dekleta popevati  »vsakovrstne«**) pesmi; n. pr.:
Igraj  kolo,  igraj  kolo Dvajset  ,ji'  dva igra ! U tem kolu lipi Jure igra! Lipi Jure sladka usta ima; Da me hoče, da me hoče Da poljubi š njima!
(Nato dečaki) Igraj   kolo,  igraj kolo Dvajset  ,ji'   dva igra! U tem kolu lipa Kata igra! Lipa Kata lipa usta ima ; Da me hoče, da me hoče Da poljubi š njima !
J) »Ali smemo čez vaš most« ? — popevalo se je morda iz prvine ; s pokvarjeno govorico, pokvarila se je tudi prvotna mera,   ki je zdaj  za dva zloga predolga.
a) V matici tak<5: »Potem so šli aden proti drugemu in »sose« začeli, skup zdravit, in so začeli popevat ali   pet«.
Število »aden« (= eden, jeden) rabi in sklanja naš svedok tako, kakor Metličani: ¦»anega (= enega, jednega)«.  —
3)   Beseda »junak« rabi Poljancem samo še v ndrodnih pesmih; tudi »dečak« moral se je umekuiti tujemu  »fantu«.
4)   To je:  v matici   »koj«.  (V Trgu popevajo:   »ki«   brez glagola  »je«).
'•>)  Bolje:   »Naj  gre z nami v kolo«.   (Prim.  III. Predgrajsko pesem  na 494.  str.).
Pis. 6)   »Usako vršne«  (tudi:  »usake vršne«) piše naš svedok.  —                           Tis
J.Navratil:  Belokranjsko kolo.                                            497
Tako se je popevalo za vsakega dečaka in za vsako dekle, kolikor jih je bilo v kolu, dokler niso prišli na vrsto vsi (po imeni).
Po drugih  »raznovrstnih«  pesmih zapeli so   pa   zopet v kolu:
4-
Skoči kolo, da skočimo,*)
Da se malo zveselimo,
Da   si   drage   izbiramo!
Pri tem so začeli skakati vsi »okoli na okoli«,2) dečaki pa zmerom »iz pištol streljali«. Dečaki so si kupili tudi »po — par veder vina«, in pili potem v kolu, a ž njimi vred tudi dekleta.
Ali vsak dečak ne sme v kolo (n. pr. dokler ne navrši kakih 18 let); tako i dekleta ne. Tudi iz druge vasi niso smeli dečaki v kolo, zato ker so se prčcej . . . stepli, dekleta so pa smele, naj so bile prav iz druge vasi, če so bile ,kaj' lepe in izvrstne, a drugače ne. Drugi dečaki, kateri so bili iz druge vasi, morali (»mogli«) so pa le od strani gledati; tako tudi domači dečaki in dekleta, kateri3) niso bili za to,4) n. pr, kateri so bili še premladi, pa tudi (»tisti«), kateri so bili že prestari (»prestare že«). Mlajši dečaki in dečki so pa mlade deklice (»dekleta«) in »stare« preč — na stran , vlekli' od kola, tako da5) so se morali (»mogli«)   nekateri krat   smejati  vsi vkup (»ukup«).
Imeli so tudi kletarja, kateri jim (»jima« sic!) je v kolu (»notri u koli«) vino točil in jim (»jima«) dajal piti; tako tudi kakemu izvrstnemu možaku, kateri je gledal od strani (»ostrani«),
Ce je lepo vreme, tudi do II. ure ,z večer' kolo igrajo pri luči, ki jo postavijo v kolo (na sredino), a zraven nje lodrico vina, s katerim se krepčajo.
Tudi kakšna stara babica in star dedec sta od strani gledala (»gledali«) to izvrstno kolo, rekši, kako lepo znajo njih hčere in sinovi kolo igrati.e)
Popevali (»peli«) so v ,kolu' tudi tako:
*) Fovse tako pri Vuku  3krat n.  n.  m.
a)   Naš svedok primerja to skakanje štajerskemu plesu; pa kdor ni videl takega ,kola' sam,  temu je to težko dopovedati z besedami.
:i Naš svedok piše — razven jednega slučaja — zmeVom belokranjski: »kteri«, a ne:   »kateri«.  Tako i  ,,nekteri",  a ne  ,,nekateri".
4) Izv. belokranjski:  za-to  (,,zatu"  čita se v našega svedoka rokopisu).   —    Pis.
b)   V pesmih piše naš svedok povsod „da" ; tu pa in dalje . . . samostalno pripovedujoč :  „de". Večina Belih Kranjcev   govori s Hrvati in Srbi vred: da.
6)  V matici: .  .  .  ,,kaku de lejpo znajo njih hčeri in sinovi . . . kolo  igrat!" —
32
498
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
5-
V  našem polju zlatna jablan, Daj Bog, daj Marija dobro leto, Daj nam ga Bog ! x)
Pod jablankom zlata miza, Okol' mize zlati stoli, -) Na njih sedu Bog,  Marija, Bog, Marija, sveti Petar,
V  rokah drži zlatno kloper, 3) Shitijo se vu jablanko,
Doli padu tri jabuka: Prvo palo v naše selo,
Marija Boga rodila,
Ke ga8) rodila, povila,
Z belim ga  »rubom« pregrnja.
Marija Boga rodila,9)
Ke ga rodila, povila,
(V) pisano zibko polaga.
Ke ga rodila,  povila,
S pisanim pasom prepasala,
(S) svetim ga križem prekrižala10)
I mi ga deni na glavo,
I mi ga nesu predeleč,
Predeleč na goro visoko,
Na gori raven široka,
Na ravni drevce zeleno,
Naše selo 'se veselo, Drugo palo v žitno polje, Žitno polje obrodilo, 'Saka latka dva vaganka, Rastavfca 4) po kuplenik. 5) Tretje palo (v) vinske gore, Vinske gore obrodile, Stara trta tovor vina, Grebenica po lodrico, I prevezoc6) po vedrce.7)
6.
Po (d) drevcem stoji zlatni stol, Na njega sedu (sic!) Marija, Sinka Jezusa zibljejo (sic!) Tutaj, nunaj, Jezus gospod, Jezus gospud, Marijin sin! Lipo to (»tu«) zlato jabuko Jezusi v ruke dajejo. Rumeno sunce ,gori gre' (sic!) Gori ga zovu Marija Preblaženo sveto telo, Da bi nam bilo ,šafano' Usmilenoga Jezusa: Pojte simo,  'se lipe tičice' 'Se tičice grlice,
1)   Ta pripevek se ponavlja za vsako vrsto.
2)   ,,Okol' mize zlati stoki" (na Vinici). ,,Slovan 1887; str. 379. ,,Stolec" (Sessel, Stuhl) pravijo (mm.) s Hrvati in Srbi vred i Beli Kranjci okoli Metlike in v mestu, — a „Črni Kranjci" :  ,,stol", ki pa znači Hrvatom mizo   (Tisch).
s) Po predevku namesto:  ,,kropel".
4)   T. j. rdzstavica (= 3 ali 4 snopi skupaj, na Vinici. ,,Slovan" 1887; str. 379). Po Murku: razstava ali raztavka, aneinander gestellte Garben. Prim. tudi pri Murku in Cig.  pod besedo:  ,,Mandel(n)" petnajst snopov  itd.
5)   V Metliki popevajo pa ,kresnice': ,,Vsaki snopek po ,koplj6iik', Razstavica tri, četiri. (,,Kres" 1886; str. 352); a na Vinici: ,,Vsaki snopek po merico, Rdzstavica tri, četiri".
(,,Slovan"  ondu).
6)   Nm.:  ,,prevezac"  (= prevezec);    tako   tudi   malo   dalje v   ,,binkoštnem   kolu
bratoc" nm.: bratac (= bratec). Dodajem,   da piše naš svedok a, f in o jako točno.
7)   ,,Vsaka trta po vedarce" čitamo v „Slovanu" 1887 ; str. 379 v narodni pesmi z Vinice.   —                                                                                                                      Pis.
8)   ,,Kega" (kot i besedo) napisal je naš svedok trikrat zapored namesto: ,,ke ga" ; t. j. kjer (kde"r) ga rodila, [tam ga] povila. „Tudi Metličanu je ,,ke" kje" in kjer. Večina Belih Kr. rabi s Hrvati in Srbi vred vprašalno obliko sploh tudi za oziralno.
9)   To se ponavlja za   vsako  2. vrstico.
10)   V matici :  .  .  .  ,,križem prekrižem". — Menda „lapsus calami"?
J. IvTavratil: Belokranjsko kolo.                                            49§
Koja bo znala  ,najlepšej'  peti, Ta bo Jezusa zibala. Grlica znala  ,najlepšej'  peti: Tutaj, nunaj, Jezus gospod, (Jezus gospod),x) Marijin sin.
Iše govoro Marija: Ti boš z mano putovala; Ti boš Jezusi pestema Marija Boga rodila, Ker ga '2) rodila, povila.
Po našega drugega svedoka besedah popevali so — ali kakor od. 5. vrste svojega rokopisa dalje, on rajši piše književno — »peli« so te dve (»dvej«) pesmi dečaki in dekleta o »veliki noči«, kadar so ,kolo igrali'.
Povedati mi je tudi po pravici, da njemu ne rabi nikdar beseda »dečaki«, nego samo beseda »fanti«, »fantji«, ali pa tudi navadna književna oblika tej tujki: »fantje«, pa tudi »fantja«, dasi mi piše vč. gosp. župnik Rezek, da pravijo v njegovi župniji (kamor spada tudi Predgrad) sploh:   »fant«, pl.   »fanti«  (a ne:  »fantje«).
»Od kraja do konca ali »od konca do kraja (kakor ti je drago, oboje je narodno in pravilno) rabi on i za »deklice« —• samo navadno književno lice: »dekleta«, ki mu ga nismo kratili, premda nam »deklice« bolj ugajajo od »deklet«, pa samo zato, ker so deklice po resnici in po slovnici vedno ,ženskega' spola; »dekleta« pa — dasi tudi ,ženske glave' — po slovenski slovnici nekakega »srednjega spola«, ki ga ni na vsem voljnem svetu. Zato ni čuda, da pravijo nekateri Slovenci namesto: lepo dekle in »lepa dekleta« — rajši po pri-rodnem spolu:  »lepa dekle«,  »lepe dekleta«.3)
Pa poslušajmo rajši, kako so popevali v Predgradu v kolu ,0 binkoštih'. (Začetek nam je že znan, ali nas pa vsaj spomina prve pesmi, zapisane v Trgu oziroma v Predgradu.)
7
Zbiraj  se, zbiraj,  lipi zbor 'Seb lipih,  mladih djevojak I 'seh lipih junakov!
Prvo kolo djevojačko, Drugo kolo  'se junačko, Tretje kolo 'se snašinsko.
J)  V matici izpuščeno. Prim.  zgoraj   ....   ,Jezus gospud,   Marijin  sin."
2)   Tu je tudi v matici napisano tako: , ,ker ga" (= kjer ga), a ne: ,,kega". Baš ta nedosledna pisava kaže pa (glede" na „kega" v prvih vrsticah te pesmi), da se ni v zadnji ne sme misliti na naš navadni „ke"r" (quia), niti na ,,kega" (4. skl.) iz ,,ki" (cjuem), pa ni na ,,koga" (quum eum), dasi je ta 6 (v ,,ko") po belokranjski govoriti bliže zamolklemu e nego glasu o.   —                                                                            Pis.
3)   Isto velja o besedi: ,deklic', ki je po slovnici celo moškega spola; a pokojna mati mi je tudi vedno govorila po pri rodnem' spolu: „lepa vrstna deklic"; „lepe vrstne deklici . . ., a ne lep deklic", ,,lepi deklici" itd. —Pa zakaj ne tako"? — Zato, ker je priroda jačja od slovnice in od . . . ,,železne doslednosti". To sem izkusil tudi že .  . . sam pri sebi.  —                                                                                       Pis.
32*
$6o
Dr. Ivan Tavčar:  Revež.
Gledala ga z Rima gospa!
Ne glej*) kolo (sic!), rimska gospa
Ja ne morem2) od žalosti,
Dje moj  dragi druge ljubi.
Drugoj kupi zlat prstenac;
Meni neče  svinčenoga !
Iše s) brat bratcu  (»bracu«) govori:
Ženi ti mene, bratoc moj!
»Jast«  bi te ženil rad,   prerad,
Al' te nemam  dobro ke, 4)
Ko te neču ko Ane, ")
A  Anice doma ,nej'.
Anica prošla prek   morja
Žlahtnega  »gvanta«  kupovat,
'Se žlahtnega skerletnega.
Iše brat bratu govori:
Prodaj ti meni beli grad
'Se iz drobnega kamenca,
'Se iz žutega bisera,
Kam 8)  bi   »ja«   (k)  gradu  dohajal
Od moj'ga grada do moj'ga ')
Iše brat bratu govori:
S toga ne more nista bit'.
Okrepivši se s sladko vinsko kapljo, oglasili so se zopet (»spet«)
dečaki tako: z uprav   srbskim   početkom,   ki   se   nahaja   v Vukovih
knjigah:   »Srps. n. pjesme«  tako cesto. Po vse pravilna je tudi narodna
mera prvih devetih ,desetercev' (trohajev):
— v \ — u| — u|— u| — u »Mili Bože, čuda velikoga, 8) Ke 9) izbije mali velikoga.
Tako se završuje zanimljivo poljansko kolo v Predgradu.
(Dalje prihodnjič.)
*),  2)  V matici:  ,,ne glej",  ,,nemorem" — po   hrvatskem (in srbskem)  ,pravopisu'. 8) Tudi Metličan veli ,,iše" nm.  ,,še".
4)   Kje" (kde\  Prim.   poprejšnjo   opazko.   „Pastroviči"   obično   govore   ,,ge"  mjesto dje Vuk:  ,,Srps.  n.  pjes." I.  (1841)   str.   78.  op.   45.
5)   To je : Ko te nečejo (druge) nego Ana (Anica). —                                Pis.
6)   ,,Kam"  tu  —  kamor.
7)   Pravilno bi bilo:   ,,Od  svoj'ga grada do   svoj'ga."
8)   Istotako pri Vuku n.  pr. 1.  (1841);    str.   470 v   pesmi iz Risna.   Menda   samo po zmoti zapisal je naš  svedok:   ,,čude velikoga".
9)   „Ke" tu = ko.
Revež.
Obraz   z   1 — kega   pogorja. Spisal dr. Ivan Tavčar.
dkar sem ga poznal, bil je revež! Če je še otroče v tanki srajčici boječe — kakor prepelica iz žita — prilezel na vas od očetove koče, stoječe onikraj vode v bregu, ne da bi z nami igral, pač pa, da bi zdaleč gledal, kako smo igrali drugi otro-čaji — nastal je takoj hrup in planili smo   za   njim,   da  je   bliskoma
J.Navratil: Belokranjsko kolo.                                             551
Belokranjsko kolo
in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago.
Spisal J. Navratil.
//. Poljansko kolo.
c. Kolo v Predgradu.
(Dalje.)
o nevšečni nepriliki završilo se je to kolo v zadnjem zvezku prerano. Po predzadnjih dveh vrsticah tega spisa na str. 500 čitaj dalje:
8.
Puška puče1) iz drugoga  kola                      Na nji kola 'J) Marija divica,
I ubije Ivana  junaka.                                    Sinka Boga naručaj  držijo.8)
igraj kolo dva luga zelena !                          Pomozi Bog, pomozi  Bog!
,Niso' ono dva luga zelena,                          Napi (j) meni, a jaču tebi. Več je ono  ,ta'  zvezda danica,
Navada je po svedokovih besedah »kolo igrati« (v Predgradu) o veliki noči, o binkoštih, na svetega Janeza krstnika god, o božiču (»o božiči«), na sv. Štefana, na sv. Janeza,4) na s v. t r i k r a l°j e in na novo leto.
Zanimljiva in jako važna za našo razlago je svedokova opazka, da si izbirajo dečaki neveste ali odrasle deklice za ženitev po navadi samo v kolu,5) (kakor se znanijo po velikih mestih go-spodiči z gospodičinami na očitnih in neočitnih plesih po dvoranah ali sobanah).
*) V matici bilo je že prav tako napisano hrv.-srb.: »puče«, potlej pa z isto roko ,popravljeno' t. j. pokaženo tako:   »puči«. — Premotilo je pisalca najbrže usl  lice:   »poči«.
2)   Od hrv. »kolati« = nsl. sukati se (kreisen, sicli im Kreise drehen). Pogrešam tega glagola pri Vuku;  rabi pa i Zumberčanom  (»Vlahom«),
3)   Namesto : drži. Spomina je vredna ta posebnost, da se govori tu tudi o Mariji devici v 3. množni osebi, kakor govorimo Slovenci o takih osebah, katere posebno po-štujemo, a vender svetnike in svetnice, [tudi Marijo devico], da, celo Boga tikamo po stari navadi.   Prim. tudi str. 498  (6).
4)   Ivana evangelista (27. decembra meseca).             ,
5)   Po matici: »Navada je le takrat, kadar se kolo igra, de se dekleta fantjam (sic) dopadeta (sic), in fanti dekletam takrat, kadar je kolo, si fanti dekleta za ženitvo izbirajo navadno«.
552
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
Po tem se vidi, da pesmi, ki smo jih imeli v mislih iz početka. niso izmišljene povse, nego da se oslanjajo na resničen naroden običaj, ki se vrši med Belimi Kranjci pri Poljanah (oziroma: v Poljanah) še dandanes.
Navadno se tudi v Predgradu začne kolo igrati »šele po ve" černicah« t. j. ob 3. ali 4. »popoldan« ter se igra do 8., do 9. ure zvečer; a na sv. Ivana (tu »Janza«) evangelista1) začnejo precej ob »pol enajste ure ,pred poldan', ter igrajo do dveh ,popoldan'«.2) Potlej gredo (»grejo«) južinat; po južini, ob treh ali štirih3) začno (»začnejo«) pa zopet  ter igrajo do 9. ure zvečer.
Ce je lepo vreme4), pridejo tudi drugi ljudje z vseh stranij kola (»kolo«) gledat, ne samo iz druge vasi, nego celo s Hrvatskega (»is hrvaškega«).
»Navadno je«, dodaje naš svedok, »de enkrat ,skačejo', kedar kolo igrajo, in spet počasi okoli ,kolajo' in pojejo vsake vrste pesmi in tudi druge pesmi, in se veselijo.«
Na sv. »Janeza krstnika dan ali god« je pa taka navada: Zvečer ob 8. uri se zber6 (»zberejo«) iz vse vasi dečaki (»fantja«!) in dekleta, vzamejo najprej (»narprej«) voz, in s tistim vozom »grejo in začnejo prec od kraja vasi po hišah drva zbirat(i)«. Vsaka hiša mora nekaj (»nekej«) drv dati; cene, vzamejo sijih dečaki sami. Po vsi (»celi«) vasi pobirajo drva od kraja do konca vasi. Potem odpeljejo tisti (»ot-pelajo tista«) voz drv četrt ure daleč (»deleč«) od vasi blizu ceste na »eno« trato, in naložijo ter zakurijo ogenj5) »strašno, strašno velik in pri tistem ,ognji' kolo igrajo, . . tudi plešejo in se veselijo ter različne pesmice popevajo vso božjo noč do   belega dne,   vsi   skupaj«.0)
Tudi iz druge vasi pridejo dečaki kola (»kolo«) gledat, pa le tisti, »kteri se imajo dobro skupaj« z domačimi fanti, in kteri se upajo priti. Drugi ne smejo priti, zato ker se precej pokarajo (»skregajo«), naposled (»nazadne«) še stepejo; ali to se malo kedaj (»kdaj«7) zgodi.
Kedar je že ogenj zakurjen, ondaj (»takrat«) se začne kolo, ki je  »strašno veliko«  — iz vse vasi dečaki (»fantje«) in dekleta, ki po-
*) Prim  opazko na str.  551.
2) V matici uprav:   »do dveh urali popoldan«.
a) V matici:  »ob treh ali štereh urah«.
4)   V matici:   »čeje leipo vrejme«.
5)   V matici tu:   »ogein« ;  (pozneje pa:   »pri ognji«),
6)   V matici: »in vsake sorte vršne pesmice pojejo celo božjo noč usi ukup fantja in dekleta«.
7)   Metličan izgovarja razločno: »kedaj« s poluglasnim, naglašenim e (fc); zato pišem tudi:  »kedar«  (a ne »kadar«).
J. Navratil:  Belokranjsko   kolo.
553
pevajo vsake vrste pesmi1); ano pesem izpisal, ktero nar
Sveti Ive kres nalaga Na Ivanje ,zvečer na večer', 'Si kresniki na kres dojdo Na Ivanje zvečer na  večer. 'Si kresniki in kresnice Na kres dojdo na Ivanje.
»ampak jest' bom«, veli naš svedok,  »le pred začnejo peti«:2)
[Na Ivanje zvečer na večer«3)]; Samo nije rože Margete Na Ivanje zvečer na  večero. Roža Margeta doma se spleta Na Ivanje večer na večero.
Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor,
Pojdmo v kolo,  dragi moj!
Malo  cupni, malo hipni.4)
Da se trese celi  dom!
Z okom sevni, grlom pevni,
Nogom skoči kako  grom!
Noga lahka, srce zdravo,
Kolo leti kako ,djavo(l)'.5)
,Poskočice'  djevojčice,
,Kaj' so htele, to so i6) smele.
Hvatajte se kola  toga, Od višnjeg' je ono Boga; S rukom drži bratac  brata, Blizi srca njega  hvata Muzik18)  svira, srce dira. Kolo, kolo muzik svira, Noga zemljo14) ne dodira. Dajmo, brate,  ijujuju!
,Dajl nam brate — 7) piti ,Dej' nam iz vrča vina   uliti8) Poj (d')  sim9) brzo pa natoči Da nam bratja bol (j) poskoči. Jasno je nebo široko, Žarko je sunce visoko, Moja draga je  daleko U10) sred kola u11) popreko, Preko gleda na mene I na o v u do 12) mene.
I O.
Momci čili  podvikuju. Muzik svira,  ne  da mira, A još više  djevojčice, ,Njihe' oči i nožice. »Dej, brate,  ijujuj!« Kteri bi takov momak bil, Ke (ki) se ne bi pošalil?
*) V matici:  »in tudi pojejo vsake sorte vršne pesmi«.
3) Malo poprej čita se v matici:   »navada je nar poprej tola pesem peti«.   (Tako: »tola« nm.:   »to-le«)  pravijo v  takih slučajih mnogi Gorenjci)                                  Pis.
3)   V matici izpuščena je menda jedna vrstica; kajti ondi čitaš (soper mero) tako:
»Na kres dojdo na Ivanje zvečer na večer«.
4)  Prim  ono ,dubrovačko':  »hopa, cupa, skočmo bolje«, ... ki se čuje tudi v Lonji (v Posavini),   »Arkiv« VII   287.
5)   Vrag (hudič).
6)   Ta i je odveč ?) [vina?]
8)   Pravilneje bi bilo:   »Daj nam 'z vrča vina vliti«.
9)   V matici:   »Poj  sum«.
10)   in  u)  v matici v.
n) Tu »do«  = polag (poleg).
13)   V matici tu:   »muzikant«, ki je pa je za ,osmerca' malo predolg; a malo niže čitaš tudi  v matici dvakrat pravilno:   »muzik  (izr. miizik) nm.:   »muzikant«.
14)   Nm.:  zemlje.    Tudi   v   srbskih   narodnih   pesmih čitaš   pogostem  kazalnik  ali tožilnik (acc.) namesto zanekalnega rodilnika (genet. negationis).
554
J.  Navratil:  Belokranjsko  kolo.
Veselje prikipelo je do vrhunca. Zato prijatelj! ne čudi se, da se je bas v zadnjih treh vrsticah malo pokvarila — mera; kajti o taki priliki pevec, ves v ognji, ne utegne šteti . . . zlogov na prste, kakor ti.
»In to je use resnica, kar je tukaj popisano, in ,glih taku' imajo navado.« — S temi besedami završuje stoprav drugi naš svedok, Jure Rade iz Predgrada, svoj zanimljivi popis. —
Glede jezika v poljanskem kolu, treba pritrditi Kobetovim besedam (str. 415), in to za sedanjo dobo s tem popravkom, da se po-pevajo v »poljanskem kolu« pesmi večinoma v srbsko - hrvatskem narečji, pomešanem kolikor toliko s slovenskimi besedami in oblikami. Po oblikah: »lipi (zbor)«, »divojak« (gen. pl.) v 1. oziroma 2. kolu poljanskemu (str. 493), »ki« (494) v 3. pesmi pa sodimo, da je — kakor v Metliko —, tako tudi v Poljane najprej dospelo hrvatsko (čakavsko) kolo, s časom se mu pa pridružilo  tudi srbsko.
Beseda v igri: »Most«, ki ne spada vprav v »kolo« je pa, kakor v Metliški igri istega imena, slovenska (razven nerazumnega: »Brojeli broj bronjke broj«); slovenska je tudi 2. pesem (str. 493).:
»V našem polji zlata jablan«.
Po pobožnih pesmih, ki se vrste s posvetnimi, vidi se krščanstva velik vpliv, kakor v naslednjem »žumbersku kolu« — tudi v »poljanskem«.
Izvirna in prekrasno povedana je v tem kolu tudi narodna misel, daje kolo uprav od »višnjega (t. j. najvišjega) Boga«, dočim bodemo slišali skoro, da ga je nekdo izvajal celo — od vraga, a posredno . . . od Turčina.
7/.   Kolo na Vinici in po njeni okolici.
Razglasil je bil dr. E. V. po lanskem »Slovanu« (str. 380), da se tudi okrog Vinice, kakor povsod ob Belokranjski Kolpi igra še »kolo«, posebno o božiču, da mu je pa gosp. Fr Trošt, nadučitelj na Vinici, poslal nekoliko »pripevek« k igranju, a brez izjeme same četverovrstne gorenjske in koroške, ki jih je utegnil tam zatrositi kak krošnjar, da pa drugod popevajo v »kolu« menda še prave domače popevke. — Zato sem istega vrlega narodnjaka, gosp. Trošta, letos pismeno na-prašel in res tudi naprosil, da je blagovolil še povpraševati na Vinici in okoli Vinice po pravih narodnih pesmih te vrste. Uljudni gosp, nadučitelj priobčil mi je naposled več nego sem si bil v nadi. Bodi i njemu zaslužena očitna hvala za to.
J. Navratil:  Belokranjsko kolo.
555
Po njegovem poročilu igralo se je nekdaj »kolo« na Vinici na malem holmci »na Majeru«, in to o božiču in naslednjih praznikih, vselej po večernicah. Nekaj jih je plesalo na prostoru, napravljenem vsred »snežne gladine«; a drugi so gledali ter se zabavali1) z raznimi opazkami o plesalcih in  plesalkah.
»Petje« —- piše gosp. T. — »bilo je mnogovrstno, a le malo tega sem mogel zaslediti«.
Pravo kolo so igrali še okolo in do leta 1870, a zatrlo se je, in to največ z vplivom častite duhovščine, kateri so gotovo neugodne bile kake ,nerednosti'.
V starini bilo je sicer nekoliko izvirnih pesmic pri tej zabavi, a to že pred več nego 30 leti, dočim so se pozneje popevale »navadne narodne popevke«, kakeršne so n. pr. Vodnikove okrogle in druge.   Ena izmed starih začenjala se je tako:
i.
Mera: —u | —u | —U [ —u —U I —u I — u I —U
»Hajdi,  najdi,  draga moja,                            L'jepa ti,  devojčica !2)
Hajdi brzo, milena,                                        Igraj brzo i veselo,
Kolo igrat,  duša draga,                                  Mlada moja rožica!«
»Dalje«  — veli gosp. T.  —   »nisem mogel spraviti«.
»V sosedni fari še zdaj plešejo kolo — na Vrhu, — a samo po 4 do 5 parov, in to ženske in možki, a ne ravno, da bi jih bilo enako število;3) pesem je pa ,sedanja narodna'.
»Narodne v  »kolu«   so tudi te:«
2.
Mera:  —u | —u | —v | —u
Fantič pride pod  okence,                              Klobuk si je na glavo d'jal.
Potrkal je na polkence;                                Fantič pride na sred vasi,
Mamka pa prav'jo,  kje je  ključ,                   Zavriskal je na vse   strani;
Da grem  — po luč.4)                                    Mamka pa prav'jo:  fant gre v vas,
Fantič se je svetlobe  bal,                              ,Ki ima —• lep  glas'.'')
x) Po našega gosp. svedoka svedočbi rabi Viničanom glag. »zabavljati (komu) za nemški: necken, schimpfen, spotten; »zabavati se« pa za nemški: sich »unterhalten«. (Hrvatom in Srbom znači pa  »zabavljati se« :  sich unterhalten.)
2)   »L'jepa«,  a vender  »devojčica  (um;  d/^vojčica).
s) V prvem dopisu poročal mi je gosp. T., da igrajo »kolo« na Vinici, na Vrhu in po bližnjih vaseTi dečdki (»fantje«) in dekleta vkupno na božič in o svetkih«, da se je pa ta navada v tem času opustila že močno.
4) Pravilneje bi bilo:  »Da grem [prdcej po svetlo] luč«.                           J. N.
B) Ki nm.: ker.   Zarad mere  mislimo si pa tako:  »Zato ker, 'ma tak<5 lep glas«.
J.N.
55»
J. Navratil:  Belokranjsko kolo.
3-
Visoke s6 gore, Zeleni travniki, Pa gladke so steze, ,Kod'  ml moj fantič  gre. Petelinček J) je   zapčl, Danica je prišla; Fantiček slovo vzel, Se dekle jokala. Molči, molči ljubica,2) Se bomo videla;
Mera: U— | u-Pod tvojim'   okenci Se trav'ca zeleni. Na glavci klobuk  'mam, Za njim pa ,pušelc'  lep Ta piišelc tako lep, Da ga mogel cesar vzet'. Hribci zdaj  odganjajo,4) Sneg je preč in  preč,5) In  rožice   rastd, In nf je zime več.
Štiri muzikanti, Naredite eden marš 6) Me bote  spremili, Ker pojdem čez vds. V Ljubljano sem prišel, So m(i)  dali nov ,gvant', ,To' flinto   soldačko, Soldat moram bit'. Eno dekle sem imel7) Se mlajšo 8) kot jaz
Mera: u—U | U—u U—u | u— Stanuje na   Kranjskem, Na Laškem  pa jaz Pozdravljena bodi Ta kranjska zemlja, Ki notri stanuje Ta ljub'ca moja. Eno9) pismo sem  pisal, Na dom ga  poslal, Me zme"rom skrbelo, Kako" je doma.
Da sem znala, Ne bi se udala, Da je Ivo Čuden pijan'c; Pije po noči Do belega dana
(Mera različna.) Pak od zore Do temne  noči. Kad krnica  sveti, On  prolazi K svojoj dragoj ljubici.
*)  »Petelin«  pripadal bi tti bolje, a samo zarad mere.                                J. N.
a) Nm.:   »Molč'  molči ljubica«.                                                                       J. N.
3)   Nm.: B' ga mogel cesar vze*t'  [= da bi ga mogel cesar vze"ti].
4)   in 6) Nm.: Hribci odganjajo — In sneg je preč in preč. 6) Nm,:   »Nar'dite (zagod'te) en marš«.
?) Nm.:  »En' dekle sem imel«   (po   gorenjski);  a  Beli Kranjec   greši  rajši   sopet
mero nego zoper slovnico.                                                                                                     J. N.
8) Tti je bila zopet priroda jačja od slovnice,
>') Nm. po gorenjski:   »En' pis'm sem pisal.«
(Dalje prihodnjič.)
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
6i5
Belokranjsko kolo
in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago.
Spisal J. Navratil.
(Dalje.)
V
IV. Zumbersko kolo.
a.
Kolo  v   Marindolu1)   in  v   Bojancih.
a se Metličani   in   drugi Beli   Kranjci niso   stoprav   od   novih
v
naselnikov: Zumberčanov ali Vlahov (kakor jih zovejo nekateri sosedi   še   dandanes)   navzeli  sedanjega   »kola«,   utegnem   do
v
kraja dokazati z Zumberskega kola načinom in besedami.
Preč. gosp. Ivan Sašelj poroča mi iz Adlešič tako: (Bodi tudi temu dičnemu narodnjaku zaslužena očitna hvala za to ljubav!) »Pri nas v naši fari« (piše gosp. S.) »ne poznajo več »k61a«, in kolikor znajo naši ljudje za to, — za kolikor se spominjajo —, niso igrali; »kolajo« pa še naši ,susedi': Marindolci inBojanci2): prvi o Božiču in Petrovem,8) drugi pa na Jurjevo in ,uskrsni ponedeljak'.4) A kolajo vsi skupaj: možje,  žene, dekleta in dečaki, tedaj ne kak spol zase.
Popevajo pač pri »kolu« in »kolanji«, a ne kakih gotovih (stanovitnih) pesmic. Vsak ,donese' sabo baril vina (dva ali tri, požunce',5) in s tem v roki ,kolajo'. V sredi pa stoji mož, ki ima baril °) s kakimi desetimi požunci. Kdor izpije pri »kolu« vino iz barila, temu dotoči mož iz  srede.   K61ajo  pa Marindolci in Bojanci vselej  le  pod milim
*) Namesto: »Marijindol« govori se med Zumberčani ali Vlahi in med Belimi Kranjci sploh: Marindol, Marindolci. (Metličani izgovarjajo: Marn'dol, Mam'dolci, Marn'dolke.
2)   Prim. »Zgodovino fara Ljublj. škofije«. Izdaje A. Koblar IV. zv.: »Zgodov. Adlešičke fare na Belokranjskem«.   Spisal Ivan Sašelj   1887;   14.                          I. N.
3)   »Petr6vo«, o »Petrovem« veli Metličan temu dnevi; a vender Petrovo (a ne Petrovo)   de"te itd.
4)  Vuzamski ali velikonočni ponedeljek.
5)   Požiinec = Požunska vinska me"rica (stare, večje mere bokal). Prim. pri Vuku »rječn «  527 p. b.:  »Požunac« in pri Ivanu Filipoviču p. b. »oka vina«: eine Mass Wein.
6)  Metličan izgovarja »baril«, m. (gen. barila); pa v tem slučaji rekel bi on *ba-rilec«, kajti (leseni) baril mu je mnogo večja posoda od (lesenega) barilca, ki drži po 2—6 požuiicev, in ima pri »vranju« (vehi) spleteno ročo, da ga nosiš lahko v roki. Se manjšemu barilcu pravijo Metličani in okoličani »barilček«. — Barilec je tedaj = »pii-crih«  (izr. putrh).
J. Navratil:   Belokranjsko kolo.
V
nebom sredi vasi ali pa okoli cerkve. Zal, da nisem mogel več seznaniti. Letošnje Jurjevt> Vlaško bilo je namreč na veliko soboto . . . a ta dan je pri nas jako padalo, da nisem mogel iti na Bojance ogledat si tega starega  običaja.
b.
Kolo v Brašlj e vicah.
Po bratovem poročilu igrajo Zumberčani »kolo« o božiču, o veliki noči (»uzkrsu«), o binkoštih in drugih veselih svetkih (»blagdanih«). Nalašč se je bil odpravil v nedeljo, 6. majnika meseca t. 1. (letošnji pravoslavni ali staroverski »uzkrs«1) dopoludne o lepem vremeni med Zum-berčane v Brašljevice, uro daleč od Metlike (za »Vinomerom«) nad ,Radovico, Radoši in ,Drašiči', da bi videl sam, kako igrajo Zumberčani »kolo« in čul, kaj in kako popevajo. Že zdaleč je čul kako so grmeli možnarji v  »Kaštu«  (v Kašči), kder je bila velika   maša.
,Popoludne' (po obedu pri dobrem znanci v Brašljevicah) prispe tam iz Metlike tudi še neki gospod, rodom Ceh, z mladim Hrvatom (Samoborcem). Vsi trije prej dej o zdaj na grič nad vasjo, kder stoji sv. Jurija cerkvica . . ., pred cerkvico je pa prostorna tratina, na kateri se kolo igra. Zal, da ta dan slučajno ni bilo »velikega kola«, zato ker so se bili dogovorili, da ,ga' bodo igrali v ponedeljek po večernicah t. j. na Jurovo proščenje', kamor pride vsako leto mnogo žumberskega sveta. Vender je stopilo v kolo pet »plesačic« (dve »djevojke i tri snahe«), pa prijemši vsaka svojo sosedo na levo in na desno z rokama za pas, začele so (v krogu) kolo igrati, pomikajoč se na levo in popevajoč :
»Seče Marko Kraljeviču« itd.
»Uprav so ,djačile',2) zato nisem mogel — piše mi moj svedok, dobro razumeti besed; čul sem tudi pesem :
»Setala se Mandalena«   itd.
Pa so skoraj nehale, zato ker niso hoteli stopiti v kolo »momci« ki »kolo« še-le prav ožive. Preč. g. župnik Kaščanki, g. Abodič, pravi, da popevajo v kolu same junaške pesmi. Ker nisem mogel v ponedeljek na »kolo«, poslal sem glas, naj pride k meni ona Brašljevka, katera zna »kolo  popevati«.
Prišla je naposled iz Brašljevic »pjevačica Angjelina Vukasanovič«, in prinesla sabo naslednjih devet pesmic. Prvih šest pisala je ,oče-vidno' moška roka, druge tri pa ona sama dosti pravilno s tem dodatkom pod svojim podpisom:
»Bog poživi   popjevača i   slušača!«
*) Po Vuku (na sluh ali  .fonetično':   »uskrs«). a) Po domače:  »Angja«.
616
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
617
»Žumberačkoga1)  kola pesme«.2)
I.
Šeče3) Marko  Kraljeviču Po Novome4),  bielome Niš na Marku od odjela ,Nek' košulja od pajmuka5) Po njoj se je opasao Britku  sablju pripasao Sablji svojoj  govorio: Sablja moja,  ,hvala'   moja ako nebuš čela seči,
Da ču tebe  razkovati ,Dobrim konjem' na podkove ,Djevojkami'  na kusture,6) Snašicami na  iglice a Junakim'  na ostruge. Da, prokleti  ,kolovodja', Tko te knjiga   naučio? Materina sirotinja I ,otčeva' zla baština
2.
Šetala se Magdalena7) Sve uz Dunaj  i niz Dunaj Sastala je Majku božu; Pitala je8) Majka boža: ,Kamo šečeš, Magdalena'  (sic!) ? »K Majki božoj   na Volavlje«. Sastali je9) ,dva angela':
,Vrn' se natrag  ,Magdalena',
Tam sn vode  ,poduboko'
Tam su gore ,povisoko'.
»Nit je dalje,
Nit je više,
Morem stati valje,10)
Nit'11) se s perom piše.«
Kad se ženi jasna  mjesčina, Liepo je ona svate sakupila:
Zastavnika Boga  velikoga
Za kumpara12) Nikolu svetoga
J) Uprav tako napisano v ,moškem' rokopisu po sedanji hrvatski književni pisavi, dasi čitamo v 3. pesmi:   »Zumberska«   (a ne  »Zumberačka) djeca«.
2)   »Pjevačica« Angja napisala bi bila brez dvojbe: »pjesme«. (Puščal sem občina vsakemu svoj pravopis). Kesneje sem pa zvedel, da Angja ne zna pisati, da ji je tedaj i zadnje 3 pesemce napisala nečija druga  roka, dasi je podpisana  »Angjelina Vuksanovic«.
3)   Šeta = šeta se.
4)   Novi ('gen. Novoga). Tako je ime več krajem na Hrvatskem, v Dalmaciji, v v bosanski (nekdanji turški) Hrvatski itd.
5)   N. m,:   »pamuk«;  po naše:  ,pavola', t j. drevesna volna (Baurmvolle).
6)   Kustura (belokr. kostura), Schnappmesser, a vender ne ,pipec', nego nekaka ,britva'; pa ne za ,britje', nego za rezanje sploh. Beli Kranjec veli namreč (s Hrvatom vred) »britva« ne samo »britvi za britje« (Rasiermesser), nego vsakemu sklepcu (Schnappmesser, Taschenmesser) — razven »kosture«, ki ima to posebno ime; a Srbu je »kustura« vsak slab nož (Schimpfwort fiir ein Messer;  Vuk. 317).
7)   »Mandalena«  po   domače.
8)   in 9):  »je« tti = ju (nsl. jo).
10) Morebiti:  dalje(?); kajti tu ne pripada  »valje«:  odmah (mahom).
u) Morda:  (= neg',  nego)?   —
12) Za kuma (nsl.: za botra, ,kometa'); iz talijaiiščine. Na Notranjskem pravijo »kompare« tudi vsakemu človeku, kakor pri nas »boterc ondaj, kedar ne vemo, kako bi mu rekli. — Lahko, da so Žumberčani to tujko prinesli nekdaj sabo od Senja, (.Zengg*).
6i8
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
Starešinu Iliju svetoga Za svatbicu — zvezdicu  Danicu. Kad je zvezda dare podielila, Bogu (je1) dala Nebo i višine, Petru dala ljeto i vrucinu, A Nikoli more i brodove
A Ulji striele i gromove.
Rodilo nam žito i pšenica,
Da su zdrava sva Žumberska  djeca!
Svim delijam piesma na poštenje;
Daj nam Bože zdravlje i veselje.
Svim nam skupa i svakome zase!
4-
Izvir voda  izvirala
Iz kamena studenoga;
Na njoj pije konj  ,želenko'2)
Na sedlu mu zapisano:
Sveti Petar i Nikola
I Jo vami  krstitelju,
Koji kersti svako  drvce, Samo nece  trepetljivke Koja treplje usred ljeta Usred ljeta bezu vetra Usred zime bez studeni.
Šetao se ban Ivane Po liepoj Banjoj Luki8) Pred njim ljuba konja   vodi; Al' je tužna  Angjelija ; Al je pita ban Ivane: ,Sto si tako tužna jako?'
Hvalila se Hvalisava,
,Da' ona neče pojt' za stara,
Nek6) za mlada golobrada.
To začuo stari starce,
Uzme ,škare'7) pa odreže brke,
Uze britvu pa obrije bradu;
A onda doctje Hvalisavi:
»Hvalisavo, bili pošla zame?
Ja ti imam vole vitoroge,
I ja imam žita o tri  leta
Kladila se9) vila i djevojka, Koja če ih prvo uraniti,
»Nepitaj me ban' Ivane, Kako nebi tužna  bila? Tri sam kčeri poudala, A tri sina oženila, Da si nišam majke vid'la,4) Ni majkina gošča5) bila.
6.
I ja imam čizme do kolena.« »Sto su tvoji voli vitorogi, To su (,til) miši  štakorovi;8) Sto su kuče o tri kata, To u kuči paučina; Sto je žito o tri ,lietal To ti prah o tri  lieta; Sto su čizme do kolena, To ti brada obrijana.«
7-
Dvor pomesti i vode ,donieti', Mudra bila gizdava djevojka,
*) Ta  »je« je glede na me"ro odveč.
2)   N. m.: zelenico (Apfelschimmel;  po Vuku i Filipovicu; nsl. pa »Grauschimmel« po Šmigocu i Drobniču).
3)   Po .  .  . Banji loki (Banjaluka v Bosni). *) Uprav slovenski.
5) Gostinja (Gast weibl.);  — 6) neg' (nego).
7)   To besedo čuješ namesto prave domače:  »nožice«  (f. pl. tudi v Slavoniji.)
8)   Stakor (tudi  belokr.):   podgana;   pa ni ta, ni dna ni  domačega  korena.   Čehi pravijo, tej živali: nemecka myš; zakaj,  — to ugane lehko  vsako de*te.
9)   Vadljala se ali stavila je,
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
619
Mudra bila, mudro se  sjetila.1) Ona zove ptiču lastavicu: »Ta Boga ti ,ptica lastavico', Kada prvi ,pietli'   zapjevaju, Ti doleti i mene   probudi!«   — To je ,lasta' za Boga primila, I za Boga i za posestrimstvo. Kad su prvi pietli zapjevali, ,Doletila' pak djevojku budi: Hajd', ustani ,gizdava djevojka'! Dvor pomesti i vode  donesti.'2) Dok djevojka ,bieli' dvor pomela, Istom vila od sna se prenula;
Legoh spati, Boga zvati I prečistu Božju mati (sic!) Bog se javi na nebesi[h] Sa andjeli i čudjesi; Nebesa se  otvoriše, Andjeli se pokloniše,
Dok djevojka vodice ,doniela', Istom vila ,bieli' dvor poniela. Al' govori ,prebijela' vila: Ta Boga ti, gizdava   djevojko, »Tko je tebe od sna probudio, Mene vilu gorko  prevario?« Al' govori gizdava  djevojka; »Ne budali prebijela vilo! Bog mi posla ptiču lastavicu, Ona me je od sna probudila, A i tebe tako prevarila, Jer sam prije mlada uranila«.
8.
Krst3) na nebu, krst na zemlji I sa mnom je u  postelji. Krst me čuva do ,pol  noči', Angjel Božji od ,pol noči' Mati Božja do  svijeta (sic!) ,A sami Bog do  vieka'.   (sic!).
Hrani majka tri nejaka sina Svoj trojici*) ime  nadjenula: Prvom ime:  sjajna mjesečina, Drugomu je: žareno sunašce, A trečemu: tihana godina Prvi majci ovak' govorio: »Ja sam, majko, ponajbolji  ranko6) Jer ja jesam sjajna mjesečina Koja sjaje po svu ,božju'   nočcu«.
Drugi majci tako govorio:
»Ja sam majko ponajbolji   ranko;
Jer ja jesam žareno sunašce
Koje grijem  sirotice na svietom.«6)
Treči majci stao govoriti:
Ja sam,  majko, ponajbolji ranko ;
Jer ja jesam tihana godina,
Koja rosi po polju  pšenicu,
Da se rane7) sirotice jadne.'8)
1)   Domislila.
2)   To lice je uprav slovensko;   kajti pravi  Srb ali Hrvat veli (juž.) donesem, do-nijeti ali donieti, kakor je v tretji vrstici te pesmi napisala i naša pevka.   Tri vrste niž e piše zopet pravilno po hrvatski pisavi:  »doniela«  (a ne:   »donesla« itd.
8) Križ.
4)   Besede: Dvojica, trojica, četvorica, petorica itd. značijo Hrvatu ali Srbu toliko (2, 3, 4, 5 itd.) oseb, a samo moškega spola; nekateri izmed novih slovenskih pisa sateljev začdnjajo pa take besede tudi za ženski, oziroma za mešan spol; n. pr. dva moška pa tri ženske,  — to je njim tudi  »petorica«.
5)   T. j. hranko ali hranjenik (hranjenec, Zogling).   Pri Vuku samo Ranko,   Manns name, nomen viri.
6)   Vsekako  »lapsus calami«.   Pravilno   bi   bilo   (zarad   mere  in   slovnice):    »Koje grijem sirote na sv'jetu«.
7)  T. j. hrane (hranijo).
8)  Be"dne (nesrečne).  Belim Kranjcem je pa »jaden ali jadan«,   —   dna, o ==   jezen zna, o (zornig).                                                                                            (Dalje prihodnjič.)
676
J. Navratil:  Belokranjsko kolo.
vlečen s srebrnimi vrvicami kaj lično pristoja krepki mladeži. A neukusno je mahadralasto krilo in opanki na nogah niso bas za ples izumljena obuvala.
Dasi je bilo na vrtu obilo jedi in pijače in na svobodno razpolaganje, dasi smo se mnogo trudili gostom svojim postrezati z žlahno kapljico, vender nobeden izmed njih se za to ni dosti zmenil. Zanje je bilo veselja dovolj, da so smeli se prosto gibati na onem kraji mesta, kamor se pred našim pohodom ni ozreti niso smeli. Nasprotno smo se mi radovali, da smo si zopet z vinsko tekočino poplaknili grla in si ogreli živce. Pijača nam je ugajala tem bolj, ker sod črnine, katero smo popili, poslal se nam je brezplačno iz glavnega stanišča.
(Konec prihodnjič.)
Belokranjsko kolo
in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago.
Spisal J. Navratil.
(Dalje.)
V.   Slavonsko kolo.
tari Matija Ant. Relkovič, ki je že pred 127 leti hudo šibal slavonske razvade v znameniti svoji knjigi x), piše zbadljivo, kako hodijo ,mlade i divojke' v turško šolo (»kolo«) bas o svetkih in nedeljah. Cim se zazna o takih dnevih beli dan, vstane ,di-vojka' že s postelje, gre na vrt, natrga si rdečih rož, okrasi se ž njimi pa hajd' . . v »kolo« ! — Nekatere matere izpremljajo ljube hčerke celo do »kola«, želeč videti, kako bodo v kolu skakale vsaka s svojim ljubljencem ter želeč čuti, kake pesemce se bodo pevale. Kadar se začne kolo sukati počasneje, naglo priskoči mati izza kola, ter popravlja hčerki robce in drobno nanizane bisere (»djendane«) na vratu itd. Ko se pa zavrti kolo ,v troje', 2) poskakuje materi srce od
J) »Satir ili divji čovik«. Dresden 1761. Ista prva izdaja je izšla v granesih, in to v zapadnem (ikavskem) narečji; četrta pa s skrajšanim naslovom: »Satir« v Oseku 1. 1857. v južnem narečji (sedanjem hrvatsko-književnem jeziku), razven nekoliko besedic, ki so  morale ostati v prvotni ikavski   podobi zarad sloga   (rime).
3) »Kad se kolo u troje zaniše« (= zaniha); — zanihati se, sich in Sclnvung, Sclnviiigung setzen; tudi belokranjski: nihati koga v. impf.: schaukeln; — se, sich; zanihati   ,koga) v. pf. ;  — se,  sich, kakor zgoraj.
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
677
veselja, in ko vidi, kako ,igra' (pleše) mlada hčerka s svojim ljubljencem, ne more si kaj, da ne bi vsaj v mislih letala ž njima vred.
Silo strogi, ali časti i poštenja vredni Relkovič očita dalje tedanjim »divojkam« slavonskim tudi to, da pevajo v kolu pesmi, »koje ne valjadu« t. j. nepristojne; posebno jih pa pika zato, ker jih ni sram opevati celo.....Marka Kraljeviča, ki po dokazih zgodovinskih ni bil svojemu narodu dobrotnik, nego sovražnik, ter se je bojeval soper njega — Turčinu na korist. Naposled opomina Relkovič slavonske ,divojke', naj se okanijo »kola«, ki je po njegovem tolmačenji  došlo ... od vraga,   oziroma   od  Turčina,   rekši (po   4. izdaji):
»Jerbo da je došlo   od kerstjanah,               Ali toga izvan Slavonije
Tog' bi bilo i po  drugih   stranah;               Nigdje nitko još vidio nije.«
Kako strašno se je varal vrli Relkovič! — Videli smo, po koliko krajih se igra »kolo« še dandanes. A kdo bi se drznil trditi, da se je kolo iz Slavonije stoprav po Relkovičevi dobi presadilo v vse one kraje — uže imenovane in dozdaj še neimenovane — koder se igra »kolo«. x)
Zvedel sem bil iz verodostojnega pismenega poročila, da se pevajo v Slavoniji (kakor med Zumberčani) v kolu same take narodne pesmi, v katerih se beseda »kolo« niti ne nahaja več; a vendar sem bil tako srečen, da sem zasledil vsaj v knjigi jedno pravo in prelepo »kolo«  slavonsko, ki ,glasi' (nekoliko skrajšano) tako:
Mera (narodni deseterci): —u I —u I — u I —u I —u »Skupilo se kolo djevojaka2,                         A od mraka do ,bijela' danka
Pokraj Save u bjelom3) Kobašu,                   Kad je   sunce na izhodu   bilo.
To začuo mladi Devin-aga4)                          Skoči aga na noge junačke,
Od starice svoje mile majke,                         Pa 011 skače u valovim Savu,
Te on skače brdu na vrhunce,                     Savom pliva,  a sobom govori:
Pa on gleda kolo djevojaka                           ,Daj mi Bože Savu preplivati
Gledao jih od jutra do mraka,                     I Terziča Maru zaručiti . . .«
Ali junak je bil pozabil namenjene ji dragocene dare s prstanom od [dragega] kamenja vred — ,v gori'. Ves potrt (nesrečen) vrne se vrh gore (»brdu na vrhunce«); ali prispevši tamo, — ne najde poleg drugih darov dragega prstana (»prstena«).   Od   prevelike  žalosti,   joče
!) Čujem, da se godi to na žalost nekod še dandanašnji.  —
2)   ,Tako devojakah' piše knjiga.
3)   Aga,  gospod, gospodar (tu Devinski, iz Devina).
4)   V knjigi tu po starejšem pravopisu hrvatskem:  »b§lom« ; a vendar piše pisatelj y 8. vrstici sam  »bijela«, a ne  »bžla«.
678
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
se kot malo dete. — Naposled dozove (prikliče) sivega sokola iz Devina, iz očetovega dvora, ter mu solznih očij  govori na tihem tako:
»Oj sokole, moj sivi sokole!                         Da se ne bi nikom zaručila,
Leti brže preko tihe Save,                            Dok ja idem do Stambula grada1)
Leti brže Trzičevoj Mari,                              I donesem prsten od kamena,
Pa joj ljubi ruku i koljena,                           Čim cu 1'jepu darivati  Mara.«
Preleti sokol ,tiho Savo'; ali Mare ni doma, nego sama njena stara mati. Ta sokol je bil tako moder, da poljubi materi roke. — »Od kod si?«   — vpraša ga prijazno starka.
»J a sam rodom iz Bosne ponosne
A u službi mladog' Devin-age.«
Pokliče skrbna mati Maro. Ko pride ta v hišico 2), poljubi ji sokol roke in ,kolena', ter jo prosi kratko (»umiljato«), naj se ne zaroča z nikomer, dokler ne pride gospodar iz Carigrada, in prinese ji prstan ter obdari še z drugimi darovi njo in mater. Lepa Mara mu pa odgovarja :
»Nebudali 8) moj sivi sokole,                        Zato sam mu krila pozlatila
Zar mi nije sinoč poslao prsten                   Oko4) vrata biserom obvila.«
Po golubu, ptici umiljatoj ?
Jako se užali sokolu, da ni on prinesel prstana Mari; a ta ga tolaži:
»Nije njega tvoj gospodar posl'o,
Neg' u gustoj gori ostavio,
Dok je išo drugu  dragu ljubit.«
Sivi sokol pa se odreže tako:
*Nije tako, gizdava djevojko,                        Kad to začu9) Kobaškinja Mara,
Nije tako, velikog'mi Boga                          ,S djundjem'10) kiti sokoliču krila,
I sutrašnje mlade nedjeljice!                          A ,sa' zlatom noge do koljena,
Tamo aga njega zaboravi5)                            Krunu zlatnu na glavu mu meče
I miz6) njega blago nebrojeno")                    A svoj prsten u kljun mu postavlja,
U naglosti, kad je k tebi pošo;                   Da ga nosi mladom'Devin-agi,11) Jer s' poboja8), da če kasno doci«.
i) Stambol ali Stambul = Carigrad.
2)   »Čardak«   —  (Pfahlhauschen).
3)   Ne bodi budalast (neumen). *) Okolo.
») Zaboravi (aorist)  = pozabi,  (t. j. pozabil je).
6)   Poleg (zravno).
7)  Neprešteto.
8)   Kajti se je zbal.
9)   (Aor.): začuje   (zasliši).
10)   Biserom.
") Vsa se nahaja ta prekrasna   pesem   v L. Ilidevi,   zdaj   že   redki knjigi:   »Narodni Slavonski običaji.«  U Zagrebu,   1846;  37—38,
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
679
Svate  pozdravi ali vzprime   (»dočeka«) v Slavoniji v ženihovem ,dvoru'   dekliško kolo  pevajoč.   Znamenite so zarad dveh   bajeslovnih imen, sosebno naslednje vrstice, kako pozdravljajo ,kuma' i ,mladoženjo'' 1.                                                                            2.
Davor jesi, mili kume,  daruj nam kolo!1)       Gjuvegija,2)   mlad junače,    daruj  nam kolo Nista manje od dukata, sramota ti je,               Čini nam se, Lado mazo,s) ti   se ponosiš,
Ako više ti daruješ, tvoje poštenje                      Sto  s' doveo   mladu  ljubu,   rušnu djevojku
itd.  (Prim.   »Arkiv«  II.   1852;  356).
Ondu (str. 372) čitamo sicer še dve pesemci, ki ji popevajo Sla-vonci in Slavonke v kolu, premda se res ne nehajo ni v jedni, ni v drugi beseda »kolo«; a namesto njiju izmed več drugih, nabranih letos v Lipiku na Slavonskem, podajemo tri izvirne t. j. še nenatisnene, ki glede lepote ne zaostajajo  za onima.
3-
»Plavo4) momče izpod sela prodje                Majka kuka10) kono11) kukavica,
Gladno, žedno, željno djevojaka                   A sestrica kono lastavica.
Gledala ga s pendžera5) djevojka,                Piše knjigu stara, mila majka,
Još govori s pendžera djevojka:                   Piše knjigu do devet gradova,
»Bil' mu, majko, iznijela vode.«                    Tamo ima do devet sestara.
Iznes', čero!6) al'se brzo vrati!                    »Ajde, seka!13) ženi nam se bačo.18)
Otišla je, kad se sunce radja,                       Tu su mene vrlo dočekale;
A došla je, kada opočiva.                              Svaka troje gace i košulju
Kune majka i 7) srce i dušu.                        I naj mladja konja i sokola
Kuni ga, majko, i ja cu ga kleti:                Kad su došli blizu beli dvora,
Tavnica8; mu moja ,nedra' bila,                   ,Nečuje' se bande ni svirale;
Sindjer9) gvoždje moje ,bele' ruke               Več se čuje švarbe14) i sekire
Ja sam stala pa čuda gledala,                       To je njima vrlo žao bilo
Dje jedini' u majke umire;                           Oj  divojko, draga dušo moja!«
4-
»Majka Janju u povoju klela:                       Još govori prelijepa Janja:
»Čeri, Janjo,15) ruva16)  nederala!«                »Mili Bože, nedeljo17)  mlada
*) T. j. daruj naše kolo, kakor se veli tudi: on nam je ujec, brat itd. (n.m: naš ujec brat itd.) — 2) »Mladoženja« (že"nih, že"nin); — 3) ljubljenec (Liebling, Zartel-kind, Mustersohnchen).  — 4) Belolaso (blond);   —  5) z okna.
6)   Zdaj pevajo tudi že tako: »Iznes', čera! al' se ,friško' vrati«, t. j. iznesi = nesi [mu], hčerka ! [vode] itd.
7)   Misli si  »mu«  n.m.   »i«.
8)   Tamnica (nsl. temnice, f. pl., ječa); — 9) ali sindjir: veriga; — 10) javka (tamja); — ir) kano; — 12) n.m- seko ! — ls) n.m : brat (bratac); — u) bezjače, ,baltice', ,ši-roške' (široke sekire); — 15) Jana ali Janja = Neža, Nežika; — 16) rubo ali ruvo (n): obleka.
17) Tako prva deklica pevka; druga (starejša sestra ji, v isti hiši ž njo pri materi stanujoča), rekla je pa: »nediljo«. Na vprašanje moje, ne bi li se smelo, (zarad mere) pe"ti: »nedeljice« ali »nediljice«, odrezala se je pa starejša: »E, mi kažemo: nediljo mlada«; a vendar je izgovarjala potlej z mlajšo sestro vred: »belo telo«, . . a ne: ,bilo tilo'.
6So
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
Stvori mene u polju brekinju1)                     Cme oči dvije vode  ladne
Belo telo, brekinjeno deblo                           Dva obraza, dva djula2)  rumena
Belo rake, brekinjene grane '                        Sto molila, Boga je na molila
Plave kose po livadi cv'jece                         Stvorio ju je u polju   brekinju
Obrvice dvije pijavice                                     Oj  divojko draga dušo moja!y)
5-
Djevojka je4) kraj  ,morja'  stala,                    Ona kaže,  da lepša od mene.
U morju je sunce ugledala;                           I od moga lada oko mene
Ona suncu tiho govorila:                               Ili bi joj sreču ukinijo   (sic),
»Moje sunce, lepša sam  od tebe                   »Ili bi joj lice opalio?«
I od tvoga lada oko tebe.«                         Griota je sreču ukiniti  (sic),
Ode sunce Bogu  tugujuče:                            Sramota je lice opaliti.5) »Da znaš Bože sta djevojka kaže?
V Lipiku igrajo kolo o bozicti in vtizmu, in to ,djevojke' katoliške vere okoli rimo-katol. cerkvice Lipičke, ,djevojke' pravoslavne vere pa v Pakracu okoli pravoslavne cerkve; časih igrajo pa v Lipiku isto-tako okoli one cerkvice ,djevojke' oboje vere skupaj.
Pa ne samo ob navedenih velikih svetkih, nego časih tudi ob nedeljah ali drugih svetkih, in kedarkoli se jim zvidi, — igrajo vesele ,djevojke' in  »djevojčice«   »narodno kolo«.
O Veliki maši (»na Veliku Gospojinu«, 15. avgusta t. 1.) videl sem v Slavoniji, in to v Pakracu blizu Lipika prvič sam, kako so tam o cerkvenem proščenju po veliki službi (od I2.tih do i.ne) same odrasle
*) Brekinja (nsl. brek;  Tuš. 43), Sperberbaum, sorbus  torminalis; Linn. (Vuk. 42). a) Djul ali gjul: rdža.
3)   Ta pripevek pritikajo na koncu (»kraju«), kedar se jim zvidi. — Ko sem bil poprašal starejšo (premda samo dvanajst let 11 o pevko, Martino vičevo Režo iz Lipika), zakaj je v zadnji vrsti rekla: »divojka (—0)«, dočim je v 1. (tu 3.) pesmi izgovarjala tudi do zadnje (nevštete) vrstice povsod: »djevojka«, a ne »divojka«, — odrezala se: Reza: »E, pa to je sve jedno«. Tako mi je odgovorila tudi na vprašanje zarad oblik: »belo telo«, »bijelo tijelo« in »bilo tilo«. — Zdaj znamo, zakaj se narod ne drži . . . železnih pravil?
4)   Ta »je« je odveč; a pevkama se ni zdel odveč
s) Primeri inačico v Vukovi zbirki: »Srps. nar. pjes.« I. (l84i);str. 305, br. 416. Namesto:   »I od tvoga lada oko tebe«   .  .  .  čitaš ondu   tako:
»Od tvog brata, sjajnoga meseca« . . . Mlajša sestra (f) narekovala je domo-rodni gospodični Anki G. 5. vrstico te pesemce glede mere najprej nepravilno: »I od tvojega lada kod tebe«; starejša (R.) pa meni drugi dan pravilno, in to prvič takd, kakor je natisneno, drugič pa tudi takd: »I od tvoga lada debeloga«, (dasi ni znala cele pesmi tako dobro na pamet kot sestra). Takd je tudi 9. vrstico narekovala mlajša zopet nepravilno: »I od mojega lada oko mene«. A starejša zopet pravilno: »I od moga lada oko meni.« — Prva in druga narekovala je pa I. vrstico glede" mere nepravilno: »Djevojka je kraj ,morja' stala« 11.m: «Djevojka je pokraj ,morja' [ali: mora] stala«. Treba pa vždeti, da se poleg lica »more« tudi v stari srbščini nahaja lice »morje«. Gl.   Miki. 2,  381).
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
681
selške deklice (»djevojke«) in vitki selški dečaki (»momci«) v krasni narodni noši pod »vedrim nebom« na ravnici pri katol. župni cerkvi »sv. Gospe« skupaj igrali lepo narodno »kolo« (okroglo in zapleteno). Poprej sem videl slavonsko kolo, res da, že večkrat, a sam 6 gospodsko, »po dvoranah« brez petja. — Pevale so pa v njem, to je v selškem (»seoskem«) kolu same deklice; izmed dečakov pa zdaj ta, zdaj oni od veselja samo malo in na kratko zavriska (»pocikne«). — Plesalke in plesalci so se pomikali v jedno mer od prave na levo, — cepetajoč'1) in (po žumberski) z rokami navskriž držeč se za pas. — Začele so najprej pevaje kolati same deklice jako počasi; čim se jim pa pridruži prvi dečak (»momak«), začelo se je kolo sukati mahoma nekoliko hitreje, a še živahneje potem, ko je bilo pristopilo več dečakov, (pa tudi še novih deklic). Naposled naraste potem takem tako, da smo se morali gledalci umikati na vse strani.
Popevale so deklice v tem kolu razven priobčenih treh Lipičkih pesemc še več drugih narodnih, samo da so oni pripevek2) zapele mahoma iz početka, a ne stoprav na koncu, in da ondaj niso izgovarjale: »divojko«, nego:  »djevojko!«
A čudno, da ,momci', stopaje v kolo, niso gledali baš na to, da bi se pridružil vsak posebe kaki ,djevojki'; nego zahajali so tudi po 2, 3, 4 kar zdržema med plesalke. — Pravili so mi pa, da v istem Pakracu, kjer je tudi sv. Elije (»Ilije«) cerkvica, podružnica staroverska, na tega svetnika god (»Ilijn. dan«) pravoslavnim svetek 20. dne julija (1. dne avgusta p. n.) blizu one cerkvice na velikem travniku isto tako, a vrhu tega o glasbi (»uz svirku«) . . ,djevojke' in ,momci' igrajo še mnogo večje kolo; dalje, da si tudi tam (kakor v Predgradu pri Poljanah) še dandanes ,momci' v kolu izbirajo ,djevojke' za neveste. Taki mladeniči pa ondu ne hodijo vsi v kolo; nego nekateri . . gledajo samo izza kola; pa kateremu se katere primejo oči, ono pokaže navzočim roditeljem svojim, ki gledajo potlej, da se z deklico in rodi-teljimi njenimi sestanejo v kaki krčmi, kjer jo snubijo (»prose«) — nI pet, ni šest — mahoma za sina. —
O ,Srbih graničarih' piše pa N. Begovič v svoji izvrstni knjigi:3) »Momak u kolu vata se do djevojke, za koju mu je oko zapelo. Ako je njojzi on za volju, igrače zajedno ;4) ako li ne, onda če se ona poslije nekoliko koračaja pustiti iz kola.«  —
*)   »Im Zepperlschritt«, rekel je neki Nemec.
2)   »Oj divojko, draga   dušo moja!«
s)  „HiHBOT   II   06HTOJH   Cpf)a-rPaHH'iaPa". U Zagrebu,  1887; str. 127,
4)  Plesala bosta skupaj.
682
Fr. Gestrin: Prijatelju na grob.
Treba pa vedeti, da se v Slavoniji kolo pod »vedrim nebom« ne igra samo o velikih svetkih (cerkvenih in narodnih), zlasti o božiču, Jurjevem, Ivanju, duhovem, o sv. Eliji (»Iliji«) in o cerkvenem proščenji (»zboru«), — nego o vsaki ugodni priliki, a posebno ob nedeljah in svetkih, ako je vreme lepo in toplo. O taki priliki snidejo se namreč vesele deklice pri cerkvi, na »livadi« ali kakem drugem pripravnem prostoru ter igrajo kolo, kedar se jim hoče, — bodisi same, ali pa z dečaki vred. To velja po ustnem poročilu tudi za Bosno, dasi bodeš v naslednjem popisu čital navedene samo dotične svetke' oziroma posebne dni, kdaj se kolo igra po navadi tudi v Bosni. Isto velja tudi za Hercegovino, Hrvatsko in Srbijo.
(Konec prihodnjič.)
Prijatelju na grob.
(Fr. Sajnkovic, pravnik v Gradci, umrl dne 27   avgusta 1888. 1   v Središči.)
v
Z^ivljenja svit ti jedva je zazoril, Okušal jedva prvi si mu slaj, Že dih strupeni je njegov zamoril In v grob položil te za vekomaj. Tako spomladi pisan cvet  uvene, Ko sape zabrijd nad njim ledene.
Ob žalostnem ti nisem stal ležišči, Ko v smrtni sen zapiral si ok6, Solz točil nisem na pokopališči, Ko v grob ložili tvoje so telo ; Od tebe daleč, v sobici so tihi Iz prsij vili se mi tožni vzdihi.
Cvet brez sadu! — Usoda je hotela, Da takšen ti si ločil se od nas. Kaj to pač,  če so srca nam  di-htela, Če solze so rosile nam obraz? — Nikamor se usoda ne ozira In zida sama, sama spet podira
In še vijo se, ko ob strtem cveti Pošilja znova se  gorjup spomin In pohiti mi z vetrom v brzem leti H grobišču sredi zelenih ravnin. Dokler na zemlji cvetje bo venelo, Bo toge trnje meni v srci cvelo.
Od njega spletal venec bom nagrobni, In če morda zanese čas me kdaj Iz mirnega domu na kraj žalobni, Kjer v sladkem snu počivaš ti mi zdaj, Na grob položil v znak ljubezni verne In žalosti bom svoje ga nezmerne.
>
Fr. Gestrin.

J. Navratil; Belokranjsko kolo.                                             743
Belokranjsko kolo
in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago.
Spisal J. Navratil.
(Konec.) VI. Bosansko kolo. metsko (»seosko«) kolo, ki se igra v Bosni tudi očitno, pod vedrim nebom, — piše mi sin Mirko iz Bosne — igrajo tukaj, kolikor sem dozdaj videl in slišal sam, največ pope-vajoč same ženske, a to se zove tukaj »žensko kolo«. Tako kolo vidiš lahko zlasti na sejmih (»vašarih«). Pa ne poj6 vse jednako-glasno (unisono), nego zdaj trojopev (»tropjev«), zdaj četveropev (»če-tveropjev«), in to, glasove silno raztezajoč.1)
Po vaseh igrajo kolo večinoma deklice (»cure«2), ki nosijo čez rdečo kapico (»fez«) žolt, rdeč ali pa zelen pajčolan, in žene, ki jim namesto rdeče kapice služita dva otirača (»peškira«), največ rdeče (z vtkanim robom) obrobljena in resasta, s katerima si ovijajo glavo. Toda ne plešejo kola, držeč se vzajemno z raztegnenimi rokami, nego ženska stoji tik ženske; toliko da vidiš, kako se drže za roke.
Tako kolo se pomika po dva »mala koraka« na levo, a po korak na pravo; potem pa zopet po »dva mala« na levo itd., tako da se suče kolo vendar bolj na levo 3), popevaje:
Ajd' u kolo,  seko moja,                                Neda vojno  (mož) ic u kolo:
Da igramo i pjevamo,                                    „Sjedi, ljubo, čuvaj  dvore
Dok se nismo razudale;4)                              I zabavljaj5)   čedo malo!"
Jer kada se razudamo,
Počasi pomikalo se je dozdaj žensko kolo, hote pokazati se mladeničem (»mladičem«) ter »vabiti«  jih6);   zdaj pa   začne  (kolo)  naglo
!) „In lang gezogenen Tonen." Beli Kranjec bi rekel, da „djačijo", kar že vemo iz poročila o Brašljevicah;  izbriši pa na 616.  str.  2.  op.:   »Po  domače Angja.«
2) Beseda: devojka, oziroma djevojka ali „divojka" ondot ali vsaj po mnogih krajih bosanskih osedobi ni navadna. Čudno je pa, da je nekod po Srbiji „curica" starejša od „cure"; kajti „cura" je dna, katera ima kakih 14 do 16 let; „curica" pa ona, katera ima več od  16 let in je uže za udajo  (možitev).   (Po ustn. por.)               J. N.
8)   „So dass die Totalbewegung (Drehung)  stets nach links geht."
4)   Razudati se — poudati se (pomožiti se).
5)   Zabavljati (v. impf.), zabaviti (v. pf.) čedo (= motiti, zamotiti de"te), unterhalten. — Prvo in drugo lice tudi nsl.   Prim. Miki. ,,Etym. Wtb." p. b. „byt —i".
«) Po Vuku (51) rabi ta glagol Srbom samo o živalih; „locken (die Thiere)" ; v Bosni pa tudi o ljudeh, a samo za pomen ,,locken" (ne pa tudi za „einladen", kakor nam).                                                                                                                     J. -N.
744
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
popevati in poskakovati, in ko pri tej priči priskočijo ter se uvrste »mladiči«, zapojo deklice na ves glas:
»Fatajte se bjele ruke,1) Za šarene belenzuke.«2)
Za navedeno pesmico prihaja na vrsto še več drugih (»ženskih«). (Se enkrat bodi tu povedano, da moški ne pevajo v »kolu«, nego same ženske.)
Vidi se pa v Bosni še drugačno  »seosko«, in to: mešovito kolo
v
— brez petja. Cim se pridružijo »ženskemu kolu« vsaj kaki štirje moški, bode ti kolo mahom veselejše; a pri tej priči izpremeni se tudi korakanje (Schritt); noge skoraj da mirujejo, namesto njih začenja pa — rekel bi — poskakovati in tresti se život (»gorenji trup«, Oberleib).
Na sredi stoji »tamburaš« ali piskar (»svirač«), ki piska (svira) na dvojače,3) t. j. na dvojnato pisko, podobno rimski. Videl sem pa tudi že, da so uprav tako igrali kolo sami moški t. j. kmetje (»seljaci«).1)
»Takozvano gosposko, uprav meščansko (»gradsko«) kolo, ki je vselej mešovito, igra se pa zmerom ob godbi (»uz sviranje«5).
Tu dodajem še to, da hodi po starem običaju »cura« sama v kolo, a ne, da bi jo kateri »mladič« hodil vabit; osedobi obveljuje pa že francosko-nemška šega, pa vidimo, kako tukaj (v Gradačcu G) »cure« iz prvih hiš ... . že čakajo, dokler ne pridejo ponje »mladiči« ter jih odvedejo uprav gospodski za pod pazduho v kolo.«   —
»Tako se je godilo v Gradačcu o letošnjem pravoslavnem vuzmu (»uzkrsu«), ko sem, čitajoč v »Ljublj. Zvonu« začetek »Belokranjskega kola«, gledal istodobno pri cerkvi »srbsko kolo«, slučajno zbrano zato, ker so bili prišli godci, uprav  »svirači«.
Jako priljubljen (»obljubljen«) je pri tukajšnjem »gradskem kolu« tudi ta način, da ostaja kolo na jedni strani odprto, t. j. da vojarin (»kolovodja«) ne sklerie kolobarja povse,   tako da mu ostane levica
*) Namreč: ženske; — 2) namreč: za pisane volnate rokavice, kakeršue nosijo moški v Bosni tudi po letu. Pri Vuku („rječn." 21 p. b. ,,belenzuke" itd.) pogrešaš tega pomena.
3)   Tako se zove slovenski ,,Doppelpfeife"; srb.: dvojnice ali svirale (f. pl.) Vuk „rječn."   113.
4)   Moško kolo, nekoliko temu podobno, videl sem 1. 1874. tudi na Moravskem, in to na Dobri vodi (Gutwasser) blizu Trebiča pod kritim nedeljskim plesiščem. Na jedni strani sukali so se molče" sami d e č a k i zase, objemaje se z rokami za vrat (tilnik),  deklice pa na drugi strani istotako zase,  toda popevaje   narodne   pesmi.  —
J.N.
5)   Unter Musikbegleitung.
8) Gradačac, gen. — čca, tedaj i Gra iačcu; po Vuku pa; Gradačac, — čca (Gra-dašca,  sic), mesto, nekdaj   tudi trdnjava (,,grad") v Bosni.   —                               J. N.
J. Navratil: Belokranjsko kolo.                                            745
prosta ter si jo nasloni potem rad na hrbet. Pomika se pa kolo tudi po tem načinu vendar na levo.1)
Zamenito je i takozvano  »Brankovo kolo«,   ki zove   v kolo vse Jugoslovane ter se začenja tako:
„Kolo, kolo naokolo Zavijeno, zapleteno"  itd.
(2. kitica kliče v kolo:   Srbe,   Hrvate,   Bosance,   Hercegovce,   Sremce,
Dalmatince, Dubrovčane, Bačvane »i sve duž Drave, Save i Dunava)«
(Konec): „Ajde, brado,  ajde amo, Da se malko poigramo !"
Malokedaj vidiš, da  bi   kateri   »mladič«   kolo  igraje   izpregovori kako besedico. Sosebno nisem zapazil dozdaj še nikdar, da bi se  bila katera   »cura«  razgovarjala s kom v kolu;   samo   »ožen;ti   ljudi«   t. j. ozenjeni moški,  in to  samo   ondaj,   kedar  jim   ,vince'   ogreje   srce   in glavo, vriskajo isto tako »kao švabski seljaci kod landler-a«.
Dodatek. »Brankovo kolo« zove se tako zato, ker ga je v slavo prenosa Brankovih (t. j. srbskega pesnika Branka Radičeviča) kostij 1. 1883. po pokojnikovi pesmi iz »djačkog razstanka« tudi za glasovir prosto po napevu priredil dr. Jovan Paču.
Začenja se uprav tako:
1.
Kolo, kolo naokolo,                                        Okičeno, začinjeno,3)
Vilovito,   plaovito,a)                                         Brže, bračo! amo, amo,
Napleteno, navezeno,                                      Da se skupa poigramo.
2.
Srbijanče,  ognju živi!                                     I vi drugi duž Dunava
Ko se ,tebe'  (tebi) još ne divi ?                   I vi, [g]de je Drava,  [Sava],
Rvačane,  ne od lane,                                     I svi drugi tamo,  amo,
Od uvek si ti bez mane itd. itd.                  Da se [skupaj poigramo !
Po prejšnjih besedah, iz Bosne priobčenih, vidimo, kako naglo se je ponarodilo to srbsko kolo, ki je izšlo uglasbeno stoprav 1. 1883. v Novem Sadu, pa ima med narodom že ,inačic1, kar smo videli malo poprej.
Posebno se igra kolo v Bosni po svedokovem dodatku: »na božič, uzkr s, Gj orgje v-, Marko v-in Ilijn-dan« (pri pravoslavnih,
*) Tako so plesali lani tudi gospodski Srbi iz Srbije in drugih krajev srbskih v Lipiku, toplicah slavonskih, a ne pod ,,vedrim nebom",, nego v dvorani— brez petja.
3) Nm.: plahovito, brzo (rasch).                                                                      J. N.
3) Začiniti: wiirzen; (belokr.) = zabeliti; v prenesenem pomenu — prim. Vuk, ,,rječn."  201—202.
746
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
kakor v Slavoniji po starem koledarju 20. julija). Tu bddi izrecno povedano še to, da pričenjajo »gradsko kolo« pod vedrim nebom igrati vselej sami »mladiči«; a »cure« prihajajo v tako kolo same, ali pa hodijo oni ponje do hišnih vrat ter jih vodijo, (ako so namreč iz boljših hiš), potlej po gospodski do  »kola«,   kar že vemo.
Kako dobro je »Brankovega kola« pesnik pogodil narodno ,čustvo', kaže nam ta prizor:
V nedeljo (12. avgusta t. 1.) prejdem iz Lipika, kder sem se bavil ondaj zarad zdravja, šetat na polje — s prepisom »Brankovega kola« v žepu. Ko pridem do neke hiše ob cesti, ugledam pred njo kakih pet deklic (od 7. do 12. leta) v čisti narodni opravi. Na moje priljudno vprašanje, zna li katera »kolo pjevati«, odgovorile so mi, da se tega ne uče v »školi«. Prečitam jim nalašč samo 1. kitico. — Ze po prečitani prvi vrstici — še bolj pa po zadnji začuli so se preveseli glasi: »Oj, kako je to liepo!« Moral sem jim večkrat pre-čitati; ker si pa najmlajša vender ni mogla zapametiti vsega, prinese mi naglo iz hiše svojo hrvatsko »početnico« ter me zaprosi: »Molim liepo, gospodine, napišite mi to u moju knjižicu!« Storil sem to ,drage volje'. Kolika radost! — Ko sem jim odhajaje obečal, da se vrnem skoro ter jim priobčim i drugo kitico, ako se nauče tačas prve, ni bilo veselju ni kraja, ni konca.
VIL Hercegovsko kolo. Ze na 343. str. priobčil sem okrajšano pesem:
»Igra kolo v ,Ercegovini' itd.«
Tukaj dodajem samo še to, da igrajo kolo v Hercegovini pe-vajoč: srbski ,momci' i ,djevojke' (tudi ,mlade snahe') skupaj, in to ,na Gjurgjev dan', na Trojice ali Duhove, na Spasov dan i na sv. Marka pod ,vedrim nebom' ... pri cerkvi, a nato rodbine tudi pod krovom — po domačih hišah. Ob istih (svojih) svetkih igrajo kolo v Hercegovini tudi ,katoliki'. O božiču in vuzmu pa ni bas navada, da bi krščani (bodisi katpliki ali pa pravoslavni) igrali kolo. V Hercegovini, a sosebno v glavnem mestu Mostaru igra se po navadi ,otvoreno'(odprto) kolo, ki je podobno srpu in ga igrajo tudi srbske »kraljice« o »trjacih« (binkoštih). Prim. »Letop. Matice Slovenske«   1888;  157—158.
Po verodostojnem ustnem in pismenem poročilu bodi o tej priliki razglašeno i to, da so v novi dobi (za avstrijanske vlade) začeli plesati t. j. kolo   igrati v Hercegovini  i mladi takozvani Turki t. j. Jugo-
J. Navratil: Belokranjsko kolo.
747
slovani   turške   vere;   a   sami   moški;    kajti   se   ženske    krijejo (»kriju«).
Kakor v Bosni, tako so se tudi v Hercegovini »kola« navzeli od Slovanov i . . Cigani. Ker pa nimajo za »kolo« posebnih pesmij, zato pripevajo ciganske deklice kakeršne koli pripravne pesmi.1) V Hercegovini igrajo pa Cigani kolo samo na »Gjurgjev dan« — moški in ženske (mladi in stari n. pr. do kakih 40 let dobe svoje) vsi skupaj.
Bodi tega dosti! — Kako igrajo hrvatska ali srbska gospoda ,omikano narodno kolo' v sobi, sobani ali dvorani brez petja, — tega nisem bil nakanil, niti nečem popisavati na drobno. Dopovedati sem hotel čč. čitateljem in čitateljkam, kako se igra in popeva »belokranjsko kolo« o raznih svetkih pod »milim nebom« in primerjati Metliški način drugim načinom jugoslovanskim — glede igranja (plesanja) in petja, pa tudi dognati, odkod se je soseb Metliško kolo presadilo na belokranjski svet. — Primerjalni način ni bil menda brez uspeha in zabave onim, kateri se zanimajo za take stvari. Bodi povedano zdaj izrecno še to, da primerjaje Metliški način drugim načinom jugoslovanskim, nisem mogel dozdaj2) med njimi zaslediti ni-jednega povse takega, kakeršen je Metliški, — ni glede plesanja niti glede petja. Nijedno kolo, kolikor sem jih videl ali ,čital', ne začenja se z istimi besedami kot Metliško, ki je znamenito i po tem, da se popevajo v njem še same . . posvetne pesmi.
Dozdaj nisem mogel zvedeti ni tega, da bi se pomikalo kje ,kolo', kakor na Metliškem »pungrtu«, na kakšen hribec ali strmec najprej v ravni vrsti navzgor, a potem sukalo se »povitično« navzdol, ne glede pri tem na kako posebno (stanovito) korakanje, kakor se gleda pri vseh drugih Jugoslovanih, kateri igrajo kolo na ravnini.
Nepotujčeni narod hrvatski ali srbski igra na svatbah še samo svoje narodno kolo; meščani popustili so pa »kolo« nekod že na veke; nekod ga igrajo vender še poleg tujih plesov (brez petja). Zagrebčani igrajo kolo samo doma ali pa na očitnih plesih v dvoranah; kmetje okoli Zagreba — kajkavci — pa ne igrajo nikdar  »kola«.
Predno završimo ta spis, bodi priobčena še ta zanimljiva posebnost, ki se ovršava v nekih krajih jugoslovanskih še dandanes. Ko se bliža ženih (»mladoženja«) z nevesto in svati vred domači hiši, skoči iz hiše ali  ,dvora'   njegova   mati  pred  hišo,   in  bodisi   ,s   tem
*) „Dem Rvtrrmus des Tanzes sich anschmiegende Lieder."
3) Tako (uprav „dozdej") kot   je dno   besedo izgovarja Metličan.
748
J.  Navratil: Belokranjsko kolo.
starja',1) vodi ona sama pevajoče »devajočko kolo«, — kakor sedanja že priletna, a za ta stari« narodni običaj vsa živa vojarinka Metliška . . na  »pungrtu«.2) Prim. i Vuk. »Kovčežič« na str. 78. (4. razst).
Dodatek.
v
VIII. ^Črnomaljsko kolo1. O znani slavnosti, ki se je v Črnomlju ovršavala letos 18. in 19. avgusta meseca, igralo se je ,drugi' dan tudi narodno kolo, potem ko je bilo jenjalo že pred desetimi leti. Vodilo se je ondi poprej na vuzamski in binkoštni ponedeljek, — zadnjič pred Harinkovo hišo in na trgu (.placu1), tedaj ,na ravni'; — 19. avgusta t. 1. ,popoldan' kolale so pa, in to same deklice od 16. do 22. leta dobe svoje na tako zvanem »gričku« nad Črnomljem na Metliško stran. Bilo jih je 25 lepo jednako oblečenih, na glavi in na prsih s cveticami okrašenih, — vse iz mesta, samo dve iz predmestja Loke. Vodila je Elizabeta Stariha. Pele so dve pesmi: prvo v kolu, a drugo (po završenem kolu) o znani šaljivi, samo malo izpremenjeni igri: »most« (Prim. str, 340—341 in 495—496). Obe pesmi z napevom vred zapisal si je g. L. Kuba (Ceh) za svoje znamenito delo: »Slovanstvo ve svjch zpevech« ter prepustil besede tudi vč. g. Sašlju, a ta je prvi priobčil meni obe pesmi (A, B); kesneje mi pa poslal brat Anton inačico tej in oni (a, fi) tako, kakor mu je obe zapisala iyletna. Josipina Schweigerjeva, ki se je bila udeležila tudi ,kola' in ,igre'. A.
O Jeleno, vsa gora zelena, Nutri raste trava ,ditelina'. Žela jo je spremlada  ,devojka' Zlatim srpom, belimi ritkami, Nesla jo je svoj'ga bratca konjcem ,,Pijte, jejte moj'ga bratca konjci, Jutri bote daleč   putovali Čez ,te' gore,   gore visoke Čez ,te' vode, vode gliboke."
B.
Al' je trden ta vaš  most ? Preroža roža brunka4) je naša.
*) Belokr. nm.:  ,,še tako stara'
2) Se nekoliko   obečanih  jezikovnih   podatkov   belokranjskih   kanim   priobčiti   p o-s e b e.                                                                                                                                Pis.
8) Namesto:   .  .  . pred bratcove kojnce
4)   Kakor  je   Metličanom   osedobi   nerazumna   beseda   ,,prungar",   tako    i     Črno-maljeem čudna „ brunka" ; sodim  pa,  da je s časom ta (po nerazumuosti)   nastala   iz   dne.
5)   Ta pripevek:  ,,Spreroža roža itd."  .   .   .  ponavlja se za vsako naslednjo  vrstico pesmi p, samo za dvema ne (gl. str.   749).
Aj zelena je vsa gora . .                      (2krat)
Aj notri raste trava  ,detelina'.               —
Aj  žela je je spremlada  ,divojka'          —
Aj zlatim srpam, z bejlimi rokami, — Aj nesla je je spred bratcovim kojncem"): — ,,Aj pite, jejte moj'ga bratca kojnci, — Aj jutri bote deleč  potovali,                  —
Aj čez ,tej' gore, gore so visoke,         —
Aj čez ,tej' vode, vode so široke."      —
P-Al' je kaj trden ta vaš must?             (2krat)
Spreroža roža brunka je naša6)
j. Navratil:  Belokranjsko kolo.
749
Aj, je trden,  trden  kakor kost.                             Aj, je trden,  trden kakor kust.         (2krat)
Iz česa ste ga zidali?                                             Iz česa ste ga  zidali?                             —
Iz ,le-te'  repe  ,šnitane'.                                            Iz  ,lej-te'  repe  ,šnitane'.                          —
Komu ste jo  ukradli?                                            Komu ste jo  ukrali?                               —
Našemu gospod' županu,                                          Naš'mu gospud' županu.                         —¦
—   —  —  — —   —   —  —   —  —  —  —       Mi vas hoč'mo zatožiti.                           —
On je naš dober oče.                                           On je naš dober oče,
—   —  — — —   —   — —   —  ---  — —      Ker nam nič ne sporoče.1)
—   —  —   — —   —   —  —   —   —  —  —       Al'  č'te nas pustit'  trikrat skus?           —
—   — —   — —   —   — —   — —  —  —       Al' pejte, pejte trikrat skus,                  —
—   —  —  —  —   —   —  —   —  —  —  —       'Zdignite gor'  visok'  rok6!                      —
Po čakavskih oblikah: »ditelina« (A) in »divojka« (a), dalje po hrvatskih ostankih: nutri, rukami, putovati i. dr. slutim, da se je prva pesem, kakor Metliško kolo, nekdaj presadila tudi . . s hrvatske strani. Da je pa pesem A starejša, svedoči — poleg starega zvalnika (Je-leno') in orodnika brez predloga »z« (dvakrat) — tudi pravilnejša narodna mera: v prvih sedmih vrsticah pravi pravcati deseterci, t. j. de-seterozložni ali ,peterostopni' trohaji, dočim je v bolj poslovenjeni inačici (a.) prva vrsta zdaj za dva zloga prekratka; a vsi drugi granesi izpremenili so se iz trohajev v jambe (zbog novega dodatka »aj« pred vsako vrstico). — Na moje pismeno vprašanje, kako se je uprav pelo oni dan, odpisalo mi se je:   ->Pesem se poje, kakor je napisana« (pod. a. in (ž).
Po tem takem je oni, kdor je pel gospodu Kubi, pozabivši izpustil v drugi pesmi (B) pet vrstic, ki nam jih je nadomestila inačica (fi).
Zovejo se pa ,plesalke in pevke', katere so prebudile kolo Črnomaljsko od smrti, tako: Stariha Elizabeta (vojarinka), Stariha Ana, Schweiger Josipina, Schweiger Frančiška, druga istega imena, Schweiger Marija, (Starašinič Ana in Starašinič Marija iz predmestja Loke), Zajec Marija, Kramarič Marija, Malerič Ana, Kukar Frančiška, Zupančič Antonija, Kramarič Josipina, Stonič Marija, Strugar Ivana, Klemenec Antonija, Klemenec Josipina, Papež Marija, Vardjan Ana, Vrščaj Ana,
v                                       v
Sterk Kat, Celešnik Marija, Vardjan Marija, K. A.(?). — Slava jim!
Popravki. Po mojih sedanjih mislih popevale so pevke v pesmi na 414. str. namesto zadnje vrstice nekdaj  dve  .  .  . takd :
,,Volim sama i do noči               Nego  sa tvojom pomoči "
Zato čitaj ondi v 21. vr. namesto: ,,p e t i h" zdaj: štirih. Na 495. str. v 22. vr. nm.: ,,stari" čit. stvari; — 617. (3. pesm,, 1. vr.) nm.: ,,mjesčina" čit. mjesečma; — 619,, 2. (2. pred) nm.: „pouiela" čit. pomela, — 670., ?5. i. d. nm. : ,,pesemce" čit. pesmice; — 27. vr. nm.:  ,,djendane"  čit. djerdane; — 678.,   13. nm.:  ,, kratko"  čit.  krotko;
679.  10. nm.:  ,,in" čit. uprav;   a nm. ,,nehajo"   čit. nahaja;  — 24. nm.:  „Kuni"  č. Kun';
680.  16. m 18. nm. :  ,,časih"  č. ,,včasih;  —  3. vr. od zdol. nm.:  ,,meni" č. mene; — 681. 13. nm.:  „potem takem"  č. po te"m takem.
Kakih pet pogreškov v naznačeni meri zasledili so veščaki menda že sami
J) Menda nm.: sporeče (za ,,odreče").