Združenih državah a tm leto • o • leta » • • • • v York cd© leto • celo leto GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dafly io the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELETOM: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1303, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3. 1879. No. 1 I 4. — Stev. 1 1 4. NEW YORK, FRIDAY, MAY 15, 1936—PETEK, 15. MAJA, 1936 _TELEFON: CHelsea 3—3871 Volume XL1V. — Letnik XLIV. V AVSTRIJI SO SE PRIČELI BOJI MED VODITELJI Knez Starhemberg odstranjen kot podkancler ODSTOP JE POSLEDICA SPORA Z DR. SCHUSCHN1GG0M Starhemberg je čestital Mussolini ju k zmagi. — Kancler je prevzel vnanje, notranje in vojno ministrstvo. — Starhemberg išče pomoči pri Mus- oliniju. DUNAJ, Avstrija, I 4. maja. — Bivši podkancler knez Ernst Ruediger Starhemberg, ki je poveljnik svoje privatne armade heimwehra in načelnik domovinske fronte je zaradi spora s kanclerjem dr. Schuschniggom odstopil kot podkancler in kancler Schuschnigg je takoj sestavil nov kabinet ter prevzel vodstvo domovinske fronte. Nepričakovana zmaga dr. Schuschnigga in poraz italijanskim fašistom skrajno naklonjenega Starhemberga je posledica vročih bojev v kabinetu med pristaši obeh mož. Dr. Schuschnigg združuje v svoji osebi vnanje, notranje in vojno ministrstvo. V vnanjem ministrstvu je dr. Schuschnigg nadomestil barona Egona Berger-Waldenegga, ki je tudi pristaš heimwehra. Zadnje čase je spor med kanclerjem in podkanc-lerjem vedno naraščal. Ko je pred nekaj tedni dr. Schuschnigg izdal povelje za razpust heimwehra, je knez Starhemberg v svojem govoru v Hornu rekel: 4'Pot za razpust heimwehra vodi samo čez moje truplo." Neposredni povod za sedanji spor, ki je do vedel do premembe ministrstva, pa je brzojavka, s katero je knez Starhemberg Mussoliniju čestital k njegovi zmagi nad Abesinijo. Starhembergova brzojavka se glasi: "Zavedajoč se, da smo tesno zvezani s fašistično Italijo in iskreno se veseleč slavne zmage vaše ek-jjelence in fašistične Italije, vam čestitam iz celega srca k velikemu triumfu italijanskega fašističnega orožja nad barbarstvom ter nad demokratično hi-navščino, tako v mojem lastnem imenu kot v imenu vseh onih, ki se bore za triumf fašizma v Avstriji Živelo odločno vodstvo zmagovite fašistične Italije!" S tem, da je poslal to brojavko, je šel kne Starhemberg predaleč. Dr. Schuschnigg je prejel od raznih avstrijskih diplomatskih zastopnikov proteste, kar ga je napotilo, da je ostro nastopil proti heimwehru in njegovemu voditelju. Starhembergov odstop pa nekateri tudi spravljajo v zvezo s škandalom Phoenix zavarovalne družbe, ki je nedavno razpadla. Starhemberg je baje od zavarovalnice za svoj heimwehr prejel 40 milijonov avstrijskih šilingov ($7,500,000). Brzojavka na Mussolinija pa je tudi prizadela vnanjega ministra barona Berger-Waldenegga, ki je vsled tega tudi moral odstopiti; toda bo najbrže imenovan za governerja Štajerske, ki je njegova o-žja domovina. Na padec kneza Starhemberga je bilo komaj mogoče misliti, razun, če ga je zapustil tudi Mussolini. Splošno je mnenje, da je dr. Schuschngg sporočil duceju, da se Starhemberg ne vkloni vladni odredbi in noče razpustiti hei-mwehra, katerega najbrže je nameraval porabiti v svojo namero, da strmoglavi Schuschniggovo vlado. Knez Starhemberg je hotel s svojimi fašisti dobiti vso oblast nad Avstrijo, nakar bi pokazal hrbet Ligi narodov, Angliji in Franciji ter bi nato stal ali padel z italijanskim diktatorjem. JEKLARSKA UNIJA BO SAMOSTOJNA Jeklarska konvencija je sklenila samos t o j n o kampanjo.--Ostala bo nevtralna do Greena in Lewisa. ANGLIJA BO ZGRADILA VEČ RUSlLCEV Obvestila je Združene države in Japonsko. — Washington zaniku j e tozadevno obvestilo. CANNONSBURG, Pa., 14. maja. — Največja jeklarska linija dežele je na svoji konvenciji sklenila, da prične kampanjo za organiziranje industrije pod svojo lastno upravo, toda vsporedno z linijskim načrtom »Johna L. Lewisa. S 53 glasiovi proti 31 je konvencija Amalgamated Association of Iron. Steel and Tin Workers poravnala dolgoletni spor glede vprašanja, ali se naj priklopi njihova unija Le-\visu, "ki se poteguje za indu-r>trijsko unijo, ali pa predsedniku American Federation of Labor Will i am 11 Greenu, ki zagovarja organizacijo po strokah. Predsednik jeklarske unije Michael F. Tighe je po konvenciji rekel, da glasovanje konvencije ne pomeni zmage Lewisa. Kot pravi Tighe, bo njegova unija vodila unijsko kampanjo s svojim odborom. Tighe pravi, da so vrata za sodelovanje odprta tako delavski federacij: kot Lewisovemu odboru za industrijsko organizacijo. 4'Vodili bomo svojo lastno organizacijo," je rekel Tighe. LONDON, A'nglija, 14. maja. — Anglija je prosila Združene države in Japonsko za dovoljenje, da sme povišati tonažo rušileev nax% ur*(1 državnega depart menta zanikuje. to storiti; in če l*oče Lewisov odbor za industrijsko organizacijo pomagati, so tudi zanj odprta vrata. ^ 14 To pomeni, da bo naša organizacija prevzela pravično in pravilno stališče v delavskem svetu in ne bo podložna nobeni drugi." Resolucija, ki določa kampanjo, ne omenja $500,000, kateri znesek je obljubil Lewisov odbor za pričetek organizacijske kampanje. Tighe je rekel, da bo njegova organizacija ponudbo sprejela samo pod pogojem, ako se Lewisov odbor zaveže, da bo deloval v kampanji pod vodstvom Amalgamated. Anglija se glede tega vprašanja ni obrnila na državni department in tudi ni v tem oziru objavila nikakega načrta. Ako hoče Alnglija povečati tonažo svojih rušileev, se more poslužiti tozadevne točke mornariške pogodbe iz leta 1930 in obenem obvestiti Zdr. države o svoji nameri, da tudi Združene države, ako se jim zdi potrebno, store iste. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. SMRTNA KOSA Včeraj je nenadne smrti u-m rla rojakinja Mrs. Mary Ivanšek, stanujoča na 1332 Willoughby Ave., Brooklyn, N. Y. Doma je bila iz Sel pri Brežicak na Štajerskem. Na mrtvaškem odru leži v Funeral Parlor, 401 Onderdonk Ave., Ridgewood, L. I. Pokopana bo v ponedeljek. Žalujočim ostalim naše so-žal je! kolonijalno ministrstvo pa je pozvalo industrijske in trgovske družbe, da izdelajo načrt za izkoriščanje naravnih za-.kladov Abesinije. Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da bo italjanska armada, tako v Italiji kot v Afriki počasneje razorožena, kot pa je bilo prvotno nameravano in sicer zaradi spora z Ligo narodov. Ker Ženeva ne prekliče sankcij in ne priznava anekstfe Abesinije, je italjansko prebivalstvo nnnogo bol j razburjeno kot pa jeseni, ko se je v Afriki pričela vojna in je prišla Liga narodov s svojimi sankcijami. Vsled napetega položaja v K v ropi, bodo odpuščeni samo oni vojaki, ki se morejo v 36 urah vrniti pod zastave. ŽENEVA, Švica, 14. maja. — Vodilni delegati pri Ligi narodov so ostali v Ženevi, navzlic temu, da je bil Ligin svet od-goden, da utrdijo mednarodno mirovno obrambo. Juristi že pripravljajo dodatke k Liginim pravilom, da bo Liga tem bolj uspešna. Angleški vnanji minister Eden, ruski vnanji komisar Maksim Litvinov in španski delegat Salvador de Madariaga so ostali izrecno z namienom, da premeni jo določbe za vzdrževanje miru, ker se sedanje določbe proti Italiji niso obnesle. mestnega ozidja. Sedaj so vsi nastanjeni po sinagogah, šo-in da je umrl 45 dni po nesreči,• ]a]1 j„ drugih javnih poslopjih, ko je zaman čakal na rešitev. I Vlada je v starem mestu rizgla- Njegova tovariša Volobujev | siJa obsedno stanje, i in pilot Butorin sta 27 dni po, ponoči je 30 Arabov na stones reč i odšla iskat pomoč, pa j (v,]0 židovsko tovarno za d rob-:-se nista nikdar več. vrnila. Ijenje kamenja izven mesta. U-t Geologist Kreščukov je 3.;bili so enega izmed treh Arab-, maja našel razbiti aeroplan in Bogdančovskega. cev, ki so tam delali, dmgegat so ranili, nato pa j>oslop.jc /a-Zapisnik tudi pravi, da jejžgaM. Zadnje dni so bili avab-aeroplan zašel v gosto meglo in I ski delavci opozorjeni, da puste \ sneženi vihar in da so jo aeroplan razbil, ko je z enim krilom zadel ob vrh gore. Pri nesreči noben letalec ni bil poškodovan. "HINDENBURG" JE DOSPEL VFRANKOBROD FRANKOBROD ob Nemčija, 14. maja. — Zrakoplov " Hindenburg" je pristal ob 4.55 zjutraj in s tem dokon-čil svojo povratno vožnjo iz Združenih držav. llindenhurg, ki je iz Lake-hurst, N. J., odletel v pondeljek ob 11.27 ponoči, jo prevozil razdaljo 3 moral svoje mesto odstopiti komu drugemu. Vedno bolj so kaže nevolja, ker Baldwin ne odgovarja jasno na vprašanji glede abesinske krize. Vzroki Baldwinovoga zavlačevanja so naslednji: 1. Želja angleške vlade, da ima Italija dovolj priložnosti pojasniti svoje namene, 2. upanje, da bo Anglija dobila Hitlerjev odgovor na vprašanja glede nemške vnanje politike, predno se odloči za kak mednarodni korak, in 3. počakati hoče na novo francosko vlado, s katero hoče razpravi jati o vnanji politiki. JAPONSKA ZA OMEJITEV MORNARICE TOKIO, Japonska, 14. maja. Da bo mogoče Japonska zopet stavila predlog za omejitev vojne mornarice, je razvidno iz izjave mornariškega ministra ad-jmirala Osamn Nagano, ki je re-Ikel, da je Japonska pripravlje-'- na skleniti novo mornariško pogodbo. Nagano, ki je ix>dal to izjavo v dolenji zbornici japonskega parlamenta, ni povedal s katero državo in na kaki podlagi želi skleniti pogodbo. Naročite se na "Glas Naroda'* največji slovenski dnevnik t? Združenih državah. _j 90 OIi A S NARODA" New York, Friday, May 15, 1936 "Glas Naroda 99 (A Corporation) ' Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank S»h»cr. President__L. Benedlk, Treas. Place of bOflimeM of the corporation and addressee of above officers: Hi West IStfa Street, of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Iasoed Ersry Day Except Sundays and Holidays Za celo leto relja Kanado Za pol leta....... Za četrt leta..... Ameriko in $6.00 .......... $3.00 ....*..... (l.oO Za New York za celo leto Za pol leta.............. Za inozemstvo za celo leto Za pol leta.............. *7-00 53.50 $7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagoroll pofiiljstl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da bitreje najdemo naslovnika. KAKO RAZLIKO NAPRAVLJA DRŽAVLJANSTVO? Advertisement on Agreement 'Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov To je četrti izmed serije člankov o naturalizaciji in državljanstvu. Mnogi inozemci so se končno odločili nastaniti se za vedno v Zdnrženili državah. Verujejo v ameriški sistem. S tem odgovarjajo najbolj bistvenim zahtevami za državljanstvo. In vendarle niso še ničesar storili za naturalizacijo. Tupatam se inozemec boji ovir na poti k naturalizaciji — dokaza o bivanju v Združenih državah, najdenja primernih prič, osebnega izpita na sodišču. Tupatam pa nima de- --p narja, da plača predpisane pri- "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York, N. Y. stojbine. Tupatam pa sploh ni Telephone: CHelsea jt-3878 mnogo razmislil o vsej stvari. ^- &e bolj pogostoma se morda dogaja, da samemu sebi pravi: "(Vmu vse te sitnari je? Sem preveč zaposlen s svojim de lom 111 v vzdrževanjem svoje družine. Seveda ljubim Ameriko in hočem tukaj ostati. Ali življenje gre naprej ravno tako, da li sem državljan ali ne. Kako razliko napravlja državljanstvo T1' Kako razliko napravlja državljanstvo? To je morda najvažnejše vprašanje izmed vseh. Oni, 'ki misli na državljanstvo mora znati natančno, ka'ke od- .... , . „„ . . . . .. , , v . govornosti in predpravice so z je bil pogled maščevanja ni osvete, v drugih pogled pozeljenja (segla visok.i žavljanstvom, je volilna pravi- diplomacijn velesil. JUGOSLAVIJA V EVROPSKEM CIRKUSU Svetovna vojna je rodila Jugoslavijo. Trije po krvi sorodni si narodi so bili po -lastni volji in želji združeni v državo, o kateri so že sanjali veliki možje, kot je bil Vodnik, Gaj, vladika Strossmaver in za njimi mnogo drugih mož. katerim je veljala rodna gruda mnogo več, kot pa kruh, katerega jim je lomila pokojna Avstro-Ogrska. Slabotna je bila mlada država, napojena s krvjo strahovite vojne. Komaj pa je dobila svojo samostojnost, so na njo Čez plot gledale sosede s pretečimi, poželjivimi očmi. V nekaterih Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO NA DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. VKansas City, Kans., je u-mrla Katarina Sečen, rojena Ritmanič. Stara je bila komaj 44 let. Umrla je 20. apr. v tukajšnji bolnišnici, večkrat pre-videna s sv. zakraffnenti. Pokojnica je bila rojena v vasi Dolence, fara Adlešiči, Jugoslavija; v Ameriki je živela 30 let in dolgo časa bolehala. Eno leto je trpela hude bolečine in vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Pokojnica zapušča žalujočega soproga, štiri sinove in šest hčera; najstarejši je star 25 let, najmlajši pa 6. Dalje zapušča enega vnuka, če živečo mater, tudi bolno in enega brata ter več drugih ožjih sorodnikov. Dopisi. Brooklyn, N. Y. V nedeljo, dne 10. maja j« bil praznik posvečen našim materam : "Materni dan", to je dan, da počastimo naše dobre in skrbne matere, jim izkažemo vsaj nekoliko hvaležnosti za vse, kar so prestale za nas, ed časa, ko so nam dale življenje in do danes. V ta namen je priredilo Slov. pevsko in dramatično društvo 4 4 Domovina'* v Slovenskem narodnem domu v Brooklvnu, obširen koncert, katerega je a-ranžiral in vodil naš rojak, "operni" pevec, Mr. Anton Šubelj, ki je poznan večini Slovencev širom Zdr. državah. Da bi natančneje popisoval .obširen program koncerta od 'začetka do konca, bi bilo preobširno za navaden dopis. Zato sem se namenil, da površno omenim le glavne točke koncerta in sicer: Nagovor: "Pozdrav Materam", ki je imel Mr. sam. Peter Zgaga S POTA III. Sredi februarja ali marca se je bil po dolgem molku zopet oglasil v 4 4 Glasu Naroda" Marko Rupnik. Njegovi dtopisi menda vsem ugajajo. Po pismih se že dalj časa po- kanja ca.. Inozemec, pa naj živi še tako doljjo v Združenih drža- eževati u- pravljanja vlade. On dela v In vse to se dogaja danes v Ženevi. Združenih državah, plačuje Male države imajo svoj glas, toda nič ne zaleže. davke za ceste, šole, policijo in Ko so bile Italiji naložene sankcije, je bila Jugoslaviji ognjebranstvo. Pa vendarle Kadar pa pride do tega, je .mnogo vpitja in šc več čiv-| ^ ^ ^ morp vdol( ja. Slednjič pa zadoni gromki glas:"Otroci, molčite!" i>ravliania vlade. Oi ■prva, ki je prenehala vso cvetočo trgovino z Italijo. S tem ima velikansko škodo. Da saj nekoliko nadomesti svojo izgubo, jo našla er trg v Nemčiji. Francija pa je ves čas pri Ligi narodov spletkarila, da še strožje sankcije, ki bi mogle vstaviti vojno v Abesiniji, ni-fco bile naložene. Francija je s tem podpirala največjo sovražnico Jugo-.Uavije, ko bi bilo v prid celi Evropi, da bi bila ponižan*. Jugoslavija je opravičeno upala, da Italija ne bo mogla Uiju-bovati celemu svetu in je vsled tega za sebe pričakovala ugoden iziti. In <*o zadnjega je bila zvesto vdana svoji zaveznici, Franciji. Bila ji je zvest mož, ki je mlad in lep ter je mislil, da je srečno poročen z la belle France. Toda ta mladi mož obrača sedaj svoje oči proti severu, k plavolasemu nemškemu dekletu in razmišlja, ako ne bi kazalo ločiti se od svoje soproge (Francije), ki tako vneto Iju-bimkujc s temnolasim, brezvestnim laškim pustolovcem v politični ljubezni. Istotani je umrl dne 9. aprila rojak in naš pionir Marko Medved v starosti 72 let. Bil je najstarejši naslejenec med tukajšnjimi Slovenci, rojen v vasi Dolenja Podgora št. 12, po domače Medvedov, fara Stari trg ob Kolpi, Jugoslavija. Pokopan je bil 13. aprila ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. Pokojnik je delal 44 let za Armour klavniško kompanijo; bolehal je že nad leto dni. Tukaj zapušča soprogo, tri sinove, dve hčeri, de-,. . ' ' , ,, «ia v nepozabni nam domovini vet vnukov, enega brata ter se J* 1 - , i in spomnil se tudi onih mater, vee, drugih sorodnikov. , . .. . katere ze počivajo v hladnem grobu. Ko je bil govor končan, je malokatero oko ostalo suho, v srcih vseh navzočih pa se je obnovila zaobljuba, da naših skrbnih mamic nikdar ne pozabimo. Nato je bila na programu de-klamacija: "Vsem Materam", harmonike in razne druge stvari za smeli in zabavo. In zopet so 'bile z dejanji po trjene besede, katere je pesm-koval naš veliki Vodnik, pred mnogimi leti svojemu narodu: Slovenec, sreča te išče, um ti je dan! Peta točka je bilo na programu petje moškega zbora "Domovine" treh izbranih pesmi. Tudi fantje in možje so se odrezali vrlo dobro, v dokaz glasen aplavz. Nazadnje pa je bila za na- Važno za potovanje. Kdtr je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti kopi od Im, J« potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne ikuinje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se ta-nu za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja« potni liste, viseje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem fesa, in kar je slavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington povratno dovoljenje, RE ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. pičit« torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street ■ New York, N. Y. r* i lima nič kaj reči v teh in stotinah drugih zadev, ki priza devajo njegovo vsakdanje življenj«' in interese. Odvisen od drugih, da dol or i jo, kaj j«' dobro zanj. Ta nesposobnost i vdelcževanja se konča, ko inozemec postane naturaliziran. Na to njegov glas velja ravno toliko, kolikor glas vsakega < 1 rugega d ržavijana. Volilno glasovanje je glavno sredstvo, potom katerega se državljan vdeležuje u dejstvo van j samovlade. Njegov glas prispeva ktemu, da se določi, da-li so ulice snažne, da-li šolstvo je primerno, koliko davkov naj plača. Določuje izvolitev poštenih in zmožnih uradnikov, sodnikov in zakonodajcev. Do ločuje glede vprašanj carin, pomoči poljedelcem, otroškega dela, relifa, kakor tudi glede velikih problemov vojne in miru. Usoda Amerike je v rokah državljanov. Kako naj se doseže večja mera sigurnosti, višji standard življenja, boljše izvrševanje pravice? Glasovi večine določajo o vseon tem. Potom svojega glasu se državljan sme vdeleževatl velikanskega podjetja samovlade. Inozemec pa, ki nima volilne pravice, stoji takorekoč zunaj, ne more vdeleževati se, v popolnem smislu, življenja svoje občine in svojega naroda. Ako volilna pravica pome-nja predpravico, vsebuje oh enem odgovornost. Dolžnost vsakega državljana je, da se vdeležuje in se zanima za javno življenje, da je informiran o javnih problemih in o kandidatih, za 'katere naj voli inteli-I gentno. Kajti vlada je le toli-' ko poštena in sposobna, kolikor jo njeni državljani napravlja-jo. Aktivno in premišljeno vde-leževanje vladovanja je potetn-takem odgovornost, ki počiva na vsakem državljanu. Nadaljni članki bodo nadalje razpravljali o vprašanju "Kako razliko napravlja državljanstvo?" Prihodnji članek se bo bavil z "državljanstvom in zaposlen jem." Dne 14. aprila se je pa vršil pogreb Marije Sv igel j. Nave-denka je bila rojena v Deskovi vasi št. 4, pošta (Stari trg ob Kolpi. V Ameriki je živela 27 let, toda k društvu ni spadala nobenem, ker ni mogla pristopiti vsled previsoke starosti; u-mrla je v lepi starosti N7 let. Pokojnico je imel ves čas v o-skrbi njen sin Jurij Zvegel in soproga. Pokojnica zapušča tukaj enega sina in ponxVno hčer Margareto na Wiliani. Wis., dalje zapušča devet vnukov in tri pravnukc. Subelj : me£.ek Še šal o igra v treh deja-jnjili: "Trije snubci". Igralci V srce segajočih-besedah, je lia ^ru so pokazali v komič-govoril Mr. Šubelj v dvorani j nj}1 prizorih, kako smo včasih zbranemu občinstvu v splo-Jv p0lovčah snubil, še po sta-šnem, naši mladini v poduk.. rj šegi in navadi, prisotnim mamicam v čast, hva- prdv 0d srca smo se nasme-ležen spomin onim materam, jajjf ker i^aU-i prav imenitno, katere so tam daleč preko mor- Tako, da je marsikdo izmeti nas možakarjev mislil sam za se: "Nekako takole kot, 'Za-1 »itn i kov fantje', sem tudi jaz ongavo uprašu, če me če!" Po koncertu je seveda tudi bila zabava in ples. In videlo se je veselo razpoloženje med občinstvom okoli miz po dvorani, na plesišču in seveda tudi pri bari. Ako vzamem povprečno, j? primerna pesem za ta pomeni- | vt.|ika ,K orana Slov. nar. ben dan, iz Mr. Ivan Zupano- [,ionia t0 nedeljo jako polna. V ne« le I jo 10. anaja je v Cle-velandu p»» mesec dni trajajoči bolezni umrla v mestni bolnici Agues Mitz. prej poročena Kos, po domače Lizna Neža. Ranjka je bila stara 4f> let.. Zapušča ve zbirke |»esiiii. Točka tri: Zapel nam je mešan zbor dr. "Domovine", |M»d vodstvom Mr. Šubelj-a, štri krasne jK-smi. l>olgo plo-kanje oličinstva ih> vsaki pesmi, jo bil dokaz, da so tudi j»evei storili svojo dolžnost in pokazali, kaj se vse da narediti z dobro voljo in pod spretnim vodstvom ]>evovodje. Sedaj pa pride nekaj izvan-rednega: Amateur hour ]»ro-gram. Naši malčki, šele štiriletni dečki in deklice so koraj- Seveda bi nas bilo lahko še več. Nekaj ljudi je izvabila iz i znava, in sem tudi vedel, da je iz Ilotederšice doma, torej moj bližji rojak. Svojemu predzadnjemu do pi>u je pristavil: — Neke lepe nedelje bom edel na izletni vlak ter prišel v New York, segel Ti bom v roko in rekel: 44Pozdravljen ldrijčan!" Ti me pa smatraj za Hotenjca in za nič drugega. (Jaz sem ga namreč v pismih tituliral "Mr. Marko Kup nik.") Tega sem se spomnil, ko sem se vozil s Charleroix karo proti Covedaleu. Kraševec Tomšič, s katerim sem se prejšnji dan seznanil v Pittsburghu, me je spremljal. Prideva v premogarsko naselbino. V dolini majna, na pobočju hriba nizi kompanijskili hiš. Vse enake in iz daljave slične jati sivih vrabcev, ki so se spustili na pobočje. — Tukaj stanuje Rupnik,— pravi Tomšič, in vstopiva. Sredi kuhinje se je ukvarjala s predjužnikoin gospodinja, visok možak ji je pa pomagal. Ne pri kuhi, ampka je metlo držal v rokah. Tam, kjer imajo horda rje, je pač tako: Vsi domači morajo pljuniti v roke, da je vse ob času skuhano, oprano, zlikano in pospravljeno. Nekoliko nezaupljivo so me pogledali. Gospodinji sem bral z obraza neizgovorjen očitek: — Kaj je pa tega plaŠarja prineslo - Par minut sem jih dražil, malo z molkom, malo pa z lažjo, slednjič pa lopnem presenečenega gospodarja po rami rekoč: — No, kako je kaj, Hotenje? Oči, ki so mu bile od prejšnje s»oči nekolko mežika ve, so se mu razširile, usta j»* na ves sir odprl, žena mu je vzela metlo žalujočega soproga in pet ot- ^ nastopi|i prvig na ^ po. rok: Ano, omoženo Buxton, Josephine, Frank, Edvard in Albina ter več sorodnikov. Roj<*-na je bila v Nemški vasi pri Ribnici, kjer zapušča sestro Marijo. V Clevelandu se je nahajala 28 let. samezno in pokazali, kaj znajo. Za njimi starejši in tudi od-J . rasli fantje in dekleta. Pred-. re. Društvo "Domovina ' vajalo se je petje, umetni plesi, igranje na klavir dvo iu štiriročmo, igranje na različne DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75_______________Din. 1M $ G.I5_________Dh». tOO $ 7.28 _________________Din. 300 $11.73_________Din. 600 $23.50 _____________ Din. 1000 147.00____________Din. 2000 T ITALIJO Za $ 9.25_____________ Ur 100 $ 18.20____________Lir 200 $ 44.00 _________Ur 500 $ 8T.50 _______________ Ur 1000 $174.00 _____________ Ur 2000" $260.00 ____________________Lir 3000 KKK8K CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ba ispiadilo h soesko* Kot tforaj navedeno, bodisi T dlxxarjlb «11 lirah dovoljujemo it bolje potoja. UPLACiU, ▼ AMNtlSUlI DOLABjn $ •10.— 111.— $ 0.70 810J8 $10^- MUB PrejMnalk doM ▼ •farem kraja IzpIMH«. t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI- SKkffOiO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gill Nirod«"^ mesta nanovo oživela narava Majnika, bila je tako rekoč pr-t va krasna netlelja to spomlad [ v New Yorku. Nekaj pa krive še vetlno razmere v slamnikarski industriji, oniovine" ^re vsa čast in polivala, za izvrstno u-speli koncert zadnje nedelje. Mladina slovenska, tudi ti se uči še naprej v petju, glasbi in umetnosti, škodovati ti ne moje vsakega kdor je nastopil v Amateur hour programu, ma lenkostno obdarila, malčki so prišli na svoj račun in imeli veselje. Ponosne pa so bile na vas tudi vaše matere in očetje, ker ste pokazali, da ste vredni sinovi in ličerke svojih staršev in svojega naroda. Predno končam, si lastim pravico, da se v imenu slovenskih mater in celokupnega občinstva tudi najprisrčneje zahvalim Mr. Auton Šubelj-u, za obširen program koncerta, katerega namen je bil poča stiti naše mamice in ki ga je z vnemo in veseljem pripravljal ter vodil ves čas. Veliko so žrtvuješ Mr. Subelj za slovensko pesem, dramatiko in glasbo med nami. Vem, pesem ti | je bila za mamico vedno naj-»ljubša. V duhu posvetil si ji 1 trud in delo zadnje nedelje, kot hvaležen sin pokojni mamici za: "Materni dan". Pozdrav vsem prijateljem, znancem in rojakom Slovencem širom Amerike in Canade. J. Cerar. • z j V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po-Testi, ki bodo zanimale ljubitelje rok, jaz sem pa zgrabil za j kljuko, mi-leč. da mi bo treba bežati. No, pa ni bilo treba. Sledil je slovenski sprejem, kakršne po teli krajih od dne do dne doživljam: Sedi, pij in prigrizni. Tukaj je še malo klobas. Kaj boš s polovico? Dve, tri vzemi, saj ven*>, da si lačen. Dolga pot zdela človeka. In pij. Nočeš žganja? Je dobro, je drugačno kot smo ga delali včasi. Pa pivo, če nočeš žganja. Plahta špeha se bo tudi dobila, če imaš raje speli kot klobase. In tako dalje, brez konca in kraja. Medtem je pa gospodar skli cal stanovalce: svojega brata Toneta in še štiri ali pet drugih ter sedel k staremu harmoniju. Obstopili so ga: prvi s kitaro, drugi s staroversko harmoniko, tretji z bobnom, četrti pa s trobento. Marko je dal znamenje, in začela se je viža, kakršne nisem še nikdar slišal. Kompanijska hiša se je tresla do temeljev, meni so pa kar neprežvečeni kosi špeha u hajali na svoj cilj. Tako vztrajnih godcev, ka-.koršne ima Marko Rupnik v svojem domu, ne premore noben simfouijski orkester širom Amerike. Ne vem, kaj so igrali. Mogoče je bilo nezasluieno čaščenje; izraz veselja, ker sem prišel med nje, ali pa demonstracija zdravih pljuč in močnih rok. Kratkomak), dejstvo je in o-stane: Prejšnji ponedeljek je l>il na Coverdale v Pennsjivaaiji Peter Zgaga prvič v svojem življenju z godbo sprejet. (Pride še.) GLA8 NARODA" New York, Friday, May 15, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33 MIH AIL ZOŠČENKO: Svetovna vojna in tisti preklicani strelski jarki — vse to se naj zdaj maščuje, dragi moji' Vsi smo zaradi te vražje vojne kilavi in bolni. Ta ima razrvane živce, drugega ščipljp po trebuhu, trejo mu ne utripi je srce tako ritmično, kakor bi želel. jl,vo, to so vam rezultati. Zastran svojega zdravja se ŠTIRI DNI Tak si, da te je kar groza pogledati. Te besede so me še bolj po trle . . . Obležal sem in zaman =em se trudil, da bi zaspal. Zjutraj sem vstal izmučen in naročil, naj brž pokličejo zdrav tiika. Prišel je komunalni zdrav :iik, me pregledal in dejal: si mutacija. — Ti že pokažem, 'kakšna si Brž sem si začel brisati oh-Mi srce nekam dobro bije. seveda ne morem pritoževati. Jmulacija! — sem kričal. — Zdrav sem. Tudi jem lahko in spim takisto. Toda vsak hip se bojim, da se bodo ti vražji strelski jarki tudi na meni maščevali. Tako sem tudi jaz oni dan zJezel iz postelje. Dobro se še spominjam, da sem bas obuval škorenj. Pa mi pravi žena: — Nekam čudno siv si danes v obraz, — mi pravi. — Barva tvojega obraza mi ni nič kaj všeč. Pa vendar nisi bolan? Pogledal sem se v zrcalo. Za res — obraz je ves siv. — No, zdaj pa imaš zlodja, — si mislim. f>e že maščujejo strelski jarki. Morda mi srce ali še kak drug važen organ ne u tri pije dobro. Zaradi tega Kom morda postal siv. Poti pal sem žilo — tiho, no bije, Oho, me je že začelo zvijati po trebuhu. In šČiplje me nekaj. Ves potrt sem se oblekel in odšel na tlelo, ne da bi popil čaj, kakor vsako jutro. Odšel sem na delo. Spotoma sem premišljeval — če mi kdo blekne kaj zastran barve mo-joga obraza, stopim na vsak način k zdravniku. Kaj veš — živi, živi človek, a naenkrat čof— pa ga ni več. Takih pri merov je vse polno. Pet minut pred eiyijsto prav dobro se spominjam, stopi k meni delovodja Žitkov in pravi. — Ivan Fodorovič, prijatelj, kaj ti pa je? Danes, izgledaš strašno slabo. Nezdravo, prsteno barvo imaš. Te besedo so me zadelo kot strela. — No, zdaj je pa šlo moje zdravje rakom žvižgat, — sem pomislil. — Zdaj pa imam. In znova me je začelo zvijati in ščipati po trebuhu. Komaj sem prilezel do doma. Hotel sem celo poklicati rešilno postajo. Prilezel sem domov in se zavalil na posteljo. Ležim. Žena tuli. tarna. Sosedje pridejo, odhajajo. — No, — pravijo, — strašno slabo izgledaš, Ivan Fodorovič. raz s cnujo — gledam, siva barva je izginila. IVide žena in pravi: — (.'uj, Vanja, menda si ves teden nisi splaknil obraza, a! - Jaz pa pravim: — Vos teden, no, to ni rno-gočo — beži no, kaj pa govoriš, šema neumna? — No, takole štiri dni, pravim, si ga pa morda res nisem. A kar je glavno, v naši ku-Morda boim pa žrtvoval tri hinji je mrzlo in neudobno, f'lo-rublje in se odpeljem naravnost j veku se kar noče umivati. Ko k profesorju.. Tn začel som so p ripravljati na pot k profesorju. Oblok<»l sem čisto perilo in se začel bri-ti. Potegnil sem z britvijo po licu, obrisal milo — gledam, lice je belo, zdravo in rdečica a je ubogi sokol zvezan. ne more nikamor. V da-110111 trenutku ga pa sokolar vrže v zrak, nakar se sokol dvigne kakor puščica, ter se s pra-pak vsakokrat dolžnosti lov- vo lovsko strastjo vrže na svoj so pa začeli oliati in ahati — tedaj ti pa sploh ni več do umivanja. Vesel si, da prilezeš do postelje. Takoj som so umil, ohril, si I zavezal kra vato in odšel lopo svež k prijatelju. I11 ščipanje j i<* anenkrat prenehalo. Pa tu lu po 10. ko so bili zbrani že vsi povabljeni, j«' prišel lovski gospodar princ Hi Ken, ki j<- 11a tem lovu imel čast zastopati cesarja. Cesar sam se namreč teli lovov nikdar ne udeležuje, um- skega gospodarja izroči kakemu princu. Navzočni gostje <0 z globokim poklonom sprejeli oba, n;i-kar sta princ in princozinja Ri K011 pozdravila lov>ko družbo. Princu je stal ob str:!": veliki mojster dvornega ceremonijala ter štirje dvorni maršali- Lovišče Košigaja je veliko jezero in pa park. Ob vhodu v park stojita dve elegantni lovski hišici. Pred njima na travi j" majhno igrišč«* za golf, ribnik t«*r še nekaj naprav za igro in zabavo. Tudi okusnih okrepčil dobiš tukaj. Jezera pa od tu ne vidiš, čeprav je prftv blizu. Obdaja ga gosto grmovje, ki ga docela zapira. plen. Tako s svojimi kremplji M»kol pograbi raco, da mu jo potoni težko vzemo. Kadar je opravljen lov v eiHflti jarku, se lovska skupina takoj napoti k drugemu in naslednjemu, kar po vrsti. Tako vsaka skupina po vrsti obrede • sedem jarkov. Nato so vsa družba vrne k lovskim hišicam, kjer so zabava še z igro, se pogovarja ill krepea. Ob 1 popoldne je lov prekinjen z izbranim obodom, nakar se )»o obedu še nekaj časa lov nadaljuje. < >b 4. popoldne je lov končan in pri slovesu dobi vsak lovski ifost svoj lovski plen s seboj. Japonske divje race so nenavadno okusna slaščica. Večjo so tudi po 500, kar pa je izjema. Kdor pa nobene race ne ujame, je gotovo že precej neroden, ali pa ima veliko smolo. Mehikan-ski poslanik je ta dan ujel 14 rac, hitro drugo za drugo. Žena nemškega poslanika, ki je sama izurjena lo>rka, je bila posebno spretna, ker je s svojo mrežo lovila plavajoče in celo potapljajoče se race. SMRTNA KOSA Anton Jelovčan v Rocks Springs, Wyo., star 48 let in doma iz Javorja v Poljanski dolini nad Skofjo Loko, jo podlegel poškodbam, ki jih jo dobil pri dolu v jami. Zapušča sina in dva vnuka. Knjigo "NASI NAJ-LEPSl KRAJI" smo vsem, ki so bili do nje u-pravičeni, odposlali. V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $1.— KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 AV. 18 ST., NEW YORK da se ne plaše race. kadar lju-'ka'kor evropske, nekako sredi dje hodijo j»o parku. Nekje skozi to visoko gosto in živo mejo je zapravljena majčkena odprtinica, da lahko pogledal med evropsko domačo in divjo raco. Ker pa jih v cesarskih loviščih krmijo, 111 čudno, da dajo tako slastno pečenko. Ven- na jezero. Včasih so dvigne vjdar pa vsak lovski gost no do-zrak ogromna množina rac, da'bi natančno toliko rac, kolikor se ti zdi. kakor da bi gost oblaki jih jo ujel. Ves lovski plen napolniva! nebo. "j m reč potem v enakih delih raz-Lovske sroste so razdelili v I delo vsem lovskim gostom. Plen skupine po deset ljudi. Vsaka skupina in vsak posameznik je dobil točna navodila, kam naj gre in kje naj bo, ko se lov začne. Teh navodil se je treba strogo držati. Kmalu se od je včasih večji, včasih manjši. To jo odvisno od spretnosti lovcev in pa od vremena. Letos amn ujeli 153 rac. To je navadno povprečna številka. Včasih pa jih ujamejo v enem dnevu NASIP PREPREČIL VEČJO POPLAVO l-'J^'H?1.'" * ; Slika nam predstavlja Wheele r nasip, čez katerega se je prvič razlila voda reke Tennessee, ko je narastla 35 Čevljev visoko in je bila s tem zmanjšana nevarnost poplave. Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani .............. -30 AZAZEL, trdo vez. ...........................1-— broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj---- .60 Klasične inrre najslavnejšega dramatika, kar jili pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naS najbolj Si pesnik Oton Župančič. C VRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... .35 Globoka ruska drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA. drama v 4. dejanjih .................... .60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo ifirn v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena---- .60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romenu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, prrozovitust za grozovit ost jo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 st-ani. Cep- ........ .30 Dejanje te veseloigre je na|>eto in polno pristnega humorja. Seenerija je skromna, število oseb nizko (6). Našim malim mirom, ki žele usjielegn večera, knjižico to»»lu pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... i0 LJUDSKI ODER: 5. zv. F« 12 letih, 4. dejanjZ. ........... .60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. H3 strani. Cena...43 Žnloi^ra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je hritka. glolMika zgodita ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RfCHMONDU, 4. dej. .. .:W> MOGOČNI PRSTAN, Milčinski. 52 strani ____ .35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Mollere, »0 str....... .5© OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... „30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. (Vna .......................... jj Ta veseloigra zi»«*m-ga Češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim «-drum. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Ciolja. S4 strani. Cena ...... .40 Itožifna jjjra y štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 st. Tam...50 Drama t ska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .J str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ........................ ROKA V ROKO ............................ -20 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 8tr' Cena: mehko vezano .... M Vez..... OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano --------- ™ SEN KRESNE NOČI* Shakespeare. Mehko ^ vezano. Cena ---------—-----------------------------* SKOPUH. Mollere, 5. dejanj, 112 str......... .50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni stre*, tem/eč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 stranL Cena---- .35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC, Mollere, 3. dejanja, 107 str. -50 ZGODOVINSKE ANEKDOT*. Cena .......... -3® ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v o. dejanjih .*35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. ».snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje .60 13. snopič. Ves talk*, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ -3® 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Torki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ -30 20. snopič. Sv. Just, ljubezen Marijinega o- troka ............................... -30 PESMI in POEZUE AKIWdLIS IN PIRAMIDE ................ -8® BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1.— K RAG UUČKI (Utvaj ...................... .65 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. .40 MOJE OBZORJE, (Gangl> ...................1.25 NARCIS (Gruden), broS. .................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. JS9 POLETNO KLASJE. Cena .................... J>0 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35 SLUTNE (Albrecht), brc«. .................. .30 POHORSKE POTI (Glaser). brošrano........ .30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... JO VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .66 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ....................................JI ZLATOROG, pravljice, trda vez. ............ .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Hamar, 100 strani. Cena...... M PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............i.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................L20 Pomladanski odmevi, 11. zv....................45 SLOVENSKI AKORDI 'S- mešanih in moških zborov. uglas»il Kari Adamič ........................... Cena 1.50 PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor in na?«, ^giasliil J. Laharnar ........................Cena 1.20 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek ........ -45 Trije moški zbori. (Pavčič i Izdala Glasbena Matica .................. 40 DVOGLAS NO Naši himni .................................. -50 MLADINI Osem mladinskih ]ie>mi ob 1UO letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem aH harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................''ena 1.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foesteri Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar t četvero in jietero raznih glasov...........45 V pepelnični noči. (Sattnerj Kantanta za soli. zbor in orkester. Izdala Ciasliena Matica ........................ .75 Dve pesmi. ♦ Prelovec». Za moški zln»r in bariton solo ................................ -20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jo>. Vedral ............Cena 1.— MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. 1a. Što čutiš, Srbine tužni .................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. Pofloknira ...........................15 Slavrek. zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... Jt5 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ J»Q Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali inožki zbor. 15 |»esmic. (Pregel) ..L— MEŠAM IN MOŠKI ZBORI. (Alj--' — 3. zvezek. Psalm 11*; Ti veselo j*>j; Na dan; Divna noč ...............................49 0. zvezek. OiMiinin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite < ...................................... .40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene j«esmi za mešan zbor 1._ T an t um Erjjo (Premrl) ............................................juo Mašne pesmi za mešan zbor (Sattneri .................50 Pange Lingua Tan t um Ergo Genitori (Foerster) J5Q K svetemu Rešnjemo telesu (Foerster) ................,4# Sv. Nikolaj ....................................................................M 10 EVHARISTIČNIH PESMI La mešani zl»or .................... Cena 1.— MISSA in Honorem St. Joseph i. Kyrie L'cna 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor____Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slavnostl, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na eitrah, 4 »Vez k L 3.50 Buri pridejo, koraC-nica ...................... J80 NOTE ZA TAMBURICE TAMBURAŠ, sedem narodnih pesmi, priredil Emil Adamič ...................... Cena $1.— Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesini (Iiajuk) ..........................L— Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyorške. Kazi if ne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom, je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. "GLAB VARODA" New York, Friday, May 15, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3.1. Srčna stiska ■ ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 25 LET LOVE RAZBOJNIKA Nestrpno hodi baron Joaliim Winkler na majhni železniški postaji v S. tem ter tja. Njegov zdravi, s svetlo brado obrobljeni obraz je bil poln pričakovanja in vedno irleda v ono .stran, od koder je imel priti vlak. Tedaj pa ga nekdo potreplje po rami. "No, dragi Winkler, po koga pa si p rišelT' Baron se naglo obrne. 44O, ti si, Berger!" "Da, jaz sem in opazujem te že precej časa. Kavno tako te obnašaš, kot bi pričakoval svojo izvoljenko," se smeje Ber-ger, ravno tako, kot Winkler, mož v zgodnjih petdesetih letih. Na obeh je bilo na prvi pogled videti, da sta veleposestnika. "Saj tudi čakam! Pride namreč moja Gerta/* "Kaj! — No, saj je že čas. Saj je že tako dolgo zdoma, da jo bo še komaj mogoče spoznati. Odkrito povem, nikdar nisem mogel razumeti, kako si mogel toliko časa ostati brez svoje edinke. Koliko pa je vendar že stara? Mora biti približno toliko kot moja Katarina, malo čez dvajset?" "Da! V novembru bo že dvaindvajset! Saj bi jo rajši imel pri sebi; toda mioja žena ni bila za to, ker se (Je rt a tukaj ne počuti posebno dobro. Rajše je prebila zimo pri moji svakinji v Kasselu." "V kaj takega jaz že ne bi privolil. Vseh takih neumnih misli so krivi ti presneti zavodi. Moraš biti pameten kot jaz, Winkler, in obdrži dekle v svoji bližini. — Moja dekleta so v llalle obiskovale dobro šolo — in tako sem jih imel včasih tudi ob nedeljah. Nato so bile eno leto v Wei ni ar ju, da so se naučile lepega obnašanja in še druge take stvari, potem je bil pa konec. Potem bilo treba misliti na praktično. In sedaj znajo vse v mlekarni in v kurnici, ali pa še boljše kot v novomodnih stvareh. — Prav nič mi ni prav, da je sla moja Lota v Draždane; toda moja sestra je tako prosila, da ji prošnje nisem mogel odreri. — < >. za božjo voljo, kako fri nestrpen — saj imaš £e četrt ure časa. — Moja Katarina tudi pride; včeraj se j" peljala v llalle neke stvari kupit, prav res nam je bilo dolgočasno," tako govori baron Berger. medtem ko je bil Winkler zelo raztresen. "Mogoče sta se naši dekleti srečali in zopet obnovili svoje otroško prijalej^tvo," pravi Winkler. Berger ga od strani pogleda. "Misliš? — Komaj >e boste še poznali; kajti prav gotovo je Že šest let, odkar se niste več videle. Tvoja Gerta je tudi gotovo postala zelo visoka. Vedno je imela nekaj posebnega na sebi. Po tebi tega nima. Ima po materi. — Kako pa kaj gre tvoji ženi? Nikdar je več ne vidim.*' Winkler skomigne z rameni. ^ "Vedno isto. Živci! Mislim pa, ko bo enkrat Gerta zopet tukaj, bo zopet vse boljše. Se«laj ji ne bom več pustil od hiše. — Najprej m> mora ogreti in mora zopet rada imeti dam. Ko je bila |m> svojem bivanju v Angliji zopet tukaj, mi ni bila prav nič všeč; bila je ravno taka mrzla lady kot njena prijateljica. Miss Violet, katero je pripeljala s seboj. — *~paiu pa, da jo j«* moja >vakinja v Kasselu v pol leta malo preobrnila." "Povej mi, ali jt* res, slišal sem nekaj takega — ali pride Gerta domov kot nevesta?" "Ne mislim! Moja žena bi sicer rada videla, da bi kaj bilo z Gerto in Helmutom Brulom iz Kassela — in od tega Ase te govorice." "I)a, te ženske! Mesto, da so vesele, če morejo svoja dekleta št* nekaj časa pridržati. Moja stara na primer bi najrajši dala tiašo Katarino Robertu Berndu, ki že leto in dan lazi za njo — pa ga ne mara!" "Ima tudi prav! Fino dekle je," pravi Winkler, "boljšega ji privoščim kot tega veseljaka, pa če ima še več denarja,! kot ga ima." "Tega mnenja sem tudi jaz! — Kdaj pride tvoj novi nadzornik? Stari Vos je že zelo izmučen; nedavno sem ga videl; bo vesel, ako trudil. — Nastavil sem mladega moža, ki se tudi nekaj razume na gozdove. Prvega junija nastopi službo. Mislim, da sem dobro izbral." Tako se oba gospoda o (marsičem razgovarjata, dokler ne pride vlak. Naglo se ločita poiseeta pričakovane ličere. Iz voza prvega razreda skoči mlada, lepo oblečena dama in se skrbno ozre okoli sebe. Tedaj pa začuti, da jo objamete dve močni roki. "Da, dekle, ali si res ti? Pozdravljena v domovini!" in baron Winkler pritisne vroč poljub na njeno lice. "Z lastnim telesom, dragi papa! Dober dan! Kje pa je mama?" "Pričakuje te d orna, Gerta. Previliarno je bilo za njo, da bi šla z menoj. — Čakaj vendar, da te ogledam — presneto J»i bleda in tenka — nobenega sledu o rdečih licih! No, pa to boš že dobila. Samo pojdiva, ker rjavea težko čakata." V veselem razgovoru gresta proti izhodu. Tam najdeta Bergerja z njegovo hčerjo, ki je konju pred lovskim vozom dajala sladkor in ga božala po vratu. Z velikim zanimanjem opazuje Winkler to prijetno sliko, nato pa pravi: "No, Berger, moja Gerta vama hoče voščiti dober dan. — Dober dan, Katarinka, ste dobro nakupili? Saj boste starega belca pokvarili; saj je že tako debel in len! — Torej, Gerta, saj menda še poznaš Katarino Bergerjevo? Saj ste se prej skupaj igrale." Radovedno se ogledujete obe dekleti. Gerta malo prezirljivo ogleduje priprosto, temno rjavo platneno Katarinino obleko. "Seveda poznam rujavo kodrasto Gerto! Kako me veseli, da te zopet vidim," pravi Katarina s svojim zvenečim, globokim glasom in iskreno iztegne proti Gerti svojo veliko, pa lepo oblikovano roko. Malo obotavljaje ji seže Gerta z orokavičeno roko v roko in pravi: '4Tudi jaz sem zopet spoznala gospodično Berger — sicer pa — ali se nisve že videli na postaji v Hallet" (Dalje prihodnjič.) Na Korziki sedaj love glaso-vitega razbojnika, ki so ga začeli loviti pred 25 leti. Zgodba se je takole začela: Mlad sin bogatega korziške-ga vinogradnika se je bil zagledal v 1(5 letno sosedovo hčerko. Ko je fant pri starših povprašal za njeno roko, so mu njeni stariši rekli, naj počaka, ker je še čas. S tem ga niso odklonili, ampak mu samo veleli čakati. Fant pa je po romantični navadi starih Korzičanov s pomočjo svojega prijatelja deklico s silo odvedel ter jo skril v gozd. Starši so prosili pomoč pri sorodnikih in pri oblasteh ter razpisali veliko nagrado tistemu, ki bi jim povedal, kam je strašni snubec skril njihovo hčer. Snubčev tovariš se je po-lakomnil velike nagrade. Izdal je prijateljevo skrivališče. Prišli so orožniki, sorodniki in vse1 družine sosedov ter so obkolili izdano skrivališče. Fant se je branil z orožjem v roki. Ko pa je izstrelil vse strelivo in mu je ostala samo še ena krogla, je po stari korziški navadi v slovo poljubil dekle, nato pa puško ter z zadnjo kroglo pre-strelil dekletovo srce. Nato je planil iz skrivališča in preganjalcem srečno ušel v gore. Poslej so ga orožniki pridno iskali, a ga niso mogli najti. Medtem so se v okolici začela razna razbojništva, ropi, tatvine in umori, nakar je orožni-štvo započelo veliko racijo proti razbojnikom. V teli bojih je padlo mnogo razbojnikov. Med ubitimi roparji so spoznali tudi zasledovanega kmetovega sina. Toda razbojništva in požigi so se kmalu nadaljevali. Pri tem pa razbojnik in požigalec revnim ljudem ni storil nič ža-lega, ampak je ogrožal le bogatine. Zločinca pa niso mogli prijeti. Nikdar nobena patrola ni mogla zapaziti razbojnika, kaj še, da bi ga ujela. Med prebivalstvom so se začele širiti govorice, da to dela tisti fant, kateri je pred leti ustrelil svojo nevesto in kateri je kmalu potem ustrelil tudi svojega izdajalskega prijatelja. Kar je na-ropal in vzel bogatinonn. je razdelil siromašnim pastirjem in kmctičem v okolici, kateri so ga zato 7>reskrl>ovali z živežem ter ga skrivali. Ko so se začele te govorice širiti, je zločinec pre-aehal tudi ropati. Zopet pa se je našel izdajalec ki je oblastem naznanil, da tisti razbojnik, katerega že toliko let išeejo. v resnici še živi ter da je v neki gorski vasi celo dvakrat oženjen. Zaslišali so tisti dve ženski, ki sta obe priznali., da je iskani zločinec njun mož, da pa sedaj ne živi več. ker ga je pred kratkim ustrelil v nekem prepiru njegov nasprotnik ter ga pokopal pod velikim kostanjem, ki raste n.^ tem in tem hribu. Policija je res š la na lice mesta in tam izkopala že precej razpadlo truplo nekega moškega. Stvar je bila torej potrjena. Ker pa ženskami niso mogli nič dokazati so tudi nje izpustili. Vse bi se bilo torej mirno končalo, ko bi iskani razbojnik ne bil tako jeznorit. Živel je pod napačnim imenom in ves spremenjen v neki planinski koči kot pastir. Ta koča je bila blizu tiste vasi, kjer sta prebivali oni dve ženski. Pred kratkim so tam imeli občinske volitve. Kandidiral je dosedanji župan, ki je sklical zborovanje svojih volilcev. Na volitni shod je šel tudi ta pastir. "Eden izmed občinskih kandidatov na županovi listi je imel volilni govor, v katerem je silno zabavljal zoper razbojnike, katere je pod vodstvom dosedanjega župana ]>olicija srečno iztrebila. Pri tem pa je tako sovražno govoril tudi zoper razbojnika, katerega so 25 let iskali in ki je sedaj mrtev, ter ga žalil, da je planšarski pastir, katerega nihče ni spoznal, naenkrat potegnil revolver in s tremi streli usmrtil govornika. Ko je to storil, je vpričo vseh navzočih povedal, kdo je in jim povedal, da se vkljub svoj km zločinom ne da nekaznovano žaliti od nikogar. Nato je skočil skozi odprto okno in zbežal v gore. Policija in orožništvo j«> bilo takoj na nogah. Na vse kripl ie so začeli zasledovati razbojnika, toda doslej brez uspeha. pišite nam za cene voatnih 11- SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St.. New York štor, rezervacijo kabin in pojasnila za iM>tovanje. Edouard Daladier NARAVNO IN UMETNO OZRAČJE V času. ko stojimo vsak dan pred možnostjo nove vojne, ki' bo stala v znamenju zračnih na-» padov s strupenimi plini, se vsi! zanimajo za vprašanje, kako bi1 bilo mogoče ustvariti umetno ozračje, v katerem bi človek' NAJUGODNEJŠA PRILIKA Vsem rojakom, ki so namenjeni letošnje poletje v stari kraj. bodisi na obisk. ali za stalno, se nudi najugodnejša prilika potovati 16. JUNIJA na novem orjaškem brzoparniku VAROfTTFj SE NA "GLAS NARODA". NA.lVF/VTl SLO VKNSKT DNKVNTK V rmZAVAP. VA2NO ZA NAROČNIKE Poles naslova Je razvidno do '-daj iiunte plaeano naročnino. Prva številka pomeni incsee, dru^a dan in tretja it. leto. I »a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojili imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: Kan Francisco. Jacob Laushin COIORA1K): Pueblo, Peter Culi«, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustla North Chicago. Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec Steyer, J. ("erne (Za Pennsylvania, W. Va. In Maryland) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. Frank Gou2e Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gouže Gillie rt, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virgina, Frank Brvaticb MONTANA: Roundup, M. II. Panlan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Gowanda. Kart Strni An Little Falla, Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Res»tiik, John Slapnik OHIO: GIrard, Anton Nagode Lorain. I.ouis Balant, Jo'.in Kui 17 dneh, toda ne zavoljo zadušitve. Pri drugem poskusu so miši živele "NORMANDIE" 82,800 Ton ob tej priliki spremlja letnike '«1 New Yorka do Ljubljane izkušen »b»-venski spremi jeva le«-, ki bo skrbel za ugodno in brezskrbno (totovnujc svojih sopotnikov. V interesu vsakega s-Iovtiisk<*gn potnika je, da se pridruži tej skupini. Ker je čas do odhoda že Jako kratek, je potrebno, da se vsak potnik TAKOJ priglasi in sicer na sledeči naslov: SLOVENIC PUBLISHING £0. ?lfi \V. 18th Street New York, N. Y. Uheaeh. J&ie Noben človek in nobena živa +0 dni. Rasle so popolnoma stvar, kakor znano, ne more ži-' normalno, hranile so se z »lob-veti brez zraka. Xa zvezdah rim tekom in avtopsija ni poki nimajo ozraenei^a plašča ka- kazala niti najmanjše patološke kor naša zemlja, n. pr. na me-j spremembe v tkivu posebno ne seeu, življenja ni. O tem smo v pljučih. si že davno na jasnem. Glavni' Ti poskusi so pokazali, da sestavini zemeljskega ozračja dni.^e primeri v našem ozračju sta kisik in dušik, ki sta med niso neposredno življenjsko va-seboj pomešana v razmerju 1 žne — vsaj na za bele miši. i proti 4. Ta navedba je pa pre- Bistveno je vsekakor stalno I eej netočna in površna, kajti razmerje 4 proti 1 med du^i-i zrak, ki ira vdihamo vsebuje kom in kisikom. To razmerji'J polejr teh glavnih sestavin pre- i*«' n«' sme spremeniti, če noče-cej komplicirano primes oirlji-1 »>'> t veirati velike Škode za naše koveira dvokisa, tako zvanih zdravje. Vsaka izmed obeli plemenitih plinov in druarih se-' glavnih sestavin zase ni sih»- 21. maja: \ - ,-r 1 .. ... , - ' i ii-i ■ i v • | • Aquitania v Cherbourg stavni. V različnih višinah je sobna, da bi ohranila življenje.! razmerje med primesmi t ml i ze- Živalski poskusi so pokazali. 123. maja: lo različno. Xa zemeljskem po- da umrejo bitja v či-tem du^i- Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti Dod vsJstvocn izkušenega spremljevalca. 11). mnja: Kuropa v Bremen "iO. maja: Manhattan v Havre vršju vsebuje zrak 7S.1 odst. dušika, 20.0 odst. kisikas, 0.9 odst. arirona. ostanek 0.1 odst. |>a odpade na neon, helij, krip- ku v kratkem času (bele miši n. pr. v šestih minutah) a tudi v čistem kisiku ne moremo živeti. Ok-idaeijska doirajanja ton, oirljikovo kislino in mini-i v telesu se potem tako pospeŠi- malen del vodika. jo, da nastopi smrt v ."»(J minu- Ker zavzemata obe glavni se-1 tah. Celo če ]»rimeša»:no p«-t stavini 99 odstotkov, se je poja- odstotkov driijjreira plina, navilo že pred dolgim časom vpra- i stopi smrt v štirih d<> Štirih in sanje, da-li so ostali plini v j pol dneva, ozračju sploh potrebni za živ-. 1'loira plemenitih plinov j« lj^nje. Xa vseučilišču Kolumbiji so v zadnjem času izvršili v tem pogledu zelo za nix ni ve poskuse z stoodstotno mešanico dušika in kisika v razmerju 70 |»roti 21. Kemično je bila ta mešanica popolnoma čista. Kisik so pridobili z disociacijo vode, dušik pa iz amoniaka. Vodikove pare so odstranili. Mešanico so spustili v hermc-tično zaprt prostor, v katerem so bile bele miši. Vdihovale so samo to umetno ozračje, ki je po svojem pritisku ustrezalo natančno normalnemu zračnemu pritisku. Ogljikovo kislino fiziolo.irično zelo komplicirana in še ne popolnoma doirnana. Vsi spadajo k snovem, ki življenje preprečujejo, to se pravi, oksidacijo ustavljajo. V čistem arcronu umrejo živa bitja v treh minutah, v neonu v 1 minuti 40 sekundah, v heliju v 2 minutah 40 sekundah, v čisti ogljikovi kislini celo v .">."> sekundah. Njih primes pa je tako malenkostna, da se njih sam na sebi krepki fizioloirični učinek ublaži in zravna. Vse-kako ta primes nima elementarnega pomena, da bi kakšno bitje vsni za nekaj časa ne Cliiitnplain v l!a*re Con te di Savo!* v tienoa •_G. mu ju : Normandle v Havre 28. maja: Bercngaria v Cherboir% ■JJ>. maja : Kes v «ienon Bremei« v Bremen 3. junija : Washington v Havre 5. junija: t^ueen Mary v Cherbourg Kuropa v Bremen C. jup'ja : Paris v Havr* Sati.rriia t Tr®t 11. junija: lie de Fran«'e v Havre Aipiltanla v Cherbourg l:l. junija: Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa IC. junija : Norma ndle v Havre ki so jo živali izdiliavale, so vzrajalo brez nje. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAfE ŽIVALI. 72 Strani. Cena .....................30 GODC'EVSKI KATEKIZEM. «1 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 13 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .21 PO STRANI KLOBUK. ir»!> strani. Cena .... J»0 POL LITRA VIPAVCA, opisal Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI. PRE&ERN IN DRUGI SVET* . NIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. J55 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .....................................................90 SLOVENSKI ŠALJIVEC. iMJ strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena.................90 TIK ZA FRONTO. loO strani. Cena .....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 straui. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi saloigro "Vse naše"). 18!) strani. Cena .................................................50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......lJiO \*ESELE POVESTI. 71» strani. Cena ....................J55 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA Zl« WEST 1Mb STREET NEW 190 RK, N. I. 17. junija: Beren^aria v Cherbourg Manhattan v Ilavra 'JO. junija: Europa v Bremen Vuk-auia v Vrnt Cbamplain t Havre 4. junija: Cjuwn Mary v Cherbourg 7. junija: I^fayette t Havre Rex v Genoa Aquitania v Ch«rbourc ;0. junija: Normandle v Ilavr- 1. Julija: Waxhlugton v Havre 2. julija t Berenj^ria t CberDourg 3. Julija: lie de F ran re v Havre Conte di Savoia t Genoa 8. julija: Queen Mary t Cherbourg L julija: Satnrnia ▼ Trst Cbamplain v Havre 14. julija': Normandie v Havre 15. Julija: Manhattan ▼ Havre :6. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen ▼ Bremen 18. Julija: Rex ▼ Genoa V3. Julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengarla v Cherbourg 25. Julija: Vulcanla v Tra* julija: Queen Mary v Cherbourg Waahingtoo t Havre ■ "A ., ■.......-.. _. _