UDK 808.63-311 Viktor Majdič
Pedagoška fakulteta v Ljubljani
SLOVAROPISNE PASTI IN ZAGATE PRIROČNIKA SLOVENSKA KRAJEVNA
IMENA
V prispevku je govor o pretežno slovaropisnih slabostih priročnika Slovenska krajevna imena. Kritizirane so pogoste nedoslednosti, tako na ravni tehnično-ureditvene, slovnične kot tudi zvrstnostne predstavitve slovarske tvarine. Razmeroma veliko je vprašljivih rešitev, nekaj pa tudi nespornih vsebinskih napak. Mnogo preveliko je tudi število tiskarskih napak.
The paper deals with the lexicographical weaknesses of the handbook Slovene Place Names. Frequent inconsistencies are criticized with respect to technical editorship, grammar, as well as the stylistic presentaton of lexical material. There are many dubious solutions and there are also some outright errors of content. Misprints are also excessive.
Knjiga Slovenska krajevna imena1 je postala nepogrešljiv pripomoček novinarjev, radijskih in televizijskih napovedovalcev, lektorjev, zemljepiscev, slavistov in Številnih drugih izobražencev, kar dokazuje dejstvo, daje bilo doslej prodanih že okrog 8500 izvodov. Izkazala seje kot nadvse koristen in informativen priročnik, ki na področje rabe krajevnih imen prinaša več reda, predvsem pa omogoča doslednejše spoštovanje lokalne rabe, kadar je le-ta obvezujoča za ves slovenski jezikovni prostor, kot npr. pri naglaševanju, pregibanju, rabi predlogov, vsaj deloma tudi pri tvorbi pridevnikov in prebivalskih imen idr., hkrati pa omogoča celovitejši vpogled v bogastvo slovenskega toponomastičnega gradiva in njegovo načrtno proučevanje.
Ker so gradivo na terenu zbirali pretežno slovenisti v okolju (občini), ki ga dobro poznajo, so obvestila o naglasu, izgovoru nepredsamoglasniškega /, spolu, številu, sklanjatvenem vzorcu, rabi predlogov za izražanje mestovnosti kakor tudi o izkrajevnoimenskih izpeljankah (pridevnikih, prebivalskih imenih) precej zaneslivejše kot npr. v Krajevnem leksikonu Slovenije, ki je naravnan bolj zemljepisno kot jezikoslovno. Vendar pa v primerih, ko samim zapisovalcem lokalna raba ni bila dovolj poznana in so bili odvisni od lokalnih informatorjev ali svoje volje, rešitve niso vedno stoodstotno zanesljive.
Avtorji so se odločili za ohranitev krajevnega imena v podobi, kot je uradno uzakonjena, kljub temu da gre v nekaj primerih za izrazite kršitve pravopisne ali slovnične norme, npr. Drakšl, Hajndl, Zakl namesto Drakšel, Hajndel, Zakel, Paunoviči namesto Pavnoviči, Dalnje Njive namesto Daljne Njive, Brezovi Dol namesto Brezov Dol idr. Bilo bi bolje, da bi predlagali uskladitev z obstoječimi pravopisnimi oziroma slovničnimi pravili, kakor so to storili npr. z veliko začetnico Pri neprvih delih večbesednih krajevnih imen, npr. Kranjska Gora, Zidani Most namesto Kranjska gora, Zidani most, kot je predpisoval ob izidu leksikona še vedno uradno veljavni SP 1962.
Žal pa so imeli avtorji za tako zahtevno delo na voljo premalo časa in je zato
1 F. Jakopin, T. Korošec, T. Logar, J. Rigler, R, Savnik, S. Suhadolnik, Slovenska
krajevna imena (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985), 358 str.
priročnik slovaropisno precej pomanjkljiv, o čemer bo govor v pričujočem sestavku.2 Razmeroma veliko je nedoslednosti, tako na glasovni, pravopisno-pisni, oblikovni, besedotvorni kot tudi na zvrstnostni in tehnično-ureditveni ravni. Ob nekaterih rešitvah se uporabniku leksikona poraja dvom o tem, ali je izbrana predstavitev res najprimernejša in skladna z v kratkem uvodu navedenimi slovaropisnimi načeli, v nekaj primerih pa gre za očitne napake, ki bi jih bilo v morebitni ponovni izdaji koristno odpraviti.
Naglica, ki je spremljala nastajanje tega dela, pa je žal kriva tudi za številne tiskarske napake, ki so kar preveč moteče, tu in tam pa tudi zavajajoče, ko jih brez nadrobnejšega preverjanja ni mogoče prepoznati kot napake.
1 Nedosledno izpeljane rešitve
1.1 Glasoslovna ravnina
V skladu z zborno pravorečno normo je naglašeni o pred neistozložnim v-jem danes praviloma širok, lahko pa tudi ozek,1 npr. Ješovec/Ješovec, Ponôva vâs/Ponôva vas, Serôvo/Serôvo itd. Toda v nekaj primerih naj bi bil naglašeni o v navedenem položaju ali samo ozek ali samo širok, npr. Blagovica, Poljane nad Blagovico, Javorje pri Blagovici, Stahovica, Hotoveljčan, hotôveljski, pečoveljski, Trboveljčan, trboveljski, Nemškovec (kr. i. Slovenska vas), oz. Rôva Rôv na Rôvah itd. Razlogov, zakaj samo Trboveljčan, toda *Topoveljčan/*Top0veljčan, zakaj samo bukôveljski, toda dobrôveljski/dobrôveljski ipd., v knjigi ni bilo mogoče odkriti, zato je dvojna obravnava analognih primerov očitno nenamerna. Enako nedoslednost je mogoče opaziti tudi pri narečnih rodilniških oblikah množinskih krajevnih imen na -ci, -ovci, -inci: pri geslu Bučkovci sta navedeni obe različici (Bučkovec/Bučkovec), pri imenih Cvetkovci, Dankovci, Frankovci, Genterovci, Gornji Petrovci, Korovci, Murski Petrovci, Peskovci, Petišovci, Rankovci, Satahovci, Topolovci, Zenkovci in Zrkovci pa le različica z ozkim o-jem (Cvetkovec, Dankovec itd.).
Tudi dolgi naglašeni, prvotno ozki e pred neistozložnim y je ali širok ali ozek,4 kar je v leksikonu v večini primerov upoštevano, npr. Govêjek/Govéjek, Hudêje/ Hudéje, Varêja/Varéja, Bdča pri Modrêju/Bâca pri Modréju itd., vendar avtorji tudi na tem področju niso bili dosledni in tako imamo v nekaterih primerih le različice z ozkim, npr. Medvéjek (lokalna različica kr.i. Medvedjek), Séjanci *Séjancev/Séjanec v Séjancih, séjanski, Sejančan, Andréj nad Zmîncem -a pri Andreju, samo ozek je naglašeni e tudi v narečnem rodilniku množinskih imen na -ci, -ovci, -inci, npr. Andréjec (Andrejci), Boréjec (Borejci) itd., medtem koje npr. pri geslu Modréj v mestniku naglašeni e širok ali ozek (v Modrêju/Modréju), v rodilniku pa naj bi bil le ozek (Modréj -a), pri geslu Cerèj pa je kakovostna dvojnost naglašenega e-ja prikazana tako v rodilniku kot v mestniku: -êjaJ-éja v Cerêju /Ceréju.
Tudi ni razumljivo, zakaj je pri možnih prebivalskoimenskih izpeljankah iz dvobesednih krajevnih imen z izrazom gora v drugem delu naglašeni o enkrat ozek,
■Ta sestavek je zadnji del, nekaka priloga disertacijske naloge o SKI iz leta 1993. 'J. toporišič, Slovenska slovnica (Maribor, 1984), 47; prim. SSKJ I, XXIV.
4J. Toporišič, Slovenska slovnica (Maribor, 1984), 46.
drugič širok, npr. *Babnogorčan, *Dobličkogorčan, *Gabrovskogórcan, *Okoško-gorčan, toda *Čateškog0rčan, *Črneškogorčan ipd., različno tudi znotraj iste občine, npr. *Gabrovskogórcan in *Čateškogorčan (obe naselji, Gàbrska Góra in Čateška Góra, sta v občini Litija, le slaba dva kilometra vsaksebi, tako da navedena dvojnost tudi ne more biti narečno pogojena).
Tudi pri geslu Boršt (obč. Koper) sta narečnemu pridevniku in prebivalskemu imenu bošteranski in Bošteran dodana možni pridevnik *bdrški in prebivalsko ime *Borščan, v prvem primeru s širokim, v drugem z ozkim o-jem namesto samo širokega v obeh izpeljankah.
Naglasno neenotnost imamo tudi pri dveh oblikoslovno in besedotvorno enako se obnašajočih dvojnih imenih, s tem da sta v enem primeru pridevniška in prebi-valskoimenska izpeljanka dvonaglasni, v drugem pa enonaglasni (*gozd- martuljski, *Gozd-Martiiljčan, toda pince-mârofski, Pince-marofčan), medtem ko pri geslu Dolnja Težka Vôda manjka korensko naglašena različica prebivalskega imena Težkovljan, kajti pri Gornji Težki Vodi sta navedeni naglasni različici Težkovljan in Težkovljan, pri Dolnji Težki Vodi pa samo Težkovljan (poleg možnih *D6lnje-težkovodčan in *Gornjetežkov0dčan, medtem ko v obeh primerih manjka tvorjenka *Težkovodčan).
1.2 Pisno-pravopisna ravnina
Rodilniška oblika krajevnega imena »je okrajšana, razen v primerih, ko bi pri imenu lahko opustili samo en (začetni) zlog /.../ ali kadar gre za dvojnico ali dvodelno ime, pri katerem bi bil en del okrajšan, drugi pa ne« (SKI 1985: 7). Večinoma so se avtorji tega pravila držali, vendar je tudi več neutemeljenih odstopanj, kot bi jih smelo biti. Nedoslednost je navzoča tako pri enako se glasečih krajevnih imenih kot pri tipološko zelo podobnih.
( 1 ) Različen prikaz rodilniških oblik pri enako se glasečih krajevnih imenih: Suhadól -a (obč. Slovenske Konjice), toda Suhadól Suhadóla (obč. Hrastnik), Lóg -a (več občin), toda Lóg pri Polhovem Gradcu Lóga, Videm -dma (obč. Krško), toda Videm Vidma (več občin), Brežec pri Podgorju -žca, toda Brežec pri Divači Brežca, Vimolj -ólja, toda Vimolj pri Prédgradu Vimôlja/Vîmolja, Gäber pri Črmosnjicah, Gäber pri Semiču -bra, toda Mali/Véliki Gâber Mâlega/Vélikega Gâbra.
(2) Različen prikaz rodilniških oblik pri tipološko zelo podobnih geslih: Kämen -mna, toda Sédem Sedma, Drâvci -ev, toda Némci Nemcev, Črniče -nič, toda Črneče Črneč, Drskovče -kovč, toda Doslovče Doslovč, Sv. Duh -a. Sv. Vid -a, toda Sv. Äna Sv. Ane, Sv. Éma Sv. Éme, Dólnje Ležeče -ih -žeč, toda Dolnje Ložtne Dolnjih Ložin, f lékusek -ska/-a,5 toda Sédlasek Sedlaška/Sedlašeka, Veliko Mldčevo -ega -ega, toda Veliko Globoko Velikega Globokega itd.
Pri okrajšani rodilniški obliki se pri edninskih krajevnih imenih, razen pri tistih z izpuščenim polglasnikom, praviloma navaja ali samo končnica ali končaj od predzadnjega samoglasnika naprej, npr. Gradež -a, Hudo -ega. Podplat -dta, Dragovič -iča, Kršič -iča, nekajkrat pa je končaj razširjen še s pred predzadnjim
5 Narečno ovrednotene različice so natisnjene pokončno.
samoglasnikom stoječim soglasnikom, npr. Gračič -čiča, Dolénji/Gorénji Suhadól/Suhadul -ega -dóla, tako še Gorenji Podboršt -ega -bôrsta, toda Dolenji Podboršt -ega -oršta (pri enobesednih geslih Podboršt se navaja samo neokrajšana oblika rodilnika Podboršta).
Množinskim krajevnim imenom na -rje z naglašenim ali nenaglašenim neobsamo-glasniškim /-om, pisanim v skladu s sodobno pravopisno normo, se v rodilniku končni soglasniški sklop -rj razdvaja z neobstojnim samoglasnikom /', ker pa se na ta način znajde tak / tik ob samoglasniku, se pred njim sicer samo govorjeni polglasnik izjemoma tudi piše, npr. Gdbrje Gdberij, Lut rje Lûterij. V nasprotnem primeru bi pri branju obstajala nevarnost zamenjave neobsamoglasniškega r-a z obsamoglasniškim, torej [gdbrij] nam. [gdbarij]. Toda avtorji leksikona tudi v tem niso bili dosledni, saj pri krajevnem imenu Brje (3-krat) polglasnika v rodilniku niso zapisali in tako naj bi se rodilniška oblika glasila Brij nam. Bèrij (vendar pa so zapisali Smrje Smèrij, ne Smrij). Naglasno znamenje nad r-om sicer zagotavlja pravilno, tj. dvozložno branje rodilniške oblike tega krajevnega imena, toda v vsakdanji rabi teh znamenj pač ne zapisujemo in je zatorej rodilniška različica Brij neprimerna, ker vodi v napačno, tj. enozložno branje z obsamoglasniškim r -om. Neprimerna pa je tudi zato, ker poteka meja med naglašenim prvim in nenaglašenim drugim zlogom med polglasnikom in r-om in je ostrivec, tudi če je zapisan, dejansko postavljen nad sestavino drugega, nenaglašenega zloga.
1.3 Oblikoglasno-oblikoslovna ravnina
Obrazilni e v krajevnoimenskih geslih Golek in Goljek]z dvakrat predstavljen kot polglasnik, enkrat kot polglasnik ali kot e in enkrat le kot e. Ker so vsi ti kraji na področju, kjer obstaja polglasnik tudi v narečju, takšna neenotnost ni upravičena. Sicer pa se tudi v primerih, ko naj bi bila fonološka vrednost obrazilnega e-ja polglasniška ali tudi polglasniška, ohranja skozi celo paradigmo, torej Golek -a na Goleku, ne pa Golek -Ika na Golku, kot bi bilo glede na obstoječo oblikoslovno normo mogoče pričakovati. Glede na način pregibanja (neopuščanje obrazilnega e od rodilnika dalje) bi se dalo sklepati, da gre dejansko v vseh primerih za etimološki e in ne za polglasnik.6
Pri pridevniški izpeljanki iz krajevnega imena Zakl (obč. Žalec) se soglasniški sklop ki pisno razdvaja z grafemom e, torej Zakl, zakelski, v analognih primerih Hajndl in Drakšl pa sta soglasniška sklopa dl in kšl ohranjena tudi v pridevniških in prebivalskoimenskih izpeljankah: hajndlski, Hajndlčan ter drakšlski, Drakšlčan in ne hajndelski, Hajndelčan, drakšelski, Drakšelčan.
Nedosledno se pisno razdvajajo tudi zvočniški sklopi v pridevniških in prebivalskoimenskih izpeljankah, npr. mirnski, Mirnčan iz krajevnega imena Mirna oz. Mirna vas, skornski, Skornčan iz Skorno, pozirnski, *Pozirnčan iz krajevnega imena Pozirno, toda birenski iz Birna vas, jurenski, Jurenčan iz krajevnega imena Jurna vas,mirenski iz Miren.1 Podobno še gmajnski, *Gmajnčan iz krajevnega imena Gmajna, postojnski, Postojnčan iz Postojna, toda trojenski, Trojenčan iz krajevnega
6 Prim, ledinsko ime Gùlek -a pri Mostecu, kar je iz *Goljak.
1 Rešitev mirnski iz Mirna oz. mirenski iz Miren ima SP I 1990.
imena Trojno, ali pa *pepelnski, *Pepelnčan iz Pepelno, *močilnski\z krajevnega imena Močilno, željnski, Željnčan iz Željne, toda *malenski, *Malenčan iz krajevnega imena Maina, *žalenski, *Žalenčan iz krajevnega imena Žalna. Celo v skonstruiranih tvorjenkah se istovrstni zvočniški sklopi v enih primerih razdvajajo, v drugih, analognih pa ne, kot kažejo že navedeni zgledi: *močilnski, *pepelnski, toda *malenski, *žalenski.
Dosledno pa se, kot kaže obravnavano gradivo, pisno razdvajajo sklopi mn, mnj, mlj, rl, vi, vlj, vn, vnj, npr. *jamenski, lomenski iz krajevnih imen Jamna, Lomno, kamenjski iz krajevnega imena Kamnje, drameljski iz krajevnega imena Dramlja ali Dramlje, fameljski iz krajevnega imena Famlje, orelski iz krajevnega imena Orle, pavelski iz krajevnega imena Pavla vas, draveljski, ševeljski iz krajevnega imena Dravlje, Ševlje, pevenski, slivenski iz krajevnega imena Pevno, Slivna, ravenjski iz krajevnega imena Ravnje, medtem ko sklopa rm avtorji leksikona niso pisno razdvajali, npr. *formski, *Formčan iz krajevnega imena Forme*
Pri krajevnih imenih z dvojnim spolom, številom ali sklanjatvijo je na prvem mestu navedena prvotnejša in v kraju samem očitno pogosteje rabljena različica, npr. Grosuplje -ega/-a, Trebnje -ega/-a, kar potrjujejo tudi oblike teh krajevnih imen v vlogi desnega prilastka, npr. Brezje pri Grosupljem, Podtabor pri Grosupljem, Dol pri Trebnjem, Rodinepri Trebnjem ipd. (v nobenem primeru: pri Grosuplju, Trebnju). Na tej osnovi bi se dalo sklepati, daje tudi krajevno ime Želimlje prvotno samo množin-ski samostalnik ženskega spola, saj imamo Rogatec nad Želimljami, Vrh nad Želimljami (ne: nad Želimljim), zato naj bi bile v slovarju na prvem mestu navedene končnice 1. ženske in ne 4. srednje sklanjatve, torej Želimlje -meljAega v Želimljah/ Želimljem. Za podobno neskladje gre v primeru Slovenj Gradec Slovenj Gradca/ Slovenjega Gradca in Šmartno pri Slovenjem Gradcu, kjer bi spričo pravkar navedenega pričakovali ali varianto Slovenj Gradec Slovenjega Gradca/Slovenj Gradca, Šmartno pri Slovenjem Gradcu - ali pa Slovenj Gradec Slovenj Gradca/ Slovenjega Gradca, Šmartno pri Slovenj Gradcu. - Še večje neskladje je v primerih Gorica pri Dobjem, Slatina pri Dobjem, Zavrle pri Dobjem, kjer je mestniška oblika krajevnega imena Dobje tvorjena po 4. srednji sklanjatvi, sâmo krajevno ime Dobje pri Planini pa se pregiba le po 1. srednji sklanjatvi. - Neenotna je tudi oblikoslovna predstavitev krajevnih imen Gornji Suhor pri Vinici in Dolenji Suhor pri Vinici (pravilna in pričakovana bi bila oblika Dolnji Suhor, ki jo kot živo navaja tudi Slovenski krajevni leksikon II, 33): Dolenji Suhor naj bi se naglaševal po nepremičnem in premičnem naglasnem tipu, Gornji Suhor pa le po nepremičnem, kar je za krajevni imeni, ki sta približno pol kilometra vsaksebi, le malo verjetno.
1.4 Besedotvorna ravnina
Med nedoslednostmi na področju besedotvorja so zgolj možna prebivalska imena iz dvobesednih krajevnih imen izpeljana bodisi iz obeh delov dvodelne podstave in še iz odnosnice ali levega prilastka posebej bodisi le iz dvodelne podstave:
(1) Janški Vrh - *Janškovrščan/*Janščan, Kamni Potok - *Kamnopotočan/
RTu bi kazalo upoštevati razprave o soglasniških sklopih J. Toporišiča in T. Srebot Rejec (prim, ustrezno literaturo v Slovenski slovnici 1976 (1984, 1991); prim, tudi uvod vSSKJ.
*Kamenčan, Kneške Ravne - *Kneškoravenčan/*Ravenčan, Male Poljane -*Malopoljančan/*Poljančan, Ptujska Cesta - *Ptujskocestenčan/*Cestenčan, Vanča vas - *Vančevaščan/*Vančan itd.
(2) Dravski Dvor - *Dravskodvorčan, Jurjevski Dol - *Jurjevskodolčan, Male Zabije - *Maložabeljc, Suhi Vrh - *Suliovršan, Vremska Gorca - *Vremskogorčan itd.
Prebivalskim imenom na -ar je v nekaterih primerih možna različica dodana, v drugih ne:
(1) Dolnja Briga - *Donjebrižan/Brigar. Gmajna (obč. Slovenj Gradec) -*Gmajnčan/Gmajnar, Gladloka - *Gladločan/Lokar, Golo Brdo (obč. Ljubljana Šiška) - *Golobrdčan/Brdar, Krplivnik- *Krplivničat î/K rp I i v n i č a r, Lokve (obč. Nova Gorica), - Lokvar/*Lokovčan, Malinišče - Maliniščar/*Maliniščan itd. Toda (2) Fužina - Fužinar, Glažuta - Glažutar, Hrib pri Hinjah - Hribar, Hočevje - Hočevar, Obolno - Obolnar, Osojnik (obč. Škofja Loka) - Osojnikar, Potarje - Potar, Rut -Rutar, Trenta - Trentar itd.
Tudi prebivalskim imenom na -(an)ec je v nekaterih primerih možno ime na -(č)an dodano, v drugih ne: (1) Mrzla Planina - *Mrzloplaninčan/Mrzloplaninec, Šmartno (obč. Nova Gorica) - *Šmartenčan/Šmartenc, Murave - *Muravčan/ Muravec, Trava - *Travčan/Travljanec, Turje - *Turjan/Turjanec itd. Toda (2) Breže - Brežanec, Mala Dolina - Malodolinec, Male Dole - Malodolec, Retje - Retjanec, Nomenj - Nomenjec, Polje - Poljanec itd.
Med možnimi prebivalskimi imeni izrazito prevladujejo različice z obrazilom -čan, ki jih avtorji SKI navajajo tako v primerih, ko prebivalsko ime na terenu sploh ni bilo registrirano, npr. Jurjevski Dol - *Jurjevskodolčan, Male Poljane - *Malo-poljančan, kot tudi tedaj, koje obstoječe prebivalsko ime narečno ali lokalno, npr. Krplivnik - *Krplivničan/Krplivničar, Boršt (obč. Koper) - *#or.v<?«/j/Bošteran, ali -pogosto - celo nevtralno, npr. Podgora (obč. Škofja Loka) - *Podgorčan, lokalno Pogarec, Kot pri Prevaljah - *Ko(t)čan/Kotnik, Poznikovo - *Poznikovčan/Poznik, Šmartno (obč. Nova Gorica) - *Šmartenean/Šmartenc, Koprivnik v Bohinju -Koprivnikar/*Koprivničan itd. Zlasti pri slednjih je vsiljevanje različice na -čan tudi na področjih, kjer le-ta ni običajna, neprimerno, saj bi njena vsesplošna uveljavitev pomenila osiromašenje obstoječe oblikovne (obrazilne) raznolikosti. - V nasprotju s temi težnjami pa obstajajo tudi primeri, ko sicer pričakovane različice prebivalskega imena na -čan ni. Pri iztočnici Ježica ob imenu Ježenc ni Ježičana, medtem ko imamo ob Draveljcu in Saveljcu še Draveljčana in Saveljčana ter ob Šišencu tudi Šiškarja.
Iz večine dvobesednih krajevnih imen se prebivalska imena izpeljujejo le iz samostalniškega jedra ali iz levega prilastka, praviloma pa je dodana še možna tvorjenka iz dvodelne krajevnoimenske podstave. Vendar v nekaj primerih slednja manjka, npr. Male Loče - Ločanec, ne tudi *Maloločanec, toda Velike Loče - *Veliko-ločanec/Ločanec, očitno brez utemeljenega razloga.
Možne oblike prebivalskih imen so med drugim dodane pri tistih krajevnih imenih, pri katerih prebivalskoimenska izpeljanka ni tvorjena neposredno iz obstoječe (nemodificirane) podstave, npr. Loperšice - *Loperšičan/Loperž-dt\, Krog -*Krogčan/Kroščar/Krožančar, Rožno - *Roženčan/Rožljan ipd., vendar dokaj nedosledno: ob prebivalskih imenih Špitalec (Špitalič) in Špitalčan (Špitalic) je
dodana možna različica *Špitaličan, ob prebivalskem imenu Šmarčan (Šmartno, več občin) pa leksikon različice *Šmartenčan ne dodaja itd. - Tudi sicer je dodajanje možnih različic prebivalskih imen močno nedosledno, celo pri enako se glasečih krajevnih imenih. Tako je npr. pri Brdu enkrat (obč. Slovenske Konjice) Brdovljanu dodan še *Brdčan, drugič (obč. Šentjur pri Celju) pa ne.
Besedotvorno neenotno so izpeljana prebivalska imena z obrazilom -čan iz krajevnih imen, katerih podstava se končuje na -g oz. -ž : pri prvih se prebivalsko ime izpeljuje izključno ali priložnostno posredno, iz že premenjene pridevniške podstave, npr. Parecag - *Parecaščan, Stari Breg - Starobreščan, torej iz pridevnikov parecaški, starobreški, pri drugi skupini pa se prebivalska imena izpeljujejo naravnost iz nepremenjene krajevnoimenske podstave, npr. Boldrai- Boldražčan, Miklavž na Dravskem polju - Miklavžčan, Modraže - Modražčan, Papeži -Papežčan, Podbeže - Podbežčan itd. Ustreznejša bi bila dosledna tvorba iz krajevnoimenske podstave, in torej poleg Boldražčana, Miklavžčana idr. tudi Parecažčan, Starobrežčan, ali pa samo iz pridevniške podstave, torej poleg Parecaščana, Starobreščana tudi Boldraščan, Miklavščan, Modraščan itd.
Nekatera prebivalska imena so izpeljana iz nekoliko okrajšane krajevnoimenske podstave, npr. Kidričan iz krajevnega imena Kidričevo, Klemenčan iz krajevnega imena Klemenčevo, dodana pa je še možna tvorjenka iz neokrnjene podstave, a spet ne dosledno. Tako je npr. Klemenčanu dodan *Klemenčevec, Kidričanu pa ne * Kidričevec.
Nedosledno je tudi navajanje možnih pridevniških izpeljank, in to celo pri krajih •stega imena. Tako je npr. ob slovarskem geslu Mlaka (obč. Radovljica) poleg dejanskega pridevnika mlačanski (izpeljanega iz prebivalskega imena Mlačan) naveden še *mlaški, pri krajevnih imenih Mlaka pri Kočevju in Mlaka pri Kočevski Peki pa možnega pridevnika *mlaški ob obstoječem mlakarski ni. Podobno je pri krajevnem imenu Zgornji Tuš tanj pridevniku tuštanjški dodana še možna različica *tuštanjski, pri Spodnjem Tuštanju ne.
V slovarskem sestavku krajevnega imena Tatinec je obstoječi pridevniški izpeljanki tatinski dodana še možna *tatinški, toda pri krajevnih imenih Krasinec, oeltinci, Kupetinci, Pršetinci idr. obstoječim pridevnikom krasinski, beltinski, kupetinski, pršetinski niso dodane možne različice *krasinški, *beltinški, *kupetinški, *pršetinški. Tudi pri krajevnem imenu Brdo je obstoječemu pridevniku, tvorjenemu •z prebivalskega imena, enkrat dodana še možna različica, izpeljana neposredno iz krajevnega imena (*brdski/brdovljanski, obč. Slovenske Konjice), drugič ne (brjanski, obč. Domžale), četudi gre v obeh primerih za izpeljavo iz zborno nevtralne podobe prebivalskega imena. Enako je pri geslu Mala Brda obstoječemu pridevniku malobrški dodana še možna različica *malobrdski, pri Podbrdu pa različice *Podbrdski ni, temveč lepodbrški, in podobno imamo pri geslu Hudo (obč. Tržič) pridevniku huški dodano še možno varianto *hudski, pri analognih primerih pogleški pugleški (kr.i. Pogled oz. Pugled pri Mokronogu) pa različic *pogledski oz. *pugledski ni. - Ob geslu Medvode je dejanskemu pridevniku medvoški dodan še možni *medvodski, ob pridevniku šentviški (Šentvid, več občin) pa možnega konstrukta *šentvidski slovar ne navaja, četudi v fonološko-besedotvornem pogledu med primeroma ni bistvene razlike.4
Tudi pri krajevnih imenih Boršt je naveden ali samo obstoječi pridevnik borški (obč. Brežice) ali pa je le-temu dodan še možni *borški (Boršt pri Dvoru). Pri geslu Spodnja Javoršica sta navedena nevtralna pridevnika spodnjejavorski in javorski, pri Zgornji Javoršici pa je nevtralnemu pridevniku javorski dodana možna varianta *zgornjejavoršiški, ki je sicer besedotvorno pravilna, vendar tako različica javorski pri obeh krajevnih imenih kot spodnjejavorski pri Spodnji Javoršici kažejo, da bi bilo tudi ob geslu Zgornja Javoršica bolje predlagati varianto *zgornjejavorski, ki je pač bližja besedotvornemu občutju tamkajšnjega prebivalstva kot pa dejansko predlagana. Vprašljiv je tudi neenoten prikaz pridevniške izpeljanke iz krajevnih imen Brje, Brje pri Komnu ter Brje pri Koprivi: v enem primeru imamo samo besedotvorno regularno tvorjeni pridevnik brski, v enem je le-ta kot možna različica dodan narečnemu brejski, enkrat pa najdemo samo obliko briški, in sicer kot nevtralno, namesto da bi bila ovrednotena narečno ob dodani *brski. Vprašljiv je nadalje tudi prikaz pridevniških izpeljank iz krajevnih imen Globočice in Globoko. Če izvzamemo ime Globoko, ki poimenuje naselje blizu Radovljice, so vsa druga (Globočice 2-krat, Globoko 4-krat) na področjih, kjer se vsaj sporadično pojavljajo pridevniki z obrazilom -čki, vendar je narečna pridevniška različica globočki navedena le pri geslu Globočice iz občine Brežice, ne pa pri enako se glasečem krajevnem imenu iz občine Krško, čeprav ležita obe v istem narečnem prostoru in je med njima le dobrih 10 kilometrov zračne razdalje. Tudi pri krajevnem imenu Globoko je narečni pridevnik globočki dvakrat naveden (v obč. Brežice in Slovenska Bistrica), dvakrat pa ne (v obč. Šmarje pri Jelšah in Laško).
Pri geslih Dolnja in Gornja Bistrica sta poleg možne tvorjenke iz dvodelne podstave še zborno nevtralni pridevnik bistriški in narečna različica bistrički, pri Srednji Bistrici (vsi trije kraji so v občini Lendava) pa narečnega pridevnika ni.
Pridevniškim izpeljankam, tvorjenim iz zborno nevtralnih prebivalskih imen na -ar, je večkrat dodana različica, izpeljana neposredno iz krajevnoimenske podstave, npr. *baški/bačarski (Bača pri Modreju), *mostovski/mostarski (Most na Soči), *purški/purgarski (Purga), v številnih drugih primerih pa ne, npr. kukarski (Kuk), mlakarski (Mlaka pri Kočevju), obrnikarski (Obrne), pučarski (Puče), ruparski (Rupe, obč. Ljubljana Vič-Rudnik) itd., kjer ni predlaganih različic *kuški, *mlaški, *obrnški, *puški, *rupski. Celo iz narečno ovrednotenega prebivalskega imena na -ar izpeljani pridevnik je - kot zborno nevtralen - predstavljen sam, brez možne različice, izpeljane iz krajevnoimenske podstave: /notarski (Mota), medtem koje ob narečnih prebivalskih imenih Motar in Motarec še možna tvorjenka *Mo(t)čan.
Nezborne različice prebivalskih imen so v slovarju po pričakovanju predstavljene večinoma v poknjiženi podobi, npr. Kostavljan, ne Kostavlan (Kostanj), Podmilôvec/ Podmilôvec, ne Podmilovc (Podmilj), Podbregarec, ne Podbregarc (Podbreg, obč. Kamnik), Nemščica, ne Nemšca (Nemška vas, obč. Ribnica) itd. Toda pri krajevnem imenu Kančevci je navedena narečna različica prebivalskega imena Kančevc, ne Kančevec, pri krajevnem imenu Lepence pa je ena od dveh narečnih različic prebivalskega imena Lepenčnek, čeprav bi se ime poknjiženo moralo glasiti Lepenčnik.
4Tu se nam povsod vsiljuje vprašanje o smiselnosti umetnih tvorb, še zlasti, kadar so dane tudi knjiž.nobesedotvorno pravilne.
Nekatera krajevnoimenska gesla so številsko, spolsko ali sklanjatveno neenotna. Dvojne ali celo trojne oblike se pojavljajo v rodilniku ali mestniku (na terenu seveda v celem sklanjatvenem vzorcu) ali samo v rodilniku oz. samo v mestniku, npr. Hlebce Hlebčega/Hlebč na Hlebčem/Hlebčah, Prežganje Prežganjega/Prežganja/Prežganj na/v Prežganjem/Prežganju/Prežganjah, Skorno -a/-ega v Skornu/Skornem ali Andrejče Andrejčega/Andrejč na Andrejčem, Dole Dol na Dolah/Dolih, Pesje -a v Pesju/Pesjem. Manjkajoče rodilniške in mestniške oz. rodilniške ali mestniške različice so nekajkrat dodane kot možne, npr. Cajnarje *Cajnarij/Cajnarjev pri/v*Cajnarjah/Cajnarjih, Hruškarje H ruškarij/H ruškarjev na *Hruškarjah/Hru-škarjih, nekajkrat samo delno, npr. Osredke *Osredk/Osredkov v Osredkah, Anhovo -a/*-ega v Anhovem, Ladra -e v *Ladri/Ladrah (manjkajo različice v *Osredkih, v *Anhovu, *Lader), pri nekaj krajevnih imenih tega tipa pa manjkajočih različic leksikon sploh ne navaja, npr. Brezje pri Tržiču -a na Brezjah (manjka *Brezij in na *Brezju), Brezje pri Dovskem -a na/v Brezjem (manjka *Brezjega in na/v *Brezju), Gabrje (obč. Ljubljana Vič-Rudnik) Gaberij v Gabrju (manjka *Gabrja in v *Gabrjah), Pevno -a v Pevnem (manjka *Pevnega in v *Pevnu), Selce (obč. Celje) Selc v Selcih (manjka v *Selcah) itd.
Pri oznaki »lokalno« oz. »lokalno tudi« so navedene različice krajevnih imen, tvorjene iz povsem drugih pomenskih podstav kot njihove uradno veljavne podobe, npr. Rute nam. Gozd-Martuljek, Šempavel nam. Prebold, Štacjon nam. Predstruge, ali pa je med njima izrazitejše glasovno, lahko tudi oblikovno razhajanje, četudi imata skupno etimološko izhodišče, npr. Bee nam. Bovec, Prešje nam. Presečno, Prevala nam. Prevalje itd. V več primerih pa je razlika med uradno in v leksikonu navedeno lokalno podobo krajevnega imena minimalna, pogojena le z različnostjo med zborno in narečno fonetično normo, npr. Buč in Beč [boč], Čilpah in Čilpoh, Gozd in Gojzd, Podsabotin in Podsabtin, Polšina in Polna, Senuše in Snuše, Treme rje in Tremarje, Zajasovnik in Zajasenk, Senica in Snica itd. Toda v številnih podobnih primerih slovar lokalnih različic ne navaja, npr. ob Begunjah ni lokalne oblike Begne, ob krajevnem imenu Golobinjek se ne navaja Golobijek, ob Kupljenik ne Kuplenk, ob Ponikvi ne Punkva, ob imenih Belica, Blagovica, Lukovica ne Belca, Blagovca, Lukovca, ob Košnica ne Košenca, ob Oševek, Trnovec ne Oševk, Trnove, ob Sežana ne Sežana itd. Tudi pri narečno močneje glasovno preoblikovanih krajevnih imenih se lokalne različice navajajo zelo nedosledno: ob geslu Tolmin je npr. lokalna podoba T min navedena, ob geslu Zgornji Tuhinj pa analogne, v narečju obstajajoče različice Thin ni.
Nenavadna rešitev je pri geslu Moverna vas, kjer je v razdelku »lokalno tudi« različica breze-ja pred r-om (kot če bi bila npr. geslu Gaberje dodana lokalna različica Gabrje), medtem ko sta npr. pri imenih Ovsiše in Vovše rešitvi povsem različni: Ovsiše ima v razdelku »lokalno tudi« narečno podobo Vose, pri Vovšah pa je kot lokalna navedena različica Ovsišče, ki je dejansko poknjižena oblika sicer uradne, v bistvu pa lokalne različice tega krajevnega imena.
1.5 Zvrstnostna ravnina
Med naglasnimi in oblikovnimi različicami krajevnih imen, med pridevniškimi in prebivalskoimenskimi izpeljankami so tiste, ki glasovno, oblikovno ali besedotvorno
izrazito odstopajo od zborne norme, v leksikonu ovrednotene narečno, npr. Bléd/B\èd, Lescè * Lèse/Le sèc, Bràtonci *Brdtoncev/B râtonec, Biikošek Biikoška/Bü-košeka, Séki -ov pri	Dédni Dól, *dednodólski [ou] /dedendólski [dan
ys], Lesično, lesfčenski [can]/lesfčki, *Lesicenčan [can]/Lesičenar, Lepénce, *Lepenčan/Lepenčman/Lepenčnek itd. Vendar je tudi na tem področju zvrstno opredeljevanje zelo neenotno in nedosledno.
Naglasne različice krajevnih imen so večinoma nevtralne, tako v primerih, koje na 2. mestu: (1) različica z za zlog ali dva proti začetku besede nahajajočim se naglasom, npr. Benica/Bénica, Boštanj/Boštanj, Globél/Glôbel, GrabonóS/Gra-bonoš, Kolovrat/Kolovrat, Kozjâk/Kôzjak, Petišovci/Petišovci, Socêrb/Sôcerb, Spodnje/Zgornje Duplje/Spodnje/Zgornje Duplje itd., (2) različica z za zlog ali dva proti koncu besede nahajajočim se naglasom, npr. Bréstrnica/Brestrnîca, Préveg/Prevég, Rôdik/Rodîk, Sétnica/Setnîca, Stanečka vds/Stanečka vas, Zagózdac/Zagozdac itd., ali (3) ali različica z drugačno kakovostjo naglašenega samoglasnika, npr. Bôvec/Bôvec, Cêrsak/Cérsak, Górnji/Spódnji Dôlic/Gôr-njUSpódnji Dólic, Ročinj/Ročinj, Železne Dvéri/Zelézne Dvêri itd.
Toda v nekaj primerih je druga različica narečna, četudi bi glede na pravkar navedeno težko odkrili razlog za tako različno socialnozvrstno ovrednotenje. Kot narečne so naglasne dvojnice gesel označene tako tiste, ki se od zborno nevtralnih razlikujejo po naglasnem mestu, npr. Brsni'k/Brsnik, Ambrûs/Âmbrus, Delač/Delač, Kuželič/KužeVič, kakor one z drugačno kakovostjo (lahko tudi kolikostjo) naglašenega samoglasnika, npr. Drbétinci/Drbêùnc'i, Pusto Polje/Pusto Pôlje in že navedeni Bléd/Blèd (toda Pôlje, obč. Radovljica, in Lôke v Tuhinju sta zborno nevtralna).
Tudi končniško naglašena različica gesla je enkrat nevtralna, npr. Slâtna/Slatnà -e/-è, drugič narečna, npr. Sedlo/Sedlo -a/-h. Pri Studenca pa sta rodilniška in mestniška različica z ozkim e-jem narečni (S/wJê«c/Studénc v Studencih/,Studencih), pridevniška pa nevtralna (studenški/studenški).
Tudi sprememba slovničnega števila in/ali spola v okviru paradigme krajevnega imena ni vedno predstavljena kot narečna. Tako imamo poleg Šeki -ov pri Šekih/Šeku, Zasip -a v Zasipu/Zasipih tudi O skr t -a na/pri Oskrtu/Oskrtih, Štomaž/Štomaž -aža pri Stomdžu/Stomdžih, podobno še Mohorje * Mohor i j/M o ho rje v pri/v *Moho-rjah/Mohorjih/pri Mohorju, Kramplje Krampelj/Krampljev, Pirmane *Pirman/Pir-manov, toda Metulje Me/M(/7Metuljan/Metuljev, Krkovo nad Faro -a/-ega na Krkovem/pń Krkovih. Podobno še v primerih Gradišča -dišč v Gradiščih/Gradiščah, Sela pri Rudniku Sel na Selih/Selah, toda Jezerca Jezerc v Jeze rc i h/Jezerc ah, Rova Rov na Rovah, Selce Selc v Selcih (obč. Celje) itd.
Pri pretežno vzhodnoslovenskih in belokranjskih krajevnih imenih na -ci, -ovci, -inci, deloma tudi tistih na -či in -ši, je rodilniška oblika z ničto končnico praviloma ovrednotena kot narečna, zborno predvidljiva z alomorfno končnico -ev pa navedena kot možna, npr. Bukovci *Bakovcev/Bakovec, Cvetkovci *Cvetkovcev/Cvetkovec, Krašči *Kraščev/Krašič, Radoši *Radošev/Radoš itd. Pri manjšem številu krajevnih imen te vrste z istega zemljepisnega področja pa je naveden le nevtralni rodilnik na -ev, npr. Dravci -ev (obč. Ptuj), Balkovci -ev (obč. Črnomelj), Zagojiči -ev (obč. Ptuj), medtem ko sta v nekaj primerih navedeni obe rodilniški različici, s končnico -ev kot
nevtralno obstoječo (ne kot možno) in z ničto končnico kot narečno, npr. Pribinci Pribincev/Pribinec (obč. Črnomelj), Vukovci Vukovcev/Vukovec (obč. Črnomelj), Radoviči Radovičev/Radovič (obč. Metlika) ipd.
Tolikšna neenotnost na istem zemljepisnem in narečnem prostoru preseneča in zbuja sum, da ne gre za povsem zanesljiv posnetek dejanskega stanja, še zlasti ob dejstvu, daje npr. pri krajevnem imenu Dolenjci rodilniška različica s končnico -ev navedena kot možna, pri imenu Gorenjci (obe sta v občini Črnomelj) pa kot obstoječa nevtralna (kraja sta le 2 do 3 kilometre oddaljena eden od drugega), ali pri krajevnem imenu Radoši (obč. Metlika) je različica z rodilniško končnico -ev možna, z ničto končnico narečna, pri imenu Dragoši (obč. Črnomelj) pa je različica s končnico -ev nevtralna in enako tudi pri manj kot 5 kilometrov oddaljenih Radovičih (obč. Metlika). Krajevna imena Dolenji, Gorenji in Srednji Radenci imajo v SKI samo zborno predvidljivi rodilnik na -ev, medtem ko Krajevni leksikon Slovenije (II, 33, 36, 58) navaja samo iz Radénac.
Neprimerna se nadalje zdi tudi oblikovna predstavitev gesla Goreljek (obč. Radovljica) z neizpuščenim obrazilnim e v rodilniku in mestniku, ne da bi bila ta varianta ovrednotena narečno (ob zborno nevtralni z neobstojnim polglasnikom v obrazilu -ek). Primernejše bi torej bilo: Goréljek -IjkaJ-a na/v G o ré lj k м/G o ré 1 j e k u ali pa samo: Goréljek -Ijka na/v Goréljku, saj tudi nimamo dvojnic Martuljeka, Zako-biljeka, Spodnjega/Zgornjega Petelinjeka, marveč samo Martuljka, Zakobiljka, Spodnjega/Zgornjega Petelinjka. Pri krajevnem imenu Vinharje (obč. Škofja Loka) je oblika z nepričakovano rodilniško končnico -ev narečna, mestniška -ih pa zborno nevtralna, medtem ko sta pri podobnem krajevnem imenu Viličarje (prav tako v obč. Skotja Loka) tako rodilniška oblika s končnico -ev kot mestniška s končnico -ih nevtralni.
Namesto mestniških predlogov v, na in pri se v nekaj primerih uporabljajo (tudi) orodniški pod, pred in za. Kadar gre le za v predlog sprevrženo predponsko obrazilo, je taka raba ovrednotena kot narečna, npr. Podjelje - v Podjelju/pod Jeljem, Podpeč (obč. Ljubljana Vič-Rudnik) - v Podpeči/pod Pečjo, Predmost - v Predmostu/pred Mostom, Zagrad (obč. Laško) - v Zagradu/za Gradom, Zakobiljek - v Zakobiljku/za Kobiljkom, toda pri krajevnem imenu Podpleče je v razdelku »lokal no tudi « orodniška oblika pod Plečami nevtralna. V primerih, ko predlog pod ali za ni nastal po sprevrženju iz osamosvojenega predponskega obrazila, pa je taka raba v leksikonu predstavljena kot zborno nevtralna, npr. Lipa - pod Lipo/v Lipi, Ter - v Teru/pod Terom, Bežigrad - za Bežigradom, vendar spet ne dosledno, kajti v geselskem članku Studor v Bohinju je orodniška oblika pod Studorom ovrednotena narečno.
Prebivalska imena so tvorjena z različnimi obrazili; od teh se nekatera pojavljajo na celotnem slovenskem ozemlju, nekatera le na delu tega ozemlja, nekatera pa sicer najdemo povsod, le daje pogostnost njihovega pojavljanja v posameznih pokrajinah zelo različna. Avtorji leksikona so se odločili, da kot narečna ovrednotijo tista imena prebivalcev, ki so tvorjena z neobičajnimi obrazili, npr. -ac, -ic, -har, -er, -in, -aj, ■ mena prebivalcev z obrazilom -ar v delu Prlekije in Prekmurja ter imena prebivalcev z dvoj nim obrazilom -anec, deloma tudi -ančan, -arčan in -arec. Razvrščanje teh prebivalskih imen na zborno nevtralna in narečna pa je očitno temeljilo na dokaj subjektivnih merilih, saj so povsem analogni primeri enkrat narečni, drugič nevtralni.
Tako so prebivalska imena Dol(j)ančan (Dol, obč. Kočevje), Seljančan (Sela pri Šentjerneju), Pecljančan (Pecelj) narečna, Imljančan (Imeno) in Božjančan (Božje) pa nevtralni, ali Motarec (Mota, obč. Ljutomer) in Podbregarec (Podbreg, obč. Kamnik) narečni, Sloparec (Slope) pa nevtralen, celo Logarec je enkrat narečen (Na Logu), drugič nevtralen (Spodnji Log, obč. Kočevje), med prebivalskimi imeni na -arčan pa je npr. Hrastarčan (Hrast pri Jugorju) narečen, medtem koje Ruparčan (Rupe, obč. Ljubljana Vič-Rudnik) nevtralen.
Prebivalska imena na -ar se pojavljajo na celotnem slovenskem ozemlju, le daje njihova pogostnost zelo različna. Daleč največ jih je na območju pomurskih občin, saj se v občini Murska Sobota tvorijo iz skoraj 92 % vseh krajevnih imen te občine, v občini Lenart iz 72 %, v občini Gornja Radgona pa iz 63 % krajevnih imen, medtem ko je v občinah Maribor Pesnica in Ptuj le še okrog 1 1 oz. 6 % takih imen. Kljub veliki gostoti teh prebivalskih imen v nekaterih delih vzhodne Slovenije pa se zdi odločitev urednikov leksikona, da jih ovrednotijo narečno, vprašljiva, kajti v večini primerov se besedotvorno prav nič ne razlikujejo od prebivalskih imen na -ar iz drugih delov Slovenije. Tako so zelo podobna ali celo identična imena prebivalcev enkrat narečna, drugič ne, npr. Melinčar (Melinci) narečen, Nemčar (Nemci) zborno nevtralen, Kotar (Kot, obč. Lendava) narečen, Novokotar (Novi Kot) nevtralen, Motar (Mota) narečen, Cestar (Cesta, obč. Ajdovščina) nevtralen, Rožengruntar (Rožengrunt) narečen, Rovtar (Nemški Rovt) nevtralen, Črnopotokar (Črni Potok pri Kočevju) narečen, Potokar (Potok, obč. Škofja Loka) nevtralen, Gradiščar enkrat (Gradišče, obč. Murska Sobota) narečen, drugič (Gradišče, obč. Slovenj Gradec) nevtralen itd. V enem primeru sta različno socialnozvrstno ovrednoteni celo analogni različici iz krajevnih imen s področja iste občine (tj. Črnopotokar in Novokotar iz obč. Kočevje), pri Gornjih Črncih pa gre mogoče za tiskarsko napako: Črnčar je narečen, predlagana možna tvorjenka pa je *Gornječrnčar (razlika je sicer v naglasnem mestu, vendar je pri krajevnem imenu Murski Črnci tudi Črnčar z naglasom na prvem zlogu narečen).
Samo dejstvo, da se je katero obrazilo na določenem področju bolj uveljavilo kot drugo, še ne more biti razlog za opredeljevanje takih oblik kot narečnih, še zlasti zato, ker prebivalska imena na -ar - kot že omenjeno - najdemo povsod po Sloveniji. Takemu ravnanju pa je mogoče ugovarjati tudi z dejstvom, da so npr. prebivalska imena na -ar iz ptujske občine vsa predstavljena kot narečna, četudi jih je med vsemi drugimi le 6 %, identična imena iz radovljiške in kočevske občine pa pretežno nevtralna, pa je takih v radovljiški občini skoraj 15, v kočevski pa celo dobrih 20 odstotkov.
Edina imena prebivalcev na -ar, ki jih večina Slovencev res občuti kot nenavadna in torej nezborna, so tista z dvojnim prebivalskoimenskim obrazilom -(č)anar, npr. Apačanar (Apače, obč. Gornja Radgona), Nasovčanar (Nasova), Lutverčanar (Lutverci), ter imena z neobičajnim obrazilom -endr, npr. Dobležičenar (Dobležiče), četudi je v leksikonu - očitno po pomoti - Olimčendr (Slake) nevtralen, obe, Dobležičenar in Olimčenar, pa sta s področja občine Šmarje pri Jelšah.
Tudi z dvojnim obrazilom -arec tvorjena prebivalska imena so v leksikonu enkrat nevtralna, drugič narečna. Tako je npr. Lazarec (Laze, obč. Ljubljana Vič-Rudnik, Laze pri Kostelu in Laze pri Podgradu) nevtralen, Dragarec (Draga, obč. Kočevje),
Logarec (Na Logu), Podbregarec (Podbreg, obč. Kamnik) ali Rinčetarec (Rinčetova Graba) pa narečni, ali Motarec, ki je enkrat nevtralen (Hrastje-Mota), drugič narečen (Mota), četudi sta oba z istega narečnega področja (obč. Gornja Radgona in Ljutomer).
Nič manj neenotno in nedosledno ni socialnozvrstno vrednotenje prebivalskih imen z dvojnim obrazilom -anec, za katera je v uvodu leksikona zapisano, da so narečna, le »Ižanec in nekater/a/ drug/a/« pa nevtralna, vendar je teh drugih zelo veliko, ni pa tudi mogoče ugotoviti meril za tako opredeljevanje. Tako so npr. narečna Grabljanec (Grabe, obč. Ormož, in Grabe pri Ljutomeru), Gradiščanec (Gradišča), Nevljanec (Nevlje), Slapčanec (Slapnik), Sobočanec (Murska Sobota), Žetalanec (Zetale), nevtralna pa poleg mnogih drugih Bišanec (Biš), Duljanec (Dule, obč. Sevnica), Dupljanec (Spodnje/Zgornje Duplje), Kamenščanec (Spodnji/Zgornji Kamenščak), Ločanec (Loke, obč. Nova Gorica), Moščanec (Mostec), Nakljanec (Naklo, obč. Kranj), Sušjanec (Sušje), Turjanec (Turje) itd.
Razvrščenost imen na -anec po nekaterih slovenskih občinah z opaznejšim deležem teh imen je naslednja: V občini Murska Sobota je takih imen 8 (5,93 %) in so vsa narečna, v občini Ormož so 4 (4,94 %) in so prav tako vsa narečna (izjema je le Obržanec iz lokalne različice krajevnega imena Obrez, ki je nevtralen), v občini Ptuj jih je 8 (3,67 %), od tega 7 narečnih, v lendavski občini jih je 13 (32,50 %), in sicer 12 narečnih, v gornjeradgonski občini so 3 (3,06 %), od tega 2 narečni in eno nevtralno, v občini Lenart jih je 7 (10,14 %), od tega 4 narečna, v krški občini so 3 (1,63 %), in sicer 1 narečno, v brežiški občini jih je 10 (9,17 %), razen enega so vsa zborno nevtralna, v sevniški občini pa so 4 (3,20 %) in so vsa nevtralna. V slovenskobistriški občini je eno samo tako imen, in sicer nevtralno (0,78 %), enako tudi v občini Črnomelj (0,57 %). Zelo neenotno so zvrstno vrednotena ta imena na področju mariborskih občin: v občini Maribor Tezno je eno samo (2,50 %) in je narečno, v občini Maribor Ruše prav tako eno (3,70 %), vendar nevtralno, v občini Maribor Pobrežje sta dve imeni tega tipa (6,90 %) in čeprav sta identični (izpeljani iz krajevnih •men Spodnja in Zgornja Korena), je eno nevtralno, drugo pa narečno. V občinah Maribor Pesnica, Maribor Rotovž in Maribor Tabor te vrste prebivalskih imen ni, tudi ne v občinah Metlika, Kočevje, Šentjur pri Celju, Celje, Laško, Slovenske Konjice, Velenje in Mozirje. Tudi redka tovrstna imena iz osrednje in zahodne Slovenije so večinoma nevtralna, npr. Ižanec. v občini Ljubljana Vič-Rudnik, Ločanec v občini Ihrska Bistrica, Turjanec v občini Hrastnik, Poljanec in Gorjanec v občini Radovljica 'Pd. Izrazita posebnost pa je področje občine Kranj, saj se z deležem 8,06 % (10 imen) uvršča takoj za Lendavo, Ljutomer, Brežice in Lenart ter pred Mursko Soboto, Ormož, Ptuj in Gornjo Radgono, medtem koje v občinah, ki na kranjsko mejijo, teh jmen malo: Radovojica 3 (3,16 %), Ljubljana Šiška 2 (3,39 %), v tržiški, jeseniški in škofjeloški pa ni nobenega. Vsa ta prebivalska imena na področju Gorenjske so nevtralna, edina izjema je Čadovljanec (Čadovlje), čeprav ni mogoče ugotoviti, Zakaj, kot tudi ne pri prebivalskem imenu Seljanec, ki je v ravenski občini nevtralno (Šele), v novomeški in brežiški pa narečno (Sela pri Ajdovcu in Sela pri Hinjah). Tudi ni jasno, zakaj je npr. Dol(j)anec (Dol, obč. Ljubljana Šiška, in Dol pri Hrastniku) nevtralen, Dol(j)ančan (obč. Kočevje) pa narečen.
Nedoslednosti v socialnozvrstnem vrednotenju je precej tudi pri drugih
prebivalskih imenih, saj je npr. Kamene iz krajevnega imena Kamna (obč. Tolmin) narečen. Kamenje iz krajevnega imena Kamnje (obč. Ajdovščina) pa nevtralen, ali Šmiklavčan iz občine Celje (Šmiklavž pri Škofji vasi) narečen, Šmiklavčan iz občine Slovenj Gradec nevtralen (Šmiklavž), Brežčan iz krške občine narečen (Brezje pri Senušah), Brežčan iz mozirske in črnomaljske občine (Brezje in Brezje pri Vinjeni Vrhu) pa ne, ali Brezljàn iz cerkniške in novomeške občine narečen, Brezovljùn iz zagorske pa nevtralen (Brezje), ali Dobrčan (Dobrava pri Konjicah) v konjiški občini narečen, enako se glaseči prebivalski imeni v občinah Krško in Slovenska Bistrica (Dobrova) pa nevtralni, itd.
Tudi prebivalska imena, izpeljana iz nekoliko okrnjenih krajevnoimenskih podstav, so enkrat narečna, npr. Trbovec/Trbovec/Trbovčan (Trbovlje), drugič nevtralna, npr. Dobrôvec/Dobrôvec (Dobrovlje), ali Srénjan in Srénjec (Srednja vas v Bohinju in Srednja vas pri Kamniku) narečna, Srejàn (Srednji Vrh, obč. Jesenice) nevtralen, ali Limbužan (Limbuš) narečen, Kambrežan (Kambreško) nevtralen, Brjec (Lesno Brdo) narečen. Bric (Brje) nevtralen, Gabre enkrat (Gabrovica pri Črnem Kalu) nevtralen, drugič (Gabrk) narečen, Gorenjčan (Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenja vas pri Mirni) in Gornjan (Gorenja vas pri Šmarjeti) nevtralna, Gorenjec (Gorenja vas, več občin) narečen, Kolperžan (Ogljenšak, lokalna različica kr.i. Kolperk) in Ornužan (Ornuška vas) nevtralna (če Kolperžan, potem Kolperg, in ne Kolperk!), Odrčan (Odrga) pa narečen.
Iz soglasniškega sklopa -dč- v prebivalskih imenih, pogosto razširjenega vsaj še z enim soglasnikom, domačini zaradi lažjega izgovora nezvočnik d pogosto izpuščajo, npr. Pogledčan/Poglečan (Pogled), Komendčan/Komenčan (Komenda), Prebold-сад/Prebolčan (Prebold), Šentgotardčan/ŠznigolaTcm (Šentgotard), Livold-ča/z/Livolčan (Livold) itd., tak izgovor pa je v SKI dosledno ovrednoten kot narečen, medtem ko so analogni primeri z izpuščenim /-jem prikazani kot zborno nevtralni, npr. Loga(t)čan (Logatec), Lopa(t)čan (Lopata), Mu(t)čan (Muta), Punger(t)čan (Pungert), Roga(t)čan (Rogatec) itd. Toda med primeri Šentgotarčan in Šentru-perčan, Puglečan in Pungerčan ipd. ni bistvene fonološke različnosti in bi zatorej različice z disimilacijsko izpuščenim d-jem morale biti enako socialnozvrstno ovrednotene.
Sicer pa tudi na tem področju v leksikonu ni popolne doslednosti, saj je v nekaj primerih kot edina možna navedena le različica s /-jem, npr. Blatčan (Blato, obč. Trebnje), ne pa tudi Blačan, v drugih pa obratno ni različic s sicer pričakovanim /-jem, npr. Abitančan (Abitanti), Arčan (Arto), Kodrečan (Kodreti), Ceščan (Cesta, obč. Grosuplje, Krško, Trebnje), Benedičan (Benedikt v Slovenskih goricah), kjer onemi poleg / še k, celo zgolj možno prebivalsko ime se najde med temi - očitno naključnimi - izjemami, tj. *Banučan nam. *Banu(t)čan (Banuta). Ali pa se v prebi-valskoimenskih izpeljankah iz enako se glasečih krajevnih imen / iz soglasniškega sklopa enkrat izpušča obvezno, drugič neobvezno, npr. Senožečan (Senožeti, obč. Ljubljana Moste-Polje), toda Senože(t)čan (Senožeti, obč. Zagorje ob Savi).
V pridevniških izpeljankah na -ski in -ški iz obravnavanih krajevnih imen tovrstne dvojnosti večinoma ni. V pridevnikih na -ski se končni soglasnik podstave (/ ali d) ohranja, npr. abitantski, pungertski, livoldski, preboldski, pridevniki na -ški pa so brez tega soglasnika, npr. koriški (Korita, obč. Idrija), lopaški (Lopata), razdrški
(Razdrto), podbrški (Podbrdo), šentviški (Šentvid) itd., nepričakovana dvojnost se pojavi le pri izpeljankah šentruper(t)ski (obe različici sta nevtralni), šentgotardski in šentgotarski (druga različica je narečna) in celo podčetr(t)ški (obe različici sta nevtralni)."'
Razlikovanjske izgovorno-pisne poenostavitve s premeno zapornika d z zvočnikom j tipa Bled - Blejčan, blejski, Bežigrad - Bežigrajčan, bežigrajski, Medvedica ~ Medvejčan, medvejski, Starod - Starojec, starojski ipd. pa so vse zborno nevtralne.
Do prilikovanjskih poenostavitev prihaja tudi v nekaterih drugih soglasniških sklopih, npr. Modračan (Modraie), kjer seje sklop -ič- poenostavil v -č-, kar je v leksikonu ovrednoteno kot narečno, ali Ljubgojec (iz Ljubgojnec, kr.i. Ljubgojna) s poenostavitvijo soglasniškega sklopa -jn- v -j-, kar pa naj bi bilo zborno nevtralno, medtem ko pri izpeljavi iz podobno se glasečega krajevnega imena (Mala/Velika) Ligojna do razlikovanjske premene ne prihaja (ligojnski, Ligojnec). Številni dvodelni soglasniški sklopi se tudi narečno ne poenostavljajo, zato npr. Hlebčan (Hlebče), Štajngrobčan (Štajngrob), Slapčan (Slapnik), Framčan (Fram) itd., tri- in večdelni sklopi pa se - vsaj narečno - pogosto poenostavljajo oz. krajšajo, npr. Zavrčan (Zavrh, obč. Lenart), kjer je sklop -rhč- okrajšan v -rč-, ali Slepčan (Slepšek), kjer je prišlo do poenostavitve sklopa -pšč- v -pč- (vsaj s sinhronega stališča) ipd.
Med prebivalskimi imeni je nekaj tvorjenih s priponskim obrazilom -nik. Večinoma so zborno nevtralna, npr. Gozdnik (Gozd, obč. Ajdovščina), Gornik (Gora, °bč. Cerknica), Kotnik (Kot, obč. Ravne na Koroškem), celo Obrnikar (Obrne) z dvojnim obrazilom -nik + -ar, medtem koje npr. Praprotnik (Praproče, obč. Ribnica) narečen."
Imena prebivalcev iz predponskih krajevnih imen so nekajkrat tvorjena iz okrnjene podstave brez predponskega obrazila. Praviloma so te izpeljanke ovrednotene narečno, npr. Goričan (Podgorica pri Pečali), Grajan (Podgrad pri Vremah), Klančan (Podklanec, obč. Črnomelj), Korenec (Podkoren), Gričan (Zagrič), medtem ko sta Beljan (Podbela) in Brekovec (Zabrekve) zborno nevtralna. Prav tako neenotno socialnozvrstno so ovrednotene pridevniške izpeljanke iz okrnjene predponske krajevnoimenske podstave: pridevniki griški (Zagrič), grajski (Podgrad pri Vremah) in korenški (Podkoren) so narečni, bełski (Podbela) in brekovski (Zabrekve) pa naj bi bila nevtralna. Tudi pri geslu Fara (obč. Kočevje) sta pridevnik prifarski in prebivalsko ime Prifarec nepričakovano nevtralna.
Neenotno vrednotenje se pojavlja tudi pri razmerju izkrajevnoimenski pridevnik -prebivalsko ime v okviru istega slovarskega sestavka. V primerih, koje podstava teh izpeljank glede na podstavo krajevnega imena nekoliko glasovno spremenjena, je pridevnik pogosto nevtralen, prebivalsko ime, glasovno enako oddaljeno od krajevnoimenske podstave, pa narečno, npr. podpejski (Podpeč, obč. Koper), predoški (Predoslje), smleški (Smlednik), sovjanski (Sovjak) so nevtralni, medtem ko so Podpejec, Predošljan, Smlejčan in Sovjančan narečni. - Tako še pri krajevnih imenih Brezje (obč. Litija), Bruhanja vas, Nova vas (obč. Nova Gorica), torej Brezljan, B>uhavanjec, Novšec/Novašec so narečni, brezljanski, bruhavanjski, novski/novški
j"Pač iz korito-+- ski. Tu gre lahko za pripono -ik.
nevtralni, lahko pa je tudi obratno, prebivalsko ime nevtralno, pridevnik pa narečen: Močilničan in močilniški iz krajevnega imena Močilno. - Neenotno zvrstno vrednotenje v okviru istega slovarskega sestavka imamo tudi pri krajevnem imenu Kostet, kjer je v rodilniku in mestniku različica s širokim e narečna, pri pridevniku nevtralna, prebivalskoimenske različice s širokim e pa avtorji leksikona ne navajajo.
Tudi sami pridevniki, glasovno izraziteje oddaljeni od krajevnoimenske podstave, so enkrat nevtralni, drugič narečni: briški iz krajevnega imena Brje (obč. Ajdovščina) naj bi bil nevtralen, brejski iz enako se glasečega krajevnega imena (obč. Sežana) pa narečen, ali koriški (Koritnica, obč. Ilirska Bistrica) nevtralen, strmaški (Strmica, obč. Postojna) narečen, ali že omenjeni novski/novški (Nova vas, obč. Nova Gorica) nevtralen, analogni starovški (Stara vas, obč. Postojna) pa narečen itd.
Kot zborni namesto narečni so predstavljeni poleg vrste drugih še naslednji izkrajevnoimenski pridevniki: medvejbrdski (Medvedje Brdo), godeški (Godešič), moravski (Mali Moravščak), bogojanski (Bogojina), čelski [ys] (Čelje), čepelski [paus] (Čeplje, obč. Domžale) itd.
Tudi v nekaterih drugih primerih so tako prebivalska imena kot izkrajevnoimenski pridevniki glasovno toliko oddaljeni od podstave krajevnega imena, da bi po v uvodu nakazanih merilih morali biti opredeljeni narečno, a so jih avtorji predstavili kot zborno nevtralne, npr. Dobinec, dobinski (Dobindol), Rožljan, rožljanski (Rožno), Kapovec, kapovški (Kaplja vas, obč. Sevnica) itd., vendar tudi tu nedosledno, saj sta npr. izpeljanki Kapovčan in kapovski iz krajevnega imena Kapla narečni, enako Okrožljan in okrožljanski iz krajevnega imena Okrog (obč. Šentjur pri Celju) oz. Kostavljan in kostavski iz krajevnega imena Kostanj, toda Čuževljan in čuževski iz krajevnega imena Čužnja vas sta nevtralna.
Bistveno manj je primerov, ko je različica neupravičeno predstavljena kot narečna, npr. Otaležčanka iz krajevnega imena Otalež ob predlagani neobstoječi *Otaležanka. Ker moških prebivalskih imen, tvorjenih z obrazilom -čan, leksikon ne vrednoti narečno, je taka socialnozvrstna označitev ženskospolske tvorjenke iz v leksikonu sicer nenavedenega možnega moškega imena *Otaležčan neutemeljena. Podobno še Čadržanka iz moškega prebivalskega imena Čadržan iz krajevnega imena Čadrg.
1.6 Tehnično-ureditvena ravnina
Na tehnično-ureditveni ravni je pogosto se pojavljajoča neenotnost pri razvrščanju obstoječih nevtralnih in možnih različic. Ni namreč mogoče ugotoviti, zakaj je z zvezdico opremljena različica npr. prebivalskega imena pri enih geslih navedena pred nevtralno, pri drugih za njo. Rešitve v slovarju so v tem pogledu povsem nepredvidljive, kar dokazujejo - med mnogimi drugimi - tudi naslednji zgledi: Čekovnikar/*Čekovničar (Čekovnik), Koprivnikar/*Koprivničan (Koprivnik v Bohinju), Družinec/*Družinčan (Družina), Kozarec/Kozarčan/*Kozariščan (Kozarišče), Lešan/*Lešjan (Lešje, obč. Ptuj), toda *Kočenčan/Kočnar (Kočna), *Mevkužan/Mevkužar (Mevkuž), *Dragatuščan/Dragatušec (Dragatuš), *Dražev-ničan/Draženec (Draževnik), *Migoličan/Migoljan (Migolica) itd.
Pri naglasni dvojničnosti je druga različica natisnjena v normalnem pokončnem tisku, če je zborno nevtralna, npr. Bôvec/Bovec, Boštanj/Boštanj, Jórdankal/Jor-
dânkal itd., oz. v ležečem, če je po mnenju sestavljavcev SKI narečna, npr. Ambrus/Ambrus, Delàč/Delač itd. Nekajkrat pa je druga naglasna različica natisnjena polkrepko, enako kot geslo samo: Globoka/Globoka, Zépina/Zêpina, Žlebe/Žlebe.
Kjer je v razdelku »lokalno« navedeno le prebivalsko ime, ga uvaja zveza »za prebivalca« oz. »za prebivalca tudi«, npr. Oklukova Gora ... lokalno za prebivalca Klučenčan [čan], Suhadole ... lokalno za prebivalca tudi Berinjek, vendar ne povsem dosledno, kajti pri geslu Vanča vas je npr. zveza »za prebivalca« izpuščena.
Tudi spolske in številske različice so večinoma navedene že v oglavju, npr. Laze pri Kostelu *Laz/Lazov v*Lazah/Lazih, Ladra -e v *Ladri/Ladrah, Imenje Imenj/ Imenjega na Imenjah, Dole Dol/ Dola v Dolah itd., izjemoma pa pod »lokalno tudi«, npr. Plužna -e ... lokalno tudi Plužna Plužen na Plužnah, kjer je vzrok takšne rešitve mogoče v različnih predlogih. Ob edninski obliki se namreč uporablja predlog v (v Plužni), ob množinski pa na (na Plužnah), vendar bi se ta dvojnost dala prikazati že v zaglavju geselskega članka (prim, geslo Mohorje ali Krkovo nad Faro).
Neenotno je nadalje opozarjanje na polglasniško vrednost e-ja ob neobsa-moglasniškem r-u. Tako imamo pri krajevnem imenu Sneberje, pridevniku sneberski in prebivalskem imenu Sneberčan *Sneberčanka/Sneberka v oglatem oklepaju obvestilo o polglasniški fonološki vrednosti tega<?-ja, pri analognem primeru Gaberje, gaberski, Gaberčan pa leksikon tega podatka ne navaja.
Pri množinskih krajevnih imenih na -ci, -ovci, -inci z (zborno) nepredvidljivim ničtim rodilnikom se v predkončniški soglasniški sklop vriva samoglasnik e, npr. Pokovci Fokovec, Zorenci Zorenec, a tudi to v leksikonu ni izpeljano dosledno, npr. Gajevci Gajevec, toda Gomilci Gomile, ne Gomilec (obe kr. i. v obč. Ptuj), ali celo Dolenjci Dolenjec, toda Gorenjci Gorenje, ne Gorenjec (obe kr. i. sta v občini Črnomelj), pri krajevnem imenu Žiberci pa sta navedeni kar obe različici: Ziberec/Žiberc (obč. Gornja Radgona). Tudi je vprašljivo, ali je pri krajevnih imenih Pučkovci, Pribinci, Vrhovcires le pri enem samem v rabi narečni ničtokončniški rodilnik (Pribinec), pri preostalih dveh pa ne, čeprav so vsa tri na istem zemljepisno--narečnem področju (vsa v občini Črnomelj).
Dokaj neenotno so navedene kazalke, zlasti pri krajevnih imenih z levimi prilastki dolenji/gorenji, dolnji/gornji, spodnji/zgornji, mali/veliki itd. Navedene so npr. iztočnice Brnik, Brusnice, Hajdina, Hoče, Košana, Petrovci, Sorica, Škofije, Voličina JPd., ob njih pa kazalke Spodnji Brnik, Zgornji Brnik, Male Brusnice, Velike Brusnice •td., ki opozarjajo na mesta, kjer so gesla in iz njih tvorjene izpeljanke nadrobneje predstavljene. Toda v povsem analognih primerih, kot so Gameljne, Hubajnica, Kašelj, Lahinja, Laknice, Ligojna, Marof, Novaki, Otave, Pirniče, Pohanca, Pol s kava, Sveče, Ščavnica, letina itd., pa tovrstnih opozoril ni.
Morda odvečna je uporaba deljaja pri prenosu drugega dela z vezajem povezane priredne besedne zveze tipa Moste-Polje, Vič-Kudnik, Videm-Dobrepolje v naslednjo vrstico, torej ne Moste- -Polje, marveč Moste- Polje, ne Vič- -Rudnik, marveč Rudnik, napačna pa je raba vezaja med sestavinama podredne besedne zveze pri dvobesednih imenih pošt, npr. Vevče, p. Ljubljana-Polje, Podmolnik, p. Ljub-Цапа-Dobrunje, Podutik, p. Ljubljana-Šentvid itd., torej Ljubljana Polje, Ljubljana Dobrunje itd.
Okrajšave o. za občina, p. za pošta, madž- za madžarsko so rabljene dosledno in enotno v vsej knjigi, samo za italijansko je okrajšava v večini primerov ital., le ob geslu Koper je krajša različica it.
Neenotno so obdelana dvojna imena, pisana z vezajem med sestavinama. V nekaj primerih sta oba dela predstavljena s polnima paradigmama: poleg imenovalniških oblik sta navedeni še rodilniška in mestniška ter pridevniška in prebivalskoimenska izpeljanka: Homec-Brdo,12 Kačiče-Pared, Kalce-Naklo, Koromači-Boškini, Šmarje-Sap, pri geslu Kal-Koritnica pa je v drugem delu ponovljena imenovalniška oblika, medtem ko rodilniška manjka, vendar bi to lahko bila tudi tiskarska napaka. V dveh primerih (Hrib-Loški Potok, Srednja vas-Loški Potok) je dvodelnost slovarskega sestavka popolna, oba dela sta ločena s podpičjem, v drugem delu je ponovljena tudi imenovalniška oblika, v oklepaju pa dodano pojasnilo »oznaka za celo področje«.
V	drugi skupini dvojnih imen (Srednja vas-Poljane, Stara vas-Bizeljsko, Zadlaz-Čadrg, Zadlaz-Žabče, Gorenja vas-Reteče, Srednja vas-Goriče) je navedena celotna paradigma le za prvo ime, drugo je predstavljeno samo z imenovalniško obliko gesla.
V	tretjo skupino bi lahko uvrstili dvojna imena, ki se skozi celo paradigmo ne razdvajajo, pregibata se oba dela (Dol-Suha Dola-Suhe v Dolu-Suhi, Gozd-Reka Gozda-Reke v *Gozdu-Reki), pridevniška in prebivalskoimenska izpeljanka pa se tvorita iz vsake sestavine posebej (dolski, Dol(j)an in suški, Sušan; gozdarski, Gozdar in reški, Rečan).
V	zadnjo, tj. četrto skupino lahko uvrstimo tista dvojna krajevna imena, ki se praviloma ne razdvajajo, pregiba pa se le drugi del, le v mestniku se lahko uporablja tudi samo druga sestavina dvojnega krajevnega imena (Gozd-Martuljek Gozd-Martuljka v Gozd-Martuljku/Martuljku) ali samo prva, ki pa se v tem primeru seveda pregiba (Pince-Marof Pince-Marofa v Pince-Marofu/v Pincah), medtem koje pridevniška izpeljanka tvorjena iz obeh sestavin, pisana z vezajem, in še posebej iz drugega dela (pince-marofski/marofski, *gozd-martuljski/martuljski), prebivalskoimenska izpeljanka pa se tvori prav tako iz obeh delov, v enem primeru le kot možna, iz istega krajevnega imena pa tudi samo iz drugega dela (*Gozd-Martulj-čan/Martuljčan)\ tudi prebivalskoimenski izpeljanki sta pisani z vmesnim vezajem, le daje v enem primeru drugi del pisan z malo, v drugem pa z veliko začetnico (Pince-marofčan, toda *Gozd-Martuljčan). Nedoslednost pa je tudi pri navajanju mestniškega predloga: enkrat je predlog v le pred dvodelno mestniško obliko krajevnega imena (v Gozd-Martuljkn/Martuljku), enkrat pa tudi pred različico le iz prvega dela dvojnega krajevnega imena (v Pince-Marofu/v Pincah).13
2 Vprašljive rešitve
Nekatere rešitve v leksikonu zbujajo pomisleke, bodisi zaradi pričakovanih, vendar manjkajočih različic, zaradi nepričakovane naglasne, oblikoslovne ali zvrstne opredelitve ipd. Nekaj takih primerov je tu navedenih po abecednem zaporedju
12Po SP 1990 z nestičnim vezajem.
1 }To so torej priredno zložena imena.
razvrščenih iztočnic, pri katerih so bile take vprašljive rešitve opažene.
Apače (obč. Gornja Radgona, Ptuj): Glede na to, da sla oba kraja s tem imenom na področju, kjer je tvorba pridevniških izpeljank z obrazilom -č ki običajna, manjka narečna oblika pridevnika apački, Se zlasti zato, ker je v bližini Apač iz občine Ptuj zaselek z imenom Apački Križ (oddaljen od Apač manj kot kilometer).
Sicer pa je vprašljivo tudi socialnozvrstno vrednotenje izkrajevnoimenskih pridevnikov na -čki, ki so nevtralni, če so zastopani že v krajevnoimenskem geslu, in narečni, če to niso. Tako so ti pridevniki na istem zemljepisno-narečnem področju enkrat nevtralni, drugič narečni, npr. h<5čki (Hoče), toda *hočkopohorski (Hočko Pohorje), plitvički (Plilvica), toda *plilvičkovrlwvski (Plitvički Vrh), polički (Police, obč. Gornja Radgona), toda *polickovrhóvski (Polički Vrh) idr.
Bâbna Góra (obč. Ljubljana Vič-Rudnik, Šmarje pri Jelšah): Možni obliki pridevniške izpeljanke iz dvodelne podstave *babnogórski bi kazalo dodati različico s širokim naglašenim «-jem: *babnogôrski, kar bi pomenilo uskladitev s sodobno pravorečno zborno normo (prim, górski v SSKJ I, 726, ali visokogorski v SSKJ V, 446), pa tudi z obstoječo pridevniško tvorjenko iz krajevnega imena Bâbna Góra v trebanjski občini. - Iste vrste pomislek se poraja ob možnih tvorjenkah belovâdski in *Belov<idčan iz krajevnega imena Béle Vöde, kjer prav tako pogrešamo različici s širokim »-jem : *belovddski, *Belovddčan.
Brezje (obč. Radovljica): Ni povsem jasno, kaj pomeni v oklepaju dodana pripomba »v nekaterih zvezah« pri tem in še nekaterih drugih iztočnicah, kar tudi v uvodu ni razloženo.
Brje (obč. Ajdovščina, Sežana): Obstoječima prebivalskima imenoma Brk, Brc bi bilo treba dodati še po besedotvornih merilih zbornega jezika tvorjeno različico *Brjan oz. *Brjàn.
Dolénja/Gorénja TrebûSa: Namesto možnih pridevniških izpeljank iz dvodelne krajevnoimenske podstave *dolénjelrebûSki oz. *gorénjeirebûSki bi bili primernejši tvorjenki iz prebivalskega imena na -ar, ki je v leksikonu predstavljeno kot zborno nevtralno, torej *dolénjetrebûSarski oz. *goré-лjetrebušarski, ker tudi v kraju samem obstaja pridevnik trebtiiarski, ne irebüüki.
Dolenja Žaga: Narečna različica ženskega prebivalskega imena Žagaričanka je besedotvorno izpeljana iz moške različice ŽagarSčan, ki je slovar na tem mestu ne navaja, najdemo pa jo v članku gesla Gorenja Žaga, kjer pa je poleg Žagaričanke navedena še ŽAgaričica, ki je pri Dolenji Žagi prav tako ni. Ker ležita kraja Dolenja in Gorenja Žaga le približno kilometer vsaksebi, je težko verjeti, da bi bila navedena neenotnost odraz dejanskega stanja na terenu.
Dolénji/Gorénji Suhadôl/Suhâdoi. Glede na to, da se izglasni / krajevnega imena ter predsoglasniški / prebivalskega imena izgovarja samo kot ustničnoustnični zvočnik, bi tak izgovor l-a pričakovali tudi pri pridevniški izpeljanki, vendar leksikon le možnosti ne navaja.
Glogov Bród: Vprašljiva je možna pridevniška izpeljanka *glogovobródski. Ker imamo iz Krajevnih imen Bród (obč. Radovljica, Krško) in HrvaŠki Bród pridevniške izpeljanke brójski, rojdnski oz. *hrva.1kobrojânski in ker se tudi možno prebivalsko ime iz krajevnega imena Glogov jod glasi *Glogovobrojàn, bi se morala tudi pridevniška izpeljanka glasiti *glogovobrójski ali Sl'>govobrojânski, podobno kot so pridevniške izpeljanke iz krajevnih imen Gród, Górnji Grad, Novi rad ipd. grajski, gôrnjegrâjski, novogrâjski ipd., ne pa grâdski, górnjegródski itd.
Gôzdec/Gozdèc [dac] -a: Naglaševanje tipa Gozdèc -a je nepredvidljivo in v nasprotju z naglavnimi zakonitostmi zbornega jezika: naglašeni obrazilni polglasnik napoveduje končniško "Oglaševanje, torej Gozdèc -à -ù..., po zgledu stebèr -brà. Pričakovana predstavitev bi bila naslednja: Gozdec/Gozdèc [dac] -a/*-à.15
Oradiček - *gradiSki/grnski, *Gradičan/Gra$čik /Grajščdk G ra cli č a n k a/G r a j š č i'c a : Gornje narečne različice bi zaradi svoje drugačnosti bolj sodile v razdelek »lokalno«. Preseneča tudi obstoj le enskega prebivalskega imena Gradičanka, ne pa tudi moškega Gradičan, iz katerega je prvo speljano.
Ivan Dól Ivan Dóla v Ivan Dólu: Besedotvorno identična, toda različno pisana (skupaj in narazen) krajevna imena so naglasno različno predstavljena: ločeno pisana so dvonaglasna, skupaj pisana pa naj
Dila enonaglasna (prim. Ivan Dól proti Jósipdol, Knézdol ipd.), tako ločevanje pa ne ustreza obstoječi prozodični normi.
Seveda so te določitve lahko po zgledu žena - ženski, pa spet mož- moški. J. Toporišič, Slovenska slovnica (Maribor, 1984), 220.
Jórdankal/Jorddnkal: Ob pridevniških in prebivalskoimenskih izpeljankah jordankdlski/ jo ni ans k i/kal ón s k i in Jordankdlčan/Jorddnec/Kaldnec očitno manjkajo vsaj še naslednje naglasne različice: jordankalski in jórdankalski ter Jordankalčan in Jordankalčan, če izhajamo iz naglašenosti samega gesla.
Križni Vrh: Če ob Križnovrhčanu ni zaradi tiskarske napake izpuščena zvezdica, je navajanje možnega *KrižnovrSčan poleg dejansko obstajajočega Križnovrhčan nepotrebno, če pa je kot možen tudi Križnovrhčan. bi bilo ob *Križnovr$čan treba navesti še naglasno različico *Križnovrščan, saj imamo pri od Križnega Vrha manj kot 5 kilometrov (zračne črte) oddaljenem Vrhu nad Mokronogom Vrščdna in Vrličana. medtem ko je do Rožnega Vrha z Rožnovrščanom približno 10 kilometrov; če pa je tudi pri krajevnem imenu Vrh, ki je od Križnega Vrha oddaljen kakih 5 kilometrov, prav tako Vrliovec zaradi tiskarske napake brez zvezdice ob možni naglasni različici *Vrhôvec, bi glede na izpeljave pri Križnem Vrhu, Rožnem Vrhu, Trebanjskem Vrhu in Vrhu nad Mokronogom (vse na istem narečnem območju v občini Trebnje) bilo bolje predlagati naslednje prcbivalskoimenske izpeljanke iz dvodelne podstave: *Kriinovrščan/*KriinovrSčdn/*Križnovrhčan.
Ljutomer: V razdelku »lokalno tudi« in »lokalno« so v več primerih poleg zborno nevtralnih navedene še narečne različice pridevniških in/ali prebivalskoimenskih izpeljank, npr. Lotmeriânar, vendar je vprašanje, ali je smiselno v okviru lokalnega posebej označevati še narečno, saj na lokalni ravni ne gre za normativno izbiro med različicami nazlične zvrstne pripadnosti (prim, še Log Čezsoški, Prebold, Rajšele, Rožnik, Spodnje/Zgornje Škofije, Stojno selo, Šmarje (obč. Koper), Vanča vas, Župančiči, Županje Njive itd.).
Ósp: V možnih izpeljankah *óspski in *0spčan sta soglasniška sklopa -spsk- in -spč- težko izgovorljiva, zalo bi bilo primerneje predlagati različici *<>spovski, *<>spovčan ali *ósepski [sap], *osepčan [sap].
Rodkóren Podkorena/Podkorena: Po premičnem naglasnem tipu naglašena različica rodilnika je očitno neutemeljeno ovrednotena narečno, saj so v slovarju številni podobni primeri predstavljeni kot zborni, npr. Čelež pri Turjaku -a/-eža, Klečet -a/-éta, Pddež -aJ-eža, Studor -aJ-óra, le da je pri teh imenih premično naglaševanje dosledno izpeljano v celotni paradigmi, pri Podkorenu pa je naglasna dvojnost prikazana le v rodilniku, ne pa tudi v mestniku.
Podréber -bra na Podrébru/Podrêbru, podrébrski, Podrébrèan: Težko je verjeti, da obstaja v okviru celotne paradigme le v mestniku dvojnica s širokim e-jem, v preostalih sklonih kakor tudi pri pridevniški in prebivalskoimenski izpeljanki pa ne. Če pa je to vendarle res, je mestniška različica s širokim e-jem zaznamovana.
Skórna -a/-ega v Skórnu/Skórnem: V uvodu manjka opozorilo, da je v primerih te vrste priporočljiva tvorba sklonskih oblik po enem paradigmatskem tipu, ne pa mešano, torej Skorno -a v Skornu oz. Skorno -ega v Skornem, ne pa Skorno -a v Skornem oz. Skorno -ega v Skornu. Takih primerov je še precej, npr. Debro, Juvanje, Kočno pri Polskavi, Malo/Veliko Črnelo, Malo Naklo, Medno, Naklo (obč. Kranj, Sežana), Orešje, Prapretno, Šmartno, Zabočevo idr.
Spódnje/Zgórnje Škofije: Možne prcbivalskoimenske izpeljanke bi v skladu s sodobno zborno besedotvorno normo kazalo tvoriti brez vrinjenega 1-a: *Spódnje- oz. *ZgôrnjeHkofjàn/*Skofjàn in *Spódnje- oz. *ZgórnjeSkofjdnka/*Skofjdnka nam.*Spódnje- oz. *Zg<>rnjeHkofljän/*Skoßjän in *Spód-nje- oz. *Zg0rnjeikofljdnka/*Škofljdnka}b
Spódnja/Zgórnja Zadobrova: Glede na obstoječo, zborno nevtralno pridevniško izpeljanko zadribrovSki bi bilo iz dvobesedne podstave potrebno izpeljali ne le različico *spódnje- oz. *zg(>rnjezadóbrovski, marveč tudi *spódnje- oz. *zgórnjezadóbrov.1ki.
Šmdver (obč. Nova Gorica): Namesto možnega prebivalskega imena *Šmdvrčan bi bilo primerneje navesti različico *Šmdvrc. kajti iz lokalne podobe Šlamdver oz. Šentmdver imamo prebivalsko ime Štamavrc oz. Šentmdvre in na ta zgled bi kazalo opreti predlagano zborno obliko imena prebivalca.
Zagon -ona v Zagonu: Različici z ozkim «-jem bi bilo v rodilniku in meslniku vsaj kot možno treba dodati še drugo s širokim o-jem, saj se kratki široki o, če mu sledi trajni soglasnik, praviloma premenjuje z dolgim širokim in ne ozkim «-jem, vendar imamo pri občnem imenu ogon v rodilniku poleg ogôna ludi ogona, pri zagon pa samo zagona
'^Seveda primeri kot Škofljica opozarjajo na navadno premeno ustničnika + j. 17 J. TOPORIŠIČ, Slovenska slovnica (Maribor, 1984), 214; prim, tudi SSKJ III, 342, in SSKJ
V, 641.
Če se podstava krajevnega imena z neobstojnim obraziInim polglasnikom končuje na -Ij ali -nj, je k navedenemu rodilniškemu končaju pritegnjen ne samo -j-, marveč cel sklop -Ij- oz. -nj-, torej Zakobiljek -Ijka, Golobinjek -njka, Kostanjek -njka ipd., kar je drugače kot v SSKJ, kjer se prenaša samo -j-, npr. bojaželjen -jna, kraguljec -jca, poganjek -jka, ianjec -jca, pa v glavnem tako kot v SP 1962, le da slednji v tem pogledu ni dosleden, saj navaja npr. pogrinjek -njka, odganjek -njka, toda poganjek -jka.1"
Za polglasnikom v oglatem oklepaju pa se navaja samo / oz. n, čeprav bi bilo glede na možnost izgovora mehčanega ali podaljšanega / oz. n pred soglasnikom ali na koncu besede tudi v zbornem jeziku primerneje navesti sklop Ij oz. nj v celoti.14 Primeri: čepeljski [pal] (Čeplje), Kebeljčan [bal](Kebelj), libušenjski [šan] (Libušnje), Pluženje [žan] (Plužnje) ipd. Takšno navajanje je enako kot v SSKJ in drugačno kot v SP 1962 (prim, frakeljc, krpelj, gleženjski, škorenjček).
Kot vprašljivo bi bilo mogoče obravnavati tudi odločitev, da se pri razvrščanju gesel ne upošteva absolutno abecedno načelo, kajti pri večbesednih krajevnih imenih si le-ta sledijo tako, da se upošteva abecedni vrstni red le v okviru prve besede večbesednega gesla. Tako je npr. Cerov Log pred Cerovcem in Cerovico, Črni Kal, Črni Potok, Črni Vrh pred Črničami, Ivan Dol pred Ivanei in Ivančno Gorico, Mala Hubajnica, Mala Lasna, Mala Polana, Mala sela, Mala Slevica, Mala vas pred Malahorno, VZideh pred vsemi na črko v se začenjajočimi gesli itd.
Izbor krajevnih imen temelji na njihovi prisotnosti v Seznamu občin SR Slovenije z njihovimi naselji in šiframi (Ljubljana 1980) ter na Imeniku naselij SR Slovenije (Ljubljana 1983), dodana pa so tudi imena delov naselij, ki so imela v preteklosti večinoma status samostojnih krajev, npr. Bežigrad, Črnuče, Dravlje, Ježica idr. pri Ljubljani, Melje, Pobrežje, Radvanje idr. pri Mariboru, Dolgo polje, Gaberje, Hudinja idr. pri Celju, Solkan pri Novi Gorici, Gotna vas, Kandija, Šmihel idr. pri Novem mestu, Stara vas in Videm pri Krškem itd. Pri tem pa je izbor močno subjektiven, tako da je iz evidence izpadlo precej tudi jezikovno zanimivih naselbinskih imen. Od Ljubljani pripadajočih naselij je npr. navedena Ježica, ni pa Stožic, je Trnovo, ni pa Krakovega, Prul, Rakovnika ali Rudnika, je Vič, ni pa Vrhovcev ali Rožne doline, so Vižmarje, ni pa Guncelj ali Kosez itd. Od nesamostojnih naselij, ki sestavljajo Celje, najdemo v leksikonu Dolgo polje, ni pa Nove vasi, je Gaberje, ni pa Zavodne ali Čreta, je Hudinja, ni pa Medloga ali Polul itd.
Manjkajo tudi krajevna imena, ki združujejo več samostojnih naselij, npr. blagovna (obč. Šentjur pri Celju), ki je skupno poimenovanje za področje vasi Cerovec, Goričica, Proseniško, Repno in Zlateče (med drugim tudi ime tamkajšnje osnovne šole in krajevne skupnosti).
V razdelku z lokalnimi ali tudi lokalnimi različicami krajevnih imen »večinoma ni Prikazana celotna paradigma, ampak samo njeni posamezni členi«,20 taka delna informacija pa je lahko zelo neuporabna ali celo zavajajoča. Če je npr. navedena zgolj imenovalniška različica krajevnega imena na -e, bralec ne more predvideti niti spola
18 Zapis v SSKJ je po gospodarnostnem merilu ustreznejši, ker je enak tipu sejem -jma.
'"J. Toporišič, Slovenska slovnica (Maribor, 1984), 68, 69; prim tudi sp 1990, 80.
" F. Jakopin in sod., Slovenska krajevna imena (Ljubljana, 1985), 9.
niti števila niti sklanjatve. V slovarskih sestavkih imen Krajnčica, Podmelec, Rudolfovo, Spuhlja, Svetina najdemo le imenovalniške lokalne variante Krajnče, Melce, Rudafle, Spuhlje, Svetje, iz katerih pa ni mogoče ugotoviti, ali je ime srednjega ali ženskega spola, ali je edninsko ali množinsko, ali se sklanja po 4. srednji, 1. srednji ali 1. ženski sklanjatvi, itd. Zaradi popolnejše obvestilnosti in večje praktične uporabnosti bi bili morali avtorji lokalni imenovalniški podobi dodati vsaj še rodilniško končnico.
Da bi prihranili nekaj prostora, so se avtorji leksikona odločili prebivalska imena na -an z naglašenim obrazilnim a-jem opremiti le s krativcem, npr. Doljàn (Dole), Goličan (Golica), Mošan (Moše) itd., v uvodu pa so uporabnika opozorili, daje v vseh primerih možna tudi dvojnica z dolgim a-jem. Podobno gospodarno pa bi lahko ravnali še v več drugih primerih. Ne bi bilo namreč treba navajati dvojnic Mačkovec/Mačkovec, Rôve/Rôve, Trnôvo/Trnôvo itd. ali Hudêje/Hudéje, Verêja/Ve-réja, Žeje/Žeje idr., če bi bili v uvodu zapisali, da gre za sistemsko predvidljivo dvojničnost in bi v geselskih člankih navedli le prvo različico s širokim o-jem oz. e-jem (prim, podobno rešitev v SSKJ in SP 1990). Tudi navajanju dvojničnega izgovora grafema e v začetnem zlogu izsvetniških imen na šen(t)- ali šem- bi se lahko izognili, če bi se uporabnik leksikona v uvodu poučil o dvojnični, e-jevski ali polglasniški, fonološki vrednosti takega e-ja. Le v dvomljivih primerih bi podatek lahko bil dodan tudi geselskemu članku, npr. pri imenih Šempas, Šembid, Šenčur, Šentanel ipd. Če pa se to obvestilo že dodaja vsakemu geslu posebej, bi ga bilo mogoče navesti le na koncu slovarskega sestavka, med različicama šen- in šan- pa bi bilo gospodarneje uporabiti poševnico kot pa veznik in.
Tudi podatek o ustničnoustničnem izgovoru /-a bi bilo gospodarneje navajati le na koncu predstavitve posameznega gesla, seveda z veljavnostjo za vse sestavine, le v primerih, koje izgovor posameznih sestavin slovarskega sestavka (tj. iztočnice, pridevnika ali prebivalskega imena) različen, bi se to navedlo posebej.
Pri krajevnih imenih, ob katerih se za izražanje nahajanja uporabljajo netipični predlogi, npr. pod ali za (prim. Lipa - pod Lipo, Ter - pod Terom, Bežigrad - za Bežigradom ipd.), njihovi protipomenski pari niso predvidljivi (tako kot so pri standardnih v in na), zato bi jih bilo potrebno navesti, npr. Lipa-pod Lipo iz ali izpod Lipe, Ter - pod Terom iz ali izpod Tera, Bežigrad - za Bežigradom iz ali izza Bežigrada ipd. Jezikovno pomembna informacija ostaja tako nepopolna.
3 Neustrezne rešitve in pomanjkljivosti
Pri kar precejšnjem številu iztočnic je prišlo do napačnih rešitev ali pa manjkajo različice, ki bi jih glede na zasnovo leksikona njegov uporabnik upravičeno pričakoval. Opažene napake in pomanjkljivosti so navedene ob abecedno razvrščenih geslih.
Bistra (obč. Vrhnika) - *bistrski/bistriki, Bistričan: Prebivalsko ime bi se moralo glede na obliko pridevnika glasiti Bistrčan ali pa bi bila potrebna dvojnost *Bftfrčan/Bi'stričan.
Bizéljsko - lokalno tudi SuSica, sušiški: Pridevnik sušCUki bi moral biti zvrstno nevtralen ali pa bi ga bilo treba zamenjati z narečno različico sušički (pridevniki na -čki so v tem delu Slovenije dokaj pogosti).
Cérov Wig - cemvski/certivSki, Cerôvljan: Manjkata pridevniška in prebivalskoimenska izpeljanka iz dvodelne podstave kot možni tvorjenki: *cemvolóSki in *Cerovolotàn.
Cérovec (obč. Šentjur pri Celju) - v/na Cérovcu: V kraju samem in v njegovi okolici se uporablja
le predlog na.
Čepno - èêpenski [pan] Ičepljdnski, Čepljan/Čepenc [pan]: Pridevniška in prebivalskoimenska različica čepljdnski in Čepljdn bi morali biti narečni.
Češnjice v Tuhinju - češnjišk i/če š enj s k i [San], Češnj iča n/Čile njča n [San]: Obliki češenj ski [San] in Češenjčan [San] bi morali biti narečni, ker sta izpeljani iz nezborne, v leksikonu ne navedene različice krajevnega imena Češenjce.
Čre.tnjice (obč. Novo mesto) - črešnjiški/črešenjski [San], Črešnjičan/ČreSenjčan [San]: Različici črešenjski in ČreHenjčan bi morali biti narečni (razlogi isti kot zgoraj).
Čreta (obč. Maribor Tezno) - *ireški/črelni: Druga različica pridevnika je navedena v določni namesto v nedoločni, tj. slovnično nezaznamovani obliki.
Dolenje Rddulje - rdduljski, Rdduljčan: Manjkata možni izpeljanki iz dvodelne podstave *dolénjerdduljski in * Dolenje rdduljčan.
Dolenje Sêlce - *dolénjesêlski/sêl$ki [yS]: Namesto za *dolénjesâlski bi se kazalo odločiti za različico *dolénjesêliki, saj je tudi samo iz jedrnega dela imena izpeljani, v leksikonu navedeni pridevnik selški, ki je zborno nevtralen.
Dolnji Vrh - *dólnjevrlu>vski/*vrhóvski. * Dól nje v rhô vec/* Dól nje vrliovec/* V rhóvec/*Vrhóvec. Izpeljanke iz enodelne podstave vrlwvski, Vrhflvec/Vrhovec bi morale biti predstavljene kot dejansko obstajajoče in ne kot možne (tudi KLS II, 260, navaja obstoječo obliko prebivalskega imena Dolnji Vrhovci).
Gdberje (obč. Celje) -rij v Gdberjah: Krajevno ime Gdberje kot del mesta Celja je edninsko in bi torej bilo pravilno le Gdberje -a v Gdberju (tako je tudi v KLS III, 74).
Gdberje (obč. Celje in Lendava): Manjka podatek o poIglasniSki fonološki vrednosti pred r-om stoječega e-ja; pravilno torej: Gdberje, gdberski, Gdberčan - povsod [ar].
Gorenji Leskôvec/Gorénji Leskâvec - leskàvSki, Leskovčan: Manjkata možni izpeljanki iz dvodelne podstave *gorénjeleskôvSki in *Gorenjeleskdvčan.
Goričiea (obč. Šentjur pri Celju); Manjka množinska lokalna različica krajevnega imena Goréce, ki je zlasti med starejšimi prebivalci tega področja še povsem živa.
Gôzd-Martûljek - *Gozd-Mariuljčan\ Drugi del možne prebivalskoimenske izpeljanke bi bilo treba pisati z malo začetnico in - glede na podobne primere - opustiti naglasno znamenje na prvem delu dvojnega imena (prim. kr. i. Pmce-Mdrof).
Gôzd-Réka - Gôzda-Réke: V prvem delu dvojnega imena v rodilniku ni opravljena kolikostna premena naglašenega samoglasnika.
Grddenc -a v Grddencu, grddenški, Gradenčan: Če črka e ne zaznamuje polglasnika, bi se izhodiščna oblika krajevnega imena morala glasiti Grddenec, če pa ga, manjka podatek o njegovi Prisotnosti.
Gradnik - grddniiki/grddenski [dan], Grddničan/Grddenčan [dan]: Pridevnik grddenski in prebivalsko ime Gradenčan sta izpeljana iz nezborne različice krajevnega imena Grddenk [dan], zato t" morala biti ovrednotena narečno.
Jdnlevski Vrh - *janievsk(}vriki/*jdnževski/$M}&nlcvski/lcnl}in*,k\ [Sen in San], *Janlev$ko-vrfan/Vanževec/Šentjanževčan/Šentjdnčan [šen in San]: Možno prebivalsko ime iz dvodelne podstave oi se moralo glasiti *Janževskovr$an in ne *JantevškovrSan (glede na pridevniški izpeljanki janlevskovriki in *janlevski)\ narečno ovrednotene izpeljanke šenljdnževski/Sentjdnški oz. Šentjdn-levčan/Šentjdnčan bi sodile bolj v razdelek »lokalno tudi«.
nad Kranjem - *jó$ki/jó$tarski, Jdšrar: Kjer je regularno besedotvorno tvorjena možna izpeljanka glasovno močneje oddaljena od krajevnoimenske podstave kot dejansko obstajajoča, je njeno navajanje vprašljivo, kakor pri krajevnem imenu Jo.U nad Kranjem, kjer je joštarski med omačini splošno rabljen pridevnik, izpeljan neposredno iz prebivalskega imena, kar tudi sicer ni nič posebnega, npr. ižanski (Ig), sajdnski (Sad), vojičdnski (Vojsko) itd., kjer leksikon tudi ne navaja možnih pridevniških tvorjenk *i'Xki, *sdjski, *vdjški, čeprav bi bil zlasti pridevnik *ßki spričo krajevnih imen lika vds in lika U>ka bolj upravičen kot npr. *јоШ.
Kočevska Réka - koâevskoréHki/réSki, Koče vskorečan/Rečan/Rečdn/Re kar *Koče v s ko reč a n ka/ ecanka/Rečanka/Rekarica: Če je le možna *Kočevskorečanka (ob treh različicah ženskega prebival-
ega imena iz enodelne podstave), je tak verjetno tudi Kočevskorečan, zato bi moral biti opremljen z
Kómpole: Med prebivalci Kompol in sosednjih krajev je še zelo živo prejšnje ime Šentlovrenc, ki je no po vojni iz ideoloških razlogov odpravljeno iz uradne rabe, zato bi kazalo geselskemu članku
dodati »lokalno tudi Šentliivrenc«.
Kôtlje - kotüljski, Kolüljec: Manjkala regularno tvorjeni izpeljanki kôteljski in Koteljčan, medtem ko bi morali biti obstoječi ovrednoteni narečno.
Kovač j i Gród - *ko vačjeg ràj s ki/grajónski, Kovačjegrdjec/Grajanec: Če je možna pridevniška izpeljanka iz dvodelne podstave *kovačjegrajski, je zgolj možno najbrž tudi prebivalsko ime Kovačjegrajec, ki pa je brez zvezdice.
Krajna Brda - *krajnobrdski, *Krajnobrdčan/Krajnobrščan: Glede na obstoječe prebivalsko ime Krajnobrščan bi bila primernejša oblika pridevnika *krajnobrški kot *krajnobrdski.
Ljubgôjna - Ijubgôjski, Ljubogôjec: Manjkala izpeljanki iz neokrnjene krajevnoimenske podstave Ijubgôjenski [jan] in Ljubgôjenc [jan] ali Ijubgôjnski, Ljubgôjnec kot ligójnski, Ligójnec (gl. Mala/Velika Ligojna), četudi le kot možni.
Mâle Loče - ločanski, Ločanec. Manjkata možni izpeljanki iz dvodelne podstave *malolačdnski in *Maloločdnec.
Maina - *mâlenski [lan]/mdlniški: Različica mdlniški je glede na Malničar brez razloga ovrednotena narečno.
Nemški Rovi - rovtarski, *NemSkoróvtar/Róvtar *NemSkoróvtarica/Róvtarica: Manjka pridevniška izpeljanka iz dvodelne podstave *nemSkoróvtarski.
Nómenj - p. Bohinjska Bela: Bohinjska vas Nomenj spada v območje pošte Bohinjska Bistrica in ne Bohinjska Bela.
Ociz.la - ocizeljski [z3\]/ociski/ocizljdnski: V različici pridevnika oc(zeljski je j odveč (ne more biti niti del podstave niti obrazila), različica ociski pa bi morala biti narečna.
Oševljek -a v Oševljeku: V obrazilu -ek je polglasnik, ki bi ga bilo treba posebej nakazati v oglatem oklepaju, saj ni avtomatično predvidljiv, njegovo prisotnost pa nakazuje tudi v leksikonu navedena lokalna različica krajevnega imena Oševk.
Pariilje - p. Zreče: Kraj Pariilje, ki leži med Polzelo in Braslovčami, spada v območje pošte Braslovče in ne Zreč, ki sodijo v konjiško občino, ta pa z žalsko, katere del so tudi Parillje. niti ne meji.
Pod peč pri Šentvidu: Manjka podatek o e-jevski oz. polglasniški fonološki vrednosti grafema e v besedi Šentvid, tj. [šen in šan].
Pôtov Vrh - potovski/potovški, Potovčan/Potovec: Manjkata možni izpeljanki iz dvodelne podstave *potovovriki in *Potovovrščan.
Proseniško - *ProseniSčan: Možna oblika prebivalskega imena ni potrebna, ker tamkajšnji prebivalci poznajo in uporabljajo različico Proseničan/Proseničan, ki pa v leksikonu ni navedena.
Pungert (obč. Grosuplje, Kočevje, Škofja Loka): Tako v krajevnem imenu kot v izpeljankah pûngeriki/pûngertski in Piinger(t)čan ima pred r stoječi e polglasniško fonološko vrednost, kar bi se moralo navesti v oglatem oklepaju.
Râdelca - lokalno za prebivalca tudi ŠentjUrčan in RemSničan: Manjka podatek o e-jevski oz. polglasniški fonološki vrednosti grafema e v besedi ŠentjUrčan.
Râzgor (obč. Celje) - -a v Râzgoru: Ime se sklanja tudi s podaljšavo osnove: Ràrgorja v Râzgorju in bi zato morala biti v leksikonu dvojnica.
Repno - na Répnem, répenski, Repenčan: Domačini uporabljajo le predlog v, poleg prebivalskega imena Repenčan pa je v rabi - celo pogosteje - tudi Repljàn.
RagâSka Slatina - *roga$koslâtinski/slâtinski: Manjka pridevnik rogaški, ki je tako na tem področju kot v širšem slovenskem prostoru rabljen vsaj tako pogosto kot slâtinski. Pridevnik rogaški se v posamostaljeni vlogi med tamkajšnjim prebivalstvom uporablja tudi kot neuradna različica krajevnega imena, npr. »Zdravi se v Rogaški.«
Rogatec - rogaški, Roga(t)čan: Manjka narečna, v kraju in njegovi okolici splošno rabljena različica pridevnika rogački (pri geslu Donačka Gôra je v razdelku »lokalno tudi« pokrajinska različica krajevnega imena Rogdčka Gôra - naselje je le približno 4 kilometre oddaljeno od Rogatca).
Rošnja/Rošnja - niše nj s ki, Rošenjčan/Rošenjčan: Glede na dvojno kakovost naglašenega samoglasnika tako v geslu kot v prebivalskem imenu bi morala biti dvojnost prisotna tudi v pridevniški izpeljanki, torej mšenjski/rošenjski oz. *r0šenjski/rošenjski.
Senoléti (obč. Ljubljana Moste-Polje) - Senolečan: Pri prebivalskem imenu manjka različica s /-jem v oklepaju, tako kot je pri enako se glasečem krajevnem imenu iz občine Zagorje ob Savi: Senoie(t)čan, ali pa pri krajevnih imenih Senoléte iz občin Krško in Laško. Če leksikon navaja dvojnice s (-jem v oklepaju tudi pri zgolj možnih izpeljankah, npr. *Mo(t)čan iz kr. i. Mota, bi kazalo
enako ravnati tudi pri obstoječih.
Stance - na Sldncah: Prebivalci Slane in bližnjih krajev uporabljajo vedno le predlog v (tako tudi v KLS III, 91).
Srednja vds pri Šenčurju: Manjka podatek o e-jevski oz. polglasniški fonološki vrednosti grafema e v besedi Šenčur.
Stdnečka vds/Stanečka vds - *stanečkovdški/*stdne.l>ki/*staneSki/s[inečki/slančiki: Ker so »/p/ridevniki na -čki /...I za knjižno rabo priznani samo v primerih, ko nastopa to obrazilo že v izhodiščni obliki imena, sicer so te tvorbe izrazito narečne« (SK1 1985: 7), bi pri tem geslu pridevniški različici stdnečki/stanečki morali biti zborno nevtralni (tako je npr. pri geslih Dondčka Gôra, Norički Vrh, Vinička vds ipd.)21
Stari Brég - *starobréSki/bré$ki, StarobreSčan: Če je pridevnik iz dvodelne podstave le možen, je tâko verjetno tudi prebivalsko ime.
Studenca - Studênc/Sludénc v S t udê ne i /i/Studéncih, studênSki/studénSki, Studenčan: Če sta rodilniška in mestniška različica z ozkim e narečni, je narečen verjetno tudi pridevnik studenški.
Šenčur: Manjka podatek o e-jevski oz. polglasniški fonološki vrednosti grafema e (če navaja leksikon dvojno fonološko vrednost e-ja npr. pri Šempasu in Šembidu, naj bi tako bilo tudi pri Šenčurju).
Šmarjeta in Šnuirjeta pri Celju - Šmarječan: Pri prebivalskem imenu manjka različica s /-jem v oklepaju, torej Šmarje(t)čan.
Šmartno (več občin) - šmdrtenski/šmdrski, Šmdrčan: V večini primerov manjka besedotvorno Pravilno tvorjena, čeprav v kraju samem neobstajajoča različica prebivalskega imena Šmdrtenčan, dodana je kot možna le dvakrat, iz krajevnih imen Šmartno v občini Nova Gorica in Šmartno v Rolni dolini.
Štore - Starski, Štorčan/Štorovčan: Manjka pridevniška različica štorovski, ki je v kraju samem živa, iz nje pa je izpeljana tudi prebivalskoimenska različica Štdrovčan, ki je v leksikonu navedena.
Teharje - -a/-rij na Téharju/Téharjah: Prednost, ki sojo uredniki dali edninski obliki pred fnožinsko, ne ustreza dejanskemu stanju, kajti domačini in okoličani uporabljajo skoraj izključno
množinsko.
Irnôvo/Trnôvo - v Trnovem/Trnovem (obč. Ljubljana Vič-Rudnik): Ker uporabljajo Trnovčani oba predloga, v in na, bi bila ustreznejša rešitev v/na Trnovem/Trnovem.
Ustje - *tistijski/uSčdnski/u&k\: Pridevniška izpeljanka uški je pravilno tvorjena iz krajevnoimenske podstave in je torej neupravičeno predstavljena kot narečna.
Velika LdSna - velikoldšenski/ldSenski [šan], *VelikoldSenc/LdSenc [šari]: Če je prebivalsko ime iz dvodelne podstave le možno, je tak verjetno tudi zadevni pridevnik (tako je pri krajevnem imenu Mala LàXna).
Vrhé (obč. Celje): Med domačini in okoličani je uveljavljeno samo naglaševanje na prvem zlogu, s tem pa je tudi v mestniku končnica -ih in ne -éh\ gre za poskus poknjiženja naglaševanja krajevnega ■ mena, za kar pa se naše normativno jezikoslovje ne zavzema in če je naglas pri enako se glasečem krajevnem imenu v občini Slovenj Gradec lahko na prvem zlogu, ni razloga, da ne bi bilo tako tudi v obravnavanem primeru (v KLS lil, 100, Vrhe Vrhov, vendar na Vrhéli).
Zaboršt pri Šentvidu: Manjka podatek o e-jevski oz. polglasniški fonološki vrednosti grafema e v besedi Šentvid.
Začret - v Začretu, začreški, *Začre(t)čan: V kraju samem se naglašeni e govori kot odraz dolgega širokega e-ja, tj. [je], enako kot npr. v beseda [ciele] (=Celjc), [tjeta] (=teta) ipd, zato bi moral biti naglašeni e širok, torej Začret -êta ali sistemsko poknjiženo Začret -étaP
Za Kalvdrijo: Manjka rodilniška oblika krajevnega imena, verjetno Kalvdrije.
Zdkl: Poleg na danes netvoren način tvorjenih izpeljank zdklenski [lan] in Zdklenc/Zdklenčan [lan] bi morala bili navedena (udi možna, regularno tvorjena pridevnik in prebivalsko ime: *zdkelski [kal] in *Zdketc/*Zdkelčan [kal].
Zalog pri Šempetru: Manjka naglasna dvojnica Zalog pri Šempetru - geslo Šempeter v Savinjski dolini je v leksikonu (s. 285) predstavljeno v dveh različicah: z ozkim in širokim e.
"I O pravilnosti take odločitve je mogoče dvomiti.
"F. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika, VII; Dialekti (Ljubljana, 1935), 161.
Zgornja Stavnica - *zgórnješčd vniiki/Sča vn iS ki, *Zg0rnje.(čdvničan/Ščivničar: Obstoječima prebivalskima imenoma bi bilo potrebno dodati še različico Ščdvničan, z zvezdico ali brez nje, odvisno od stanja na terenu.
Zlaleče pri Šentjurju - na/v Zla lečah : Domačini in okoličani uporabljajo samo predlog na\ manjka tudi lokalna različica krajevnega imena Sv. Rozdlija, ki je bila po vojni iz ideoloških razlogov odpravljena, na terenu pa je še popolnoma živa (ime Zlaleče se dejansko nanaša le na zaselek 3 kmetij, pripadajočih sosednji vasi).
4 Tiskarske napake
Med slabosti obravnavanega leksikona je mogoče šteti tudi dokajšnje število tiskarskih napak. Le-teh je več kot sto, kar je za delo te vrste nedvomno preveč, zato bi ob morebitni ponovni izdaji kazalo korekturnemu pregledu posvetiti bistveno več strokovne pozornosti. Med tiskarskimi napakami gre najpogosteje za izpuščanje, npr. besed, rodilniških in mestniških oblik, podatkov o izgovoru, naglasnih znamenj, zvezdic, vejice, vezaja, poševnice idr. Manj je zamenjav vrstnega reda delov geselskega članka ali črk, zapisov napačnih črk, napačnih naglasnih znamenj idr. Navajam nadrobnejši prikaz teh napak.
4.1 Manjkajoči deli sporočila
Pri Ločna je kazalka, ki usmerja k Novemu mestu, tam pa med navedenimi deli Novega mesta Ločne ni; pri geslu Sotensko pri Šmarju očitno manjka različica soteniki, ki jo nakazuje poševnica za pridevnikom solenski. - Pri Kal-Koritnica manjka rodilniška oblika: Koritnica -e. - Pri Branoslavci, Draienci, Grlinci in Rele če manjkajo mestniške oblike v Branoslavcih, Dratencih, Grlincih oz. v ali na Retečah, pri Jerneju pri Ločah pa manjka mestniška različica z ozkim e-jem. - Možni ženski prebivalski imeni *Gorenjejelenčanka in *Jelenčanka iz gesla Gorenje Jelenje sta brez grafoma j za n (pravilno: *Gorenjejelenjčanka/*Jelenjčanka)\ v geslu Sela pri Šlavberku je izpuščen r za t (pravilno: Sela pri Širavberku - v popolni obliki je Štravberk naveden kot iztočnica na strani 295, pa tudi v KLS II, 538); v pridevniku artmaniki iz gesla Arimanja vas manjka črka j, ki je del podstave (pravilno: a rima nj š ki), manjka pa tudi v izpeljankah gorenjekamenski iz Gorenje Kamenje in čuženski iz Čulnja vas (pravilno: gorenjekamenjski in čuženjski). - Pri Bedenj, Dolenji/Gorenji Lazi, Lesce ter Mali/Veliki Kamen manjkajo navedbe polglasniškega izgovora grafema e ob posameznih izkrajevnoimenskih izpeljankah ali sklonskih oblikah krajevnih imen: Bedanjčan, lazenski, *Dolenjelaze-nec/Lazenec, *Gorenjelaz.enec/Lazenec, Lesec, *malokamenski/kamenski, *Malokamenčan/Kamenčan, *velikokamenski/kamenski, *Velikokamenčan/Kamenčan (pri krajevnih imenih Laze pri BoStanju, Laze pri Dramljah, Laze pri Gobniku, Laze pri Vačah in Laze v Tuhinju podatek o polglasniški vrednosti e-ja ne manjka). - V slovarskih sestavkih Rdeči Kal (obč. Trebnje), Topol (obč. Cerknica) in Vanganel manjka podatek o ustničnoustničnem izgovoru /-a ob izpeljankah *rdečekalski, Topolčan in Vanganelčan. - Naglasna znamenja so izpuščena pri Gorišnica (v razdelku »lokalno tudi«), Lepena (preb.i. Lepenčar), Ličenca (preb. i. Ličenčan), Pluina (v razdelku »lokalno tudi«), Ponova vas (v mestniški obliki w Ponôvi vasi/Ponovi vasi manjka naglasno znamenje nad odnosnico vas), Sela pri Dobovi (v rodilniški obliki Sel), Spodnji Porčič (nad prvim delom izpeljank iz dvodelne podstave *Spodnjeporčičan, *Spodnjeporčičanka), Šegdva vds/Šegdva vas (ostrivec manjka nad odnosnico vas druge naglasne različice), Šratovci (v mestniški obliki). - Pogosteje kot druga znamenja manjkajo zvezdice, in sicer pri naslednjih iztočnicah: Gornje Cerovo (preb. i. Gornjecemvec), Kapelski Vrh (preb. i. Kapelskovrhovec), Krsinji Vrh (preb. i. Krsinjevrhovec), Ločki Vrh (obč. Ptuj, preb. i. Ločkovrhovec) - v vseh primerih manjka zvezdica le pri različici z ozkim «-jem, Marija Reka (preb. i. Marijarečan - toda Marijerečan ter marijereški in marijareški zvezdico imajo), Podcerkev (različica s širokim «-jem zvezdico ima). Spodnje oz. Zgornje Partinje (očitno manjka zvezdica ob pridevniški izpeljanki iz dvodelne podstave spodnjepartinjski oz. zgornjepartinjski - preb. i. Spodnjepartinjčan oz. Zgornjeparlinjčan zvezdico imata). Spodnji oz. Zgornji KamenSčak (očitno manjka zvezdica ob pridevniški izpeljanki iz dvodelne podstave spodnjekamenščanski oz. zgornjekamenSčanski - preb. i. SpodnjekamenSčanec oz. Zgornjekamenščanec zvezdico imata). Vrh (obč. Trebnje, preb. i. Vrhovec -brez zvezdice je le različica z ozkim «-jem). Zgornje Vodale (preb. i. Zgornjevodalčan - pri različici
Zgornjevoddlčan zvezdica je), Zgornja Senarska (preb. i. Zgornjesenarčan oz. Spodnjesenarčan zvezdico ima, tudi pridevniški izpeljanki spodnjesenarski in zgornjesenarski), Županje Njive (preb. i. Županje njive c, ob pridevniku lupanjenjivski zvezdica je). - Vezaj je neupravičeno opuščen pri Dolnja Stara vas (pred rodilniško končnico i). Dolga Njiva pri Šentlovrencu (v oglatem oklepaju za [šan]), Podkogelj (v oglatem oklepaju za [gal]). - Poševnica je opuščena pri Andrejče (med različicama preb.
Andrejčan in Andrejčar), Zala (obč. Cerknica, med različicama preb. i. Zalčan in Žalec), liereča vas (med pridevniškima različica bereški in beretenski), ponovljena pa ni na začetku nove vrstice vsaj pri iztočnicah: Brezovec pri Rogatcu, Češnjice (obč. Sevnica), Gradac, Gradec (obč. Postojna), Gra-denšak, Hotemež. Klanec, Ključarovci pri Ljutomeru, Knelina, Lancova vas, Male Kompolje, Podboršt (obč. Grosuplje), Podkraj (obč. Ravne na Koroškem), Smokuč, Stegne, Strensko, Velika Račna, Velike Vrhe in Vučja Gomila. - Vejica manjka pri Berinjak (med mestniško obliko in pridevnikom) ter pri Verd med pridevnikom in prebivalskim imenom. - Kljukica je opuščena pri Rožanče (v rodilniški obliki), Zgornja Brežnica (pri preb. i. *Zgornjebrez.ničan/Brezničan - pri kr. i. Spodnja Brelnica kljukica na ustreznih mestih je) in Zgornja Viiinga (pri pridevniški izpeljanki iz dvobesedne podstave *Z.gornje vižinski).
4.2	Odvečni deli sporočila
Natisnjene so odvečne vrstice med Pilštanj in Pince-Marof (dve vrstici, ki siccr spadata k iztočnici Pince-Marof, sta odveč in sta natisnjeni tudi na pravem mestu). - Odveč je del besede: Na koncu prve vrstice pri geslu Janž.evski Vrh je prvi zlog možnega pridevnika *janievskovr.1ki z zvezdico in deljajem, v naslednji vrstici pa je pridevnik še enkrat v celoti natisnjen. - Dodane so odvečne črke: Pri Pogled je v prebivalskem imenu Podgledčan prvi d odveč, pri Slančji Vrh je prav tako pri prebivalskem imenu Slanjčan odvečen j in enako drugi y'v prebivalskem imenu Vajbljenec in Vajbljenčica iz lokalne različice Vajblen pri krajevnem imenu Ajbelj. - Dve naglasni znamenji namesto enega: Pri Dolenji Podboršt pri Trebnjem sta nad prebivalskim imenom Podborš(t)čan ostrivec in krativec in pri geslu Utik nad prebivalskim imenom Utičan dva ostrivca. - Odveč je vezaj: Pri Bedenj je odveč prvi vezaj v oglatem oklepaju, pri geslih Golek (2-krat) in Golek pri Vinici drugi vezaj v oglatem oklepaju, pri Gôzdec/Gozdèc drugi vezaj v oglatem oklepaju, pri Naklo (obč. Sežana) drugi vezaj v oglatem oklepaju pri prebivalskem imenu Nakelc, enako pri Topole ([џс]) in Veliki Kal (obč. Novo mesto, [џ] pri Temnica pa je tako ob geslu kot ob pridevniku in prebivalskem imenu odveč prvi vezaj v oglatem oklepaju. - Odvečna vejica: Pri Andrejče je odveč vejica med različicama prebivalskega imena (namesto pošcvnicc), pri Be č pa med rodilniško in mestniško obliko, prav tako pri lokalni različici gesla Dravinjski Vrh in pri geslu Dedni Dol. - Odvečna poševnica: Pri Čadrg je odveč poševnica med moško in žensko obliko prebivalskega imena, enako pri Dolenja Žaga, pri Sotensko pri Šmarju pa sloji namesto vejice med pridevnikom in prebivalskim imenom (ali pa manjkata pridevniška različica totenški in vejica). - Odvečna zvezdica: Pri Kostanj je zvezdica dodana narečni različici pridevnika kostavski. - Odvečna kljukica: Pri Stiška vas je navedena narečna različica prebivalskega imena Štičan nam. Stičan.
4.3	Zamenjan vrstni red delov sporočila
Pri Selšek je zamenjano zaporedje podatkov o izgovoru in rodilniški končnici, pri Dalnje Njive in Krajna vas pa sta zamenjana grafema n in j (Daljnih Njiv v Daljnih Njivah nam. Dalnjih Njiv v Dalnjih Njivah oz. *Kranjčanka nam. *Krajnčanka). Pri iztočnici Berkovski Prelogi je na levem prilastku v mestniški obliki naglasno znamenje na prvem namesto na drugem zlogu (na/v Bérkovskih Prélogih nam. na/v Berkovskih Prélogih), pridevnik malinski iz krajevnega imena Maline pri Štrekljevcu pa bi očitno moral biti naglašen na prvem in ne na drugem zlogu (prvi zlog je naglašen tako v pridevniški različici mdlinški kot v celotni paradigmi gesla Maline, tj. v im., rod., mest., v prebivalskem imenu Mdlinčan, pa tudi v KLS II, 44, je pridevnik malinski naglašen na prvem zlogu).
4.4	Uporabljena napačna znamenja
Pri iztočnici Dovško je naglašeni samoglasnik različice prebivalskega imena opremljen s strešico namesto z ostrivcem (Dovščan), pri krajevnem imenu Ivan Dol je naglašeni o prebivalskega imena naglašen s krativcem namesto z ostrivcem (lvanddlčan)', mestniška oblika Bedenj je opremljena z ostrivcem nad polglasnikom namesto s krativcem, medtem ko naj bi bil e v izpeljankah predmejski in Predmejčan iz krajevnega imena Predmeja pred istozložnim j dolg širok (na Bédnju oz. predmejski, Predmejčan). Pri Velike Zabije bi v razdelku »lokalno« očitno morala biti navedena pokrajinska različica Velike Žeblje in ne Velike Ždblje, sodeč po izpeljankah lebe lj ski in Žebeljc.
4.5	Drugo
Pri Črmošnjice je druga vrstica geselskega članka obrnjena na glavo, ob Bôrje pri MlinSah pa je v razdelku »lokalno tudi« povsem enaka podoba krajevnega imena, kot je iztočnica sama (v KLS III, 451, je naglašeni o ozek, v mestniku pa je naglašena množinska končnica -éh).
Prebivalsko ime Kamenčan iz krajevnega imena Mali Kamen bi moralo imeti naglašen prvi zlog glede na naglas enako se glaseče prcbivalskoimenske izpeljanke iz Veliki Kamen in glede na polglasniško fonološko vrednost geselskega e-ja, torej Kamenčan, ne Kamenčan.
Tudi v poglavjih o napačnih in neenotno izpeljanih rešitvah je nekaj takih, ki bi lahko bile posledica tiskarskih napak, npr. v krepkem tisku natisnjene naglasne dvojnice krajevnih imen, kot so Globoko, Žepina, Žlebe, napačna navedba pošte (ob krajevnih imenih Nomenj in Parižlje), odsotnost podatka o dvojničnem izgovoru e-ja v krajevnih imenih na Hen(l)-, npr. Podpečpri Šentvidu idr., ali npr. odvečna črka j v pridevniku ocizeljski iz krajevnega imena Ocizla, kar pa je bilo omenjeno že na drugih mestih.
Summary
The paper speaks about numerous lexicographical weaknesses of the manual Slovene Place Names. These weaknesses are discussed in four chapters namely, Inconsistently Solved Problems, Dubious Solutions, Inappropriate Solutions and Defects, Misprints.
The first chapter points out the inconsistency with respect to the (otherwise unmarked) double quality of e before prevocalic j and of o before prevocalic v. Variant genitive forms in the dictionary entry are presented inconsistently, either by mentioning the genitive ending or the double morpheme ending (Log -a, Brežec -žca), or by repeating the entire entry (Log Loga, Brežec Brežca). The writing of vocalic r is inconsistent (Smrje Smerij, but Brje Brij), as are sonant groups in adjectives and derivations from inhabitant names (postojnski, Postojnčan form local name Postojna, but trojenski, Trojenčan from local name Trojno) inconsistently separated in writing. The variations of adjectives and inhabitant names are presented inconsistently, such that they are formed according to the rules of standard language and not representative of the forms actually found in the locales (e.g., Saveljc from the local name Savlje Saveljčan is added; alongside Ježenc from the local name Jezica the form *Ježičan does not exist; to the adjective tatinski from the local name Tatinec *tatinški is added; alongside krasinski, from the local name Krasinec the variant *krasinški is impossible).
Expected, but not actually attested genitive and/or locative varieties of local names are sometimes added and sometimes not (Hruškarje Hruškarij/Hruškarjev na *Hruška-rjah/Hruškarjih, but Pevno -a v Pevnem, but not also *Pevnega and *v Pevnu). Also the presentation of the local varieties and indices is very heterogeneous, the style evaluation, especially the derivation from local names, which are often complete identical-sometimes neutral, sometimes dialectal—is even less uniform.
Among the errors and defects there are mistakes in the presentation of postal district (Nomenj, Parižlje), grammatical number, the definite adjective form instead of the indefinite one, incorrect prepositions for expressing location, etc. The more than one hundred misprints discovered so far oblige the publisher to provide a more accurate review of the text, if they eventually publish the manual again.