Stednja z električnim tokom -
pomoč industriji
Vsled vedno večjega porasta indu-stnj&ke proizvodnje, razširitve ui ustanavljanja novih industrij je vsem v Sloventji znano, da imamo pre-cejšnje težave z oskrbo potrosnikov 2 električno energijo. Posebno močno občuti te težave naša induotrija, ki je glavni odjemalec električne ener-gije in je zadolžena z velikinu pro~ izvodnimi naiogami za kritje hitro rastočih potreb v socialistični iz-gradnji naše domovine.
Potrošnja električne energije z ugradnjo industrije veliko hitreje raste, kakor potrošnja električne energije. Teniu pa se ne smemo 6u-diti. V obstoječi industriji moramo pospeševati mehanizacijo proizvod-nje, sicer je ne bi mogli tako hiti-o stopnjevati kakor naraščajo potrebe ljudstva. Nova industrija rabi tudi novo pogonsko silo. Vse to zahte^a vedno večje in večje množiine elek-trične energije.
Veliko število novih central je v projektu m v izgradnji. Toda, ker so centrale velike, zahtevajo doigo gradbeno dobo ln bocio šele proti kancu leta 1950 in v letu 1951 pri-čeie obratovati.
Do tega časa pa moramo kljub vsem težavam razvijati našo indu-stnjo dalje in tudi elektrifikacije ne smemo zavreti. To lahko dose-žemo samo na ta način, da do skraj-nosti uvedemo štednjo in gospodar-sko upprabljamo električno energtjo pri vseh potrošnikih, največjih v industriji in najmanjših v obrtih in v gospodinjstvu.
Ne smemo pozaibiti, da ustvarja ena kilovatna ura v industriji toli-ko dobrin za naše narodno gospo-darstvo, da njih vrednost daleč pre-sega znesek 50 din. To pomeni, da proazvaja ena kilovatna ura dobrlne v vrednosti nad 50 ddn in edino tako morerao oceniti dek> električnega toka.
Naše elektrarne so že do skrajnosti izko-riičene. Več energije bo le težko v njih proizvajati. Do izgraditve no-vih central moramo, v svrho zagoto-vitve potrebne energije naši razvija-joči se industriji, uvesti povsod skraj-no štednjo in gospodarsko trošenje energije ter izkoriščati še vse doslej opuščene male rezervne pogonske vire (vodna kole&a, stroje na nafto, plin in paro).
Vsak potrošnik lahko pripomore z umnirn upravljanjem svojih električ-nih naprav in s smotrno razpore-ditvijo odjema k znižanju splošne obtežbe lastnega odjema posebno ob času prirodnih svetlobnih konic (od 6. do 8. ure in od 17. do 22. ure) in z zmanjšanjem celotne potrošnje. Cim večji je potrošnik, tem več lahko doprinese k rešitvi sedanje težke eiektroenergijske situacije.
Dnevni diagram potro3nj€ kaže neenakomernost v obtežbi preko vse-ga dne. Noč je slafoo izkoriščena in tud.) pOipoldan izkazuje manjšo ob-težbo, kafcor dopoldan. Zjutraj in zveeer nastopajo svetlobne konice, ki so v zimskem času bolj dolgotrajne in večje kakor v letnem.
Vsak potrošnik lahko doprinese svoj delež k amiljenju obstoječih tre-nutnih težkoč elektroenergijskega gaspodarstva, ki pa bodo v bodoči zimi še večje.
Predvsem je treba taikoj ukiniti vsako električno ogrevanje prosto-rpv, pa ne samo sedaj preko poletja, ternveč tudi v je&eni in v bodoei zimi. 2e sedaj naj si vsaka ustanova, in-dustnja, otbrt in tudi ga.ipodinjstvo oskrbi kakršno koli drugo možnost kurjave v prostonh, da bo ob nasto-pu zime to vprašanje rešeno, kajti vsak izgovor, da ni kurjave ali dru-ge kurilne možnosti, bo zavrnjen tn se ne bo smel upoštevatL Poaebno velja to za ustanove in podjetja, ki kljub vsem pozivora po časopisju brezbrižno uporaibljajo še nadalje električno ogrevanje prostorov, misleč, da pri splošni veliki porabi podjetja ali ustainove ne igra pora-ba nekoliko peči nobene vtoge. To je napačno, kajti 100 električnih pc-& po 2 kW potroši 200 kilovatov, to je energija, ki jo potrebuje tkalnica s 300 statvami in ki zapcsluje preko 350 delavcev Ln delavk za prodzvod-njo prepotrebnega tekstilnega blaga. Zaradi udobnosti ali malomarnosti bi moralo prenshati z delom nekaj sto ljudi ob času pomanjkanja elek-trične energij-e. ElektriČna kurjava je v Slovenijd do nadaljnjega    prc-
povedana in upravnUci posameznih podjetij un uradov ter privatniki &o odgovorni za to, da se električne p-e-či ne bodo več uporabljaie in da se vsldadiščijo.
ElektriČno kuhanje v gospodinj-stvu, vbifejih, gostinskih podjetjih in po vseh menzah je v kritičnem času pomanjkanja električne ener-gije v splošnem prepovedano. V za-silnih stanovanjih, kjer ni nobene druge možnoL?ti'kuhaiija, se bo po vložitvi prošnje na DES-obrat v Ptuju v utemcljenih primerih do-voljevala uporaba malih električnih kuhalnikov, toda za uporabo le izven časa svetlobnih konic, torej le v &a-ču med 22. in 6. ter med 8. in 7. uro.
Kontrole in sankcijc za neupošte-vaaije prepovedi uporabe termičnih aparatov bodo stroge. Za<plenil se bo termični aparat, ukinlla se bo go-spodinjal^a industrijska tarifa za po-rabo eiektrične energije in zaraču-nala kršilcu uredbe tokmdtna po navadrd visoki števčni tarlfi. Poleg tega se bo uvedel ka^enski poetopck za prekrške.
Vsem potrošnikom sc bo odmerila maksamalno dovoljena meseSna po-raba električnega toka! Pri višji po-rabi ?e bo vsa poraba zaračunaila po navadni visoki  žtevžni  tarifi.
Tudi pri električni rav?svetljavi lahko vsak potroSnik z.naitno Stedi. Svetilk, ki niso neobhedno potre-bne za izvrševanje dela ali za varno kretanje, ni treba vklapljati. Žamice naj bodo samo tako velike. v kolikor odgovarjajo d«janski potrebi za apravljanje dela. Du'ksu.zne lest^nce in reklaimne razsvetljave ni treba uporabljati v času pomaamjkajnija električne energije.
V  obrti in kmetijstvii je uporaba vseh elelrtromotorjev  ian aiparatov v času  svetlobnih  konic sploh prepo-vedana. časovni pomiiik dela v ofcrti bo  odrejen  vedno po razdeljevalcu električne energije.
Industrija kot največji potroSnik električne energije v okraju Ptuj lahko brez težav največ prispeva k premagovanju vseh težkoč v elek-trogospodarstvu in to tera več, čim večji potrošnik je podjetje. Ugato^/i-lo se je, da ravno vedika iroiustrija razsipava elektritno energijo, ka-kor da bi je bilo odveČ in da ne bi vedeli kam z njo.
V  pisarnah, laboratorjiih rn obrat-nih prostorih so  električne peči za stotine kilovatov. pa če obstoja po-treba ali ni prav nobene potrebe; na-meščene so fcudi poleg lcnčenih peč5 ali   radiatorjev   in   centralne   kurja-ve, misleč. da  100/o električnega to-ka veČ ali manj ne igra pri taiko ve-liki  porabi  nobene vloge.  Tak   od-nos do skus?n.osti  je treba obToditi.
Vsak potrošnik mora s štednjo in gospodarsko uporabo električne energije poimagati k re3it\'i elfktro-energijffkesra vpra-Šanja v Sloveniji. Posebno veliki potroširiiki lahko učin-kovito prispevajo k amiljenjaa vseh težkoč v zavest.i, da s siku<pramj na-pori preanagaino la-hko vse težave. Saj stremiiTK) vsi k ensmu iai istemu cilju: k dvi#u nafiega gospodar-5tva i.n izboljža-njti žirljenjskc ravni delovnega človeka!
Iz DES-obrata Ptuj